LETO XI
SREDA, 15. JULO 1981
ŠT. 7

22. julij - Dan vstaje slovenskega naroda
Letos mineva štirideset let od Dneva vstaje našega naroda, spominjamo se na začetke napadov partizanskih enot na okupatorje in njegove pomočnike.
Slovenska vojska obstaja že od 22. junija 1941, ko je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo. Politični biro CK Komunistične partije Jugoslavije je 4. julija tega leta na svoji seji sklenil, naj osvobodilno gibanje
od priprav preide na oborožen upor proti sovražnim enotam. Osnovne oblike vojaške organizacije naj predstavljajo odredi, bojevanje je na partizanski način. Kmalu so se oblikovale prve bojne skupine, sredi julija 1941 so bile priprave zaključene.
22. julija 1941 je Šmar-nogorska skupina med Šmartnom in Tacnom napadla okupatorjevega so-
delavca in pri tem je bil ranjen. Sredi julija je nastala prva partizanska četa v Ljubljanski pokrajini — Molniška četa. Iz nje se je iz enega dela formirala Mokrška četa. Povsod v Sloveniji so začele delovati partizanske skupine; naše ozemlje so si razdelili Nemci, Italijani in Madžari. Po razpadujugoslovanske vojske je ostalo še nekaj orož-
ja, ki so ga dobro skrili, da ga ne bi sovražnik zajel.
Začela se je vstaja v sodelovanju širokih ljudskih množic, v vrste p ižanske vojske na če'u KPS so vstopali hrabri in iznajdljivi borci.
Po petih letih trpljenja in vojnih strahot je naš narod pričakal čas svobode; z zastavami, s pesmimi in navdušenjem je množica pozdravljala partizansko vojsko.
Leta 1945 smo premagali dva sovražnika —- tujce in politično preteklost naše domovine. Tako smo se rešili dveh spon. Zmagala je enotnost in vzdržljivost. Borili so se pod geslom: do konca se boriti in nikdar kloniti. » To smo bili dolžni storiti domovini in narodu«, nam govorijo borci, ko se spominjajo
tistih težkih dni. Občudujemo njihovo močno narodno zavest. Mladi generaciji so vzor, od njih so se mnogo naučili.
Življenje hiti naprej in lahko s ponosom zremo na 40 let — na prehojeno pot, na zgodovino naše domovine, v katero so vloženi napori vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Razvijali smo ne samo gospodarsko - ekonomski položaj doma in v svetu, temveč smo izgrajevali socialistično samoupravljanje, v zadnjih letih krepili delegatski sistem.
Tovariš Tito pa nam je in bo vzor borca, ki se je nenehno boril za lepše življenje vseh in nam vcepljal povezanost in enotnost, kar nam je v sedanjem času še kako potrebno.
VESNA
Odkritje obeležij iz NOB
Spominska plošča na Gorjušah
Kurirska postaja G-27
Na bohinjskem področju so med NOB delovale tri relejne kurirske linije. Komisija kurirjev in vezistov pri Združenju ZB občine Radovljica je ob pomoči Krajevnega odbora ZB Polje ter mladine tega kraja v nedelio, dne
24.	5. 1981 odkrila obeležje na Gasilnem domu na Kamnjah — kurirski postaji G-27. ki je delovala v južnih Julijcih tega območja s svojimi kurirskimi potmi po vsem Bohinju in tudi na Primorskem.
Ob številni udeležbi borcev, ki so ta dan prišli v Bohinj in domačinov smo prisluhnili zelo uspešni svečanosti z govorom tov. Birka in tov. Cerkovnika »Rikota« ter kulturnim programom učencev-pevcev mladinskega pevskega
zbora osnovne šole dr. Janeza Mencingerja ter recitatorjev DPD »Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice.
Spominsko obeležje je odkril borec Cerkovnik Jože iz Savice, nato pa so bile podeljene spominske značke vsem še živečim kurirjem G-27.
Posebna delegacija je obiskala rojstno hišo Janeza Maleja, ki se je kot komunist leta 1922 vrnil iz ujetništva v Rusiji, od tedaj pa nismo nikoli več slišali zanj. Po odkritju spominske plošče je delegacija odšla še na Žlan, kier je na rojstni hiši Franca Podlipnika odkrila enako spominsko ploščo, kot prvi žrtvi Bohinja, uničeni oktobra 1941 v Dachauu.

Partizansko slavje na Kamnjah
V nedeljo dopoldan dne 24. 5. 1981 je bilo odkritje spominske plošče kurirski postaji G 27, ki je delovala v času NOV na področju južno bohinjskih gora in v spodnji bohinjski dolini. Ob tej svečanosti so preživeli kurirji postaje G 27 prejeli posebna odličja, diplome o aktivnem sodelovanju pa je prejela krajevna organizacija ZB NOV Polje in Gasilsko društvo Savica-Polje. O življenju in delu kurirske postaje G 27 je govoril Cerkovnik Anton-Riko, kot prvi komandir te postaje. Spominsko ploščo je odkril Cerkovnik Jože-Mitja ter jo izročil mladinski organizaciji v nadaijno čuvanje in oskrbo. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor osnovne šole »Janeza Mencingerja« iz Bohinjske Bistrice, člani DPD Svobode iz Bohinjske Bistrice in mladinci pa so podali več partizanskih recitacij.
Ob tej priliki je bila odkrita tudi spominska plošča Malej Janezu na rojstni hiši na Poljeh, kot enemu najstarejših komunistov Bohinja, ki je že leta 1934 odšel v Rusijo in tam nekje tudi preminil. Posebna delegacija jc položila venec, Zalokar Jakob pa je kot njegov nekdanji sodelavec, odkril spominsko ploščo.
Partizansko slavje se je nadaljevalo še na Žlanu, kjer je bila odkrita spominska plošča Podlipnik Francu, prvemu talcu Bohinja. O delu Malej Janeza in Podlipnik Franca je govoril teh. sekretar OK ZKS Radovljica tov. Birk.
Velika udeležba preživelih borcev in drugih aktivistov in občanov je izpričala visoko domovinsko zavest in skrb za ohranjevanje tradicij narodnoosvobodilne borbe.
L. D.
Priznanje LIP-u BLED
Zveza kurirjev je podelila tudi spominska priznanja vsem kurirjem postaje. Podelil jih je Jože Pekljaj-Krištov, priznanje pa so dobili pionirski odred s Koprivnika, in DPO Koprivnik-Gorjuše. Najvišja priznanja zveze Kurirjev pa so prejeli: občinska organizacija ZB Radovljica, LIP BLED. ALMIRA, osnovna šola dr. Janeza Mencingerja. Plakete VDV brigade sta podelila predsednika partizanskih kurirjev Franc Fojkar—Janko Jelovški in podpredsednik partizanskih kurirjev pododbora za Gorenjsko Janez Kavčič-Orlov.
Po končanem programu je bil partizanski miting v domu gasilskega društva, ki je bil zelo dobro organiziran, saj so tekli pogovori še pozno v noč. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tega srečanja, zlasti Milošu Ravhe-karju-Mikiju, ki je bil glavni pobudnik skupaj z Metodom Cesarjem in Janezom Arhom.
Takih srečanj si še želimo, saj na teh srečanjih v vse večjem številu sodelujejo tudi pionirji in mladinci, torej rod, ki bo počasi prevzemal našo prihodnost v svoje roke.
F. Premrov
Kurirska postaja G-4 na Gorjušah
Na pobudo nekdanjih in še živečih kurirjev pri občinski zvezi ZB Radovljica je bila 10. maja ob 13. uri na Gorjušah odkrita spominska plošča kurirjem G-4. Ta postaja je bila ustanovljena zadnje dni v mesecu juliju 1943 v okolici Gorjuš in je tu ostala do osvoboditve. Na postaji je bilo ob ustanovitvi 5 kurirjev, ob koncu vojne pa 16. Za vse kurirje je bila okolica Gorjuš varna, saj jih je prebivalstvo ves čas podpiralo in z njimi delilo vse, kar je imelo. Kurirji so bili v veliki večini domači fantje — Bohinjci. Pri tem se spomnimo, da so morali za kurirje izbrati najboljše in najbolj vdane partizane.
V nedeljo so se že zgodaj z vseh koncev Gorenjske začeli zbirati nekdanji kurirji, aktivisti, predstavniki ZB, krajevnih skupnosti, mladina, pionirji pred gaislkim domom na Gor-
jušah, ki so ga okrasili mladinci ZSM Koprivnik — Gorjuše.
Program se je pričel ob 13. uri s pozdravom predstavnika DPO vsem udeležencem.
Glavni govornik je bil Janez ARH-Leskovc, ki je orisal delo na postaji z navedbo nekaterih uspešnih akcij kurirjev te postaje. Učenci-kurirji so s Pokljuke prinesli kurirčkovo pošto s pozdravi našim narodom in z zaobljubo, da bodo še naprej pravi Titovi pionirji. V krajšem kulturnem programu so sodelovali vsi pionirji šole Koprivnika in mladinci. Pevski zbor »Gozdar« pa je pod vodstvom Janeza Sodje zelo ubrano zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Borci-kurirji so ploščo predali v čuvanje mladinski organizaciji, ki se je obvezala, da bo nadaljevala svetle tradicije NOB in jih znala tudi čuvati.
Na je bil
V nedeljo, 14. junija so organizacija ZSMS N. rovt, člani DPD Svoboda Tomaž Godec ter odred osnovne šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice na pobudo partizanskih kurirjev relejne postaje G-2, organizirali lep kulturni program za odkritje spominske plošče relejni kurirski postaji G-2, ki je med vojno delovala na območju Jelovice s sedežem v bližini Nemškega rovta. Proslava, ki je postala pravi partizanski miting, bo ostala vsem udeležencem v lepem spominu. Spominsko ploščo so odkrili na pročelju obnovljenega gasilskega doma na Nemškem Rovtu, kjer se je zbrala sorazmerno velika množica ljudi od blizu in daleč.
Tov. Miloš Ravhekar-Miki, prvi komandir te postaje je v svojem govoru orisal razmere ob okupaciji naše dežele, organizacijo ljudske vstaje, rast partizanskih oboroženih sil, njene uspehe in vzporedne rasti ljudske oblasti in vlogo kurirskih zvez v NOV in POJ. Povedal je tudi kako in kdaj je bila postaja ustanovljena, kateri so bili njeni kurirji, ki so vzdrževali zvezo od Save z G-4 preko Jelovice, Pečane ali Rovtarice do Prtovča. To je bila dolga pot pet do šest ur dnevno, v zimskih pogojih pa še toliko težja in zamudnejša ter vedno nevarna. Hrano in vse potrebščine so jim dajali domačini na Nemškem rovtu. Ko se je tov. Miki zahvalil domačinom za sodelovanje je izrekel posebno zahvalo tovarišicam Vomarjevim, ki so nudile v hiši prostor za srečevanje partizanov na sploh, saj je bila hiša popolnoma partizanska.
V svojem govoru je omenil tudi velik družbeno gospodarski in kulturni razvoj po vojni, kot rezultat zmage naše revolucije. Opozoril pa je tudi na ekscese iredentistov in o nujnosti še na-daljnega razvoja našega samoupravnega sistema.
Mladinski pevski zbor in recitatorji so s svojim izvajanjem ustvarili pravo partizansko borbeno vzdušje, kakršno je bilo v vojnih časih.
Po končani svečanosti so se ljudje lahko okrepčali z do-
Ob odkritju plošče nam je spregovoril tov. Janez Arh-Leskove
Naš direktor prevzema priznanje naši DO 2
Nemškem rovtu partizanski miting
brotami, ki so jih pripravili domačini v prostorih obnovljenega Gasilskega doma in na njegovem vrtu. Za veselo razpo-ločenje sta poskrbela partizanska harmonikarja iz Pod-lonka.
K boljšemu razpoloženju je pripomoglo tudi lepo sončno
vreme. To je bilo pravo srečanje borcev in aktivistov NOV in mlade generacije, ki sprejema borbene tradicije in se vključuje v podružbijanje družbene samozaščite in SLO ter za enotnost delovnega ljudstva na TITOVI poti.
A. J.
Domicil Prešernovi brigadi
Vsi trije zbori občinske skupščine Radovljica so na zadnjih junijskih zasedanjih sprejeli odlok o podelitvi domicila VII. SNOUB Franceta Prešerna v občini Radovljica.
Predlog za podelitev tega priznanja je skupščini posredoval občinski odbor ZZB NOV Radovljica z obrazložitvijo, da je bila Prešernova brigada ustanovljena 13. julija 1943 iz borcev partizanskih
enot, ki so se takrat bojevale na celotnem območju Gorenjske, vključno na Jelovici in Pokljuki. V sestavi brigade je bilo tudi veliko borcev iz vseh krajev radovljiške občine.
Z občinskim odlokom je bilo določeno, da se je svečana podelitev listine o domicilu opravila v soboto I 1. julija na srečanju preživelih Prešernov-cev v Ribnem.
Proslava Dneva borca v Radovljici
V počastitev dneva borca in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti je bila v petek, 26. junija v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici slavnostna prireditev, ki jo je pripravil občinski odbor ZZB NOV Radovljica.
O pomenu jubilejnih obletnic in nalogah ZZB NOV v sedanjem času je govoril predsednik občinske organizacije ZZB NOV Slavko Starover-ski. V kulturnem programu so se predstavili godba na pihala iz Gorij, harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica ter recitatorska skupina doma-
če šole. Prireditev so sklenili s podelitvijo posebnih priznanj Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko. Za zasluge pri razvijanju in utrjevanju izročil NOB ter družbenopolitično delo je ta priznanja, ki se letos prvič podeljujejo, prejelo 59 članov ZZB NOV ter odbor Jeseniškega okrožja OF, trgovsko podjetje Murka Lesce in godba na pihala iz Gorij.
Proslave ob dnevu borca bodo v prihodnjih dneh pripravile v svojih krajevnih skupnostih tudi krajevne organizacije ZZB NOV skupaj z DPO, šolami in kulturnimi društvi.
rPočastili ^ dan civilne
v zaščite J
Ob dnevu civilne zaščite, ki ga praznujemo 20. junija, je bila v Radovljici slavnostna seja občinskega štaba civilne zaščite, na kateri je o dejavnosti enot, štabov in njihovih uspehih, govoril predsednik občinskega štaba ing. Jože Piber. Ob tej priložnosti je 23 najbolj zaslužnih pripadnikov CZ v občini prejelo priznanje in značko Civilne zaščite Jugoslavije. Med njimi tudi Marija Vidmar iz TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica in Anton Železnikar iz TOZD Rečica.
Na izvršnem svetu Skupščine Slovenije p;) je na svečanosti ob dnevu civilne zaščite med zaslužnimi enotami in organizacijami na področju civilne zaščite, prejela Zvezno plaketo CZ Jugoslavije HTP Bled — TOZD Grand hotel Toplice.
Počastitev dneva civilne zaščite v radovljiški občini ni potekala zgolj v proslavljanju pač pa tudi delovno. Občinska gasilska zveza je za ta dan 20. junija organizirala v novem Gradnikovem naselju (Isospan bloki) v Radovljici vajo v reševanju ponesrečencev z višjih nadstropij. Člani gasilskega društva Radovljica so prikazali izvedbo reševanja z lestvijo, ekipa industrijskega gasilskega društva Veriga Lesce z reševalno vrvjo, gasilci iz Elana s spustnico, blejski gasilci z reševalno blazino, gasilci iz Begunj pa so uprizorili reševanje s skoki z drugimi reševalnimi pripomočki. Zanimivo in poučno vajo si je ogledalo veliko število krajanov.
Tudi vreme iz računalnika ?
Že dolgo časa si meteorologi želijo, da bi vsaj za nekaj dni vnaprej napovedali vreme. Znanost se razvija in morda ne bo preteklo veliko let, ko se bodo sanje uresničile. Sateliti in elektronski sistemi za obdelavo podatkov omogočajo pregled vremena, računalnik nudi obdelavo satelitskih podatkov za vremenske napovedi.
V svetovno organizacijo za meteorologijo WMO je vključenih 150 držav, katere sodelujejo pri »globalnem načrtu za raziskavo ozračja.« Pri teh poizkusnih vremenskih napovedih nastopajo razni procesi, ki potekajo v ozračju. Potrebne so zamotane matematične enačbe, samo približne so rešitve v splošnih napovednih kartah. Največji problem pri napovedovanju je: kako pojasniti skice elektronskega aparata, da bodo tudi laiki razumeli.
Napovedovanje vremena se izboljšuje. Pričakovati je, da bodo meteorologi napovedovali vr;eme tudi za 10 dni naprej. Tehnični pripomočki pa seveda meteorologom pomagajo, ne morejo pa jih v celoti nadomestiti.
Sklepi
samoupravnih organov
Delavski svet DO (9. 6. 1981)
1.	Pregledal je poročilo o referendumu in volitvah.
2.	Ugotovil je, da so bile spremembe ocene zahtevnosti naloge v TO Podnart (upravljanje polnojarmenika — robilničar-brusač iz 171 na 174 točk) in ocene novosistemi-ziranih nalog v TO Mojstrana sprejete na zborih delavcev v TO Mojstrana in TO Podnart, zato je le-te potrdil.
3.	Na osnovi predlogov DS TO je imenoval komisijo za VZD, ki jo sestavljajo:
Janez Medja — TO Tomaž Godec
Alojz Luskovec — TO Rečica
Jure Ravnik — TO Podnart
Jože Matjaž— TO Mojstrana
Miro Kelbl — TO Trgovina
Martina Dežman — DSSS
4.	Ugotovil je, da so vsi DS TO sprejeli investicijski program za TO Mojstrana in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, zato ju DS potrjuje in sprejema.
5.	Ugotovil je, da so vse TO sprejele investicijski program rekonstrukcije in modernizacije kovinskega obrata in investicijski program suhomontažnih podbojev TO Rečica, zato ju je DS potrdil in sprejel.
6.	Na pobudo republiškega inšpektorja parnih kotlov je imenoval strokovno komisijo za izbor opreme za kotlovnico v TO Tomaž Godec, ki naj pregleda ponudbe jugoslovanskih proizvajalcev in potrdi tehnologijo in izbor ali predlaga drugačno rešitev od že določene.
7.	Sprejel je zaključni račun podjetja v tujini Slovenia Bois za leto 1980.
8.	Sprejel je samoupravni sporazum o deležu v deviznem prilivu in o združevanju deviznih sredstev in uvoznih pravic z Meblo Nova Gorica; ni pa sprejel samoup,av-nega sporazuma o cenah.
9.	Obravnaval je pobudo SO Radovljica o vključitvi G KZ Srednja vas v SOZD GLG Bled. Sprejel je sklep o imenovanju komisije v sestavi Franca Bajta, Joža Lipnika, Petra Debelaka, Jaka Repeta in Edvarda Prevca, ki naj izdela kratek akcijski program dejavnosti.
10.	Sprejel je prednostni listi prosilcev za stanovanja in stanovanjsko posojilo s pripombami:
—	da se za Darka Frelih ponovno opravi točkovanje glede na spremembo razmer v'družini,
—	iz prednostne liste za stanovanja se črta Sonja Gartner,
—	Ludviku Mencingerju se odobri posojilo v višini 50% kvote, posojilo pa sme črpati šele po poravnavi obveznosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Radovljica.
11.	Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je dodelil Antonu Kondi, novosprejetemu delavcu v TO Rečica, stanovanjsko posojilo v višini 60.000 din. Le-tega bo vrnil DO Kovinar, v kateri je bil zaposlen.
12.	Sprejel je novo višino dnevnic za službena potovanja v državi ter stroškov prenočevanja.
13.	Sprejel je tolmačenje oz. kriterije glede delitve jubilejnih nagrad.
14.	Sprejel je sklep o zagotovitvi deviz Filbu Boh. Bistrica za plačilo deviznega kredita.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (11. 6. 1981)
1.	Na osnovi sklepa DS DO je razdelil dolgoročno stanovanjsko posojilo.
2.	Dal je soglasje k prošnjam za posojilo iz sredstev SSS občine Radovljica.
Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (15. 6. 1981)
1.	Ker v času javne obravnave na samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti ni bilo pripomb, je le-tega dal v obravnavo DS TOZD in DSSŠ. Ti naj do 31. 7. oblikujejo svoja stališča, jih posredujejo DS DO, nakar bo sporazum predlagal v sprejem zborom delavcev.
2.	Sprejel je določila o koriščenju nekaterih uslug za delavce LIP.
3.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal dopolnitev pravilnika o organizaciji in delu finančne službe delovne organizacije LIP Bled ( 12. in 14. člen)
DS TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (3. 6.1981)
1.	SOPPA in tehnološka priprava dela naj analizirata naloge in dela vodje brusilnice; ob eventuelni spremembi opisa del in nalog je potrebno kontrolirati ocenitev.
2.	Za potrebe skladišča žaganega lesa se nabavi 2,5 t viličar, kar je že bilo potrjeno z letnim planom.
3.	Ugotovil je, da je bila sistemizacija del in nalog v kovinskem obratu obravnavana na zborih SDS 22. in
25.	5. 1981 in sprejeta brez bistvenih pripomb.
4.	Dal je soglasje za investicijski program suhomontažnih podbojev TO Rečica.
5.	Sprejel je investicijski program za kovinski obrat.
6.	Zadolžil je SOPPA, da izdela analizo o gibanju nadur in CPR v drugih DO. Analizo bo obravnaval DS TO.
7.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal spremembe kataloga del in nalog za naslednja opravljanja del in nalog:
—	dodatno vpisati pri nalogi »priprava lepila« v oddelku opažnih plošč: zaprašenost močna — občasna in pri nalogi »brušenje laka« v oddelku pohištvo: zaprašenost močna — stalna
—	nove opise nalog v krojilnici: cepljenje žaganega lesa na 1100, razrez desk na VKZ, odlaganje lesa pri cepil-ki 1100, odlaganje lesa pri VKŽ
—	opis naloge »upravljanje štiripotnega viličarja« v oddelku priprave proizvodnje
—	spremembo strukture časa za nalogo z. delo brusača nožev za stružnico — 2200 ur ne ustreza dejanskemu stanju. Ure za nalogo izdelava in brušenje nožev za stružnico se iz 2200 ur zmanjšajo na 1700, doda pa se nova naloga »brušenje rezkarjev in ostalih rezil« — 500 ur
—	nov opis naloge vodenje izmene v krojilnici
8.	Nova odkupna cena žamanja je 600 din in velja od 1.6. 1981.
9.	Normativ napada žamanja je 5%, kateri se prizna stranki, ostalih 5% pa se zadrži zaradi izvršene usluge.
10.	Sprejel je ukrepe za varčevanje z gorivom.
11.	V delovno skupino za pripravo predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti rekreacijsko turističnega centra Kobla je imenoval Janeza Žitnika.
12.	Mirku Lapajnetu je odobril 105 dni izredno plačanega dopusta za udeležbo na skupnih pripravah državne ..mrezentance v smučarskih tekih za priprave za olimpijske igle v Sarajevu.
13.	Sprejel je sklep o odpisu računa za storitve DPD Svoboda, v naslednji sezoni pa naj DPD Svoboda pripravi eno predstavo brezplačno za člane naše TOZD.
14.	Temeljni organizaciji Mojstrana je brezplačno odstopil stroj za nanos lepila, ker se v obratu opažnih plošč v proizvodnem procesu ne bo več potreboval.
15.	Sprejel je ukrep o deveturnem delu v oddelku iso-span zaradi zastojev proizvodnje v prejšnjih mesecih.
16.	Zadolžil je strokovne službe, da analizirajo stanje proizvodnje opažnih plošč in ukrepajo tako, da bo plan dosežen.
DS TO REČICA z dne 4. 6. 1981
1.	Na podlagi podanega poročila volilne komisije DS TO ugotavlja, da spremembe oz. dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih TO Rečica niso bile sprejete, ker je zanj glasovalo od skupno 321 vpisanih v volilnem imeniku samo 147 ali 45,79%.
DS nadalje ugotavlja, da je v bodoče posvetiti več pozornosti sami obravnavi pred referendumom po samoupravnih delovnih skupinah kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah TO.
2.	DS TO Rečica je obravnaval program rekonstrukcije SM podbojev ter ugotavlja, da je investicija predvidena v srednjeročnem programu kot tudi v planu za leto 1981 ter da je upravičena in ekonomsko utemeljena, zato daje soglasje, da se k rekonstrukciji SM podbojev tudi pristopi.
3.	Obravnaval je program rekonstrukcije kovinskega obrata v TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica ter daje soglasje za predlagano investicijo.
4.	Trimesečni program ukrepov za manjšo porabo in za varčevanje tekočih goriv je DS obravnaval in potrdil v predloženi obliki. Po treh mesecih je o rezultatih varčevanja poročati DS TO. Vsi zaposleni so dolžni program ukrepov izvajati.
5.	DS je bil seznanjen s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja glede zmanjšanja nadurnega in pogodbenega dela ter sprejel sledeče zaključke:
—	Po analizi nadurnega dela se je ugotovilo, da so se le-te od leta 1980 za obdobje I-IV napram letu 1981 I-IV znižale od 2382 na 1857 ur in znašajo 0,97% od vseh ur.
—	Nadurno delo se odreja z dovolilnicami, ki jih vsakomesečno obravnava in potrjuje odbor za delovna razmerja TO, ki tudi ugotavlja ali so bile nadure upravičene ali ne. DS smatra, da so bile nadure nujno potrebne za normalno obratovanje proizvodnje.
—	Še nadalje je iskati možnosti zmanjšanja nadurnega dela, vendar pa DS ugotavlja, da v celoti ne more odpraviti, prav zaradi raznih vzdrževalnih del, ki se v rednem delovnem času ne morejo opraviti.
—	Glede pogodbenega dela pa DS smatra, daje v obsegu, kakršen je (4 urna zaposlitev upokojenca na zunanjih ureditvenih delih) upravičena in da bi bilo nesmotrno in ekonomsko neutemeljeno na to delo zaposliti delavca v rednem delovnem razmerju.
6.	Do prihodnjega zasedanja pripraviti točen odgovor, kaj je z izdelavo transporterja za prekladanje prizem v žagi.
Vesna
Kdaj nova kotlovnica
O novi kotlovnici na lubje v TO »Tomaž Godec« je govora že nekaj let. Konkretni pristop k pripravam za izgradnjo je bil izveden v 1. 1979 in prve mesece 1.	1980 izdelan
obširni investicijsko tehnološki program, o njem pa smo že pisali v našem Glasilu.
Večina se verjetno sprašuje, kaj smo delali na tem vprašanju od začetka 1. 1980 in predvsem to, kdaj naj bi bila kotlovnica tudi zgrajena. Prav v tem je namen tega članka, da v nekaj stavkih povem, kje smo z izgradnjo oziroma pripravami za izgradnjo nove kotlovnice, ki naj bi med drugim pokurila napadlo lubje iz mehaniziranega lesnega skladišča v Boh. Bistrici in tudi iz Rečice, kjer se je pravkar začela izgradnja.
Po zakonu o investicijski dokumentaciji je delavski svet temeljne organizacije »Tomaž Godec« spomladi 1. 1980 imenoval petčlansko komisijo z nalogo, da oceni investicijski in tehnološki program za izgradnjo kotlovnice na lubje. Komisija je že na svoji prvi seji ugotovila nekatere pomanjkljivosti programa, predvsem pa ni bila zadovoljna z njegovim ekonomskim delom. Iz njega se ni dalo v zadostni meri ugotoviti smotrnost in ekonomičnost proizvedene toplotne energije iz lubja in ostalih lesnih ostankov. Razen tega so bile v programu nekatere variantne rešitve tehnično tehnološke narave, ki jih je morala komisija razčistiti s projektanti. Iz teh razlogov so projektanti investicijsko tehnološki program dopolnili in komisija ga je v oktobru 1980 pozitivno ocenila ter ga posredovala v obravnavo samoupravnim organom.
Zaradi zahtevanih popravkov programa je bil razpis za javno zbiranje ponudb za opremo kotlovnice izveden šele konec jeseni 1980. Ponudbe smo sprejemali do konca januarja 1981, ker je razpisni rok po zakonu določen najmanj dva meseca za tovrstno opremo. Med tem časom je delavski svet delovne organizacije imenoval komisijo za izbiro opreme za kotlovnico iz predstavnikov GG Bled, DSSS LIP Bled in temeljne organizacije »Tomaž Godec.«
Komisija je na svoji prvi seji v začetku februarja 1981 ugotovila, da je na osnovi razpisa v zakonitem roku za opremo nove kotlovnice prispelo deset ponudb. Napravila je primerjalno analizo z ozirom na kapaciteto kotla in kurišča, vrsto kotla in kurišča, pripravo lubja, ceno, dobavne roke, reference in kreditne pogoje ter tudi možnosti dobave domače opreme odnosno v kombinaciji z delno uvoženo.
Na podlagi analize smo izdelali ožji izbor ponudnikov, s katerimi smo v času do začetka maja 1981 razčiščevali še tehnično tehnološke in finančne probleme. V tem času je bilo načelno odločeno, da je najboljši ponudnik tovarna strojne opreme in instalacij »DŽU-RO DŽAKOVIČ« iz Slavonskega Broda vendar smo morali z njimi še podrobneje razčistiti dobavni rok, izvedbo kurišča, priprave lubja, sušenje lubja in projektiranje.
Komisija se je ponovno sestala v začetku junija t. 1. in se na osnovi prejšnjih in dodatno zbranih podatkov dokončno
odločila za opremo od dobavitelja iz Slavonskega Broda, ki je ponudil poševno razgre-bajočo rešetko, na kateri obstoja možnost kurjenja kosovnih odpadkov in strmocevni kotel ter ostalo opremo po najnižji ponudeni ceni ob zagotovitvi potrebne kapacitete in funkcionalnosti.
Šele na podlagi te odločitve je komisija izbrala tudi projektante za izdelavo projektov za gradbeno dovoljenje in ostalih izvedbenih projektov. Izmed sedmih ponudnikov je bil izbran kot najugodnejši in z dobrimi referencami Biro za lesno industrijo iz Ljubljane.
Med tem časom je bilo več sestankov med dobaviteljem ter projektanti in končno je bila 29. 6. 1981 podpisana tudi pogodba o dobavi opreme za novo kotlovnico. S tem je bil napravljen korak, ki omogoča sklenitev pogodbe tudi z izbranimi projektanti.
Iz predhodnega je več ali manj telegrafsko navedena dejavnost na pripravi izgradnje kotlovnice na lubje in omenjene so le glavne aktivnosti. Kotlovnica na lubje je namreč zelo zahtevna investicija in v Jugoslaviji imamo le malo izkušenj. Zato je nekaj članov
Razširjene seje občinskega odbora ZZB NOV Radovljica, 16. junija so se udeležili tudi letos nanovo izvoljeni predsedniki krajevnih organizacij. V središču pozornosti razprav o varnostno politični in gospodarski oceni so bili dogodki na Kosovem, kot so jih pred tem, ničmanj zavzeto obravnavali tudi na majskih volilnih skupščinah v vseh krajevnih organizacijah ZZB NOV. Tudi tokrat je prišla do izraza odločna privrženost borcev izročilom NOB in Titovi poti. Poudarili so, da je boj proti sovražnikom naše samoupravne socialistične ureditve tesno povezan z nenehnim in širokim seznanjanjem mladih z vrednotami NOB in doslednim izvajanjem vseh sprejetih dogovorov in sklepov v uresničevanju naše samoupravne, neuvrščene politike. V živahni razpravi so opozorili na še vedno pričujoča socialna in gmotna neskladja med delovnimi ljudmi in občani, v kadrovski politiki, štipendiranju, zaposlovanju in drugih perečih pojavih, ki utegnejo negativno vplivati na razpoloženje
komisije za izbor opreme opravilo več strokovnih potovanj doma in v tujini, da bi v končni fazi dobili kotlovnico, ki bo sposobna iz lubja dobiti dragoceno toplotno energijo. Pri tem pa seveda nismo zanemarili gospodarskega stanja ter iskali rešitve z domačimi dobavitelji zaradi prihranka na deviznih sredstvih. Ob drugačnih pogojih bi bila izbira opre-' me sicer lažja in vendar časovno ne dosti krajša.
Pred koncem še nekaj besed, kako pa naprej in končno tudi odgovor, kdaj bo kotlovnica zgrajena. Projektanti iz Biroja za lesno industrijo so se obvezali izdelati potrebne projekte do sredine januarja 1982. Na podlagi lokacijske dokumentacije, potrebnih soglasij in omenjenih projektov bomo pridobili gradbeno dovoljenje in če bo vse potekalo normalno začeli z gradnjo spomladi 1982. Istočasno bo potekala izdelava opreme v Slavonskem Brodu in da ne bom predolg, oktobra 1982 mora biti kotlovnica na osnovi sklenjene pogodbe nared za obratovanje. V zimski sezoni 1982/83 bomo torej že pridobivali toplotno energijo tudi s kurjenjem lubja.
R. J.
NOB
ljudi, če jih ne bomo bolj odločno odpravljali.
Četudi je večina borcev upokojenih, je njihov delež v družbenopolitičnem življenju v krajevnih skupnostih še vedno izredno velik. Krajevne organizacije ZZB NOV so zategadelj dolžne, da se s svojimi člani čimbolj aktivno vključijo v vse oblike dela SZDL, zlasti letos v pripravah na volitve delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti in SIS, kjer naj bi kar najtesnejše sodelovale s KO SZDL že v postopku evidentiranja.
Spričo ponekod še vedno nerazčiščenih pojmov o pravicah in dolžnostih udeležencev NOB in pristojnostih krajevnih in občinskega odbora ZZB NOV pri razreševanju odprtih vprašanj, so sklenili, da bodo z vsemi novoizvoljenimi predsedniki in tajniki KO ZZB NOV pripravili posvetovanje, kjer bi jih seznanili z njihovimi nalogami o teh vprašanjih, sočasno pa tudi z nalogami v predvolilnih postopkih in v pripravah na skupščino ZZB NOV Slovenije.
Embaliranje »MlKO« garnitur
Perspektiva
dejavnosti
Moderni razvoj gospodarstva v svetu zahteva vedno več tehnoloških izboljšav in inovacij, ki so bistvena osnova za povečanje storilnosti in produktivnosti dela. Tudi naša družba si prizadeva, da se razvije neše gospodarstvo v višje oblike, kakor to zahteva interes našega delovnega človeka, zahteve tehnološke revolucije in mednarodna delitev dela.
Znanstveno tehnični napredek postaja vse pomembnejši činitelj ekonomskega in družbenega napredka. Delavci v združenem delu morajo biti osnovni nosilci tega napredka, hkrati pa uporabljati njegove sadove pri ustvarjanju novih možnosti za svoj lastni in družbeni razvoj. Razvoj na vseh področjih združenega dela je pogoj za našo samoupravno družbeno rast in neodvisnost, saj ostajanje na tem, kar smo dosegli, v resnici pomeni zaostajanje ne le na razvojnih dosežkih, temveč tudi za možnostmi enakopravnega sodelovanja doma in v svetu. Pri tem je inovacija, ki vključuje razvojne napore od začetka zamisli preko množičnega ustvarjalnega dela in raziskav do prenosov dosežkov v proizvodnjo ter družbeno prakso temeljni dejavnik napredka. Zanjo pa je ključno znanje, ki spodbuja in pospešuje vse razvojne možnosti, zato morajo biti nujno zagotovljeni pogoji, v katerih bomo lahko z uspehom uveljavljali ustvarjalnost znanja skladno s cilji naše družbe.
V	razvitih državah vlagajo velika sredstva v temeljna in aplikativna znanstveno-raz-iskovalna dela, katerih izsledki predstavljajo podlago za nova odkritja ter navodila za tehnološke inovacije.
V	ta prizadevanja je potrebno vključiti čimširši krog neposrednih proizvajalcev, ne glede na to ali gre za manjše izboljšave, izvrstne ideje ali velike racionalizacije in iznajdbe.
Vsak delavec v združenem delu ima pravico, da sodeluje v razvijanju svoje organizacije združenega dela, torej tudi v inovacijskem procesu. Prav tako ima pravico dati predlog iz kateregakoli področja dela, ne glede na to, ali
inventivne LIP Bled
spada to v okvir njegovih rednih nalog in opravil ali ne.
Pri proučevanju zavornih činiteljev za večji razmah inventivne dejavnosti je bilo ugotovljeno, da je velika ovira nepoznavanje sistema ovrednotenja in nagrajevanje predlogov, zato je bilo potrebno izdelati merila in metode za vrednotenje in nagrajevanje, ki jih zahteva tudi zakon o združenem delu.
V zvezi s tem so bila izdelana priporočila, po katerih bi bilo čimbolj pravično ovrednotiti predlog in nagraditi avtorje, pri tem pa upoštevati našo samoupravno prakso, zakon o združenem delu in zakon o patentih. Sam postopek izračuna prihranka in nagrade naj bi bil čimbolj preprost, vendar vzpodbuden in gospodarsko opravičljiv.
Tudi naša delovna organizacija je storila v tej smeri potrebne korake. Glede na priporočila Zveze sindikatov Slovenije in nekaterih drugih delovnih organizacij je bil v letošnjem letu napravljen v LIP Bled izpopolnjen pravilnik o inventivni dejavnosti in na podlagi tega je bil izdelan samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti DO LIP Bled. Osnovni temelj je tako napravljen. Zdaj je vrsta na nas samih, kako se bomo uspeli čimbolj vključiti v inovacijski tok, ki prinaša tako ekonomski kot družbeni napredek.
Vzpodbujanje in usmerjanje inventivnega dela mora biti v delovni organizaciji smotrno organizirano. V zvezi s tem je bil letos v naši delovni organizaciji napravljen organizacijski predpis o inventivni dejavnosti, ki naj pojasnjuje in predpisuje praktičen postopek pri realizaciji posameznih določil samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti.
Delavec prijavi svoj inventivni predlog na ta način, da izpolni obrazec PRIJAVNICA INOVATORJA, ki jo naslovi na projektivni razvojni biro LIP Bled, v tajništvo TO oz. DSSS ali pošlje po pošti. Omenjeni obrazec bo na voljo pri izmenovodjih. Kadar hoče ostati avtor anonimen, pošlje prijavnico priporočeno po pošti v PRB
Žaganje na tračni žagi TO Podnart
Ocene dejavnosti borcev
Stari spomini
I. gorenjski gasilski festival, 28. maja 1955
LIP Bled. Ovojnica mora biti označena:	»inovacije«, pri-
javnica pa s petštevilčno šifro s tem, da mora biti vsaka številka drugačna.
Delavec, ki prijavlja inventivni predlog, ima tudi možnost, v kolikor ne želi ostati anonimen, da se o svojem predlogu pogovori z delavcem, ki je v PRB zadolžen za inovacije. Ta potem predloži inovacijski predlog v obravnavo odboru za gospodarjenje, ki ga mora obravnavati v 15 dneh. Odbor za gospodarjenje nato imenuje strokovno komisijo, ki potem določi postopek za ugotovitev koristnosti inovacije, način izračuna gospodarske koristi in rok, do katerega mora biti le-ta ugotovljena in ki ne sme presegati 30 dni od dneva, ko je odbor za gospodarjenje prvič obravnaval inovacijski predlog.
Na sestanku dmenjene komisije je lahko prisoten tudi
Krajevna skupnost Podnart se razprostira na'jugovzhodnem delu občine Radovljica in meji na občino Kranj. Na območju krajevne skupnosti živi v osmih naseljih oziroma v 261 gospodinjstvih 873 prebivalcev. Za razvoj krajevne skupnosti je pomembno leto 1975, ko so uspešno izvedli referendum samoprispevka za asfaltiranje vseh krajevnih cest in zgraditev telefonskega omrežja. Na osnovi uspešno izvedenega referenduma so bile že leta 1975 vse krajevne ceste asfaltirane. Z dodatnim samoprispevkom, ki so ga podaljšali še za naslednjih pet let in s prostovoljnim delom je bilo v preteklem letu zgrajeno telefonsko omrežje v vseh naseljih. Danes ima več kot 60% vseh gospodinjstev telefonske priključke.
Za Krajevno skupnost Podnart je značilno, da imajo lepo urejen dom AMD in kulturni dom. Oba objekta so krajani zgradili s prostovoljnim delom in s pomočjo podjetij, ki delujeta v Podnartu. Problem, ki tare krajane je dotrajana osnovna šola na Ovsišah, ki jo je nujno adaptirati in ob njej zgraditi vzgojnovarstveno ustanovo. Otroški vrtec je bil v programu že v obdobju 1974—1976. Izgradnja vrtca je bila preložena v naslednje srednjeročno obdobje, vendar realizacija ni bila izvršena. Otroško varstvo je iz leta v leto bolj pereče, zato krajani zahtevajo, da mora biti sprejeti program realiziran.
Pereč problem, ki tare krajane je preskrba s pitno vodo. Vodovod, ki so ga v povojnih letih zgradili s prostovoljnim delom ne more pokriti potreb s pitno vodo in zato v sušnih obdobjih v višjih zaselkih primanjkuje vode. Preskrba z vodo bo rešena v tem srednjeročnem ob-
predlagatelj. Ko dobi strokovna komisija vse potrebne oz. zahtevane podatke, posreduje le-te odboru za gospodarjenje. Ta potem preveri, za kakšno inovacijo gre, kakšna je naloga, ki jo inovator opravlja in kakšni so izračuni gospodarske koristi, odškodnine ter način izplačila. Odbor za gospodarjenje posreduje tako usklajen predlog DS TO oz. DSSS v dokončno obravnavo in sprejem.
Pri razvoju inventivne dejavnosti v naši delovni organizaciji je potrebno posvetiti več pozornosti nerešenim in odprtim problemom, ki ovirajo razvoj poslovanja, zavirajo produktivnost, ogrožajo varnost pri delu ali ki mogoče povzročajo škodo našemu okolju. S tem bomo dosegli, da bomo od naključnih inovacij prešli do programiranih inovacij, ki predstavljajo še korak naprej v korist delovnega človeka.
Dobran P. Ribič
dobju z zajetjem potoka Kropa-rice istočasno tudi v sosednjih KS Kropi in Dobravi. V Krajevni skupnosti Podnart delujeta dve delovni organizaciji in sicer Kemična tovarna Podnart s 180 zaposlenimi delavci in TO, lesna predelava Podnart s 75 zaposlenimi delavci. Oba kolektiva uspešno sodelujeta s Krajevno skupnostjo Podnart. Tesno sodelovanje je tudi na področju SLO in DS, kar se je pozitivno odrazilo pri preverjanju naše obrambne in mobilizacijske sposobnosti v akciji NNNP 80-81.
Izjemno bogastvo v KS Podnart predstavlja njihova enotnost in solidarnost. To enotnost so potrdili tudi na zadnjem referendumu, ko so potrdili samoprispevek tudi v tekočem srednjeročnem obdobju. Od 656 volilnih opravičencev se je glasovanju odzvalo 642 krajanov, ki so se s 87% izrekli za podaljšanje samoprispevka. Svojo zavest za napredek kraja potrjujejo tudi na delovnih akcijah, katere se udeležijo v pretežni večini vsi krajani. Zaposleni v TO Podnart si prizadevamo, da so vezi, ki nas združujejo še bolj čvrste in konkretne. Na področju SLO in DS smo na skupnih posvetih preverili našo obrambno sposobnost in vskladili programe na področju narodne zaščite in civilne zaščite. K ureditvi in napredku kraja je mnogo pripomogla tudi samostojna gradbena dejavnost, ki dela opravi kvalitetno in poceni. V letošnjem letu potekajo razgovori, da bi enotno rešili požarnovarnostno območje krajevne skupnosti. LIP Podnart je s svojo lesno predelavo požarno najbolj obremenjen, zato se teži k takšni organiziranosti, ki bo učinkovita za reševanje premoženja v podjetju in krajanov.	G. F.
Ogledujem si stare zapise in1 gledam fotografije, posnete pred 25—30 leti, kjer je ovekovečeno članstvo našega gasilskega društva. PIGD (prostovoljno industrijsko gasilsko društvo) je bilo ustanovljeno 1948. leta, z ustanovnimi člani: Medja Janez, Šuligoj Ludvik, Lesar Franc, Taler Niko in Ravhekar Miloš. Takratno stanje glede nabave opreme in orodja ni bilo še zdaleč podobno današnjemu. Res je, da je DO, takrat podjetje, uredila vsestransko pomoč in podporo, da bi bila enota čimpreje in čimbolje opremljena. Prva t-o-torka, znamke Ford, kapacitet, 2000 l/min je služila prej v angleški vojni mornarici. Ohišje je bilo prilagojeno za gašenje s slano vodo. Kako so takratni organizatorji prišli do te motor-ke, ni znano. Tudi ostala oprema in orodje je bila prinešena iz vseh vetrov.
Da je društvo takoj zaživelo je 'razvidno že iz tega, da je ženska desetina 1948. leta tekmovala na Jesenicah. Delo gasilcev v začetku se je bistveno razlikovalo od današnjega dela. Prostovoljci so opravljali nedeljsko dežurno službo v obratu, skrbeli so za ročne gasilne aparate, veliko več so se udeleževali proslav in komemoracij. V letu 1954 so organizirali podčastniški tečaj. Skratka, delo je bilo nekako bolj domače in homogeno, čutiti je tisto domačnost in tovarištvo. Izraža se velika skromnost članov. Že v začetku je PIGD navezalo stike s sosednjimi PGD. V katerekoli zapiske pogledam so bili naši člani prisotni, pa naj si bo na občnem zboru, proslavi — pogrebu, pa ne samo v Bohinju, ampak tudi drugod v takratnemu okraju.
Razvitje društvenega prapora je bilo 20. IX. 1953. Gasilskega doma takrat še ni bilo in je bila oprema in orodje shranjeno v baraki. 28. in 29. maja 1955 je bil v Kranju go-renski gasilski festival v čast
10.	letnice osvoboditve in 80 let gasilstva na Gorenjskem. Kronist. je zapisal: »Tekmovanja v sedmeroboju, kakor tudi vseh slavnosti obeh dni, sta se udeležili moška in ženska desetina s po 9 članov in članic, poleg njih pa še 12 članic in članov ^uniformali. Dva od teh sta bila v sodnem zboru, ki je ocenjeval tekmovanje desetin v sedmeroboju.
Moška desetina je v tem tekmovanju — v skupini industrijskih enot dosegla častno
11.	mesto in dobila zelo lep pokal in diplomo. Med posamezniki pa je dosegel naš član Pivk Milan II. mesto in dobil za nagrado svečano uniformo in diplomo.
Tudi ženska desetina je dosegla zelo dobre rezultate, vendar ni bila ocenjena, kar je bila
Vsako drugo leto proizvajalci strojev za obdelavo lesa razstavljajo svoje nove dosežke na sejmu v Hannovru pod nazivom LIGNA. Letošnjega sejma smo se udeležili Stare Anton, Podlipnik Franc in Repinc Jože. Potovali smo z letalom v organizaciji potovalne agencije Putnik, ki je organizirala tudi nastanitev v Hannovru. Ogled sejma je trajal tri dni, od 30. 5. do 1.6. 1981.
Naša naloga je bila predvsem ta, da si ogledamo:
1.	stiskalnice za stiskanje plošč z vso dodatno opremo
2.	stiskalnice za spajanje širin in različnih širin desk
3.	napravo za tiskanje naziva podjetja na robove plošč
4.	širokotračno brusilko za brušenje pohištva — večjih ploskev
5.	stroj za izdelavo mozni-kov
Na sejmu je bilo razstavljenih veliko število različnih strojev od raznih proizvajalcev iz Nemčije, Italije, Avstrije, Anglije, Francije, Švice in drugih držav zahodne in vzhodne Evrope ter Japonske in ZDA. Vseh strojev ni bilo mogoče ogledati v tako kratkem času, zato smo si ogledali predvsem tiste, katere nameravamo v bližnji prihodnosti nabaviti.
Stiskalnic za stiskanje plošč ni bilo veliko. Za naše potrebe bi najbolj ustrezala stiskalnica
zelo velika pomanjkljivost prirediteljev festivala.«
V istem sestavku nadaljuje kronist: »29. 5. 1955 je nastopalo na stadionu 40 pionirjev in pionirk v uniformi in 10 v civilu iz sektorja Bohinj. Zanimivo je, da so jih vadili naši gasilci, in sicer: Poljanec Maks 20 ur. Bizjak Vinko 20 ur, Cvet-režnik Anton 20 ur in Rozman Jože 60 ur, skupno 120 ur. Udeležba na vajah 100%. Po tem festivalu so se desetine pionirjev razdelile po sektorju, v PIGD pa so ostali pionirji oz. otroci naših delavcev.«
JAKA
!	(se nadaljuje) I
OTT z vkladalno in razkladal-no napravo.
Za lepljenje desk raznih širin bi ustrezal spajalni stroj firme Dimtor. Stroj lahko stiska deske različnih širin in ne paralelno robljene, s kapaciteto 1200 elementov v 8 urah.
Naprave za tiskanje firme na rob plošč, ki bi ustrezala za naše namene, ni bilo opaziti na sejmu. Pri firmi SCM smo se dogovorili, da poiščejo ustrezno rešitev v sestavi obrezoval-ke. Če bodo našli primerno napravo, nas bodo obvestili in poslali predračun.
Širokotračnih brusilk različnih širin in izvedb, je bilo veliko vendar precej enake kvalitete. Zanimali smo sc predvsem za brusilko širine 1100 mm z dvema trakovoma.
Pri firmi LÖSER smo si ogledali strojček za izdelavo moz-nikov, ki bi ustrezal našim potrebam.
Za vse te stroje smo prosili proizvajalce za predračune.
Poleg omenjenih strojev smo si bežno ogledali tudi ostale razstavljene stroje poznanih firm (stroje za brušenje orodij, glave skobeljnih strojev s spiralnimi noži, stružnice za les itd.). Za bolj detajlni ogled posameznih strojev pa je bilo premalo časa.
Jože Repinc
Dopisujte v svoje glasilo
Narez lesa za proizvodnjo vrat
Krajevna skupnost Podnart
Sejem v Hannovru
Celodnevna šola v Radovljici
Radovljica je hitro rastoče mesto, ki se najočitneje med vsemi kraji v občini sooča s pomanjkanjem vrtca in nove osnovne šole.
Že nekaj let so se šolarji osnovne šple Antona Tomaža Linharta Radovljica stiskali v razredih, ki so šteli celo do 36 učencev, da so se izognili dvoizmenskemu pouku v višjih razredih, letos jeseni pa to ne bo več mogoče. Zdaj je že popolnoma jasno, da si bo 1035 do 1015 otrok v 35 oddelkih in 6 oddelkih podaljšanega bivanja delilo 21 učilnic od 7,30 minut do 18,30 ure.
Da prinaša dvoizmenski pouk za vse razrede osnovne šole številne še neslutene probleme ni potrebno posebej poudarjati; še bolj neprijetno pa je, da na šoli še danes natančno ne vedo koliko novih oddelkov bodo v jeseni odprli, saj od Samoupravne stanovanjske skupnosti še niso dobili podatkov o strukturi otrok v novo naseljenem Cankarjevem naselju. Če bodo izvedeli podatke šele jeseni, bodo morali spreminjati urnik, kar res ni majhno delo.
Zaskrbljenim staršem malčkov v najnižjih razredih naj povemo, da problemov podaljšanega bivanja ne bo, poskrbljeno pa bo tudi za prehrano otrok. Do jeseni bodo toliko povečali šolsko kuhinjo, da se bodo v njej lahko hranili tudi otroci Osnovne šole s prilagojenim programom Matevža Langusa, ne le matične šole.
Že zdaj lahko rečemo, da bo pomanjkanje prostora pomenilo velik korak nazaj v doslej bogati izvenšolski interesni dejavnosti. Pod vodstvom mentorjev in 18 zunanjih sodelavcev so učenci dosegali zavidanja vredne rezultate na občinskem, medobčinskem in republiškem nivoju. Samo le-
tos so dosegli zlato priznanje na republiškem srečanju zgodovinarjev v Ptuju, prvo mesto na dvaindvajseti republiški razstavi pionirske fotografije, uvrstitev pionirjev prometnikov na republiško tekmovanje, dobre uvrstitve v tekmovanjih za Vegovo značko, prvo mesto na občinskem matematičnem tekmovanju, uvrstitev v gorenjsko selekcijo v akciji Naša beseda, občinsko prvenstvo v veseli šoli ter številne športne uspehe. Otroci so razvijali svoje sposobnosti in nagnjenja v številnih sekcijah kluba mladih tehnikov, kulturnega društva in šolskega športnega društva. Izbirali so lahko med modelarskim, foto krožkom, prometnim krožkom, šahovskim krožkom, radiotehničnim, šiviljskim, pravljičnim krožkom za ročna dela, pevskim zborom, dramsko recitacijsko skupino, glasilom Brstje, radiom Brstič, zgodovinskim, matematičnim in kemijskimi krožkom, pa med številnimi športnimi panogami. Ne smemo zanemarjati vpliva interesnih dejavnosti na usmerjanje osmošolcev, ki so se bolj kot prešnja leta odločali za naravoslovne usmeritve. Od 123 osmošolcev se jih je 76 vpisalo na srednje tehnične šole in 47 na poklicne šole.
Prezgodnje začenjanje pouka je bilo že doslej stalen kamen spotike Zavoda SRS za šolstvo, odslej pa bo tudi pozno zaključevanje pouka, saj bodo najbolj oddaljeni učenci v popoldanski izmeni prišli domov med 19,30 in 20. uro, pozimi v trdi temi.
Naslednji problem bodo vsaj za zaposlene starše govorilne ure, ki jih bo mogoče izpeljati le med učnimi urami, ko bodo posamezni učitelji prosti.
Ne domišljamo si, da smo bralce opozorili na vse probleme, še rajši pa bi jim postregli
z možnimi rešitvami, ki jih doslej, vsaj dolgoročnejših, ni. Varianta prizidka k osnovni šoli A. T. Linharta je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev neizvedljiva, saj je denarja komaj za nujna vzdrževalna dela. Po sklepu skupščine Izobraževalne skupnosti bodo prihodnje leto povišali šolo A. T. Linharta v območju avle in popravili streho, kar bo zadoščalo za potrebe dveh let.
Kritična situacija bo nastopila proti koncu srednjeročnega obdobja v Radovljici in Lescah, kjer bodo delali v dveh
izmenah in bo nujna nova šola za potrebe obeh naselij.
Komite za urbanizem, (gradbene in komunalne zadeve mora v urbanističnem načrtu predvideti lokacijo osnovne šole za potrebe Lesc in Radovljice, morda nekje med obema naseljema, na savskih terasah ali ob stari osnovni šoli. Šolniki pravijo, da se bodo po letu 1982 pojavili prostorski problemi še v Begunjah, kjer bodo v šolskem letu 1982/83 iz celodnevne šole preskočili" v dvoizmenski pouk, na Bledu, v Gorjah in na Lipnici.
Tako nam bo ostala v občini le še ena prava celodnevna
šola. v Bohinjski Bistrici, tiste neprave, dvoizmenske celodnevne šole pa bomo imeli v Radovljici, Lescah in Begunjah.
Problem je tukaj. Čim dlje ga bomo spregledovali, bolj bo boleč. Čas je, da z argumentirano in objektivno analizo dejanskega stanja na področju šolstva ter nanizanjem možnih poti za razreševanje seznanimo delavce in občane, ki bodo odločili kdaj, kako in za koliko bomo te probleme razrešili. Proces dogovarjanja, v katerem bomo morali sodelovati vsi, je pred nami.
Majda Odar
Partizanski tabor heroj Tonček
družbenopolitičnih organizacij občine ter sin pokojnega narodnega heroja.
Razgovor o vojaških šolah in vojaških poklicih je vodil Janko Rozman v sodelovanju z gojenci vojaških šol.
Pri pouku so se učenci seznanili s sodobnim vojaškim orožjem in opremo. V tekmovanju po vodih — razredih v razstavljanju in sestavljanju puške M 48, o nudenju prve pomoči, v streljanju z vojaško puško M 48, tekmovalnem kvizu iz zgodovine NOB in kulturnem programu je zmagal vod osnovne šole Stane Žagar Lipnica, za kar je šola prejela prehodno zastavo partizanskega tabora heroj Tonček.
Ob zaključku so si udeleženci ogledali pokazno streljanje, ki ga je izvedel občinski štab TO.
Organizacija in disciplina je bila zelo dobra, tako da je tabor v celoti uspel.
Blaževič
Ob obletnici rojstva narodnega heroja Antona Dežmana -Tončka je bil izveden partizanski tabor heroj Tonček 12. junija 1981 v Ribnem pod Riben-sko goro.
Tabora se je udeležilo 450 učencev sedmih razredov osnovnih šol radovljiške občine
in okrog 50 rezervnih vojaških starešin, pripadnikov JLA, TO in drugih sodelavcev.
Otvoritve tabora so se udeležili predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Radovljica, tov. Leopold Pernuš in predstavniki vseh
Naš delavnik
Natečaj delavske fotografije
»NAŠ DELAVNIK«
Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, registratorske, često »družinske« narave, jih veliko presega okvir zanimanja primarnega človekovega kroga.
Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživljen, često tudi umetniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Veliko takih utripov časa je zabeleženih brez takih hotenj — pa vendar, včasih tudi z leti — lahko veliko pomenijo tudi drugim, ne le avtorju in njegovim. In čeprav je tudi veliko fotografskih del nastalo slučajno, lahko z družbeno akcijo spodbujamo njihov nastarek ali vsaj družbeno dostopnost.
Natečaj naj bo spodbuda
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v strokovnem sodelovanju s Fo-to-kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«. Tako bi spodbudili fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili
njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika, k delovnemu človeku, delu.
Opredelitev pogojev natečaja
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik« .
Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 X 24 do 30 X 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za:
—	razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu
zss,
—	stenski koledar,
—	objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah.
V žiriji bodo:
—	predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
—	predstavnik Delavske enotnosti,
—	dva mojstra fotografije iz Foto-kino zveze Slovenije (Kerbler, Smerke),
—	predstavnik Društva novinarjev Slovenije, član sekcije fotoreporterjev.
Vsi udeleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje, razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najbojše fotografije bodo nagrajene.
BP
Informacije
RS ZSS za obveščanje
BOGATI ZAKLADI IZ SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI
Pri Ljudski knjigi nam letošnje leto nudijo zbirko šestih zanimivih in napetih romanov, ki združuejo preko 1500 strani branja. To je najcenejša takšna zbirka na Slovenskem. Knjige so tiskane na brezlesnem papirju, v platnu in opremljene z večbarvnim ščitnim ovitkom.
Knjige pa so naslednje:
Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE Philip Roth: ZBOGOM COLUMBUS Adii Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI Siegried Lenz: VZOR
Naročnike prosimo, da naročila oddaste na Uredniško odbor Glasila!
------ \
Iz življenja krajevnih skupnosti
L------------------------*_________________________/
Krajevni praznik v Ribnem
V času od 15. do 20. junija letos so imeli v KS Ritmo svoj praznik. V to krajevno skupnost spadajo še tri vasi: Selo, Koritno in Bodešče. Vse vasi so med sabo povezane z asfaltnimi cestami; kar je velika pridobitev za vse prebivalce — domačine, kakor tudi za turiste, ki si radi ogledajo lep gorenjski kraj. Od izletniškega doma nad skalami se nudi lep razgled na obronke Jelovice in bistro reko Savo Bohinjko. Krajani so letos spomladi glasovali za nov samoprispevek za pridobitev cest, ureditev kanalizacije, pokopališča in telefonskih priključkov. Organizirani in povezani v delu in akcijah bodo krajani uredili in olepšali okolje.
Med narodnoosvobodilno borbo so' se domačini iz vseh štirih vasi vključili v partizanske vrste, sodelovalo je okoli 500 domačinov; 50 borcev pa je darovalo življenje za svobodo. Na spomeniku ribenskega pokopališča so vklesana njihova imena, ki izpričujejo njihovo domovinsko zavest in pripravljenost na borbo. Tisti, ki se niso z orožjem borili proti okupatorju, pa so nosili peš čez Savo na Jelovico hrano in potreben material borcem 9. korpusa.
Zavedni kmetje in krajani pa so s konjem prevažali material in vzdrževali kurirske zveze preko Jelovice.
Največ zaslug pri osvobodilnem gibanju v tem kraju ima tov. Ferjan Gabrijel-Škorc, ki je z mnogimi drugimi partizani jzvedel marsikatero akcijo proti fašistom v dolini ali v gozdovih po Jelovici.
V vojnem času so Nemci Ribno preimenovali v Reifen;
obkolili so ga in ga hoteli požgati. Zmagala je borbena volja partizanov in vseh krajanov, ki so se vključili v odporu proti sovražnim silam.
V	počastitev krajevnega praznika v KS Ribno je DPD Rudi Jedretič organiziralo kulturne predstave. 14. junija so pionirji folklorne skupine priredili plese na prostem v Bodeščah. Posebej je hudomušna in razveseljiva komedija v treh delih Tri šale, ki so jo
Popravilo
POLjSlCApri Gorjah:
V	prvih pomladnih mesecih letos so bili sklicani sestanki po posameznih vaseh krajevne skupnosti Gorje. Na teh sestankih so predstavniki KS Gorje pojasnili krajanom pomembnosti podaljšanjasamoprispevka. Jeseni se izteče doba prvega uspešnega referenduma o samoprispevku. Da ne bi razpisovali nov referendum, ki zahteva veliko dela in pripravljanja, se le-ta podaljša za na-daljnih pet let.
V	letošnjem maju so bile volitve z namenom, kako naj se krajani KS iz Gorij odločajo o samoprispevku. Udeležba volilcev je bila skoraj 100%, »ZA« je glasovalo 72 % krajanov. Samoprispevek se bo tako podaljšal.
Krajani so bili obveščeni, za kateri namen sc bo uporabil samoprispevek. Dokončno naj bi se asfaltirale vaške poti, kanalizacija po vaseh, obnovili bodo vodovod, uredili in povečali pokopališče ter zgradili mrliške vežice.
izvrstno odigrali igralci riben-ske amaterske skupine. Na Ta-ležu pa so odkrili spominsko obeležje kurirske postaje.
Ne smemo prezreti gradnje novega gasilskega doma, ki ga bodo krajani zgradili v zgornji ribenski vasi. Ribenski gasilci so marljivi in vneti pri delu in vajah, v svoje vrste vključujejo tudi mladino. Krajani iz Ribne-ga so trdno odločeni za nove naloge in pridobitve, ki bodo vsem služile v še lepši prihodnosti.
Vesna
vaških poti
Vas Poljšica, katera spada v KS Gorje, je zelo stara, posebno po gradnji hiš. Po ozki cesti skozi vas zelo težko vozijo večja vozila, pozimi pa je prevoz sploh onemogočen. Iz vzhodne in zahodne strani so asfalt že prepeljali, skozi vas je še vedno makadam cesta. Dokler ne bo urejena vsa kanalizacija skozi vas, tudi asfalta ne bo. To je vaščanom popolnoma razumljivo.
26. junija so sklicali vaščani iz Poljšice sestanek na pobudo predsednika KS Gorje Petra Sekloče. Le-ta je poudaril, da naj z delom vaščani čimprej začnejo. Vaščani so osveščeni, da se odzovejo tudi fizičnemu delu. Povedal je tudi, da ima veliko zaupanje v ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za skupne pridobitve.
Skozi vas Poljšico je bila cesta včasih kakorgraben. 27. junija letos so se zbrali ljudje ( 15 po številu) iz vasi, da popravijo vaško pot. Dva traktorista sta dovažala material na cestišče, ostali so posipavali in tako so uredili cesto kar dokaj prevozno.
V načrtu imajo podobno akcijo. To so prostovoljna dela, krajevna skupnost pa daje vso potrebno finančno pomoč.
Krajani so prispevali tudi denar za kontejner, tako bo urejen odvoz smeti.
Poletni
večer
Med klasjem v žitu rdeče mak cveti; plavica lepša kot oblak v modrini.
V soncu žgani in utrujeni tišini poletni dan umira na večer. Murni bodo v travah peli uspavanko za lahko noč. Po stezi čez polja bom šel in Z njimi pojoč bom spremljal poletno noč!
Sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško
Na pobudo OOS TO »TOMAŽ GODEC« je strelska družina pripravila tekmovanje za prehodni pokal Bohinja. Tekmovanja se je udeležilo 73 tekmovalcev iz osmih osnovnih organizacij sindikata. Tekmovanje je potekalo 23. 5. 1981 v pravem tekmovalnem vzdušju in se do zadnjega strela ni vedelo kdo bo osvojil prehodni pokal. Na koncu je največ sreče in znanja imela osnovna organizacija FILBO v moški konkurenci in osnovna organizacija sindikata GP Bohinj v ženski konkurenci. Osnovna organizacija sindikata TO »TOMAŽ GODEC« je v ženski in moški konkurenci zasedla drugo mesto.
REZULTATI
Ženske nad 40 let		krogov
1. Zima Anica	G P Bohinj	118
Ženske do 40 let		
1. Žvan Andreja	G P Bohinj	117
2. Ristič Albina	LIP Bled	114
3. Sodja-Vidmar Anica	Alpetour	109
4. Mencinger Cilka	LIP Bled	103
5. Cerkovnik Ivanka	Filbo	89
6. Medja Milena	Almira	82
7. Žmitek Vera	G P Bohinj	77
8. Danjelič Darinka	Almira	76
9. Stare Milka	Almira	67
10. Bernard Irena	Filbo	61
11. Eri ah Gabi	Špecerija	59
12. Žitnik Cvetka	Špecerija	58
13. Smukavec Milena	Filbo	55
14. Medja Mihela	Almira	50
15. Tavčar Martina	Almira	49
16. Smukavec Esma	LIP Bled	47
17. Zakrajšek Francka	Almira	17
18. Korošec Stanka	Almira	11
Moški nad 40 let		
1. Rozman Anton	Filbo	156
2. Preželj Anton	G P Bohinj	149
3. Fujs Štefan	LIP Bled	146
4. Kovačevič Silvo	Odd. Milice B. B.	139
5. Horvat Jože	GP Bohinj	138
6. Zalokar Janko	LIP Bled	130
7. Kocjane Janko	GP Bohinj	130
8. Frelih Alojz	Filbo	127
9. Mavrič Miha	LIP Bled	119
10. Štendler Valentin	Združ. obrtnikov	117
11. Pekovec Jakob	GP Bohinj	104
12. Vojvoda Lovro	LIP Bled	83
13. Gartner Alojz	GP Bohinj	68
14. Repinc Franc	Ljublj. mlekarne	67
Moški do 40 let		
1. Jenstrle Franc	LIP Bled	159
2. Sodja Boris	LIP Bled	158
3. Pintar Janko	Filbo	157
4. Stare Franc	Filbo	154
5. Odar Jože	Filbo	151
6. Oblak Stane	Filbo	149
7. Cerkovnik Andrej	Filbo	145
8. Trojar Srečo	LIP Bled	138
9. Odar Pavel	LIP Bled	138
10. Sodja Mirko	Zdr. obrtnikov	138
11. Zupan Branko	LIP Bled	136
12. Stanko Štefan	Filbo	135
13. Cvetrežnik Anton	Filbo	133
14. Zupanc Janko	Filbo	133
15. Žitnik Franci	LIP Bled	132
16. Sodja Franc	Zdr. obrtnikov	132
17. Torkar Dušan	GP Bohinj	128
18. Petkovič Nedeljko	G P Bohinj	124
19. Pikon Vinko	Filbo	124
20. Bizjak Iztok	Filbo	124
21. Arh Štefan	LIP Bled	124
22. Soklič Marko	LIP Bled	123
23. Medja Miro	Filbo	116
24. Ropret Franc	LIP Bled	115
25. Žvan Franc	Ljub. mlekarne	114
26. Sitar Gaber	Ljub. mlekarne	107
27. Korošec Janez	GP Bohinj	107
28. Pikon Janez	LIP Bled	103
29. Logar Janez	LIP Bled	103
30. Pikon Drago	LIP Bled	101
3 1. Mikelj Anton	G P Bohinj	99
32. Pivk Marjan	GP Bohinj	99
33. Mlekuž Janez	GP Bohinj	96
34. Cerkovnik Anton	Filbo	94
35. Beznik Matjaž	LIP Bled	85
36. Sodja Anton	Zdr. obrtnikov	84
37. Stare Jože B. B.	LIP Bled	82
38. Medja Zdravko	LIP Bled	74
39. Leban Alojz	Filbo	72
40. Fartek Franc	GP Bohinj	64
	Nadaljevanje na	8. strani)
f -		. \
		)
Brusilnica v TO Podnart
VESNA
SINDIKALNO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO ZA POKAL BOHINJA
(Nadaljevanje s 7. strani) EKIPNA UVRSTITEV: MOŠKI: L FILBO (Pintar, Rozman, Stare, Odar, Oblak)	767 krogov
2. LIP (Fujs, Jenstrle, Sodja, Trojar, Odar)	739 krogov
3. GP BOHINJ (Preželj, Horvat, Kocjane, Torkar, Petkovič)	669 krogov
ŽENSKE L GP BOHINJ (Zima, Žvan, Žmitek)	320 krogov
2. LIP BLED (Ristič, Mencinger, Smukavec)	264 krogov
3. ALMIRA (Medja, Stare, Danjelič)	225 krogov
4. FILBO (Smukavec, Bernard, Cerkovnik)	205 krogov
FRANCI ŽITNIK	
Tinetu v slovo
Letne športne igre SOZD GLG Bled
Prve športne igre SOZD GLG	KEGLJANJE — MOŠKI:		2. JELOVICA		5
Bled je organizirala komisija za	L JELOVICA I	8	3. LIP BLED		4
šport in rekreacijo Jelovica Šk.	2. ALPLES	7	4. ALPLES		3
Loka, dne 30. 5. 1981. Tekmo-	3. AERO	6	5. GG KRANJ		2
vanja so potekala v malem nogo-	4. ZLIT	5	6. GG BLED		1
metu, šahu, kegljanju — moški	5. GRADIS LIO ŠK. LOKA	4			
in ženske, balinanju, streljanju	6. GG BLED	3	NAMIZNI TENIS — ŽENSKE:		
— moški in ženske in namiznem	7. LIP BLED	2	L LIP BLED		3
tenisu — moški in ženske. Na-	8. GG KRANJ	1	2. JELOVICA		2
stopilo je 51 ekip iz osmih članic SOŽD. Vsa tekmovanja so	STRELJANJE — ŽENSKE:		3. ALPLES		1
se odvijala v dvorani PODEN	L GRADIS	4	NAMIZNI TENIS — MOŠKI:		
v Škofji Loki. Organizator je	2. JELOVICA	3	L JELOVICA		6
preskrbel za brezhibno izvedbo	3. LIP BLED	2	2. LIP BLED		5
tekmovanj, tako so se tudi vsa	4. ALPLES	1	3. GRADIS		4
tekmovanja končala v predvi-			4. GG KRANJ		3
denem času. Organizirane so	STRELJANJE — MOŠKI:		5. GG BLED		2
bile tudi Holcarske igre za vse tiste, kateri so končali tekmovanja takoj na začetku. Teh iger so se udeležili tudi naši delavci.	L GRADIS	6	6. ALPLES		1
	HOLCARSKEIGRE				
Po končanih tekmovanjih je bilo	Kategorija moški*moški:				
organizirano kosilo v menzi	Ekipa		DO	CAS MESTO	
GRADIS, po kosilu pa je bila	Markič, Šparovec		ZLIT	1.16 1	
podelitev priznanj in žrebanje	Meglič, Kozjek		ZLIT	1.23 2	
praktičnih nagrad, pri katerem je imel največ sreče LIP Bled.	Kunstelj, Kapus		GG Bled	1.31 3	
Poskrbljeno je bilo tudi za za-	Kategorija ženska-ženska:				
bavo in ples. Vsi tekmovalci so	Dežman, Urankar		LIP Bled	2.10 1	
Škofjo Loko zapustili z lepimi	Potnar, Žbogar		JELOVICA	2.48 2	
vtisi in željami, da bi se srečali prihodnje leto na prav tako od-	Ogrinc, Podlogar		GG Bled	2.84 3	
lično pripravljenem tekmovanju.	Kategorija moški-ženska: Miklavčič, Stanovnik		Gradis	0.91 1	
EKIPNA UVRSTITEV:	Zalokar, Ristič		LIP Bled	1.69 2	
točk	Kunstelj, Kustec		JELOVICA	1.73 3	
Dne 11. 6. 1981 smo se poslovili od starega sodelavca Valentina Štrosa.
Tine, tako smo ga klicali, se je rodil 2. 2. 1932 v delavski družini v vasi Stara Fužina. Otroštvo je preživel v znani Ceklinovi družini v Stari Fužini. Pred odhodom v JLA je bil zaposlen v jeseniški železarni. Po odsluženju vojaškega roka pa se je 19. 9. 1954 zaposlil v DO LIP Bled, TO Tomaž Godec, kjer je bil vse do prerane smrti.
Naš Tine je bil veder hribovski duh. Rad je zahajal v gore in plezal najtežje ture naših Alp. Tudi pri delu ni izbiral. Prijel je tam, kjer je bilo potrebno. Tako se je izčrpaval in si nakopal hudo bolezen, ki ga je položila v prerani grob. Mirno počiva v dolini vršacev, ki mu nudijo mir in pokoj ter vračajo vse, kar je za nje storil in jih opisoval v svojih pripovedih ter jih približal tudi nam.
V slovo mu še enkrat hvala za vse!
Zahvala
Ob izgubi dragega moža in očeta
TINETA ŠTROSA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih.
Iskrena zahvala za številno spremstvo na zadnji poti. žena Francka, hčerki Brigita in Martina
Zahvala
Ob smrti mojega očeta Janeza PEČARJA se sodelavcem oddelka B 6 iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje
hčerka Mari z družino
etri
1.	JELOVICA ŠK. LOKA 45
2.	LIP BLED	32
3.	GRADIS LIO ŠK. LOKA 20
3. ALPLES ŽELEZNIKI 20 5. GG KRANJ	18
'6. AERO MEDVODE 16
7.	ZLIT TRŽIČ	12
8.	GG BLED	11
ŠAH:
L JELOVICA I	7
2.	GG KRANJ	6
3.	LIP BLED	5
4.	ALPLES	4
5.	AERO	3
6.	GG BLED	2
7.	ZLIT	1
BALINANJE:
1.	JELOVICA ŠK. LOKA 3
2.	ZLIT TRŽIČ	2
3.	LIP BLED	1
MALI NOGOMET:
L JELOVICA	8
2.	AERO	7
3.	LIP BLED	6
4.	GG KRANJ	5
5.	ZLIT	4
6.	GG BLED	3
7.	GRADIS	2
8.	ALPLES	1
KEGLJANJE — ŽENSKE:
L LIP BLED	4
2.	JELOVICA	3
3.	ALPLES	2
4.	GG KRANJ	1
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1981
>
<D
O
>
C3
>%
> o
(D >ŠZ! U .
C 7-3
D
>U O
a
TO Tomaž Godec	472 — 13
TO Rečica	312 — 9
TO Mojstrana	59—2
TO Podnart	76 — 1
TO Trgovina	24
D S S S	83 — 1
	pripravnik
Skupaj:	1026
POROČILI SO SE:
Klavora Milena (TO Rečica) Beznik Darja (TO Rečica) Potočnik Magdalena (TO Rečica)
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani:	Branko Sodja. Franc
Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Franc Globočnik, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.
Silos za odpadke — TO Podnart
RODILI SO SE:
Cvijič Ljubici (TO Tomaž Godec) — hči
Žvan Pavlu in Ljudmili (TO Tomaž Godec) — sin
ZAPOSLILI SO SE:
Žvan Franc (TO Rečica), 1961 — Ks
Varl Gorazd (TO Podnart), 1962— K
Sotšek Bojan (TO Podnart), 1966— NK
ODŠLI SO:
Turk Lidija (TO Rečica) — sporazumno
Gros Leopold (TO Rečica)
—	sporazumno
Štros Valentin (TO Tomaž Godec) — smrt
Miskič Arifa (TO Podnart)
—	sporazumno