poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 Din, v Celju z do- stavo na dorn po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Šlev. 19. Celje, petek 7. maja 1Q37 Leto XIX. Celjski mestni svet Gradnja poslopja OUZD — Povečanje inestne aviogaraže — Priznalnina mestne elektrarne in plinarne — Novi most in nova brv čez Saviujo — Rcgulacijski načrt mesta Celja — Preureditev državne ceste in grad- nja ceste Celje-Lokrovec — Regulacija hriba sv. Jožefa in flradnja mo- dernega sportnega prostora — Gradnja vojaškega mavzoleja — Kritika posipanja cest — Onesnaževanje Savinie leljski mestni svet je imel v pe- tek 30. aprila zvečer redno sejo, ki je trajala 3J< ure. Župan je p/orbčal najprej o intervencijah v Beogradu glede ureditve avtomatske telefonske centmle v Celju, glede ukrepov proti onesnaževanju Savinje po industrij- skih podjetjih in glede izpremembe § 11. železniške tarife v tem smislu, da bi tudi za obisk Celja kot tujsko- prometnega kraja veljal v primeru ?-dnevnega bivanja brezplačen po- vratek po železnici. Mestna blagajna je izkazovala 26. aprila 20,887.805.73 i Din dohocikov in 19,690.753.51 Din izdatkov. torej 1,197.052.22 Din pre- bitka. Finančni odbor. K stroškom za betoniranje banovinske ceste v Za- vodni bi mestna občina prispevala 25 odstotkov. Mestni svet je dovolil pevskemu in godbenemu društvu ;Slogi« 200 Din, Jugosl. akademske- mu društvu v Celju pa 800 Din pod- pore. Nabava osebnega avtomobila za mestno občino je bila iz načelnih raziogov odklonjena. Kanalizacijo zapadnega dela Gosposke ulice bo iz vršila občina na lastne strošk-e. Ban- ska uprava je nakazala mestni ob- čini 6187 Din kot prispevek za četrto četrtletje k stvarnim šolskim potreb- šeinnin za meščanske sole v Celju. Mestna občina bo vrnila podružnici tvrdke Bata v Celju v lanskem pro- raeunskem letu plačano mestno u- voznino na fevlje, ki jih je podruž- nica vrnila centrali, mora pa doka- zati, da j-e plačala uvoznino za te čevlje. Letos bo treba v primerih, ko j se blago vraca, poklicati mestnega | kontrolnega organa. Obcina je na \ dražbi kupila v arondacijske svrhe j Zelieevo posestvo pri Celjski koči za 11.400 Din. Občma bo nabavila za 18.621 Din plinskih mask in drugih potr-ebščin za zašeito pred napadi iz- zraka. Prošnja celjskih brivcev. da bi občina uvedla takso na britvice po 1 Din od komada, je bila odklonje- na. Stroški za trinadstropno poslopje OUZD poleg Delavskega azila na Vrazovem trgu so bili proračunani na 2,300.000 Din. Ker pa je OUZD odobril za to stavbo samo znesek 1.400.000 Din, je mestni svet sklenil, naj OUZD zgradi poslopje v skree- nem obs-egu in naj porabi za gradnjo poslopja tiuli izkupiöek, ki ga bo do- bil pri prodaji svojih dveh hiš v >dnikovi ulici. Stavbišče za novo poslopje bo odstopila občrn* hv?7- plačno. Gospodarski odbor. Občina bo ure- mia dovoz k novim hišam na biv- Sem Diehlovem posestvu; stroski bo- do znašali 12.000 Din. Banska upra- va je dovolila mestni občini, da po- seka v mestnem gozdu v PeCovniku letno 600 sežnjev trdega lesa; občina bo zaenkrat posekala 300 sežnjev. O- dobrena j« bila nabava relief a mesta Celja po predlogu odbora za obrambo pred napadi iz zraka v Celju. Mestni tehnični oddelek bo izdelal načrt za poveeanje garaže za mestne avtobuse ¦ Sp. Lanovžu. Odbor za občinska pod jet j a. Na nžišcu pri nisi g. Almoslechnerja pod hribom sv. Jožefa bodo namestili javno elpktrično svetilko. Mestna e- lektrarna in plinarna bo pkičcvala "bčini letno 220.000 Din kot priznal- ino za irapeljavo vodov na mest- nem ozemlju. ProSnja Hotel-ske Iruž- be za znižanje cene za električni tok in plin je bila odklonjena Pobava ™ vodovodnih Stevcev je bila oddana vrdki Fr. Dolžan za 26.450 Din. V ii klavnici je določena posebna inu celica. ki jo lahko gostilni- čarji stalno uporabljajo. V klavnici bodo postavili uto za shranjevctnje mesarskih vozičkov; stroski bodo znašali okrog 15.000 Din. Gradbeni odbor. Mestni svet se je soglasno priključil stališCu banske uprave, naj se novi železobetonski most čez Savinjo gradi poleg seda- njega prvega železniškega mostu, t-ako da bo tvoril najkra.iso in naj- praktičnejšo zvezo med banovinsko cesto Zidani most—Celje po podalj- šani Kolenčevi ulici mimo kolodvora in Aškerčevi ulici z državno cesto Ljubljana— Maribor. Most bo sirok 12 m, širina hodnikov za pešce pa je določena na 2.25 m. Ta lega mo- stu najbolj ustreza prometnim in tehničnim prilikam. Stroške za grcid- njo mostu bi krila banska uprava, mestna občina pa bi plačala sanio napravo hodnikov za pešce. Glede regulacijskega načrta mesta Celja je bilo sklenjeno, naj državna cesta vo- di tudi v naprej v glavnem po se- danji progi, pri železniških prelazih v Gaberju in Medlogu pa se naj zgradita nadvoza. Projektirana je tu- di nova, 10 m široka cesta Celjc— Lokrovec, ki bi vezala Šmartno v Rožni dolini in Dobrno s Celjem. Mestni svet je dovolil kinu Metro- polu namestitev reklamnih omaric na stari »Kroni«, na občinski hiši na Bregu in na Žumrovi hiši. Odo- brena je bila določitev novih javnih nasadov po predlogu Olepševaln-ega društva in gradnja prizidka pri de- lavnicah g. Rebeka na Mariborski | cesti. Mestni svet je iz finančnih in tehničnih razlogov zaenkrat odložil ¦ betoniranje hodnika za pešce ob Ma- | riborski cesti, odobril pa je presta- vitev in zavarovanje ceste pri posest- niku Ivanu Kranjeu v Pečovniku. Prošnja pravoslavne cerkvene občine > za dodelitev brezplačnega stavbišča i za pravoslavno župnišče je bila od- , I klonjena, ker občina nima na razpo- ' I lago zadevnega stavbišča. Mestni j svet je odobril določitev meje okoliša, ¦ na katerega se naj nanaša mestni re- gulacijski načrt. Občina bo z delnimi prispevki prizadetih posestnikov iz- vedla delno kanalizacijo od hiše c:- Ločnikarja do Mariborske ceste. Ob- cina bo izplačala v obliki predujma 30.000 Din za izdelavo tehničnega elaborate za novo justično palačo. Mestni svet je odobril regulacijski in parcelacijski načrt za severo- vzhodni del hriba sv. Jožefa in zame- njavo občinskega sveta na tem hribu s svetom Misijonske družbe. Na se- verovzhodnem delu hriba sv. Jožefa namerava občina zgraditi moderno sportno igrišče s smuško skakalnico in urediti 29 stavbnih parcel. V Ce- lju nameravajo opustiti vojaška bo preskrbela vse zadevne podatke, njih skupen mavzolej. Mestna občina bo poskrbela vse zadevne podatke, ugotovila stanje l-azpadajocih trupel vojakov na mestnem vojaškem poko- pališču in si nabavila proračun za gradnjo mavzoleja, nakar bo šele do- ločila višino svojega prispevka za mavzolej. Odstranitev prizidka pri grofiji je odložena. Glede ureditve odvažanja smeti iz mesta bo mestno poglavarstvo prosilo Diiištvo hišnih posestniov za izjavo. Glede na dopis o posipanju obcinskih cest, ki j-e bil objavljen pred meseci med »Glasovi iz občinstva« v »Novi Dobi«. je bil na seji prcčitan čuden odgovor mestnega tehničnega oddelka, ki vsebuje de- plasiran napad na naš list in skuša s številčnimi podatki polemizirati z omenjenim dopisom. Ko je m. s. dr. Voršič prečital odgovor tehničnega oddelka, je m. s. Jager izjavil, da so trditve, ki so bile objavljene v ome- njenem dopisu v »Novi Dobi« bržčas točne, in je kritiziral tudi slabo sta- nje nekaterih drugih obcinskih cest. Župan je nato priznal, da so občinske ceste v nekaterih delih zares slabe. Omenil je, da bi bilo treba ceste, ki so zelo mehke, tlakovati, in izjavil. da bo skrbel za pravočasno posipa- nje cest. Obrtni odbor. Mestni svet se j-e izrekel za prenos gostilniške obrti v celjski kolodvorski restavraciji na g. Hobacherja in gostilničarke obrti v Narodnem domu na g. Cvetka Do- pliharja. Potrdil je krajevno potrebo za gostilno ge. Frančiške Fazarinčeve v Medlogu, zanikal pa krajevno po- trebo za ljudsko kuhinjo ge. Marioe Misje v Tremerju. Na prošnjo zadru- ge Celjske obrtne razstave v Ce- lju je mestni svet dovolil, da se v Sa- su obrtne razstave od 1. do 15. av- gusta zapreta ulici okrog razstavišča pri mestni narodni šoli. Zdravstveni odbor. Mestni svet je naknadno odobril nabavo instnimen- tarija in poliištva za mestni zdrav- stveni oddelek. Občina bo iz higienič- nih razlogov določila mestnemu ko- njaču drug, primernejši in samot- nejši prostor za izvrševanje njegove obrti. Pravni odbor. Prošnja Marij-e Zaj- ceve za sprejem v članstvo mestne občine je bila sprejeta, štiri prosnje za sprejem pa so bile odklonjene. Prosvetni odbor, Šest prošenj za za podporo je bilo odklonjenih. Ju- gosl. lahkoatletskemu savezu je bila odobrena podpoi-a v znesku 1000 Din, delavskemu kul turn-emu društvu »Vzajemnosti« v Celju in Podporne- mu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani pa v zneskih po 500 Din. Mestni svet je vzel na znanje revi- zijsko poročilo, ki ga je prečital m. s. Wltavsky. Referent odbora za tujski promet m. s. Roš je ugotovil, da ypra&anje katastrofalnega onesnaževanja Sa- vinje po raznih industrijskih podjet- jih še vedno ni rešeno, čeprafv je tujskoprometna sezona že pred vrati. Izjavil je, da bo, če to vprašanje ne bo rešeno do 1. junija, predlagal, da se v mestnem svetu ukine odbor za tujski promet, ker ne more in ne mara prevzeti nikake odgovornosti za onesnaževanje Savinje, s katerim je ves tujski promet v Celju najres- nejše ogrožen. Predlagal je, da mestni svet pooblasti župana, da ob 12. uri ukrene še enkrat vse potrebno, da se ta za Celje izredno važna zadeva nemudoma reši. Obenem je predlagal, da upravni odbor preštudira umest- nost vložitve odškodninske tožbe mestne občine proti vsem, ki so krivi onesnaževanja Savinje in s tem pov- zročene velike škode. V tajni seji je bilo gradbeno nad- zorstvo pri gradnji Delavskega azila poverjeno ing. arch. Brodniku. Odo- brena je bila tudi pogodba mestne občine s tv. Fr. Nerad glede težaš- kih, zidarskih in železobetonskih del pri gradnji Delavskega azila. ki jih je podjetje prevzelo za 670.487.75 Din. Katastrofa „Hindenburga" V plamenih zračnega orjaka je našlo smrt 34 oseb Pri pristajanju nemške zračne lad- je »Hindenburg« se je zgodila A7ce- raj ob 19.15 po ameriškem času na letališču v Lakehurstu pri Newyor- ku v zračni ladji eksplozija, ki je uničila zračnega velikana in zahte- vala po dosedanjih vesteh 34 človeš- kih življenj. Ko je zračna ladja pristajala in so spustili na zemljo vrvi, je nastala v zadnjem delu ladje eksplozija. V hipu je bil ves ogromni, z vodikom napolnjeni balon v plamenih in je zgorel v 40 sekundah. Zračna ladja, ki je bila v času eksplozije 50 do 75 metrov nad zemljo, je padla na tl-a. Nekateri potniki in člani posadke so poskakali iz zračne ladje, nekatere pa so rešili ameriški vojaki, ki so kljub velik nevarnosti takoj prilii- teli na pomoč. V zračni ladji je bilo 39 potnikov in 61 mož posadke. Po najnovejših poročilih so rešili 24 pot- nikov in 42 mož posadke, 32 oseb pa je zgorelo, dočim. sta dva poškodo- vanca umrla v bolnici. Prezident Roosevelt je po nesreči takoj izrazil svoje sožalje kancelarju Hitlerju. Vest o katastrofi je vzbu- dila po vsem svetu ogromno senza- cijo in globoko sočustvovanje z žrt- vami in njihovimi svojei. Nečak po- kojnega grofa Zeppelina je izjavil, da je povzročila katastrofo najbrž sabo- taža. V Nemčiji je bila imenovana preiskovalna komisja, ki se bo takoj odpeljala v Ameriko. Težnje in zahteve krojačev in krojacic V nedeljo 2. t. m. je bila v Obrtnem domu v Celju seja eksekutive zdru- ženj krojačev in krojačic dravske banovine, na kateri se je obravnavalo pereče vprašanje določitve minimal- nih mezd. Člani odbora so se posta- vili na stališče, da je treba smatrati sedanje mezde za nekako osnovo, ki jo je treba podprto s primernimi ar- gumenti predložiti pristojnim oblast- vom. Prizadeti mojstri poudarjajo, da uvidevajo potrebo reguliranja mezd na zakonski osnovi, vendar pa nikakor n-e bi mogli pristati, da se sedanje maksimalne mezde kakorkoli zvišajo, ker bi to ogrožalo že itak te- žavni obstoj obrti. Socialne prilike delavstva v legalni obrti še oddaleč niso pod socialno znosnim povpreč- jem, pač pa položaj delavstva v ve- leobratih raznih konfekcijskih indu- strij ni dovolj zaščiten. Položaj sred- njih in malih obrtnikov je že itak omajan, ker se tem obrtnikom nctla- gajo z vseh strani same dolžnosti. Na pristojnem mestu bo tudi pred- ložena zahteva, da se pomisli neko- liko na zaščito malega obrtnika in da se nekatere določbe obrtnega za- kona, zlasti pa § 361., če ne ukine, pa vsaj toliko omili, da bodo prisilna združenja imela pravico izdajati rav- nalne minimalne cenike. Konstituiral se je ožji izvršilni odbor, ki bo vsa pereča vprašanja, tičoča se vitalnih potreb krojaške stroke, na pristojnih mestih zastopal enotno za vso drav- sko banovino. Z uredbo o minimalnih mezdah je stopilo v ospredje vajeniško vpra- šanje. S tem je obrtništvu odvzeto skoraj sleherno priznanje neke suve- renosti in mu je poverjena nekaka podrejena vloga s kopico dolžnostt, da mora obrtnik vajenca dobro izu- čiti v svoji stroki, pri tem pa mu mora biti še hvaležen, da se hoce sploh učiti. Združenja morajo v svo- jem delokrogu že itak skrbeti, da že v kali zatre sleherno izkoriščevanje vajencev, Ixidisi glede števila, bodisi glede prekomernega dela vajencev. Člani eksekutive so zavzeli stali- šče, da je sedanji položaj vajencev v dravski banovini socialno že dovoij zaščiten, in odločno odklanjajo vsa nova bremena v tem pogledu. Nagla- šajo, da je zakonodajalec ipi'emalo upošteval razlike v posameznih o- brtih in ni razlikoval, kje more biti vajenec koristen že z golim manuel- nim udejstvovanjem. V krojaški stro- ki, ki prehaja iz običajnega šabloni- ranja polagoma a vztrajno v nekako St ran 2. »NOVA D O B A « Štev. 19. umetnostno obrt, vajenca nikakor ni mogoče smatrati za pomoc\ temveč 7a uCenca, ki ga je treba nečesa naučiti. V gornjem smislu formulirani predlog bo na pristojnem mestu ustno obrazložen. Sklenjeno je bilo, da se odpošlje banski upravi ožji odbor eksekutive kot deputacija, ki naj intervenira, da se odlofba uredbe o minimalnih mezdah razmeram pri- merno uredi. Vprašanje časovnega urnika, ki ga je celjsko združenje izdalo in založilo ter ga je razložil avtor g. Ludvik Selišek, je naletelo na splošno ra- zumevanje. Urnik bo obenem z gor- njimi predlogi predložen Zbornici za TOI in banski upravi kot baza in do- kaz načina in trajanja dela. Slični urniki so v navadi v vseh naprednih državah, ker je samo na podlagi ur- nikov mogoče urediti razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Seja je pokazala zanimanje in vo- ljo do skupnega nastopanja v vseh vprašanjih, ki so bila vsa zadnja leta obravnavana le v ozkem lokal- nem delokrogu, kar je imelo za po- sledico nepopolno razumevanje te- ženj oblačilne stroke in delno tudi individualne odločitve oblasti. Politični pregled p Sodelovanje med Italijo in Nem- čijo postaja po poročilih iz Rima če- dalje tesnejše. Zlasti se po obiskih nemških državnikov v Rimu naglaša skladnost obeh držav v zapadnoev- ropski politiki. Le glede na razmerje v Srednji Evropi utegnejo nastati presenečenja. Tu gre predvsem za vprašanje Avstrije, glede katere si obe državi gotovo nista edini. Zlasti kaie, da sta obe državi enotni na- sproti Franciji in Angliji v lokarn- skem vprašanju. p Na baskiški fronti je ofenziva nacionalistov v glavnem ustavljena. V Barceloni je prišlo do upora anar- histov proti republikaneem. Doslej se republikancem se ni posrečilo streti upora anarhistov. Domače vesti d Maiej Hubad f. V Ljubljani je •umii v nedeljo preporoditelj sloven- ske glasbe in glasbeni vzgojitelj Ma- tej Hubad, ravnatelj državnega kon- servatorija v pokoju, star 71 let. Ma- tej Hubad se je zadnja leta umaknil iz javnega življenja, zdravje mu namreč ni več dovoljevalo, da bi še naprej posegal v naše glasbeno živ- ljenje kakor poprej. Zrcalo velikega dela Mateja Hubada je ljubljanska Glasbena Matica. Ko je v njej začel, je bila še na stopnji nižje glasbene sole. S svojo plodno silo jo je dvignil in ustvaril iz nje res pravo glasbeno solo. Svoje delo pa je kronal 1. 1919., ko se je posrečilo v Ljubljani odpreti prvi glasbeni konservatorij. Matej Hubad je postal prvi ravnateij. Nje- govo delo je bilo vsestransko. V svo- ji šoli je vzgojil vrsto najboljših pev- cev; dvignil zborovsko petje na ev- ropsko višino in soustvarjal našo glasbeno literaturo. Poleg javnih pri- znanj in odlikovanj je dokaz Huba- dovega dela tudi vrsta naših odlič- nih glasbenikov, ki so obiskovali ?)je- govo solo. Pokojnikovo ime se je vtisnilo v zgodovino našega kultur- nega ustvarjenja in dela in prav ztito bo naš narod ohranil Mateja Hubada v večnem spominu. Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlin- skim odyajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove nikdar. Nobena priya- jenost — tudi pri daljsi uporabi gotovo učin- ^^fi\ kuie Poskusite najprej ^f%2& mali zavoj. Dobiva se v d Nova pridobitev. Z odlokom viš- jega šolskeera sveta z dne 14. sept. 1921. je bilo po naših slovenskih šo- lah uvedeno stetje po slovanskem na- činu — dvajsetosem, dvajsetdevet in odpravljeno staro štetje osemindvaj- set, devetindvajset itd. V prihodnjem šolskem letu pa bo zopet uvedeno staro štetje. Tako je nedvomno bolj slovensko, da se vsaj ločimo tudi v Štetju od Hrvatov in Srbov. d Do konca maja morajo denarni j zavodi in dennrne zadruge prijaviti Privilegirani agrarni banki vse svoje kmečke dolžnike. Doslej je bilo pri- javljenih Privilegirani agrarni banki 618.741 dolžnikov z dolgovi v znesku , okoli 2527 milijonov Din. Do 14. IV. je prvi obrok plačalo 190.823 dolžni- kov v znesku 51 milijonov dinar jev Pri ljubljanski podružnici je bilo pri- javljenih od denarnih zavodov 7305 dolžnikov z dolgovi okrog 150 mili- jonov dinarjev, od zadrug pa 40.392 dolžnikov s 450 milijoni dolga. Po- datki vseh podružnic Privilegirane agrarne banke kažejo, da v zapadnih krajih prevladujejo zadruge, a v vzhodnih navadni denarni zavodi. d Bosansk! delavec je ubil svojega tovariSa. V ponedeljek sta 37-letni delavec Franjo Matoševič iz Pokračičev v travniškem srezu v vrbaski banovini in njegovov tovari§, 51-letni delavec Ivan Debeljak iz Bučičev v travniškem srezu, ki sta že več kot eno leto pre- važala drva za nekatere trgovce v Št. Juriju ob juž. žel», popivala v raznih gostilnah v St. Juriju. Okrog 17. sta priSla v gostilno Martina Šporerja in začela sklepati konjsko kupčijo, ker je nameraval Matoševič kupiti od De- beljaka štiri konje. Med barantanjem sta se sprla. Matoševič, ki je bil vinjen, je začel Debeljaka izzivati, nakar je Debeljak izvlekel iz žepa dolg nož. Matoševič je zgrabil Debeljaka in ga vrgel za mizo ter pade! še sam nanj. Gostilničar in neki mlinar iz sosedne- ga Hrušovca sta spravila oba Bosanca na cesto. Zunaj sta se Bosanca nekai časa lovila, končno pa je Matoševič pobral kostanjevo poleno in udaril Debeljaka s tako silo po glavi. da mu je zdrobil lobanjo in so izstopili mož- gani. Po odredbi zdravnika g. dr. Sve- tine so prepeljali smrtnonevarno po- škodovanega Debeljaka v celjsko bol- nišnico, kjer je v torek ob 18. izdihnil. Matoševica so v ponedeljek ob 21. aretirali orožniki in odvedli v zapore okrožnega sodi§ča v Celju. Zagovarja se ü silobranom, če§ da ga je hotel Debeljak napasti z nožem. d »Ljudska samoponioča, reg. pom] blag, v Marib-oru je im-el-a 2. x. nu svoj redni občni zbor. Iz porofil funkcionarjev posnemamo, da je bilo ob koncu lanskega leta 8.348 članov zavarovanih za 09,640.000 Din. Bla- gajna izkazuje v preteklem letu pre- ko 36 milijonov prometa. Stanje re- zervnega fonda je bilo 6,373.763.70 Din. Po daljši debati je bilo sklenje- no, da se dosedanji 30% odtegljaj zniža do prihodnjega rednega obč- nega zboi^a na 25 % in sicer za člane. ki bodo umrli od 3. maja dalje in s pristopom pred 1. novembrom 1933. d Gumi za žvečenje kot Stimulans. Dunajska »Medizinische Rundschau« z due 30. septembra 1936 je objavila sledečo zaiiimivo notico: Eden na- važnejših stimulansov, ki se dobiva iz men the piperite, je mentol, ki d-ela velike usluge pri utrujenosti in dys- peptičnih motnjah kakor tudi pri migreni. Mentol ni samo važna sesta- vina mnogih zdravil, marveč se upo- rablja zelo pogosto tudi pri fabrika- ciji osvežujočih bonbonov. Oni ljudje, ki imajo pokvarjene zobe, ne prena- šajo sladkarij, ker te v votlih delih povzročajo bolečine. Znano pa je, da je ravno mentol preizkušeno anasta- tično sredstvo proti bolečinam nri zobnem kamnu, a deluje tudi kot a- nalgetikum pii trigeminusnevralgiji, migreni in ostalih bolečin.ah. ki imajo svoj center v glavi. Cetudi izgleda na oko nedolžen, se je izkazal gumi /a žvečenje v takih primerih zelo po- gosto kot dobrodejno sredstvo, ki se more lahko nabaviti. Gumi za žveče- nje, ki smo ga prevzeli iz Amerike, danes ni več samo modni artikel, marveč je nasprotno dosegel največ- jo uporabo pri onih ljudeh, ki bi mo- rali, toda ne želijo pustiti bonbonov, pa jim sedaj gumi za žvečenje služi kot sredstvo za osveževanje in po- budo.Posebne usluge nudi gumi za | žvečenje kadilce.m. Tablete, napojene z mentolom, osvežujejo usta in grlo ter povečujejo kadilčev užitek. Ose- be, ki morajo po zdravniškem na- svetu zmanjšati kajenje na minimal- no mero ali ga popolnoma opustiti, in osebe, ki trpijo na foetoru ex ore, bodo n-asle v gumiju za žvečenje dobrega prijatelja. Za zobe samo po sebi je gumi za žvečenje zelo povo- ljen: sodobna stomatologija nas uči, da je žvečenje najboljse sredstvo za ob\-arovanje zob in obenem tudi masala zobnega mesa. Pojem gumija za žvečenje je že oddavnaj združen z imenom Wrigley. Ta produkt zasluži vsako prednost, ker vsebuje najbolj- ši mentol, mentol, ki ne draži in je | poleg tega zaradi spretnega načina pakovanja zelo higieničen. Dr. K. W. d Občinske volitve so za nedeljo 6. junija razpisaive v 18 občinah drav- ske banovine. Volile bodo sledeče ob- čine: v lendavskem srezu: Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gaberje, Len- dava, Genterovci, Poljana in Orešje; v ljutomerskem srezu: Cezanjevci; v logaškem srezu: Begun je in Sv. Vid nad Cerknico; v desnem mari- borskem srezu: Prägers ko in Hoče; v radovljiškem srezu: Ribno; v slo- ven jgraškem srezu: Javorje, Pol jane in Trata. Občini Sv. Vid in Begunje bosta volili zaradi izvr&ene piekoma- sacije, ostale občine pa zaradi poteka poslovne dobe občinskih odborov, iz- voljenih 1. 1934. d Dunajska vremenska napoved za soboto 8. t. m.: Jasno in toplejše. Celje in okolica c Koncert francoskega violinskega virtnoza Rcberta Soetensa, pianistke Suzanne Roche in orkestralnega dru- štva ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja prof. L. M. Skerjanca se bo pričel drevi ob osmih v veliki dvorani Celjskega doma. Soetens, ki spada med najslavnejše francoske violinske virtuoze in je zlasti vnet propagator francoske *o- dobne glasbe, bo izvajal dela Bacha, Vivaldija, Rimskega-Korzakova, Slo- venca Jurija Mihevca in drugih. Soe- tensovi koncerti v Parizu so vedno odlično obiskani. Soetens živi stalno v Parizu, od koder prireja velike koncertne turneje v vse evropske dr- žave. Pred kratkim je absolviral ' daljšo koncertno turnejo po Avstriji j in se vrača sedaj s turneje po Češko- i slovaški. Po bivanju v dravski ba- novini pojde na koncertno tunejo v Jlusijo. Celjanom se obeta drevi re- •iek umetniški užitak, zato priporo- čamo vsem ljubiteljem glasbe obisk ] j tega izrednega koncerta. j c Slikarska razstava v Celjn. Dva ! mlad-a, nadarjena slovenska slikarja, j Franjo Golob in Alojz Šušmelj, slu- I Šatelja drž. umetniške akademije v j Zagrebu, bosta priredila od 9. do I vštetega 18. t. m. razstavo svojih del T dvorani Celjske mestne hranilnice. Razstavila bosta okrog 100 akvarelov, | olj in grafik. Bogato, pestro in zani- j mivo razstavo bo otvoril v nedeljo 9. t. m. ob 11. dopoldne z uvodno besedo g. prof. dr. Franjo Šijanec. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 18. Vstopnine ni. Semena vrtna in poljska, sveža, preizkusena ten uvoiena iz Nemčije dobiie pri tvrdki Ivan Ravnikar Celje J c Protitnberkulozni teden. Za pre- teklo nedeljo določeni koncert žele,:- j niCarske godbe v parku je bil prelo- i žen zaradi slabega vremena, za vče- räj napovedani nogometni brzi tur- nir na Glaziji pa zaradi slabega te- j rena. Pač pa je Celjsko pevsko dru- štvo priredilo v sredo zvečer koncert pred mestnim poglavarstvom in ob ßivaluvem odobravanju št»evilnega J občinstva izvajalo več" moških in me- šanih zborov. Nabiranje javnih pri- spevkov bo zaključeno v soboto 8. t. m. Podprite s prispevki borbo proti nai-odni nesrefi — jetiki! c Lcvska razstava. ^" nedeljo ob 10. je bila v mali dvorani Celjskeca skega doma otvoritev lovske ra/.sta- ve ob navzočnosti predstavnikov o- blastev in uradov ter številuili lovc*v j in prijateljev narave. Prcdsednik Lovskega društva v Cclju g. direkt or Mravljak je pozdravil zastopnike, se Kino METROPOL Celje prl„,,*.: 8. maja prcdstave vsak dan ob 16.15, l0; |; 18.15 in 20.30 TRUXA TRUXfl TRUXA Programm rait Truxa Sijajna glavna točka varijetejskega programa IDOL PUBLIKE, nekronani kralj varijcteja: to je TRUXÄM Kdo je TRUXA? Kaj je TRUXA ? Kje je TRUXA ? ? ? L mr EJ UHNJEM Brodarji z Volge Močan Ijubezenski roman, poln spletk, lju- bosumnosti, izdajstev in sreče! !J: mr TARZAH ZMAGOVALEC Divjcromantičen film iz afriških pragozdov. NeustraSna borba junaka iz džungle za svo- i bodo in ljubezen. V glavni vtögi najboljSi plavač sveta Johnny WeissmQilar Vsako soboto ali dan pred praznikom ob 14.3C V nedeljo ob 10. in 14. ¦ATINEJA zalivalil aranžerju razstave g. inž. Rihtarju ter v lepem nagovoru ori- *al p»;men lovi za nase go.spodarsivo m pc»men lovske razslavo.>jt3, občin- itvo in lovce. Uleležc">t'i so občudo- \-aii lepo in zanimivo zbirko trof^j ! \z naših krajev in iz jnozomstva. ki jo je spravilo društvo v tako k«*atkeni cam v Celje. lAa^^tava bo oriprta še v soboto 8. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. _.. . c Odvetniški izpit je napravil pred izpitno komisijo pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g. dr. Jože Ju- hart, odvetniSki pripravnik v Celju, ki je tudi pred dnevi na ljubijanski univerzi promoviral za doktm-iM w.-a. va. Cestitamo! c Javni izpit ndelezencev saman- janskega tečaja v Celju je bil v ne- deljo v Zdravstvenem domu. Izpitu i je prisostvoval predsednik sreskega odbora društva Rdečega križa g. dr. Juro Hrašovec, odborniki sreski na- celnik g. dr. I. Zobec, si^eski šolski iiadzornik g. I-t. Pestevžek, >ol. upr. gdč. I. Zupančičeva in tajnik OUZD g. Šmigovc. Izpit je obsagal teore- ticna vprašanja o ustroju človeškega telesa in o funkcijali posameznih de- iov. K izpitu se je priglasilo 28 &a- ! marijanov (16 žensk in VI moških). I Nazorno so pokazaii, kafco se nudi ; prva pomoč v raznih' nesrečah, ka- I kor pri prelomu kosti, $ri' krvavit- I vah, pri zastrupljenju, zadušenju s plini, kačjem piku, omedlevici. bo- žjasti. nesrečah vsled elekttiTce, ope- klinah, pri reševanju utopljenca itd. I Udeleženci so napravili izpit s prav ! dobrim, nekateri z odlicnini uspe- i horn. Odgovori so jasno pričaii, da | sta voditelja obeh tečajev gg. dr. I Fischer in dr. Podpečan znalazbuditi zanimanj1«? za predavauja. Predsed- nik HK g. dr. Juro Hrašovec je v svojem nagovoru z veseljem ugxito- vil, da je ta tečaj popohioina uspel ter dosegel svoj namen, in je pripo- ročal samarijanom, naj delujejo v smislu RK za napredek na*^ domo- vine. Izrekel je zahvalo ojjema gg. predavateljema in pczval samai'ijane, da pristopijo kot člani k ;>]8decemu križu. G. šmigovc se je zahvalil v imenu OUZD društvu RK> tla je or- ganiziralo tečaj, g. Leskovšek pa v imenu samarijanov olvpm;< -/di-avni- koma. c Iz bolniške službe. uuc. Minka Petrickova. /vaničnica pm v upravi celjske bolnice je imenpyana za uradnico X. skupine, gdč. Marija Umnikova, honorarua ui?ad«ica pri upravi celjske bolnice, pa za urad- niško pripravnico X. skupine. c Brzi turnir Celjskega šabovskega kluba je bil zaključen v petek v Celj-skem domu. Igi'alo je 20 šahistov med njimi 9 gimnazijcev. lzid je sle- dec: 1. Branko Diehl 18 točk (izmed 19 dosegljivih); 2. inž. Sajovic in 3. Lešnik, oba s 17. točkami; i. Gi*ašer 15; 5. Cernelč 13K; (1 Ftijs 12K-; 7. Skitek 12; 8. Brodar UX;.9. Csörgö 11; 10. Schneider 10- točk/ c Šaliovski dvomatch karlovških in celjskih gimnazijcev. Pod vod- stvoin g. Schneiderja je bil v nedeljo v Narodnem domu šahovski dvo- match med drustvom jugosl. sred- nješolcev »Slogo« v Celju in podmlad- kom Jadrans;ke straž-e na gimnaziji Štev. 19. »NOVA DOBA« Stran 3. \- Karlovcu. Gimnazijci iz Karlovca ¦o zmagali v razmerju 6:2. Za Karlo- vac so si priborili po 1 točko Variola, Tomšid, Verič, Miljanovič, Strajoda- novič in Santic, za Celje pa Cernelč in Pirih. Karlovški gimnazisti so di- iaški šahovski prvaki savske bano- ine. V nedeljo 25. aprila je igrala reljske »Šioga« v Šmarju pri Jelšah s šmarški/ni šahisti in zmagala v razmerju 8:0. ( Delavstvo oblačilne stroke v mezdnem gibanju. Delavstvo oblačil- ne stroke v Celju je pred dnevi sto- pilo v mezdno gibanje in zahteva kolektivno pogodbo. Pogajanja se še niso pričela. i Družabni večer aktivnih in re- zervnih oficirjev bo v soboto 8. t. m. b 20.30 v mali dvorani Celjskega ior.ia. Igrala bo vojaška godba. Celj- ski pododbor UROIR vabi vse re- zervne oficirje, da se po možnosti udeleie večera. Obleka promenadna. c Šentflorijanska proslava. V nede- ljo ob 8. zjutraj so odkorakale gasil- ske čete iz Celja, Gaberja, z Babne- ga, Lopate. Teharja, iz Trnovelj in Levca s trnoveljsko godbo na čelu z dvorišča mestnega poglavarstva v opatij't?ko cerkev k maši, pri kateri je igrala trnoveljska godba. Po maši je bil v gasilskem domu na dvorišču •mestnega poglavarstva zbor. Gasil- cem je predaval župni stareš iiva g. Gologranc o gasilstvu in o občnem zborn Gasilske zajednice v Ljubljani. < Jnbilej gabrske gasilske čete. Pro- .-lovoljna gasilska četa v Gaberju bo praznovala 1'etos- 2čy-letnico svojega Človekoljubnega dela v požarnih ne- varnostih in drugih nezgodah. Obe- n-em bodo praznovali 25-letnico ne- sebienega in požrtvovalnega dela v četi nekateri člani in sicer predsed- nik četo Konrad Gologranc, ki je tudi starešina celjske gasilske župe in podstarešina Gasilske zajednice, ter Stefan Bomš-ek, Ignac Podpečan, Franc Pušnik, Jernej Šarlah in Ivan špeglič. Gasilska četa in njeni jubi- lanti žaslužijo, da se jih Celjani in j količani spomnijo in jih obi.ščejo na njihovi proslavi v nedeljo i. julija. ; ¦Slavnost bo združena z veiikim žup- j nim zletom. c Gasilskl dan v Celju bo priredila v nedeljo 6. junila celjska prostovoljna gasiiska čets. Gmotni uspeh tega dns je namenjen za nabavo novega gasil- skega avtomobiia. ker so sedanja vo- ztla v teku let postala defektna in ne nudijo več vsestranske pripravljenosti in sigurnosti. Dasi mesto Celje in njegov bližnji okoliš v zadnjih dveh letih nista beležila večjih požarov, zahtevata in- dustrijski razvoj in obseg mesta teh- nično vsestransko izvežbano gasilstvo z modernim, za vse priüke razpoložljivim orodjem in opremo. Doprinos mestne občine in gasüskega sklada zadošča le za tekoče potrebe, za razna popravila in za vzdrževanje reševalnega oddelka. V splošnem četa ne nadleguje občanov z raznimi prošnjami za podporo in tudi nima podornega Članstva. Ker težka gospodarska kriza tudi gasilstvu ni prizanesla, prosimo gasilstvu naklo- njeno javnost, da tudi tokrat ne od- klanja prošenj za prispevke in darila. Služba gasilca je prostovoljna in brez- plačna. Poedinec bo znal žalibog mnogokrat ceniti gasilca le tedaj, ko mu bo v stiski in nesreči priskočil na pomoč, pa čeprav žrtvuie gasilec pri svojem humanitarnem delu tudi samega sebe. c »Sv. Anton« v ceijskem gledallšču. Ljubljansko Narodno gledališče je upri- zorilo na praznik 6. t. m. popoldne v Mestnem gledališču v Celju Beneševo veselo revijalno igro »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Igra je zelo preprosta in sestoji iz epizodnih 'seen s petjem in plesom. Ga. Vera Balat- kova ie oskrbela učinkovito režijo. Scenerije so bile okusne, prav tako kostumi. Orkester je igral pod vod- stvom dirigenta g. Neffata precizno in skladno. V posameznih vlcgah so se zlasti uveljavili ga. Poličeva, gdč. Jap- ljeva in Rtbičeva ter gg. Zupan, Janko, Gorski in Peček. Pevske in plesne točke so izzvale §tevilne aplavze ob odprtih scenah. Burnega odobravanja je bil deležen tenorist g. Francl kot pevec krasnih slovaSkih pesmi. Gleda- liSče ie bilo zelo dobro obiskano. R. P. c Cerkvena slava. Pravoslavna cer- kev sv. Save v Celju bo slavila svojo ' hramovsko slavo v ponedeljek 10. t. m. v spomin na dan sežiganja relikvij svojega patrona — prvega srbskega arhiepiskopa in prosvetitelja sv. Save na Vračaru I. 1594. V nedeljo 9. t. m., na predvečer slave, bo v cerkvi bde- nije, v ponedeljek 10. t. m., na dan slave, pa bo ob 10. saborna liturgiia. Pri liturgiji bo odgovarjal cerkveni pev- ski zbor. Propoved bo imel I. clan cer- kvenega sodišča v Zagrebu, protojerej- stavrofor gosp. Gedeon Vurdelja. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača. c Brezposelnost. Ph celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 673 brezposelnih (518 moških in 155Žensk) nasproti 854 (692 moSkim in!62žen- skam) dne 20. aprila. c 6a Marija Kokotova. V sobotö zjutraj ej unirla v Celju po dolgem trplj-enju v starosti 66 let ga. Marija Kokotova, roj. Dernjaceva, vdova po nekdanjem šolskem upravitelju g- Kokotu v Topolšici pri šoštanju. Po- kojna se je po moževi smrti preselila s svojima dvema hčerkama in sino- voma v Celje. Tu se je dolgo vrsto let z veliko požrtvovalnostjo in lju- beznijo ud-ejstvovala v kulturnem življenju celjskih Slovencev kot od- lična pianistka. Bila je odločno na- rodna, značajna in blaga žena ter izredno skrbna mati. Svoje otroke je vzgojila strogo v narodnem duhu. V Ponedeljek ob 16. se je zbralo pred mrtvašnico na mestnem pckopališču zGtlo mnogo prijateljeV. in znancev ugledne pokojnice. Po cerkvenem obredu pred mrtvašnico in odprtem grobu je moški zbor Celjskega pev- skega društva zapel dve ganljivi ža- lostinki pokojni v zadnje slovo. Ge. Kokotovi bodi ohranjen časten spo- min, hudo prizadetim svojeem naše iskreno sožalje! c Občni zbor Društva absolventov trgovskih §ol v Celju bo v soboto i S. t. m. ob 20. v hotelu »Evropi«. Udeležba obvezna! c Smrtna nesreča. Dne 12. aprila je pomagal 39-letni dninar Rado Pa- serič iz Ivaniča pri Desiniču pri po- sestniku Antonu Komeršku v Mileni pri Selih Zagorskih nakladati blago na voz. Xenadoma ?e je voz prevrnil j in pokopal Paseriča pod seboj in mu • zlomil hrbtenico. Paseriča so prepo- | ljali v celjsko bolnico, kj'er je po j dolgem trpljenju v sredo podlegt^l i poškodbam. | c Velika tombola Jadranske straže j bo v nedeljo 9. t. m. ob 15. pred Na- I rodnem domom. Poleg prve tombole, J ki predstavlja prost nakup v vred- j nosti 2500 Din, je še devet lepih tom- bol (kolesa, kuhinjska oprava in dr.) 25 činkvin, 50 kvatern. 100 tern in 300 amb. Dobitki so zelo lepi in zato upamo, da bo imela tombola v-elik uspeh. c Sadjarsko zborcvanje. S-adjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo bo priredilo v nedeljo 9. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici okoliš- ke deške narodne sole v Celju sresko zborovanje za podružnice, člane in sadjarj« iz celjskega območja z dnev- nim redom,. ki je razglašen v 4. šte- vilki letošnjega »Sadjarja in vrtnar- ja«. Ker so na dnevnem redu ^važne i*azprave o nasem sadjarstvu in vrt- narstvu, so vabljeni vsi sadjarji in vrtnarji k razpravam o teh panogah. c Davčna uprava v Celju opozarja davkoplačevalce, da poteče 15. t. m. skrajni rok za plačilo v II. četrtletju dospel« zgradarine, pridobnine, pav- šalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine in družbenega davka. Po poteku tega roka bo dav- čna uprava predpisala opominske stroške v smislu čl. 151. z-akona o neposrednih davkih in izterjala da- vek z izvršbo. c Mestnemu ubožnemu skladu jc poklonil g. Vinko Kukovec, stavbni podjetnik in lesni trgovec v Celju, 100 Din nam-esto venca na grob od- vetnika g. dr. Karola Laznika. c Kolo srpskih sestara bo imelo 10., 17. in 18. t. m- v B-eogradu svoj letni občni zbor in vabi tudi Kolo jugosl. sester v Celju, da pošlje delegatke. Ker bo prav gotvo na železnici zna- ten popust za vožnjo, opozarjamo že sedaj one članice, ki se za to zani- r majo. L-egitimacije se izdajajo v so- boto 8. in sredo 12. t. m. od 16. do 17- v Gregorčičevi ul. št. 1. c Žetev smrti. V Lokrovcu je umrl • v ponedeljek 72-letni posestnik Bošt- i jan Žist, v Novi vasi pa v Cetrtek 55-letni upokojeni železničor Jože Ve- dlin. V celjski bolnici so umrli: 1. t. m. 57-letna kočarica Marija Stojn- Skova iz Strmca pri Rogatcu, v so- boto 50-letna dninarjeva žena Anto- nija Klampferjeva iz Celja, v torek 31-letna čevljarjeva žena Alojzija Jugova z Brega pri Polzeli in 27-letna Jožica Kranjčeva iz Celja, nečakinja krojaškega. mojstra g. Jakoba Kovača v Celju, v sredo pa 19-letni ključav- ničarski pomočnik Franc Škofca iz Lokrovca. N. p. v m.! c Urejeno knjigovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem letu na tvrdko Karl Goričar vdova, Celje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskih žur- nalov, rednikov in brzovezov gotovo našli Važim potrebam odgovarja- joCe. c Nočno lekarniško službo ima od 8. do 14. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji. pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 9. do 15. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo častni predsednik g. Jellenz. c Kino Union. Sobota 8. t. m : »Mo- ri ra luč«. Veličasten planinski film z divnimi posnetki iz Dolomitov. V glav- nih vlogah Leni Riefenstahl in Matthias Wiemann. Zvočni tednik. — V nedelio ob 10. in 14. matin eja. — Nedelja 9., ponedeljek 10., torek 11. t. m,: »Večna pesem 1 jubezn i«. Izredno lepa drama roditeljskih zablod. V glav- nih vlogah Lil Dagover, Lien Deyers, Igo Sym, Pavel Hörbiger in Ida Wüst. Zvočni tednik. — Sreda 12., četrtek 13., petek 14. t. m.: »Be š tij a«. Dra- ma o skrivnostnem življenju človeka z dvema telesoma in dvema dušama. V glavnih vlogah Fredric March, Mi- riam Hopkins in Rose Hobart. Zvočni tednik. Mariji Kokotovi v spomin Že več nego 20 let je minilo od one ciobe, ko sem imel priliko in cast spoznati pokojno gospo Mari jo Ko- kotovo in jo slišati pri klavirju na ni.ojem celjskem domu, enkrat pa tudi v hiši v mojem služtenem kraju v družbi njenih prijatoljskih Colja- rsov. Ce sem primerjal njeno igro z igro drugih pianistov, sem imel vtis, r!a 0hmaga/ wojemi obvfai, da ohrani kolikor mo- goče dolgo prve zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU je bila njena igra nenadkriljiva. Xjeno izvajanje je imelo nekaj svo- jevrstnega, bodisi v podajanju, pre- cizni izvedbi, ritmiki, dinamiki, bo- disi v karakt-eristiki najtežavnejših klavirskih kompozicij, ki so zahte- vale pianistko take kvalitete, kakor je bila glasbeno zelo nadarjena ga. Kokotova. Vsaka skladba, ki jo je odigrala, je bila umetnina in glas- ben užitek. To svojo spretnost pa ni obešala na veliki zvon, saj je bila g-a. Kokotova vedno skromna, dičila in hvalila jo je pa igra tedaj, ko je donel klavir — rekel bi skoraj na- enkrat — v vseh oktavah. Znano mi j-e, da je igrala najtežje komade a vista — z lista ter po dvakratnem preigranju obvladala s svojim izvrst- nim spominom in nadarjenostjo skladbo na pamet. Ga. Kokotova je bila talent, kakršnih ne srečamo mnogo. Kakor so ovekovecene na gramo- fonskih ploščah znamenite osebno?ti, umetniki, tako ne bi smela manjkati spominska gramofonska plošča ge. Kokotove, da bi se ohranila- njena klavirska umetnost na plošči svoj- eem in širši javnosti v počaščenje spomina nepozabn-e gospe. K. Glasovi iz laškega sreza Laško I Sentfiorijanska proslava v La- škem. Preteklo nedeljo sta gasilski četi iz Laškega in Hude jame skupno proslavili svojega zaščitnika in patrona sv. Florijana. Zaradi siabega vremena se je odzvalo pozivu le 31 tovariSev v novih paradnih krojih, in sicer 20 iz Laškega, 11 pa z Rečice, in so v sprem- stvu mestne godbe skupno odkorakali k službi božji v tukajšnjo župno cer- kev. Po maši je bila pred cerkvijo in pred zbranim občir.stvom v navzočno- sti sreskega podnačelnika g. dr. Oro- žima in župana g. Tropa slovesna iz- ročitev odlikovanj zaslužnim gasilcem tovarišema Kiepeju in Peternelu od čete Laško in tovarišu Kresetu od čete Huda jama. Odlikovanja je izročil pred- sednik gasilske čete v Laškem tov. Gerkman, ki je odlikovancem obenem z županom izrekel čestitke. V lepem govoru se je za odlikovanje zahvalil tov. Krese, ki ie poudarjal pomen ga- silstva tako v pospodarskem, kakor v socialnem in kulturnem pogledu. Obe- nem je tov. Krese kot zastopnik in podstarešina gasilske župe našega sre- za pozdravil navzoče in izrekel čestitke soodlikovancema. Gasilci so se nato podali v hotel »Savinja« k zakuski, ki jo je dala na razpolago gasilska četa v Laškem. Ob sviranju mestne godbe so se tov. gasilci prav prijetno zaba- vali. 1 \r. Sokola. Za nedeljo 9. t. m, pro- jektirani pešizlet sokolskega okrožja LaSko, povezan s pešizletom laške mestne godbe na Šmohor, je odpove- dan zaradi nezanesljivega in stalno siabega vremena ter preložen na ne- določen čas. Objavili bomo pravočasno, kdaj bo ta pešizlet, zlasti 5e, ker se za njega zelo zanimajo Celjani, ki se ga nameravajo udeležiti v večjem 5te- vilu. Ob tej priliki opozarjamo, da je Smohorska planinska koča tudi letos zelo dobro oskrbovana, da je izletni- kom vedno na razpolago izborna ku- hinja in prvovrstno srcmeljsko vino. 1 Planlnska koča na Smohorju. Pod- odsek Zasavske podružnice SPD v La- škem, ki ga vodita g. dr. Drnovšek kot predsednik in g. ravnatelj inž. Kloc, si je stavil veliko nalogo, zgraditi na Šmohorju, na tej prekrasni izletni točki, ki tvori središče med Celjem in Laškim ter nudi bohoten razgled na Savinjsko doüno in Savinjske planine, poleg se- danje planinske koče moderno urejen planinski hotel po vzorcu onih na Mrzlici in Sv. Planini. Pododsek je pod agilnim vodstvom že price! s potreb- nimi pripravami. Za srečno zamisel se bodo zanimali tudi Celjani, ki jim po- staja Smohor čedalje privlačnejša in ljubša točka. 1 Sreski cesml odbor je pretekli in ta teden posadil na banovinski cesti iz LaŠkega proti Celju dolgo vrsto sad- nih drevesc, izvršujoČ pri tem nalog banske uprave. Že prejšnji cestni odbor je imel to nalogo in je na onih pro- gah, kjer je bilo to izvršljivo, posadil sadno drevje, ni pa hotel siliti v me- jaše in jim delati škode. Cesta teče po ozki dolini ob Savinji. Kjerkoli se malo razširi, že obdelajo skrbne in pridne roke pridobljena zemliišča v rodovitne njive, ki nam jih tako primanjkuje. Tak vzgled nudijo na primer Psarje, kjer so mau posestniki, ki nimajo drugih njiv, kakor samo take, ki segajo tik ceste. Sedaj pa je cestni odbor nasadil samo, da bodo ovirala promet, a!i pa v njive, kjer bodo delala senco in za- drževala rast poljskih pridelkov. Kmetje iz Tremerja in okolice se zaradi tega razburjajo in pravijo, da se pojdeio pri- tožit banski upravi. 1 Kino Laško predvaja v petek 7. ob 2030 in nedeljo 9. maja ob 16.30 in 20.30 film smeha, zabave, užitka »Zemlja smeha«, najboljšo komično ope- Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 19. reto najboljših svetovnih komikov Stana Laurela in Oliverja liardyja. Tednik ! Hrastnik h Brezposelnost v naših revlrjih, kakor se o njej piSe in kakor se govori. Dnevniki in tedniki se kosajo med seboj, kateri bo bolj tragično po- pisal trpljenje naših brezposelnih, njih obupen boj za košček kruha, njih go- njo iz kraja v kraj za malim zasluž- kom, grdobijo sodobnih ljudi, ki ne raztrgajo zadnje srajce čez pol in ne dajo večje polovice prvemu brezpose!« nemu. Resnica o na5ih brezposelnih je sledeča: Brezposelne moramo deliti v dve skupini : v slučajne in v poklicne brezposelne. Prvi so veliki reveži. De- Iajo, če le dobijo priliko, ostanejo do- ma v upanju, da bodo dobili prej ali slej stalen kruh, med tern pa primejo za vsako delo, ki jim ga nudi občina ali kdorkoli. Zgodi se, da potrebujejo srbijanski rudniki delavce. Rade volje gredo v južne kraje, kjer si ustanovijo svoj dorn. Kader teh se zaradi njih pripravljenosti za delo ne veča, med poletjem jih sploh ni, ker primejo za vsako priložnostno delo, pozimi pa se seveda zopet pojavijo, in le prav je, ] da jih občina po vseh svojih močeh ] podpira, poleti z dclom, pozimi pa s hrano in podporami. Strašna nadloga za občino in vse prebivalstvo so pa oni, ki so si ustvarili nov poklic, to je stan poklicnih brezposelnežev. Med temi so fantje stari 30—40 let, ki že deset let niso prijeli za nobeno delo, ljudje, ki pravijo, da jim je ljubše, da se jim odseka roka, kakor da bi mo- rali delati. Rade volje gredo ti paraziti na občinske stroške v južne kraje, se- veda so pa v 14 dneh zopet doma, da jih zopet občina redi, za plačilo pa zabavljajo ves čas, ki ga ne preležijo, čez vse, kar leze in gre. Pa se jih ob- čina zopet naveliča, in jih pošlje zopet na potovanje proti jugoslovenski ri- vieri... Že davno smo vedeli, da temu ni druge pomoči, kakor da delavstvo samo uvidj, da so to zajedalci, sovraž- niki vseh delavoljnih ljudi, torej pred- vsem delavstva ! Ko naš de'avec mno- gokrat sam ne zasluži toliko, da bi mogel preživljati svojo družino, se mu odtrguje, da se podpirajo taki izvržki družbe. Dolžnost občine je, da točno deli te dve tako različni vrsti brezpo- selnih, da poklicnežem ne da nikake podpore, da jih razglasi povsod za de- lomrzneže, poštene brezposelne pa z enako vnemo podpira, da morejo ostati to, kar so — pošteni naši delavci ! h Gradbena dela pri novi občinski stanovaniski hiši je prevzela tvrdka Božič iz Trbovelj kot najnižji ponudnik. Razbojniška trojica pred sodniki Celje, 7. iiiaja. Pred petčlanskim senatom okrož- nega sodišča v Celju so se zagovar- jali danes 35-letni delavec Martin Peček, 16-letni delavec Stefan G. in 25-letni žagar Ivan Fužir, vsi iz oko- lice šoštanja. Pečok in Fužir sta že predkaznovana. Razprava je bila tajna. Peeek in G. sta bila obtožena, da sta lani v noči na 31. decembra vdrla v zaklenjeno stanovanjo Fran- čiške Brezovnikove v Lokovici pri Šoštanju ter ji s silo vzela dva sre- brna goldinarja in 150 Din gotovine, pri čemer sta imela pri sebi sekiro. Nadalje so bili Peček, G. in Fužir obtoženi, da so ukradli lani 13. sep- tembra Francu Hrastniku v Topol- šici tri gonilne jeriueiie v vrednosti 3500 Din, dne 25. decembra Katarini Smrečnikovi v Zavodnjem za 100 Din žganja, jestvin in cigaret ter okrog 1000 Din gotovine, v noči na 27. sep- tembra Jožetu Tamšetu v Plešivcu prstan, nahrbtnik, nekaj kruha in tobaka ter drobiža za 80 Din, v noči na 17. oktobra Antoniji Drenovčevi pri Sv. Bricu cigaret, cigar, tobaka, sladkorja in drugih stvari v vredno- sti 1519.75 Din, in da so 17. oktobra poskusili vlomiti v trgovino Fran- Čiške Uriskove v Pesjem, pri Cemer pa so bili prepodeni. Omen jene tatvi- ne so izvršili tako, da so vlomili ali pa se splazili v zctklenjene prostore. Nadalje sta bila Peček in G. obtožena, da sta 29. novembra ukradla Martinu Ročniku v Zavodnjem 600 Din vredn., konjsko opremo. PeCek sam je bil ontožen , da je 22. decembra ukradel Cirogorju Pusovniku pri Sv. Floii- janu 100 Din vredno odejo, nekoč v decembru Ivanu Soviču v Ravnaii sekiro in žago v vrednosti 55 Din, letos 23. januarja Mini Zajcu v Ga- berkah oblek in perila v vrednosti TOO Din in nekoč v januarju ßlazu Rotniku v Družmirju 250 Din vredno suknjo. G. in Fužir zanikata sleherno kriv- do. Peček je orožnikom in preisko- [ valnemu sodniku prizixal rcparski j napad in tatvine, pozneje pa je vse | preklical. PeČek je bil obsojen na C> let ro- bije in trajno izgubo častnih pravic, Fažir na 10 meseeev strogega zapora in na izgubo častnih prav;c za dobo treh let, G. pa bo oddan v poboljše- valnico. Sport t Finalna tekma Celje: Amater. V nedeljo 9. t.m. ob 16.30 se bo pričela ! na Glaziji v Celju finalna tekma med I SK Celjem in SK Amaterjem iz Trbo- velj. Ker sta obe moštvi sedaj v dobri formi, bo tekma gotovo zelo živahna in zanimiva. Celjani pa bodo morali napeti vse sile ter predvajati smiselno in odločno igro, če bodo hoteli doseči Časten rezultat. Tekmo bo sodil g. Pečar iz Ljubljane. Ob 14.30 se bo pričela istotam prvenstvena tekma mla- dinskih moStev SK Celja in SK Olimpa. To tekmo bo sodil g. Reinprecht. Celj- ski Olimp bo gostoval v nedeljo v Mariboru in igral finalno tekmo s SK Železničarjem. t Celje : Trbovlfe 3:3 (2:1). V ko- rist blagajne LNP je bila v ntdeljo odigrana na Glaziji v Celju medmestna tekma med reprezentancama Celja in Trboveli. V reprezentanc» Celja so igrali člani SK Celja, Olimpa in Atletikov, v reprezentanci Trbovelj pa člani Ama- terja, Retja in Trbovelj. Kljub dežju je bila tekma živahna in zanimiva. Celjani so imeli v sploSnem nekoiiko več od igre, a so proti koncu popustili, kar so gostje izrabili in izenačili rezultat. Sodil je g. Hobacher točno in objek- tivno. V predtekmi je mladina SK Celja premagala kombinirano mladino Olim- pa, Atletikov in Jugoslavije s 4:2 (1:2). t Nogometnega turnirja nl biio, Nogometni brzi turnir med SK Celjem' SK Atletiko in SK Jugoslavijo, ki bi bil moral biti odigran v okviru proti- tuberkuloznega tedna včeraj popoldne na Glaziji, je bil zaradi slabega terena odpovedan. HITUO SW*)! ¦" POCErii siw vEnci v doveCani IZBIBI _____CELJE____' Pentlje z modernim tiskom lepljenim ali napisom. Glasovi iz občinstva ObČinska cesta od Belajeve go- stllne prot! KoSnici je v takem sta- nju, da si peSec že podnevi lahko zlomi nogo, kaj šele ponoči. Plaz je že pred 4 leti zasul polovico ceste, tudi križ nad porušeno škarpo se nagiblje v cesto. Vse dosedanje vloge prizadetih posestnikov so bile brezuspešne. Tudi iz tujskoprometnih ozirov je popravilo nujno potrebno. Prosimo takojSnjega popravila. — Prizadeti posestniki. fKUPUJ^ domace: [*BUGql Kupim kompletno kopalnico ali posamezne dele, dobro ohranjenc. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Kopalnica«. Lepo solučno stanovanje soba, kuhinja, skramba, z vpeljano elektriko in vodovodom, na hribu sv. Jožefa St. 39, se odda s 1. junijem. Poizve se pri tvrdki Jellenz, Celje, Prešernova ul. 19. Enosobno sianovanje s kuhinjo iščem s 1. junijem. Vprašati v upravi lista. Strokovne knjige iz slikarske in pleskarske stroke v dobrem stanju ugodno prodam. Vprašati v upr. lista. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjlgarna in frgovlna s paplrfem Franc LeskovšeK Celle, Olavnl irg 16 Žvečite in ostanite zdravi Hasvet «dravnika Neki znamenit zdravnik svetujc svojim pacijentom, da žveCijo WRIGIEV gumi po vsaki jedi, da postanejo usta sveža, dih ugoden in zobje čisM. Po- spešuje prebavo, ker povzroCa svo- boden pritok sline. OMOTI PO DIN 1.—, 2.- in 5.- WRIGLEY THE FAVORITE OF HOLLYWOOD Gumi za žvečenje po jedi Generalno zastopstvo in tovarniško skladišče: Albert Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80. Iščem zasto nike proti proviziji 4 sobno stanovanje na Mariborski cesti se takoj ugodno odda. Poizvedbe v pisarni banke »Slavije«, Celje, Kolenčeva 6. BARVE FIRNEZ LAKE ČOPIČE koptle zelo n god no pri tvrdki S. HOLOBAR - CELJE v bllilnl kolodvora — Telefon 137 Prav dobro in aromatično praženo Kavo dobite v specerijski trgovini Karl Loibner Telefon 120 Kralla Potra c. 17 « pri »Zvoxicu* Zahvafa Vsem, ki ste nas ob izgubi naše nepozabne, dobre mamice oz. omice, gospe IHarije Kokot «dove po solskem upravitelju tolažili v težkih urah, vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti, ki ste ji z venci in šopki okrasili krsto, Celjskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke — vsem izrekamo svojo naj- iskrenejšo zahvalo. Celje—Zemun—-Vrhnlka, 6. maja 1937. ŽalujoČi otroci in ostalo sorodstvo Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. sireiovodne naprave Prevzema na v zgoraj navedene stroke jpadafoia dela in poprawila — Cene zmerne — Poitrežba tožna In solidn» Celjska posojilnica d« d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,500 ooo#— Rupu]e In pro* dajet devize in valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoči račnn ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici : Maribor, Šoštanj Urcjuje in za konzorcij >Nove Dobec odgovarja Rado Pednik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetina. — Oba v Celja.