Predvolilni pomisleki
1.   Nič se ne bo spremenilo, samo za oblast gre vsem, slišimo govorili neka-lere. Vsi pa si želimo kruha. ki postaja vse bolj negotov in ga v predvolilni vihri mnogi seveda ne odkrivajo: zarečenega kruha je sicer dovolj, toda kdo še kaj da nanj? Zato si mora sleherni prili na jas-no, kdo je »zaslužen« za vse. kar ima-mo: inflacijo, stečajc. množične odpu-stitve, zamrznitve plač: in vsak volivec naj da svoj osebni odgovor na to.
2.   Nekateri kandidati si nabirajo vo-lilne točke z naštevanjem svojih zgodo-vinskih pobud: odklanjali so ideološko (samoupravno in socialistično) šolstvo, zahtevali so narodne pravice v vojski in javni upravi, predlagali so nadziranje sredstev za nerazvite ... Kača zaslug je dolga. da so na koncu celo sami prese-nečeni, kaj vse da so poskušali. Ne-dvomno prekaljeni in prekanjeni poli-tiki! Ubogi krajevni demosovčki, ki nimajo kaj pokazati: za njih so možno-sti odločanja o skupnih zadevah šele na obzorjih. In vendar je prav v tej »čisto-sti« njihova prednost, kajti, kdor je bil v preteklosti s tako odličnimi domislica-mi »izigravan«, je imel samo eno do-stojno politično možnost: izraziti svoje milljenje z odstopom. Če tega ni storil, pomeni, da mu je bilo politično nasto-panje samo več kot vse drugo.
3.  Socializem je začel že pred deset-letji izgubljati najostrejše zobe: odprav-ljanje zasebnih podjetnikov s podružab-Ijanjem proizvajalnih sredstev je bilo vse bolj načelno, pa vse manj praktično — zato socializem zdaj zagovarjajo in branijo celo nekateri obrtniki. Navse-zadnje jim je bilo prav v luknjah sociali-stičnega samoupravljanja omogočeno, da so si s pridnim in uspešnim delom v
nekaj letih gospodarsko opomog! Vendar s to nenaravno ljubeznijo samo podaljšujejo agonijo socializma, kate-rega korenine so gnile, cvetovi pa osuti.
4.   Bistvo družbenega zla v socializ-   * mu je zasebna lastnina. Tako kupiš zemljišče. ki ti ga kak občinski ali sa-tnoupravni organ dovolj zasoli, vendar ostaja zemlja. pravica do nje. na kateri zraste hiša, družbena, kupec pa le upo-rabnik. Pravo, vredno samoupravljanja!
Kadar pa je prodajalec nepremicni-ne, zemlje, hiše ali pa lesa. mesa. mleka zasebnik — določa ceno kupec in siccr kot samoupravna interesna skupnosl. gozdno gospodarstvo ipd. Nad vscm tem pa bedi javni pravobranilec samo-upravljanja. Kadar bi bil izjemoma kak kupec pripravljen plačati tržno ceno. mu jo le-ta zbije na socialistično norma-lo. Da zaradi sodnih prepirov, ki so ob navedenem sistemu nujni, nc bi prišlo do prevelikih zastojev pri gradnji naj-popolnejše družbe na svetu, družbe, ki je slala na predzadnji stopnički v zc- I meljski raj, se postopek odvzcma /cm- 1 Ijišča ločuje od postopka določitve cc-ne. Volilci se bodo s svojimi glasovi opredeljevali tudi do teh »drobtin".
5.  Nekateri pravijo. da vse strankc ponujajo skoraj isto: demokraciji), na-rodno svobcxlo. Večstrankarstvo. Vcn-dar, kako naj zaupam ljudem. ki sdsc i/ najnaprednejših in edino pravih prclcvi-li v spet drugače najbolj pravc      na-mreč. kako naj jim zaupatn, da sc oh drugačnem vetru znova ne bodo sprc-menili?
Jakob Muller