(23. štev, If CELJIf, cetrtok 14. oktobra 1320. Poštnina ptačana v gotovtnl, LETO II. tzhaja «»•* tcradi, tiotrt«k in •Obot«. — O««« i Za celo leto 80 K, u pol leta 40 kron, zn četrt lela 20 K, it 1 aettc 7 kron. Posamexn« *t*vllk« staa« I krono. N» pJsmene naročbc brez pošlljatve den«rja •• ne moremo Ožirati. Naročniki naj pošlljajo naročnino po poStnl nakaznlci. Reklamacije glcde list« so poštnine proste. Ne- frafirtfrani dopisl se ne sprejemajo. Na dopise brcz pudptsa se ne ozira. ^H ^H ^^B^^P ^^H ^^^^^H ^B^^r ^^H^r ^^^^^r ^^^^^H Oglatl m mtaašfr fP ptriHfryi* Mvitonj in slc«r: u «wr*fa« «#fc*t M M w #4 1 am, * M^"V *• Manila «Mnlfe #*fr,ij»»««* Mtfti, »ahvale tM. Sl*M «41 M M reklamne notice mW ttksttat • K •d vnt* M»U oglMi (r«It«« 4TT«t«) W K. Pri ve ArtStfh oWwh p«Mut to**?!* at at wm«af». t«kfe» tt. ft IZDAJA IN TISKÄ ZUEZWA TI8KARNA V CELJU. E3EIEJ ODGOVORMI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Minister dr, Kukovec o Koroški. Na vpraSanJe našiiga tiredn ka jc mi- nister dr. Kukovec, kl se mud te dni v Celju, kratko odgovorii slcdcee: Izid še seer iii povsem znan, vendar po iiiformacijah, ki prihaiajo od raznili skrnt nij-jv, skoro ni več dvomljiv. Ja.sno je pa, da izida, ee je neugoden, priznati ne morenio, ker je b!l plebisc.t i/vršen pod pogoji, ki so proti inirovni pogodbl, katcro je pogazila pleb'scitna kom'sija. Celo vrsto goljufij jc plebiseitna komisija in rno pripustila. Stvar pa more in sine bit;, končiio rešena edino po prindpili. ka- terc je določ ] za vsakteri plcbiscit Wil- son, da k namreč plebiscit sredstvo za reševanjc narodnih manjs"n, ne pa za podjarmljenje. Z ozirom na formalin Izid mora naui pr'pasti, kar je naše, in to jc večina obč>n, četadi so delonia ponemče- ne. Po mirovni pogodbj (elen 50 pred- zadnj: odstavek) za slucaj, če bi glaso- vanje za Avstr jo ugodno izpadlo, nika- kor ni rečeno, da vsled tega celi pas A naenkrat postane last Avstrije, ampak :"ia odloeevati sporazum z odboioni ve- les'l. Ta sporazum na noben nac"n po človeški pametf ne more Izpasti v tem sni'slu, Oa b" narodne slovcnskc občinc pr'padle nasprotniku. ten» man.» poraže- iiemu sovražniku - - Nemcu. Tndi iiuanio m; začasno upravo do končno odloč:tve se v svojih rokali, imaino svoje milijarüe investirane v tcin ozeinlju, ter je zklju- eeno, da bi se mogli vsejca Nemci pola- stif, prcdno je doscžcna rešitev tcßa y- prašaiija, ki odgovaria naši narodni časti in našjn pridobljeuim pravicam. Izid more bits kvcčeinu ta, da se posamezni kraji, ki so se dali pri glasovanju v prld Nemcem zapuljat', pripojiio Celovcti, ko- likor to ostali položaj dovoljuje, sloven- ske Koroške pa na noben način ne pusti- mo, tem uiaiij, kcr .^e si.^ajiio izkazala svoio voljo, ostat: združena z ostalo dr- žavo in so se vezi solidarnosti tcga dela naroda z ostallm de!om širom cele drža- ve baš v diieh pr'prav za plebjscit izvan- redno utrdile in je ves narod vezan na casino rešitev koroškega vprašanja. Končiio je jasno, da nasega ljudstva nc inorcnio prcpiistiti brez zase'.tc zpo- stavljenoga nemškeinu tcrorju. 7,c sinoCi sem brzojavil ponovno dr. Vcsii'cu, da le nujno potrebiia interveneija za zaščito naših Ijudi. Tnd je v Bcogradu genera! Maisicr, ki bo inogel kot dober poznava- lec razmer na Koroškcm tainkaj vplivati. da se potrebn' koraki v tem ozini storijo. Neinški teror na Koroškem. Poboji in požigi. Sleparstva pri plebiscite FZID GLASOVANJA še Eiradno vedno ni določen. Dozdaj zna- ne st'cvilkc skrutinljcv pa dajo slut ti, da smo ostali v itianjsini. SOCIJALDEMOKRATICNI ACiENTJE . ZA AVSTRIJO. V Boiüvljah so se soc.'jalni demo- kratje ž valmo udeleževal. glasovanja in so kot priganjaej aff-itirali. za Avstrijo. NEMŠKI PREDSEDNIK - SLEPAR. V ßorovljah je bi prcdsedn'k volilnc koiiL.sije b:vš| ravnatelj meščansko sole Weghofer. NeniSkim volilcem je dajal po več glasovn'c. Na zahtevo -nasega v.tx- stopn ka je b 1 odstavljen. Mrllc] — glasovalc?. Kako dylec je šlo nemško sleparstvo, kažc üluc.'ij, da je n. pr. v Zelezni Kaplj 10. tm. popoldne glasovala tudi Krist na Kai jan, ki jc uinrla 29. sept., cnako Jull- jaaa Ualtcrcr, ki, je unirla 8. okt. Takili slucajev je zelo vel ko. Sodijo, da so Nenici na (ak in pocloben li'cin prislcpa- r li nnjmanj 30üü .cjlasov. ZAJETI VOLKSWEHROVCI. Na dan glasovaiija so v Lofcivasi na- S: fantje zajeli 295 volkswchrovcev njh zaprli po kleteh. Mcd njim; je h Io vcC bivših avstriiskih castn'kov. NA DESNEM BREGLJ DRAVE ZNATNA NAŠA VEČINA. Po številk.-ih, ki so doslej od okraj- niJi plebkscitnih komisij doSIe, je ngotov;- t'. da smo dobil: na desnem bregn Dravc znatno večjno. Glcde številk v ostalih ou- činah pa jc našc ljndstvo slej ko prej tru- no prcpr'cano, da je plebisc t potvorjen in da je bilo ogoliuiano. Vcdno gorostas- "ej5e sleparlje Ncincev prihaiajo nn dan. NEMŠKi VOLKSWEHROVCI DIVJAJO V CON! A. 4 "¦ yseh strnni, iz Vcl kovea, Boro- ?J l!bcrk;a, in drugod pr-liajajo nepre- ; rnrinT°Cla ° »^«vünein iicmškcm Vo Hn '^ ga ZVaiajo ncmSkc baiide. -~ Vcdno nove miiož;Cc Volkswehroveev Pf hajajo'2 Cclovca. Pri vclikovc, Sü na- padl.iiasavtomobii„cnosaimJ;ili tezko raml. V bkof.cah je oborožena tol- pa napadla Slovencc in cncRil ljbija v Velikovcu so J1. tm. dop. nnpadlj Narodni doin. Ker niso mogli vdreti, so zamazali ilap;.s hranilnce. V Orebinjn jn Pokrčah so 11. tm. ponovili napade. V Sineives'jc v lioč; od 10. na 11. tm. 150 oborožjnih volksweliroveev napadlo naš avtomobil. Oddal so lianj 30--40slrclov. Nas šoier ie bi! ranjen v levo roko, en sopotnik v Inbet. Avtoinob 1 je razstreljen. Ko so so zbral naš: fantje, so volkswchrovcj po- begnili proti Skocjanu. V Pokrčah so volkswelirovci vdrli v slovenske h:še ;n pretepal, domaCinc. V HodiSah so na- j>adli brata nc.'tclja Bj.tcnca .n %a rnwll s saniokrcsom na glavi. Ncmc: sj clajejo med seboj signalc. V grcb'i;.jsk.i okol.c'i so nameravali napasti slovenskega kmeta Kolbanea. Naši so hiso zaslražfli. V Vov- brah so obstreljevali župnišče. k; je b:lo od naš:h zastraženo. V Št. Rnpertn pr. Velikovcu so streljali Ncmci na naše •/ gostilnu pr; Ja"gerw:rtn. üostiln"Carlco pri Krajcarjn so na cesti proti Celovcu dejan- sko iiapadJi. j nastav 1: revolver na gla- vo 'n ji ffrozili, eeš da drž; s «CuJ5i«. Pl:- berškemu geometni so skiisali zažgat; hšo. (ioometer jih je zapodil s strcll; ii- niaknil: so se v gozd, orožnstvd j:h za- sk-cluje. Ljudstvo je povsod skrajno vzneinir- K'uo. Prosi za ojačenje straž, da se inn vanijc .metje !n življenic. Razočarano je, da n takoj po glasovanjn naša vojska za- scdla cone A. Nernška grozilna p'sma 1/ Horovclj poročajo: Razne utfledne slovenske osebe, med njimi tud; vodja borovcljski'j^a okrajncga glavarstva dvonr svetnik dr. Ferjančič, dob'vajo' grozilna ivsma, kjer jim prelc s smrijo. .'•ko ne zapnstc Koroskcga. Nemci napadajo slovenske žene. V grel):iijskeni predmestju je zagr'- zen Ncmcc po •¦menu Müller v svoij liiSi z revolverjem vdrl v sobo slovcnskesfa domac.-naDobrilc tcr pret] njcffovi so- !1(-' da jo bo ustrclil.'Soprojfa Dobrle 1} b^ln % dojcnckom sama. Posreclo se * je pobegnit;, predno jc mopcl Müller re- volver sprož ti. NAŠl OROŽNIKI ZAVZELI SVOIA PREJŠNJA MESTA. Jz Velikovca poroeajo: Vsled divja- nja in nasilia nemških banditov, zla- sti volksweliroveev, ki so se pojavilc zla- st; sedaj po .'zvršenem glasovanju, je na- šemn orožništvu dano povelje, da zo])ct zavzame svoja prejšnja mesta. ZA ZAŠClTO NAŠEOA LJUDSTVA NA KOROŠKEM. Načelstvo jugoslo.v. demokratske stranke v Ljubljani je poslalo min. preds. Vesn eu. min. dr. Trunibičn. Demokrat- skenni klubn ter Narodnemu predstavni- štvn v Heogradn 12. tm. sledeco brzoistv- ko: Nemšk: teror na KoroŠkem ogroža i življenje in imetje naših rojakov. Od vee- raj se v plebiscitni corii vršijo poboji in j požigi. Nase Ijudstvo je obupano in brez I zaščite izročeno tujeimi nasilstvu in so- ] vražnjkovi iuasčcvalnosti. Rotioio vas, j da nciiiudoina izposlujete, da naša vojska , zašč.ti naš živelj. V torek pozno zveeer jc podprcd*- scdnik Nar. predstavnistva posl. Ribni- kar ponovno po'skal Vesniča ter ga in- formiral o zahtcvi demokratskili poslan- ccv, da vlada nemudonia iiki'enc vse po- trebno v zaščito koroškega ljudstva. NAŠI 1NTERESI NA KOROŠKEM BO- DO ZAŠČITENJ. V seji min. sveta due N. tm. je b'l storjen sklep, da se bo poskrbelo za vsc, da bodo ščiten'. iiaši -intcresi na Koro- Šk.Mll. Demonstraclje v Ljubljana Ko se je v torek zveeer v Ljubljana zvedelo za neiigoden izid plebiscita na Koroškem. je vzk'pela ljudska jeza. Viso- košolska niladina je pri red il a shod v Zvc- zdi. Množ ca je nato prekinila predstavo v opeH. V sprevodu po ulicah so se čuli neprestan! kliei prof, nemškim barbai- stvom na Koroškem. Pclitične vesti. Pred odpotovaiijcin k .jadraiiskijn po- gajaiijem. Minister za zmianjc posle cTr. TrnmVč pričakiijo /. Rhm odgovor glč- de kraja, kjer se bodo vrSila dircktna po- gajanja. V informiran h krogili true, tla odpotnjcta dr. Tntmbic in dr. Ninčič v sredo al" četrtek iz B^ogvada. Med frankovci In rad čevci na Hr- vatskcni ni prišlo do sporazuma za .sku- pcn nastop pri voMtvali. Kadičevc! nasto- pijo samostojno. Frankovci se sedaj po- gajajo s Hrv. zajednico. Zagrebške »No- vost« vedo že poročaf, da jc koni|)ro- mis sklenjen. V krogih Mrv. zajcdnlce je /avladalo vsled tega vcl:ko razburjenje. Italijanska barbarstva. Iz Pnlja po- rocajo, da so Ital jani zažgali dr. Krmpo- tičcvo h šo. iz I3uzeta pa, da so polili s petrolejom Narodni dom in ga liotcli za- žgati. Oj^cjij je bil pravoensno opazen m li'tro pogašen. Kako sprcjemajo Dalmatinci kleri- kalsle polit'ike? Iz Dubrovnika poročajo: Sem ie dospel kler-ikalnl poslancc don Staue lianie. Mladina urn je prircdila tak- sne demonstracije, da je moral izg'nitj ^ prostore društva »Boškovič«. Čnll so sc klici: Vim z izdaj co naroda iz Dubrovn- ka! Pozno ponoc; so ga orožniki spreinili na parobrod, s katerini jo je unio popihal. Kaj zahtevaio Italijaui? Iz R ma po- roeajo in. tm.: Italijani bodo zahtevali pr. pogajanjih kot niejo kranjski Snežnik tcr Orto, ki gre preko Javorn'.ka ter severo- vzhodno od Postojnc na Hrus'co, kjer bi naj v bližin; Cola prešla na Wilsonovo erto. Tako hoccjo dob.'ti Lalij vso reško doKno, vso pivško dol'no s Št. Petrom !n Postojno in s tem zavarovati zaledje Tr- sta in Rekc. Ker se zavedajo, da bodo njihove zahtcve naletele na ostcr odpor Jugoslovcnov, ima .talijanska vlada pr'- pravljcn tud: svoj končni minimalni pr»- grain, katcrcga podlaga je Wilsonova Cr- ta z vcčjo korekturo v Istr! in senože- škem okraju. V slnčajii, da jc plcb';scit iz- padel za Jugoslavijo netigodno, bodo za- liteval: tndi scverozapadni del Kranjskc 5 karavanško žclezn co, kot, v kateren! prebiva krog 40.000 Slovencev. Predlo- ž-ti hočejo tudi cjIo vrsto gospodarskih zahtev, s katerih izpoln tvo b' bila zasi- gurana gospodarska bodoenost Trsta In Reke. Zahtevati hočejo base tudi, da'sc Jugoslavia zavcže, da v okrozj.'Ii na bo- doc: italijansk." grauici ne bo irncb m po- sadk ne utrdb. Zaveznk! Jn odškodiifna. Bjograj- ska »Politika« piše o čudnem postopanju zaveznikov v zadevi, odskodnine, k': bi jo morale centralne države plačati naši 1 amer škcga jn francoskega vojnega ma- ^.Tijala, ki sc naliaju na solunski fronti. Med Rusijo in Poljsko jc bil il. tin. zveeer podpisan preli.miiiarn'. mir. Rusko- poljska fronta tvori z malimi prememba- m demarkacijsko črto. Od tc črtc se uniaknejo Rusj 15 vrst nazaj, 30 vrst §t- roki pas med obema armadama je nev- tralna coiia. Sovražnost; se ustavijo. Boji med Poljaki in Litvand. One 9. tm. so Poljaki zavzeli po irdovrahi'h bo- j h Vilno. Ukrajinci in Wrangl. Iz Varšavc po- ročajo, da se med Petljuro in Wranglom vrše j)ogajanja zaradi nadaljevanja bojcv proti boljševikom po skupnem načrtu. Rus] mobiliziraio. Iz Moskvc poro- čajo, da je svet Ijudskih kom'.sarjev za dclo in narodno braiubo ;!zdal dekret. s katerim se mob liz rajo vsL državljanr sovjetske Rus;jc letnikov 1886, 1887 :n 1888. Mariborsko pismo. Maribor, due 11. oktobra 1920. »Morjc, niorje!«, so vsklikalv Ale- ksandrovi vojaki, ko so po dolgotrajncm in mučneni pohodu zopet enkrat dosegli morsko obal. Z nekako stim lirepenc- njem so pr:čakovali minulo soboto Man- borčani že dolgo obljubovano elektriüno Inc. Kdor je kedaj liod.il v temn; noei po mariborskili ul.'cah, ta se je iahko vžVel v razburjenost množ;c, ki so že od mra- ka napoln le ulice in nestrpno pr'cakov.n- le trenutka, ko bo inženir v Fali pritisnU Ufi zeleni gunib "n razsvctl Mar:bor. •— Mrak pa sc je potapljal v temo, trgovine so se zapirale, radovedncžev je b'lo vcd- no vcč, po ulicah je bilo ž vljcnja n vi- venja, kakor ob burn: demoiislraciji, n luči n: b Io od n.kodor. Koncno pa So ue- kje završali veseli glasovi. od dalec so odmeval: navdnšen;, kl'c': 2ivijo lnč, sla- va clektriki!« Ljudjc so drveli na drugi konec uVcc, kier je v'soko v zraku zable- slela prva obloenca. Par sekund pozneje jc zasvetila druga, nato trctia in polago- ma so razsvetlilc od kolodvora do (ilav- nci-a trga skozi Oosposko ulico vsc luc"\ Mlad'na je b'la vshičena, cclc salve owi- c;j so donelc proti »elektriki« in ves Ma- ribor, tud: star'na si je prisla oglcdat so uašo najnovejšo senzao'jo. Mav'bov ima torej že elcktrieuo luč iz Falc, drug večj^ kraj za Rušami. ki jc deležcn dobrot velepodjetja falsk.' elek- trarne. Sedaj pridno vstavljajo po pod- ktjih. zlasti pr' veleobrtih nove stroje, da bodo delal: z elektr'cno silo, čez par dnl se bo žc tudi naš dnevnJk »Tabor« / »Marbnrgcrco« tiskal na istem električ- ncm strojn — istoeasiio; v par m'nntali bodeta oba Ista v par tisočih cksempla- r^i dotiskana. Stopamo torej'v novo fazo gospodarskega razvoia v znatnenju clek- tr"ke. Kakor sl'Simo, lioee to iigodnosr Mar bora izrab:ti zlasti imlnstr'Ja. V naj- blž.ii bodočnosf se bo usidralo v in krotf Maribora nebroj novih imlusirijskili Pod- jetij, ki bodo delaia z elektr'cno silo. To bo za razvoj Marbora velikanskega po- mena u upam, da imajo naši merodajni krofti za to pazno oko. Ako rioceino dvg- nit: naSo valuto in sploh svoje gospodar- sko stanje, inoranio dvigniti' prcdvsem svoio produkejo v vsch sfrokn?i. zlasti j pa v industr'ji, da no bo mo več za vsako malenkost navczan' na import. Trcba pa jc, paziti zlast; tudi na to. da se narn nc ns'llraio v ta nova podjetju zopct sam! tuici. Uvideti seveda morama da nam dnncs za ndustrijska podjetla 5o tnanika kval'fciran'h dclavcev.. zlasti pa tclnvkov, inzcn'rjev, zato pa šc ni trcba uvažaf kot neobhodno notrebne in nenri'- doinestijivc ravno ncmškc inženirje. Saj tščc pr: nas službe na nr. nebroj niskJi inzen'rjev. in n'niamo povorla, da bi i li odklanjal, ako jili rabimo. Dobrili stro- kovniakov pa Iahko dobmo tud: na Ce- škeni k" ve Iahko kosajo z nemško zila- vostio in zmožnostjo. Strogo pa inorajo nasi nradi zahtc- vati, dn s; ta nova pociictja zgrad io '/n Siran 2. »NOVA DOßA« Sie*. 123. vse svoje uslužbence tudi potrebna sta- novanja poleg delavnic, da nam ne bodo nazadnjc še večali žc itak neznosne sta- novanjske bedo. Prihajajo namrce žc sc- daj pr tožbc, da plačujcjo ti ljudje narav- nost gorostasno visokc ccnc za stanova- nja in sobe, :.n ker je stanovanjski tirad popolnonia impotenten, dobivaio t; denai- ni niogotci pod roko stanovanja in sobc, koDkor hotejo, za svoje državne uradnl- ke pa n'niamo strehe. Življenje, zlasti gospodarsko, je paC boj na liož in zmaga oni, k: pazno bdi. dcla .'n grc z dnhoin easa ,rekel bi skoro z elektrrko naprej. Mariborske novice. Akcijo za plebisc't v Mariboru so pričeli nekatcri zagrizcn! nentškutarji pod f;rmo zedinjen h soc'jalistov. Narod- no-zavedni socialist!, so tern hujskačem pokazal vrata. Prcmeščeii je \-z Maribora v St. Le- nart državn žVinozdravnik dr. Fr. Sa- mec. Žriev ncuiškega banditstva, podna- rcdiiik Cus, je minnlo nedcljo v vojašk' bolnic; uinrl. Dva tfhotapca. Jakob Stegnala m H nka Seiferja z Dunaja, so prijeli v Ma- rboru. Prvi jc pod obleko vtihotap 1 12 svilenih ovratwc, drugi podobne stvar. Stegnal je od verižniškega iirada prejcl plac'Io v oblki enega mesca dni zapora in 5000 K globe, drugi v obliki S dn zn- pora in 2000 K Rlobe. Aretiran neinški podivjanec. V tor.fcfc so pokopali podnarednika Cnša, žrtev nemške podivjanost;. Ko je sei sprevod mimo trgovine Mydlil, je nastavljcncc tvrdke stal med vrati, se sme.ial in dcjal, da bi trcbalo tako vse Slovence na drugt svet spraviti. Naši so vdrli v trgovino in odvedl; izzivača na policijo. Piufsko pisino« PLuj, dne 9. okt. Zadnje dni se jo začelo prav ži- vahno gibanje med volilci, ki se od- loCajo za to ali ono stranko. V mestu samem bo menda pet kandidatnih listiri. NSS so imeli v nedeljo, dne 3. oktobra javen shod in s tern stopiü prvi na površje. Pritegnili so na sebe nekaj uiadništva in delavstva. Socijal- detnokrati vabijo tudi svoje volilce skupaj, katerih število bo menda ena- ko NSS. JDS je zgubila precej prej- Snjih članov, posebno nekaj uradnifitva, je pristopilo k NSS. Za to pa bodo obrt- niki in trgovci in sploh prosti poklici tvorili volilce te stranke, samo treba je malo delati. Komunisti bodo prišli malo v poštev, ravnotako SLS. To je položaj v raestu samem. ZunaJ pa sc kaže lice dveh strank, in to Samo- stojne kmetijskc stranke in SLS ali pn nas Knieeke zveze. Oboji pridno ag'.tira- jo in si pridobivajo volilce. Prej je KmeC- ka zveza imela vse pod svojim okriljcm, odkar pa je nastop.la Samostojna. se je položaj za prvo znatno poslabšal; v naj- boljšem slučaju računijo na polovico vseh glasov, druga polovxa bo pripadla menda Samostojni, ki je postala v zad- njem časn najbolj privlačna. Kmečk: go vorniki nastopajo navdušeno za Sanio- stojno ter so imeK dne 3. oktobra zanpni shod. Katera stranka bo imela boljšo ag.- tac-jo, bo imela tndi več volilccv, ker je še mnogo vol leev, ki so neodloen in \\\ je treba še pridobiti. V tem Xednn so inieli tud. kler kalci svoj zaupn; sliod pri minoritih v kloštru. Prügel je sani Vrstovšek med nje. Bilo je malo kmetov, več pa duhovnikov, ki so se razgovarjali o volihii takt'.ki !n kandi- daturah. Prejšnjega poslanca Mihaeia Brenčiča so na vsak način hoteli in ga tw- di prisilil", da kandidira, ker drugega m- tnajo. Scveda bo prof. Vesenjak, ta ža- lostna figura na kmcčkih shodih :n gospo- darskem poljn, prvi kandidat. a dosti za- slombe ninia. Z njim zna SLS pogorcti. Kakor pa smo zvedelj iz Maribora. je Brenčič pozneje kand"daturo odklonil. — Koga bodo postavili sedaj mesto njega, še ni gotovo; značilno pa ie vsekakor, da Brenčič ne kandid'ra, menda se jc nver'l, da za njega ni mesta med duhovnik;, am- pak med kineti; napreden kmet se ne mo- re družiti / iiazndnjaki. kakor so kicr- kalci. Zelet:. je v Ptnju, da ož;vi mcstno gledališče. Dramatično drnštvo naj si pr^- dobi toli-ko moči, da bo lahko i-nielo vsaj vsak'h 14 dni cno ifiro, to pa tako igraiio, kakor jo igra zahtcva. Vsi, ki čntijo spo- sobnost za diletante, naj pomagajo. Petje je utihnilo, vel'kega zbora in. ceravno bi bil sedaj že čas, da se prienc- jo velike vaje; moči je dovolj. Samo naj se ne dogaja, da poje vsak na svojein koncu. V'nska knpčija se je začela malo raz- vijati. Domači ktipci že liodijo po hrib'h ii vrheh ter ponujajo cene za most ocf 9 do 12 K in tndi višje. Vinogradnik". ki n'so najvcčji reveži. sedaj ne prodajajo, pač pa on; ubogi Haložani, ki nimnjo ž!- vc/a in drug h potrebScin, Se manj pa de- iiarja. Ti prodajajo sedaj, da si.nakiipijo najpotrcbnejšc rcči. Tern in vjvčarjcm se mora priskoeiti na pomoč, sicer bodo spomlad,, ko se zopet prxenja delo. goli, nagi in sestradaui, ter nczmožni za deTo. Poprcj sc U veliko govorilo o elek- trik', sedaj pa je spot vse utihn'lo. Ljudio •prcklinjajo radi lnci, ker so dobli nekale- ri tako slab petrolej, da gor le do polov- ce petrolejke — potem pa ugasne — ka- kor Se bo mars'kaj ugasnilo. kar v Ptiijis ne predstavlia žvlicnja. Celjske novice. Ciinja Iz Celeje se pritožuj.% da so bill nekaterniki, k; v smislu volilnega za- kona za konstituanto kot Ncmcj po miš- Ijenju nimajo volilne pravice. izreklami- rans iz volilnega jmen.ka. Listič prav.', da se tako umetno zopet delajo Nemc!. D'o- t čniki se naj zahvalijo Cillierci, ako za- devo javno pojasnlmo. V vol'lni imenik so b li vpisani vsi, ki so se na podlagi zadnjega popisa po mestu, ki so ga izvr- šil; družinski predstojnik; nadostavljen li jam polah čisto prostovoljno brez ysakrs- nega prit ska, vpisali kot slovenske ali jugoslovanske uarodnostK Da so vp'sal' jugoslovensko ali celo slovensko narod- nost ljudje. kakor dr. Prcmscliak, dr. Jos. Bobisut, Berna, dr. Butschar, Oedliczka, Hölzl, Jossek, Koss, Kottowitz, Mayer, Prcutz, Schramm, Synek, Urch, We:xler_, Derganz, dr. Friedrich, Kürbisch, Neckei- mann, Turin, Zinntauer itd., ter so na iak način zatajili svoje ncmško prcpr'Canjo, zato vendar mi n'c ne moremo. Da tell ljudi reklarriaiiti niso napravli iz Sloven- cev Nemce, bo menda vsakemu pozna- valcu razmer jasno. Ne more seveda to biti jasno kočevarskemu škribentu v Cil- 1 erci, ki naSih razmer ne pozna. Ha se gospodje ne bodo izgovarjali, češ navc- deni so hotel; s svojim vp^som samo oz- nač ti, da so jugoslovenski državljam, konštatiramo. da sc je vpraSanje v dot:C- n: rubriki glasilo izrecno na narodnost in lie na državljanstvo. Da je bilo potemta- keni postopanje reklarnantov popolnoina uprav čeno, nam dokazuje celjski 1 stic sam, ki je v svoji številki 76 z dne* 2(5. scptembra v elanku «Statist k« zapisal slcdeče: »»Das Staatswesen, das solchen Gesinnungswechsel honoriert, bcgiln- st gt. ja auch nur deldet, macht sich mit- schuldig an der Verbre tung der Unaut- riclitigkcit und leistet indirekt der Korup- t on Vorschub.« Oori naveden; gospodje se naj zahvalijo CilLerci za oc'tek neod- krtosrčnosti n korupeije. Še eiikrat celjsko mestno gledališčc. Dopsnik v »Jugoslaviji«, k; mu sicer nc odrekamo dobrega namena, ki pa oči- v.'dno ni o stvari dobro poueen, vnl: clo- zdevno kr'vdo na premalem številu pred- stav na mestni sosvet, češ da bi on mo- ral z mariborskim in liubljanskim gleda- 1 šč«?:ii skleniti ppgodbo za predstave v Celjti. Bodi torej stvarno pojasneno, da je dal mestn; sosvet celjsko mestno gle- dalSče brezplačno v najem Dramatične- iiiu druStvu, ki ima 'zkljucno pravico z gledaKščem razpolagati po svojcm spre- vidu. Da mesto po svojih žalostn h i:- nančnih silah tud: sicer podp'ra mestno gledaliSöe, se lahko dopisnik prepriča pr\ mestn; blagajni. Dopisnik je v vpraSanju, katerega se je lot 1, očividno še novinec. svetujemo mu torej, predno kaj napiše. tla se informira vedno pri merodajnili krog:h. Češkoslovaški leg'jonarji, 4700 po številu, potujcjo danes 14. tm. iz Trsta skozi Ljubljano in Celje na Češkoslova- Sko. Vojaško nastanjevalno društvo (ta- ko/. vano šemalno društvo) v Celju, k:, 3e. kakor smo poročali, sklenilo razprodatt ei :r'veno premoženje, se namerava po razijroda'' razif. Društvo je — kakor zna no — lastnik takozvane šemalne vo- jašnice z vclikjm dvor.ščcm v Celju, ta- kozvanega Josefshofa -/. obširniini stav- b sei in večjega komploksa zemljišč sc- verno od mesta Celje. Srbo-hrvaški tečaj. Kakor čujemo. se otvori v kratkem v Celju zopet srbo- hrvaški tečaj. Ker je gotovo v interesu mars kogar. da se nauči srbolirvaščine, naj porab: priliko. Prijave sprejema trgo- v na Ooricar &. Leskovšek. Obrtii'ski sestanek jc nocoj v sredo ob 7. uri pri Jošku Božiču na Biegn. Va- ŽCM razgovor glede 8-iirnega delovnega easa. (iOSPODARSKI SHOD. Opozarja- mo še eiikrat na gospodarski shod, ki se vr&i v uedeljo ob 9. uri v Narodiiem do- i mu v Celjn z dnevnim redom: 1. zakon o trošarini; 2. zakon o davku na promeJ; 3. zakon o davku na električno razsvet- Ijavo in 4. kršenje občnske avlonoinlje \ občini okoüca Celie. Kmetje in obrtn'fci okraja Cejja, prid'te v obilnem števllu na ta va/en shod. — Isti dan jc tudi shod žu- panov celega okrozja celjskega okrajnc- ga giavarstva. Iz mestnega gledališča. Pr liodnji te- don se i^ra noviteta izven sezone »Rodo- ljub iz Amerike«, burka s petjem !n ple- som v treli dejanjih. — Igrati bj se mora- la s cer še ta teden. pa se je vsled pleb!s- cita uprizoritcv prpložila. Dražba postn'h paketov. Pr poSt- nem shranjevalnem ;n paketnem prijav- nem uradu v Celju vršila sc bo v po§t- licm poslopju (v pritlčju, prostor za stranke) dne 14., 15.. 16., 18. in 19. okto- bra tl., vsakokrat od 8. do 12. ura in od 14. do 17. ure javna dražba nevroclj'vn postnih paketov z raznovr;itno vsebino, na kateni imajo ponudniki pr'; sprejemu blaga poleg izkupila položit tudi po lcst- vici III. predp'sano pristojbno za koleK. !z Jugoslav, dem. slrnnhe V A B I L O k seii IZVRŠEVALNEGA ODBORA JDS, ki se vrši v č e t r t c k , dne 21. okt. tl. ob 10. uri dopoldne vsejnjdvora- n i n a ni a g i s t r a t u. — Dnevni red: %l. Poročilo o zunnnjcni in uotraujem po- ložaju. 2. PoroCilo Klaviicga volllncRa odbora. 3. Razgovor. — Radi poročil in razgovora prosJmo za točno udeležbo. — Za nacelstvo: Prof. A. Jug, tč. tajnik; dr. VI. RavnHiar, tč. predsednik. Shod zaupnikov JDS v Konjicah sc vrši v nedeljo 17. tm. ONEVNF NOVICE. Iz zdravstvene službe. Za okrožnega zdravnika v Rajhenburgu je imenovan dr. Miroslav Škof. Slovensko Sokolstvo je na Koro- škem častno rešilo svojo nalogo. Požrt- vovalno se je odzvalo ogromno število našcga sokolstva, skrbelo za red in vai- nost naš h ljudi; da ni bilo na Koroškeiri v dneh plebisc.ta našili sokolskih straZ, bi bil pleb seit skord gotovo nemogoe. ZvonjmV Biljan prepeljan v Zagreb. Iz Ljubljanc poročajo 11'. okt.: Danes ob 3. url pop. so bili prcpeliani zemski ostan- k-: Zvon'mira Biljana. zagrebškega časnl- karia. ki je na vožnji na Koroško pr: No- vciii ::-estu z avtomobilom ponesrečil, '/ mrtvaSnice pri Sv. Krštofu.na kolodvor ¦in od tu naprej v Zagreb. Zalnega spre- voda se je udeležil dež. preds. dr. Brejc, zastopnik: oblasti in ninogobroino obč;^ stvo. Predno ie bila preložcna krsta v 2c- leziršk: voz, je oddclek pevcev zapel ža- lostinke. Obmejtni tabor se -vrSi ob avstr. (Je- markacijski črt: na Kaplji (postaja Bre»- no ob Dravi) dne 17. tin. Na sporedu sta Sledalisk" jgri, govori in vesclica. Dobi- čck je namenjen tamkajSnji, po lanskili vojnih dogodk:h opustošeni sol'. Nemci smatraio kraj kot sporen. zato je treba pokazati, da ni tako. Lep jesenski zlet v planne ob skmjni jugoslov. mej: (832 nv bo mid 1 vsakemu dober užitek! 4 miliione voliln'h kroglic jo narot- lo ministrstvo notmnj li zadcv z:i co!o državo. . , , Nakane Italljanov Riede srcdiiüh so! na Rek:. Iz SuSaka poročajo: Te dni so po- stavil:, Italijani pred vse srednje sole ka- rabinijerje, k' zahtevajo od vsakega dija- ka Icgitimacijo. Cc djak nc stanuje na Sušaku, temveč v drugem kraiii okup'ra- ncga ozcmlja, ga ne puste v solo, ampak ga pcljejo na policijo, kjir ga spuste z na- vodlom, da mora hodit", v Solo v kakem drugem kraju iulijskc Benec'je. Trdi se, da hočejo opiistitL vse srednje sole na Su- Saku. Dobilj. so baje za to nalog od ko- mande v Opatij. Proti pokret'u za narodno cerkev sta pri min stru ver y Beogradu te dni nasto- P-la zagrebški nadškof dr. Bauer in Ijub- Ijanski knuzoSkof dr. Jeglič. ProJesor dr. Mat ja Murko je imeiio- van od predsednika čjškoslovaške rcpn- blike Masaryka za profesoria slovanske in jugoslovenske knj ževnosti na češkem vseueil'scu v Prag'. Naklonitve ustavljene. Ministrstvo f nanc je odredilo, da je ustav.'t: izplačilo naklouitev po zakonu z dne 28. marca 1918. Ker pred vide va nova »Urcdba o začasni pomoei invaldom, vdovani in s- rotam«, ki izde v kratkem, državno po- iTioč (pokojnino, preskrbo) tud nckatc- rlin osebam, ki p0 dosedajnem zakonu niso .imeli te pravice, naj vlož jo pri pri- stojnem občlnskem uradu prošnjo za ocl- mero pokojnine vse one osebe, ki jm T)o sedaj ustavljena naklonitcv in so mnenja, da i'?najo pravico do državne preskrbc. Po 1. junijii 1920 izplaeane naklonitve bo- do odtegnjene prilikom odmere in izpla- čcvanja nov:'h preskrbnin. Obč nsk;, ura- di vPoSljejo zbrane prošnje poverjenl- štvu za socijalno skrb deželnc vlade za Sloven-jo ('nval dski oddelek) v Ljublja- n. Istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, da sc uknejo podporc za družj- ne mobiliziranih in ujetih vojakov po za- konu z dne 27. jul ja 1917, drž. zak. štev. 313. Družine onih vojn'h ujctnikov, ki se še niso vrnir, naj vložijo istotako prošnjo za odmero n nakazanje preskrbnine. Iz Vojnika. Za koroški dan sc je na- bralo v Vojniku: g. Brezovn k 50 K, gosp. Kovačič 45 K, g. Požar 30 K. Po 20 kron so darovali: Dr. Miknš, g. Delakorda, g. Strelova, g. Vrcčer, g. Smolnikarjeva. Po 10 K so darovali: preč. g. Potovšek, g. Cinglak, g. St.olic. g. Jankovič, g. SiiiJ- goj, g. Gorman, g. Zinauerjeva, g.. Oore- čanova, g. Jurijcva, g. R.bič. Po 5 K so darovali: g. Pušnrk, g. Trstenjak, gosp. Brenkovie, g. W:ttenbachova; po 2 kroni g. Kolar. — Vsem darovalcem iskreno blaicodarini! Rok. Slatna. OriRMialcn stric je na^ novj ravnatelj Dolcuc. Desctletja že smo imel; domačjiii prav co do brezplačnc ?r- porabc vode za pijačo. Novii ravnatelj nam je prepovedal brezplačno pitje vode. Po letu je odRnal vse goste s svojo suro- vostjo, moral za svoje srobost, prostti odpuščenja, se je skrival pred razjarjeni- ni: gosti v mcsiiih shrambah, zahtcval oa pol.cije n orožnikov. da ga straz'jo pretf gosti, sedaj pa, ko drugega dela nima, 5'- kanira nas domačine. Res vzoren »krS- čansk « niož! Ljutomer. Naš kaplau, ki ima zeto dolg 'n oster jezik, je blatil učitelje-5o- kole javno pred otroc:, Sodn'ia nm je ra to prisodila za enkrat 300 K globe. TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO NAREDBA OSREDNJE Vl.APE GI.EDE IZVRŠITVF. DOLOClL O TRO- SARINI NA VINO IZ CLENA 166. TF.OA KAKONA. Prcdmet in izmera trošarine na vino. Vino, vinski must, vniska brozga, sadni most n sadno vino, v'no iz jagod, sladno vino in med'ea, ki so določena za porabo v Sloveniji, razen v Prckmurju in za mesto Ljubljano, zaprto za užitnino, so zavczana troSarini. Sadni srupi n le- monade se ne preštva.io k pr-.-dnictom, zavezanim trošarini. Trošarina znaSa: At 32 K na Iiekto- 1 ter vina, vinskega mo^ta, vnskc bror.- ge, vina iz jagod. vina iz slada in modicc; b) 8 K na hektoliter satlncga v.na :n sad- nega mošta; c) 0.60 K na steklen'co s prostornino do tri četrt litra pr.> vin'h v. stcklenicah. Za steklen ce. k; iniajo večjo prostornino, je plačati za vsakih nadaU- njih, čettidi le pr'cet'h tri četrt Ütra \vd- daljnih 0.60 K trosar.uc. Oprostitve od trosarine. Trošarine oproščeuo je načeloma sa- ino vno, vinski mošt, sadno v'no in saü- ni most lastnega pridelka. kol-kor se po- rabi v nl-že navedene narnene v katastral- ui občinT, kjcr se je pr-delalo. V czlra vrcdnih primerih, ako jc na pr-liko pro- ducent v'nogradnik ali poljedelec po po- klicu, pa sme nadzornPtvo državne u'/it- n'.ne po svobodnem preudarku razširiti Stev. 123. »NOVA DOB A« Stran 3. nprosf.tev tudi na v:«o (vinski mošt, saci- no vino, sadni most), pi'idelano v drug; občini. Vino \'.z jagod, j-.iadno vino in mc- dica se ne puščaio nikomur trošurivj pre- sts >. OproSčcn jc samo pi delck pijač. na- vedenih v prvem odstavku, ki se porab- ljajo za lastno hIsno poirebo in za delav- ce. zaposlene v vinosradniškeni ali poljc- dclskem obratu poljedcičevem, in sicer v mnoz'ni, ki- jo sporazurnno s poljcdelceni določi pristojni iižitn nsk; urad, oziraje se na Število rodbitiskih c'anov In obseg \ i- lincjradniškesa (polK-delr.keKa) obrata. Načelno je doloceia kot največja innožina vina in v-nskesa liiošta. ki sc pušča trošari-ne pros:a: a) od hcktara v?- nogrudov 300 litrov; b; od hektara njiv 50 litrov; c) od hektara travnikov 50 I- trov. Sadno vino in .sadni most se upofite- vata pri tern v razmerju proti vlrni in v;n- skemu moštu kakor 4 : 3. Vino, ki so pi:- sti prosto trošaivne za liiSno porabo in zn poljskc delavce, mora b ti ločcno od vi- na, ki Jc nainenjcno za prodajo. Dalje je oproščono trošarine v'no. ki jc namenje- no za izdclovanje kisa in žganju, potcm vinske pokušnje in končno vino, ki sa no- sjjo potniki s seboj, ee jc količ;na pr mei- na nj'h osebni potreb:. Da je projeto vino nainenjcno za izdelovanje kisa al; žga- nja, je treba uzitniiiskemu u radii 7 mizna- n.loin prejema izreeno ,mjav;t'. Vinske pokušnje morajo biti na posod' (stckleni- ci) oznaccne za take tcr ne smejo prese- zaf. pol 1 tra posamczn h vrst. Oddajo teri poknšenj treba užitninskomu nradn vod- ee naznaniti najkasncje 24 ur po oddaji, ce se vzamejo iz neobdačcne zaloge; čc i>a se pokušnja odvzame iz te xatoge, a fakoj nadomesti s trosarine prostim an ]Vd z obdačenim vinom, ali Ce se vzanre ir-okušnja •'.% vina, prost^a trosarine all obdačenega, ni treba ojdaio naznanjati posebej. Prejemov pokusenj sploli ni tre- o-d naznanjati posebc; obdržaf pa je o- /načbo pokušnje intaktao na ^teklenic'¦, da jo kontrolnj organ lanko vidi o prTki. Za potniško potrebšeino je smatrat; po- Ircbščino samo za one cini, ko je potnik resnično na potovaiiju. Za naivišjo vpu- števno mero je matrati mnozint) enega Vtra na dan. Plačevanje trošarhie. Trošarino na vno jt zavczan plačaii vsakdo, ki prejnie ncobJaCeru vino v katcr koli množini, bods, iz lastnih ali pa iz tujih zalog, za neposrodni konsuni all pa za prodajo na drobno. Za prodajo na drobno je smatraii točenje al: proda- janj'j v množ.nah pod 50 l-.trov. Trošar:- i\o pobirajo izključno sanio užitninski uradi, ki. pa jih ponekod zastopajo oddclKi finančne straže. Trošar no je plaeaii w.) nastopit davkovnega dejanja. pri katc- reni trošarina zapade. Zapade pa tro>.a- . na, ko se prejme v -no za nuposrcln! konsnni ali pa za prodajo na drobno. Pla- eajo toraj trošarhio prodajalc; na drobno in točilci, ko prevzamejo v no v loč lno klet, bodisj da ga prejraejo '¦'<¦ lastne ai. tuje zalogc al od producenta; prav tako plačajo trošarino zasjb.iiki. ko prejm^c; v"jio, prodajalCi vina na dcbcio ko prc- vzamcjo vino za lastno porabo. :/- svojc ali iz tuje zaloge ali otl producenta, pivj- ducent sam pa, če toči vino pod vejo, za v-'.rio, kol'.kor mu ga 5e dovoljencga za to točenje in za to separiranega, in za vine?, ki ga porabi preko množ n, katcre ro mu »'iovoljcne trosarine prosto. Trošarino je plačati proti plaeilni boleti obeiiern z iih- znanlom obdačljivega prejema. To iia- znanilo morajo opravt: toeüe; in proda- jalci vina na drobno najmanj 24 «r, pre- den prejmejo vino. Prav tako morajo na- /naniti vsako oddajo vi;ia in .sploh vsako iapremembo 24 nr vnaprej. Naznan lo se laliko izvrši pismeno ali ustno. Naznanilo niora obsezati iine in bivališčc (natančnJ naslov) dotičnc stranke, vrsto in ninoži- no naznaiijene pjače. davkovno dejanje in datum. Kdor toč;, pod \-ejo. plaOa trosa- rmo obenem z naznanilora, da priCnc s toceiuem; mora Pa opravit, naznan lo vsekakor najmanj 24 l!r prcd pr-ectkoni vinotoca. Kontrolna določila. Spiošna koiilrola. Splošni kontioli jc zavezano vsc vino na ozemlju, za katero velja ta pra- vilnik. Raztcza se loraj kontrola: a) na uroduccnte; b) na prodajalec na debeio; c) na prodajalce na drobno; d) na drnge osebe, konsnmentc. Za tiste, ki ProdajaJo vino na drobno, a niso producent:, vclja- io ista določila; ne priznavasc jim pa n'- kiiko davka prosto v'no. Kdor toči pod vejo, sme iztočiti dovolje- uo mu množino vina — seveda 1-vstneg» pridclka — samo obdačeno. Od vina, ki ie doloeeno za prodaji», jc odpisovati na račiin droži tri litre od hcktulilra, pri mo- st h 10 litrov od licktoliira. Vse osebe, k;. prodncirajo vino ali ffn prodajajo na debelo ali na drobno, mora- jo v treh dneli potein, ko so stopila ta do- loc'la v moo. nokvarno doloj lorn člena 23.. podati užitninskemu nradti prijavo. ki navaja: imc in prümek. posel all- obrt in bivališče dotiene stranke, dalje prostore, namenjene za hraiiitcv obdačl.i:vsga vi- na. Na podstav,! te prijave pregleda kon- trolni organ prostore, jili popiše vpričo stranke v dveh izvodih tor iih pijdloži nadzorn!§t\nj državne užitnnie v odobri- tev. JSn i.zvod potrjenega popisa prosto- rov sme nato izročiti siranki, drugi izvod ostane pri uži-tninskcm uiadn. Ako se na- znanjenj podatki naknadno izprjmene, ie treba izpreniembo pr javiti v 4S urah po- tcm, ko se jc izvršila. Kontrolni organ! niajo zaradi preglcda r»rav'co podncvi, Sicer pa ponoči samo v sprenistvu ob- čiiiske asistüiice, če je opravčen sum nc- korektnega postopanja, vstopat- v pro- store, kjer se hrani v no. Vse posode, ki se porabliajo ali v zaiogah ali v točilnlc. ali pa za transporte, morajo b'ti prav.I;jo .eementirane. Transportna kontrola. Vsako vino, ki se na ozenilju, za ka- tcro velja ta pravilnik. izroči transportn v nmožini nad deset litrov. brez razlikc- jc-li- obdaeeno ali ne, mora b ti meel transportorn krito s transportnim listom; v to svrho ga mora poSiljatelj pred pričei- kom transporta naznaniti kontrolnainu organu. Naznan lo obsezaj: 1. ;me in b!- vališče pošiljatcljevo; 2. množino in vr- sto v'ina; 3. označbo in «ttcvilo tovorkov; 4. označbo vozla (železnica, pošta. pn- vatno vozllo); 5. navedbo, je-li vino ^c obdaeeno ali ne; vino, ki prihaja ;z skla- dišč producentov a!i prodajalcev na de- bclo ali prodajalcev na drobno, ^elia zn lieobdačeno. Na podstavi naznanila, oziroma i:a podstavi revizijskega uspeha, se izda transportni list, in seer: a) za ?e obdaee- no vino »svobodiiica<; b) za ncobdaceno vino pa »kontrolni 1st«. Jzterjavauje zaostalili trošarinskili znc- skov. Zaostale trosar.'iiske zneske je iztei- javati tako, kakor je predpisano za izter- iavanje zaostalih posrednjih davkov. -- Ako zaostanek izpnde, ker se ni ravnaio po predpi.sih. jamči kr'vec dr/av; >:a iz- gnbo. Kazenska doJocila. Za prestopke predpisov o trošarini na v no veljajo določ la kazenskega /a- kona o dohodarslvcnih prestopkih, v ko- likor ni v pričnjoči naredb; določjno dru- gače. Prestopk predpisov o trošarini na vino, ki se ne kaznujojo s posebno kazni- jo po tej naredbi ali po dohodarsivcneiTi kazenskcm zakonu. nai se kaznnjejo •/. denarnimi globami od 10 do 400 kron. Prehodtia določila. Pričujoči prav:ln'k stop,', v moo dnc due 20. septembra 1920. Sklcp b'ivscga deželnega odbora sta- jcrskega z dne 29. oktobra 1917., dež. zak. št. 117, o samostojni vinski naklac! jc z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1919 ukinjen. Stojnina na južiii železnicl. Obratno ravnateljstvo južnc železnice naznanja, da se z veljavnostjo od 15. oktobra 1920 ukine zaraennavanje vozovne stojnine, ki je bila vpeliana dne 7. aprila tl. Odslej velja normalna stojnina, uvedena z cTo- datkom III. (del. I., oddelek B) železniške tarife za blago. Stojnina znaša Po prete- kii 24-urnega prostega roka za prvih 24 ur za vsak voz in vsako uro 50 par, za vsako nadaljno nro po en d nar. Cena volni jc na angleškem trgu pa- dlaza20%. Poslovni davek na obrt. Z ozirom na tcžkoče, ki bi se pojavile pri vplačevanju poslovncga davka na obrt v manjših tr- govinah po juznüi krajih, je m'nistrstvo za finance odločilo, da se v tern primern plačuje poslovni davek na obrt v najmrt- njš h trgovinah na podlagi cenitve lctnin dohodkov, v vseh večjih trgovinah pa sc mora ta davek plačevati na podlagi knj:g od dncva prodaje. Banke na Slovaškem. V zadnjem Ca- su v;dimo na Slovaškem vel ko gospo- darsko gibanjc, ki sc ;zraža v fuziji raz- n.h bank. Qospodarska banka v Brezovv se je združila z gospodarsko banko v Trnavi, ki se je že prej združila z ljudsko banko v Novcm Mestu nad Vagom. No- va banka se je pod iinenom Uospodarska banka s centralo nastanila v Bratislav'.' Ima 20 mil. akcijskc glavnice. 14 mil. re- zerv in 100 m 1. vlog. Pogaja se za zdrn- Ž.JHJC z lilinieko kmetijsko banko, ki prcd tern zvisa svojo glavnico na 2 ml_. Na zdrnženje mislijo še 2 drugi slovaški :n 4 madžarskc bankc. Nedavno se je zdrn- žila tudi Tureansko-martinska liranilnica z banko »Tatra« in in ima ta banka 20 mil. delniskc glavniee. Ni: zkljuecno, da pride do fuzije »Tatre« z gospodarsko banko; tako bj sc ustvarilo na Slova- škem veliko financno podjetje, ki bo lah- ko reševalo drugaene gospodarske nalo- ge ncgo dozdajne male banke. Iz KiTietfjske družbe z» Slovenijo. Vsi občni zbori podružnic se itnajo izvršiti do 16. nov. Občni zbor družbe se vrši 29. tlecembra. Trošarfna na električno razsvet- Ijave. V ^pomenici gospodarskih or- ganizacij Slovenije, sprejeti soglasno na shodu istih orpcanizacij dne 7. t.m. v Ljubljani, čitamo med drugim, da bi ta davek podražil lconsum električne luči pri 16-svečni normclni žarnici za 53°/o, pri 100-sveCni za 100°/0 in pri 1000-sveČni za 16O°/o- Posledica tega bo, da bodo interesenti odkinnjali nape- Ijavo električne luči in bo tako elek- trična industrija v svojem ra/.voju onemogočena, Uvoz luksuznaga blaga je pre- povedan, imamo ga pa morda več, Uakor kedaj po.prej.Knko to?Enostavno, ker se vtihotap'.ja in tihotapci seveda ogromno zusluzijo. V gospodarskih krogih se üuje mnenje, naj bi se uvoz vsaj nekaterih predmetov dovolil, carina pa nai bo zelo visoka. In ko- rupcija pri nekaterih carinarnah mora nehati. Konferenca zaradi obrtnega davka se je vržila 10. t. m. v finan'c- čnem ministrstv». Udeležili so se je finančni minister, zastopniki industrije in drn^ih interesiranih krogov- Poljedelska in gozdarska visoka sola v Beogradu. Na vseučilišču v Beogradu se je osnoval poseben po- ljedels'ki in gozdarski oddelek. Vpiso- vanje dijakov bo v istem času in pod istimi pogoji kakor na drußih fakul- tetah. Pouk traja 4 leta. Absolventi bodo diplomirani inženirji poljedelstva oziroma gozdarstva. Bopza. 12. okt. Zagreb: dolaiji 128—129.50, avstr. kro- ne 38—39, čsl. krone 170-180, funti 450, franc, franki 865. napoleondori 453—455, marke 202—204, lire 515. Zagreb: Berlin 106-200, Mi I fin 512— 515, Pariz 870—895, Pragu 163-165, Dunaj 35. Be o grad: funti 115—116, franc, franki 202-215, lire 132-134, marke 51.50-52, avstr. krone 10-10.20, dolaiji 32.50-32.70. Dunaj: Zagreb 270-290, Budimpešta 95-105, Praga 460-486, Varšava 135-155, č:5koslov. krone 457-483, dinarji 1100— 1150. Curih: Berlin 9.25, Newyork 626, Lon- don 21.87, Pariz 11.05, Milan 24.85, Praga 7.90, Beograd 19.50, Zagreb 4.90, Budimpeš- ta1.77. Dunaj 2.25, avstr. K 1.75. Prag a: Dinarji 245, marke 120—175, švic. franki 1304.50, lire 321, francoski fran- ki 525-550, funti 281, dolarji 78.75, avstr. krone 21.23, poljske marke 26.50. RAZNE VEST!. Avtomobilska nesreča se je zgo- dila 8. tni. v Starem trgu pri Ncvem mestu. Deset avtomobilov iz Zagreba, namenjenih na Koroško, se je vozilo tam skoz. Voz trgovca Biljana je zavo- zil na napačno cesto in je hotel obrniti. Pri tern pa se je udrla cesta, avto- mobil se je prevrgel v jarek ter pokopal pod scboj Biljana in spremljevalca. Biljan je mrtev. Velika železniška nesreča se je zgodila 7 tm. pri Benetkah. Na mo- stu preko lagun je trčil tržaški brzo- vlak v zadnje vagone brzovlaka Mi- Ian — Benetke. Število ponesrečenih oseb znaša nad 20. Strašna eksplozija se je zopet zgodila v smodnišnici v Kamniku. Po nesrečnem slučaju se je v nekem stro- ju vnel smodnik. Ves prostor je bil namah v razvalinah. Udrl se je strop in pokopal troje ljudi. Delavec Rems je najhujSe poškodovan: zidovje mu je zlomilo hrbtenico, plamen ga je pa težko ožgal po celem gornjem telesu. Ranjenih je Se več drugih. 50 dnl je živel brez hrane v ječ. župan mesta Corka na Irskem. Seda^ se o njem spletajo že pravcate legende in pobcJni lrci pripovedujejo, češ da so njihove molitve učinkovaie, da je župan mo,e;el tako dolgo živeti brez hrane. Znanstveni krogi si kajpada to drugače razlagajo. Francoski univerzi- tetni profesor Gley se je o tern izjavil takole: Enakih slučajev se je pripetilo že več. Leta 1886 je neki Sueci izdržal 30 dni brez jedi, Nemec Tanner 40 dni, Italijan Verlatti 50 dni, neki tulanjški kazn'jenec pa celo 60 dni; zadnji je pil samo mineralno vodo, in ko ie timrl, je tehtal samo 26 kg. Succi je vzdržal Ie 30 dni zato, ker se je vedno pre- mikal in tako trošil telesno toploto. Drugi tri je pa so vedno ležali. Župan mesta Corka je istotako ves čas ne- premično ležal in poleg tega so nje- govo jeto stalno greli, tako da je žu- panovo telo Ie pomalo izRiibljalo na telesni gorkoti. Vrh tega pa tudi voda vzdržuje telesito energijo, čeprav je ne daje. Tako si razlagamo ta izredni pojav. Zadeija poi^očila« Netenje spora med Čehoslovaki in Poljaki. Varšava, 11. okt. V poljski na- rodni skupžčini je socijalistični posla- nec Moraczewski v imenu poljske so- cijalistične stranke izjavil, da stranka ne bo opustila boja za Gor. Šiezijo in Tešinsko. Ne moremo prepustiti po- večini poliskega ljudstva češkernu na- silju. Izjava je bila sprejeta z dolgo- trajnim odobravanjem. Moraczewski je zahteval korake proti čežkemu nasilju med poljskim narodom. Isto staiišče ie zavzemal glede Vilne, kjer je 3O°/o Poljakov. Varšava, 11. okt. ^^čeraj se je vršila tu prva seia češko-poljske ko- misije glede težinskega vprašanja. Upanje na (rajen rusko-poljsk! m!r. Riga, 11. okt. Predsednik Dabsky je izjavil, da upa, da bo mir trajen, ker sloni na podlagi sporazuma, ne sile. Lttvanci proti Poljakom. Varšava, 11. okt. Kljub skle- njenemu premiriu so Litvanci znova napadli poljske postojanke pri Maloski in prekoračili Mereczenko. Naše čete so vzele Osmyani in Soly. Izid občinskih volitev na Bolgar- skem. Beograd, 12. okt. Iz Zofije po- ročajo, da so pri občinskih volitvah 3. tm. dobile: Poljedelska stranka 52 ti- soč 997; komunisti 29.992; demokra- ti 7322; libcralci 3145; narodnjaki 4156; široki socijalisti 2731; radlkalci 1613, cankovisti 1339, kcalicijske stran- ke 9909, nezavisni 785. Ob priliki vrnitve v do- movino se poslavljam od vseh prijateljev in znan- cev, posebno pa še od Primorcev 1371 Ivan Čei*ne. Diujega bostanja prilično 30 qu proda »Olepševalno društvo« v Celju. 1372 2—1 Na prodaf Je glasovlr. Pogleda se lahko vsak dan od y24. do 6. ure. Zavodna 27. Mlinski dvor. 1370 1 TrodanT takoj 4 vozove, 1 skoraj novo, dvo- vprežno kočijo, 1 lahek voziček z le- stvicami za 1 konja, plato-voz na pe- resih in 1 navaden voz za kmečke potrebe. Ogleda se lahko pri tvrdki Brata MOLAN Celje, Krekov trg. 1373 l Stran 4. »NOVA PQBAi Štcv. 123. Podružnica LJublJanske kredltne banke v Celju IDelnlika glavnicsi 50,000.000 kron. j IRezervna fondl wad 45,000.000 keen» - CSENTRALA V LJUBLJANS - Podpužnice v Spfiitu, Trsfu, Sarajevo, Gorici, IftsFiboruj Berovljah in Ptuju» Sprejema ViOge na Rtijlžice in tekOČI JHJJHJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prott ugodnemu otoreslovattju. $S*% valut in dovoljuje VsaKovrstt3@ Kredite! ____________ 296 -26 Registrov. kreditna in stavbena zadpugazom.zav. tf*ÄIS»n Prešernova ul. 15 w Weijli^ "LASTNI DOM" Spfejema hs-anaSne vloge in jjih obrssstuje po />¦ oi ^ 401 J&tiri od «to ^.*3Sr |oj? 156-64- Edfna slovenska specijalna trgQvina z barvam! In lakl. Agenlura in Komi* sijsko podjetie. i Pozor!. Stole, ^ivnnicei razno pohiSfvo in tape«ni&ke iaEcSelke ima v ::f J': Klariia BauntpFtner 156-151 GcspbiskiA uBsca 25r NaroČifa se izvržujejo točno in soJiduo. zaradi selitve pri šoli na Zg. Ponikvi pii Žalcu drte 17. oKtobra t. 1. ob 3. url. Proda se celo umeino čebelarstvo z orodjem vied, skobelnik, mizarsko orodjc i. t. d., i. t. d. 1366 1 Prodam zlato uro z dvema pokrovoma „Schafs- hausen", novo kompl. otroško posteljo in nove šebro- čevlje. Vpraša se: Za- vodna štev. 31 pri Celju, Ana Skoda. 1369 1 Sprejmem takoj krepkega učenca - prodaialko, ki je zmožna samostojno voditj podružnico mešane trgovine. And. Elsfiacher, 1367 3-1 LaSko. fß^** Kdor ima na razpolago buko- va in druga drv&, naj ponudi tvrdki Y CELJÜ z navedbo množine vagonov. Istotam se kupi vsako množina fižola, krompirja, suhih gob, medu, voska, vinskega kamna, hne- nega semena i. t. d. i.t.d. Sprejme se tudi Ictiji" govodja ali knjigo« vodkinja zmožna vseh pisarni5kih del. 1368 5—1 ueletrgouina s Celje. ECupujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 100-90 U™---------------------------------1 Petrolejske kante dve z zabojem plačaino po K 58'—, posa- n'ezne po K 22'— vsaka železniška postaja. 12—3 Sewer & Komp., Ljubljana, za manufakturno trgovino, še skoraj nove, se prodajo pri Franc Urch, Kra- Ija Petra cesta 13. 1355 3-3 Pianino izvrsten, je US prodaj. Savinsko nabrežje St. 1., II. nadstr. 1362 2—2 hjudeoit Junger Prekajevalnica fn izde- lovalnica klobas. Elekt- rični obrat. Lastna hla- dilnica. Eksport se toe- BE3E3 "JSW* EBESa Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo posebno stara, močmi črna 1250 in'bela II dolmcstinsko katera so vs!ed svoje visolce gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljšanje slabejših vrst vina. Gene zmerne. Ivan Maikovid, zaioga d^matimskih vin Glavn! trg 8 CgIJG Glavni trg 8 I Stavbeno In galan- I I terjsko Rleparstvo 1 ¦ Aut. josta nasl. Franjo Qolzan I---------Celje--------- 26 ttralja | po naj7»5jili dnevnih cenah. \\ Na debelo flj JH |g^ ^A# If W trda in in drobno. ^^^^^r JP^A ^Br «f'di^L niehka. < za kurjavo se dobijo po najnižjih cenah oü 8 dop. do 5 tire pop. pri CELJE, Stro8smajer?eva ulica st. 5. 1316 3-3 «. SLABOKRVNE in prebolele se priporoča zelo močuo drno dalmatinsfeo vino» katero se dobi samo pri dalmatinski zalogi Ivan Maikovt6, Gelje GlavnS trg &tev. 8. 1281 10-8 (kanape in 4 fotelji). J. Ja*bec, tapetar, Gatoepjc 83. Stranska cesta od Kina, -------— — _ T^arna za spirit in drože de3. družba V Racjem ppipopoča svoje IflscB.©!!«©- 1353 3-2 f luormelj ii$o!n množino kypuje^ Eisilier običnjno esoko lsto, tudi lefas Rudolf Pevec veletržec v Mozfrfu po svojih zastopnlkih v sledečih krajlh: MaHbor, Pesnica, Kuntjata, Csnur^k, Št. And?*až pri Volcnju, Šmartno v Rožnu dolinš, Šmarino ob Paki in HSoztrje za . Gornjo Sawirajsko «?o?ino. —-——-————— Producenti se naj blagovoHjo direktno obrn!ti na kupovaice, ka|ti pr! ve- likem obsegu ni možno vsakl stranki iz Mozirja odgovaa-jaH. Plačam iiaj- ----------r—----- dražje po dnevni cenl. — Se prlporočam -———-----— 1294 -8 «ludoJf Pevec. usflliQ možino hupim po tonih cenah f ponfeo ysgon. /Ponudbe na upravo lista Pod „DRVA". | ______1340 3-3______________I