Geografski problemi obmestij. Geographica Slovenica 11. Izdal In š titu t za ge o g ra fijo p ri U n iverzi E. Karde lja , L jub ljana 1981, 380 s tran i. D o lgo le tno in p lodno sode lovan je med jugos lovansk im i in po ljsk im i geogra fi je že o b ro d ilo p reneka te ri sad, s ka te rim je prepo jena tud i naša sodobna g eogra fska m isel. Z unan ji izraz takega vza jem no -ko ris tnega sode lovan ja se kaže v p rire ja n ju skupn ih p roučevan j te r v o rg a n iz ira n ju b ila te ra ln ih sem ina rjev in po ­ sve tovan j. D rugi jug o s lo va nsko -p o ljsk i geogra fsk i -seminar je bil v Varšavi, in s ice r od 29. m aja do 3. jun ija 1978. leta. N a jra z ličn e jš i in tud i a k tu a ln i geogra fsk i p rob lem i obm estij, ki po svo ji fu n k c io n a ln i in fiz io g n o m sk i zg radb i p reds tav lja jo p rehodno a li vm esno cono med m esti in podeželjem , so b ili v osp red ju p rikazov in ob ravnav na zadn jem m eddržavnem geogra fskem sem inarju na Poljskem . Večina p rispevkov, ki so b ili p reds tav ljen i na sem ina rju , je ob jav ljena v zadnjem zvezku G eograph icae S loven icae. Pregled v kn jig i ob ja v lje n ih re fe ra tov nas nehote opozarja na razn o v rs tn os t in š ir in o po javov in prob lem ov, ki jih kažejo posam ezna obm estja . N asledn ja zn a č iln o s t pa je v tem , da je b ilo m ogoče m noge geogra fske zn a č iln o s ti obm estij v za dovo ljiv i o b lik i p rikaza ti in p o ja sn iti sam o s p rila go je n im i m etodo lošk im i p ris to p i. T ako spoznavam o, da so tud i obm estja »živ p ro s to rsk i organizem «, k i im a jo svoj zače tek v u rb a n iza c iji podeže lja — vasi, in konec v ras ti te r raz­ š ir itv i m esta. N asledn ja osnovna vseb inska z n a č iln o s t kn jige o G eogra fsk ih prob lem ih obm estij se kaže v tem , da so p o ljsk i ko leg i s svo jim i p rispevk i s is tem a tično o sve tlili ka r se da razn o v rs tn e g eogra fske p rob lem e obm estij, n a jve čk ra t na p rim e rih Varšave. Pri p reg ledu naših p rispevkov pa ugo tov im o, da le ti v večin i p rim erov n iso na ravnan i h kom p leksne jš i vseb insk i p re d s ta v itv i jugos lovansk ih obm estij. M orda je vz rok v tem, ker so b ili ude leženci iz Jug o s la v ije iz treh ra z ličn ih obm oč ij d ržave (S loven ije , M akedon ije in s Kosova). Prav zato so g e ogra fsk i p rob lem i naših obm estij ze lo e nos transko p rikazan i. Škoda, da se s rečan ja v V aršav i n iso ude lež ili še geo gra fi iz d rug ih repub lik . Tako je izosta la p reds tav itev geo g ra fsk ih z n a č iln o s ti obm estij v Bosni in H ercegovin i, Č rn i gori, H rva tsk i te r v S rb iji in V o jvod in i. Zato je tu d i nem ogoča p rim e rjava zn a č iln o s ti naših obm estij s p o ljsk im i. P odrobne jša vseb ina p rispevkov v rev iji G eograph ica S loven ica je nasledn ja : V. K l e m e n č i č ob ja v lja p rikaz p rob lem ov po lkm ečke s tru k tu re v obm estjih S loven ije , M. P a n o v pa razč len ju je dem ogeogra fsko d inam iko v p rim estn ih n ase ljih v SR M akedon iji. L. Z a w a d z k i p reds tav lja neka te re izb rane p rob lem e p ros to rskega razvo ja obm estja , in s ice r na p rim erih iz va ršavskega obm estja . V. G r a m a t n i k o v s k i p iše o tra n s fo rm a c iji ag ra rnega p ros to ra (podeželja) v p redm estju Skop ja . A. S t o j m i l o v p rikazu je pom en in vp liv rek re a c ije na p re ­ obrazbo skop lja n ske ga obm estja . V. T o č k o v s k i p o jasn ju je se litvene tokove p reb iva ls tva v obm estn ih prede lih B ito le, m edtem ko V. D a s k a l o v s k i piše o neka te rih z n a č iln o s tih te r pe rspektivah razvo ja obm estij m alih m est v naši n a j­ južne jš i repub lik i. G. M i l e s k i p rikazu je in po ja sn ju je z im ski tu rizem v obm estn ih p rede lih O hrida in S truge. Z an im iv in p reg leden p rispevek je nap isa l J. R a j m a n o dem ogra fsk ih p roces ih v obm estjih na južnem Poljskem . J. F a l k o w s k i iz T oruna p redstav lja neka te re z n a č iln o s ti obm estnega km etijs tva v sredn jem delu spodnje V isle. H. S z u l c p rikazu je sprem em be v ru ra ln ih nase ljih v obm estju W roclaw a, in s ice r od zače tka 19. s to le tja da lje . A. P u š k a s Kosova podaja razm estitev in ­ d u s tr ije v obm estju P riš tin e in označu je njen pom en za na jra z lične jše sprem em bo v geogra fskem oko lju . M. K l e m e n č i č p iše o u rb a n iza c iji nase lij v neposrednem za led ju T rs ta . M. P a k p rikazu je fu n k c ijo oskrbe ko t de javn ik razvo ja pod roč ij ob o d p rti m eji, in s ice r na p rim e rih zahodnega dela S loven ije . M. ž a g a r je nap isa l re fe ra t o prom etu v s lovensk ih m estih te r v n jihov ih obm estjih . N asledn ja dva p rispevka sta nam en jena s lovenskem u km etijs tvu . Jakob M e d v e d p rikazu je razvo j in razš irite v go jen ja než itn ih p o ljšč in v S loven iji v le tih med 1961 in 1974 (povrtn ine , k rm ne in in d u s trijs ke ras tline ), m edtem ko podaja B. B e l e c p ros to rske tipe z v id ika posebn ih ku ltu r v S loven iji (v inog radn iš tvo , sa d ja rs tvo in hm e­ lja rs tvo ). Večina s ledečih p rispevkov obravnava va ršavsko obm estje . S. H e r m a n o sve tlju je obm estje z v id ika p roučevan ja m estn ih ag lom erac ij na Poljskem . A. S t a s i a k podaja zgodov insk i razvo j obm estja Varšave od 19. s to le tja dalje, M. M i s z t a l pa p rikazu je razvo j in d u s tr ije v njem. Na osnovi fa k to rs k e ana lize G. W e c l a w o w i c z razč len ju je so c ia lno -ekonom sko s tru k tu ro v izb ran ih p rede lih va ršavske ag lom erac ije . A. S. K o s t r o w i c k i nakazu je eko loške p rob lem e o b ­ m estja na p rim eru m odelnega obm očja Biatofeka D w orska v V aršavi. S C h m i e l e w s k i pa na p rim eru severnovzhodnega predela Varšave razm iš lja o sprem em bah geogra fskega oko lja pod vp livom tega velem esta. B. K r o l p rikazu je rek re a c ijske površ ine v obm estju po ljskega g lavnega mesta. B. G a t c z y n s k a in R. K u l i k o v s k i poda ja ta pregled km etijs tva v obm estju Varšave, in s ice r v luči p ro s to rske p rim e rjave raz ličn os ti km etijs tva v ce lo tnem varšavskem vo jvodstvu. A. P o t r y k o w s k a p rikazu je p ros to rsko sestavo zaposlencev in šo la rjev , ki se dnevno vozijo v po ljsko p res to ln ico . W. S t o l a poskuša na osnovi 10 kazalcev podati fu n k c ijs k o k la s ifik a c ijo obm estja Varšave. Z bo rn ik z a k lju ču je W. K a r - b o w n i k z zan im iv im p rispevkom o bodočem razvo ju va ršavskega obm estja . S tem prikazom zborn ika o geogra fsk ih p rob lem ih obm estij sm o že le li b ra lce le seznan iti z vseb ino ob jav ljen ih prispevkov. Š tev iln i re fe ra ti, predvsem po ljsk ih geogra fov, poskuša jo na pod lagi novih, a li vsa j p rob lem om p rilago jen ih m etodo lošk ih p rijem ov iz lušč iti p o g lav itne sestav ine in svo js tva obm estij. Tudi za to bo segal po kn jig i vsakdo, ki ga zan im a geogra fska p rob lem a tika obm estij. Č len itve in p re d ­ s ta v itve raznovrs tn ih geogra fsk ih zn a č iln o s ti obm estn ih prede lov d o p o ln ju je jo š tev ilne tabele, ka rto g ra m i in d iag ram i. P rispevke s lovenskih geogra fov sta s ka rto g ra m i in sk icam i op rem ila B. A n t o n i č e v a in C. V o j v o d a . Z born ik sta u red ila M. K l e m e n č i č in M. P a k, n jegovo izda jo pa je podprla R azisko­ va lna sku p n os t S loven ije . M ilan Natek Janko Pučnik, Velika knjiga o vremenu. L jub ljana 1980 (367 s., 37 tabel, sk ice in fo to g ra fije ) S lovenska m eteo ro log ija in k lim a to log ija p rem ore ta prece j po ljudn ih in s tro ­ kovn ih kn jig v ob lik i učben ikov in p riro čn iko v . Š tir i je p rispeva l m eteoro log in geogro f J. P u č n i k (o n jegovi kn jig i Vreme in podnebje sm o po roča li v GV 1975). Zadn ja in na jobsežnejša je v m ars ika te rem pogledu nenavadna. Teore tska izhod išča m eteo ro log ije in k lim a to lo g ije a v to rji navadno obde la jo na zače tku. V V e lik i kn jig i je to še le v devetem pog lav ju (skupno jih je deset), po zgodovinskem pregledu razvo ja obeh panog pri nas in v svetu. Nenavaden je tud i naslov. A li kn jiga zares zasluži im e Ve lika kn jiga o vrem enu? (točne jše bi b ilo : o v rem enos lov ju ). Pozitiven odgovo r na to vp rašan je p risod im o kn jig i, ako upoštevam o, da obravnava vrem enos lov je s š irš ih zorn ih ko tov ko t sm o nava jeni. Razm erom a ob ilen je zgodov insk i preg led po svetu, zb ran i so ljudsk i rek i o vrem enu in s ta ri op is i izredn ih vrem ensk ih po javov v naši deželi. Tu je tud i pog lav je o ž iva lih in ras tlinah — d ob rih v rem enarjih , po ka te rih se da tud i po Pučn ikovem m nen ju sk lepa ti na vrem enske sprem em be. V s logu »Velike kn jige« je na koncu ta b e la rn i pregled m eteoro loškega razvo ja p ri nas in v sve tu in m ali m eteo ro lošk i s lovar. M očno izstopa snov o razvo ju m reže vrem enskih opazova ln ic in m eteo ro log ije te r k li­ m a to lo g ije po svetu in še posebej na s lovensk ih tleh. Pučn ik doka j enakovredno p redstav i razne in s titu c ije , ki so p ri nas g o jile v rem enos lov je in k lim a to log ijo . Pri tem je dana vidna v loga faku lte tam , posebno s ta re jš im predava te ljem m eteo ro log ije in k lim a to lo g ije ko t so A. Gavazzi, A n ton M e lik in O. Reva. Kot nekdan ji vod ja m eteo ro loške uprave je a v to r zbra l podrobne podatke o razvo ju vrem enskih pos ta j od p rve po lov ice p re tek lega s to le tja do zadn jih let. Pri n jegovih nava jan jih s ta re jš ih opazova lcev in p riče tka opazovan ja je p rik ra jša n M aribo r, k je r naj bi p riče li opazovati I. 1863. V kn jig i S lovenski š ta je r — dežela in ljudstvo , 1. snop ič . L jub ljana 1869 (SM) pa zvem o za osnovne vrem enske podatke za š ta je rsko p re s to ln ico že za le ta 1839— 1856. V P učn ikovi kn jig i m očno izstopa pog lav je o p rv ih s trokovn ih obdelavah vrem enskih podatkov v avs tro o g rsk i dobi, ki skupno s tabe lam i v p rilog i zavzema