Maribor, dne 28. oktobra Í931. Posamezna številka stane Din 1.50. Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16 —, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 2113 Cena ioseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500 -, '/8 strani Din 250-, '/i« str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Dcfalni verski Defcvnlkl na tebestovaškem. Predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk je svoj čas rekel katoličanom na Čehoslovaškem, da bodo v tej državi imeli toliko pravic, kolikor si jih bodo sami priborili. Te besede so si čehoslovaški katoličani dobro zapomnili ter so se po njih ravnali. V ostri in vztrajni borbi s svobodomiselstvom in protikrščanstvom so izvojevali svobodo Cerkvi in njenemu udejstvovanju v javnem življenju. Na Češkem se je bilo lažnjivo svobodomiselstvo jako razpaslo, in sicer kot liberalizem v meščanskih, kot socializem in komunizem v delavskih vrstah. Katoličani so uvideli, da proti tema močnima sovražnikoma, ki proti Cerkvi nastopata vzajemno, ne morejo uspeti brez orožja organizacije. Zato so vso državo prepredli s celo mrežo političnih in nepolitičnih organizacij. Priznati moramo, da se je čehoslovaški liberalizem naučil od francoskega strpljivosti napram krščanskim organizacijam. Na Čehoslovaškem imajo katoličani svobodo organizacije na vseh poljih: na političnem, verskem, gospodarskem in prosvetnem polju in tudi na polju telesne vzgoje, kjer prav dobro deluje krščansko telovadno društvo »Orel«. Omembe je vredna neka posebna zanimiva organizacija iz zadnjega časa, ki je bila pred petimi leti ustanovljena v okviru katoliške ljudske stranke in ki ima naslov »Zveza dejalnih bojevnih skupin«. Njen ustanovitelj in predsednik je energični katoliški politik Franc Zelenka, član češkega deželnega odbora. Namen te organizacije je vzgojiti katoliškemu pokretu zanesljive in sposobne voditelje, ki se bodo proti modernemu sovražniku borili z modernim orožjem. Za ta namen se skrbno izobražujejo in vzgojujejo. Njihova izobrazba se giblje v tistih vprašanjih, ki so velike praktične važnosti. Poučujejo se v zgodovini države in Cerkve, o dolžnostih katoličana napram modernemu času, v narodnem gospodarstvu, o socialnih vprašanjih, glavnih zakonskih določbah, ki se tičejo šol, časnikov ter društev in se vadijo zlasti v govorništvu. Njihova dolžnost je tudi, da vsak dan čitajo iz prekoristne knjige »Hodi za Kristusom«. Vzgojujejo se v tem smislu, da živijo po predpisih vere ter smatrajo obrambo vere in Cerkve kot svojo poglavitno nalogo. Da morejo svojo nalogo uspešno vršiti, ima vsak nekako knjižnico, ki ob- sega izrezke iz časnikov in male knjižice o perečih vprašanjih (n. pr. o boljševizmu, fašizmu, o češkem reformatorju Husu itd.). Tako so vedno pripravljeni dati odgovor na vprašanja, ki se trenutno pretresajo v javnosti, poučiti nevedne ter ohrabriti plašljivce. Da je tozadevna njihova pripravljenost še večja, izdaje njih glavni voditelj Zelenka za praktično uporabo nekak besednjak o stvareh, ki jih je treba znati vsakomur, kdor nastopa v javnosti kot govornik. Ta slovar izhaja v presledkih kot male knjižice v žepni obliki. Zveza dejalnih bojevnih skupin se sestavlja iz legij, kojih vsaka broji 300 članov. Ena teh legij je imenovana po sv. Vaclavu, druga po sv. Janezu Nepo-mučanu, sedaj se snuje legija sv. Cirila in Metoda. V preteklem letu je ta Zveza izvršila veliko in hasnovito delo. Delala in borila se je za katoliško ljudsko stranko, za politično in nepolitično katoliško mladinsko organizacijo, za katoliško prosvetno organizacijo (Zveza sv. Vaclava), za krščansko telovadno organizacijo (Orel), za katoliške skavte in druge katoliške organizacije. Kamor koli so bili prošeni, so šli kot govorniki, agitatorji in branitelji katoliške stvari. S svojo dejalnostjo, veščino in odločnostjo so katoliški misli na Čehoslovaškem mnogo koristili. Čehoslovaški katoličani so s svojimi raznolikimi, vzajemno delujočimi krščanskimi organizacijami lahko za zgled in pobudo katoličanom v drugih državah. * V NAŠI DRŽAVI. Posojilo smo dobili. Finančni minister je podpisal v Parizu pogodbo o posojilu v znesku 300 milijonov francoskih frankov (660 milijonov dinarjev). Kredit je državi na razpolago pri Nar. banki. Radi posojila je bil znižan drž. proračun za eno milijardo in dohodki povečani za 300 milijonov dinarjev. S tem je bil_naš državni proračun uravnovešen. V DRUGIH DRŽAVAH. Posvetovanja balkanskih držav. Dne 20. oktobra je bila otvorjena v Carigra, du druga konferenca balkanskih držav. Ob tej priliki bi se naj sklenila med vsemi državami na Balkanu posebna pogodba. Razven te pogodbe so še na dnevnem redu razprave glede težkoč zbližanja balkanskih držav, o skupni zaščiti živil in tobaka ter o poštni združitvi. Kako hoče Rumunija pomagati kmetu? Rumunski finančni ter poljedelski minister sta izdelala načrt, kako pomagati in razbremeniti rumunskega kmeta, ki je radi dolgov že čisto ob propadu. Po tem načrtu bi naj prevzela država kmečke dolgove in bi imeli upniki kmečkih dolgov posla samo z državo. Odplačevanje dolgov bi se 'izvršilo v dveh razdobjih: 1. Država bi znižala takoj skupni znesek kmečkih dolgov za eno četrtino. 2. Ostanek pa bi plačala v 20 letih in sicer z državnimi papirji, ki bi vrgli 5% obresti. — Proti zgorajne-mu načrtu so seve banke, a vlada razglaša, da jim ne bo naložila potom zakona nikakih žrtev, ampak da bo sku-< šala pridobiti razne denarne zavode za to, da bodo pristali prostovoljno na ta vladni predlog. — Da se preprečijo na Rumunskem gospodarske težkoče, je izdala vlada uradno poročilo, da pride največja rumunslta banka pod državno nadzorstvo. Avstrija je dobila posojilo od Fran« eozov. Francoska narodna banka je dovolila Avstriji posojilo 60 milijonov šilingov (krog pol milijarde Din). V Španiji ped novim predsednikom ustavotverns skupščine. Novi predsednik skupščine socijalist Azana je stopil pred zbornico z dvema novima zakonskima načrtoma: z zakonom o zaščiti republike in o delavskem nadzorstvu nad podjetji. Zakonski načrt o za« ščiti republike daje notranjemu mini« stru oblast glede zabrane shodov in da kaznuje z začasnim izgonom iz državo za vsa dejanja, ki bi bila naperjena proti republiki. Drugi Azanov zakonski načrt pa daje tvorniškemu delavcu pravico kontrole nad upravo podjetij, ki imajo zaposlenih nad 50 delavcev. Vsako podjetje z nad 50 delavci dobi delavski odbor, katerega mora vprašati za nasvet, ko določa cene proizvodom« Ti odbori bodo seveda odločevali gled« delavskih plač in o vprašanju udeležb« delavcev pri dobičku tvrdk. Delavstvo bo imelo vpogled v letne računske zaključke podjetij in bo tudi ono nadziralo kazni proti krivcem iz delavskih vrst. Ta zakon o delavski kontroli se ne tiče kmečkih podjetij. — Na Španskem doživljajo delno stavko železničarjev, ki grozi z raztegnitvijo na celo drŽavo. Italijanski zunanji minister posetil Berlin. Nemška vlada je povabila v Berlin italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija in zunanjega ministra Grandija. Mussolini se je zahvalil za povabilo in je odložil svoj obisk na poznejši čas. Zunanji minister Grandi se je pripeljal v Berlin v nedeljo. Na nemško-italijanskem sestanku so obravnavali za celi svet važna vpra-! šanja. Ta obisk je bil toliko važnejši, ker bo odpotoval Grandi po povratku z Berlina v Združene države v Washington. Vstaja na oieku dušena. Angleži so te dni zatrli vstajo na otoku Cipru v Sredozemskem morju. Grški nacijona-listi bi radi spravili otok pod Grčijo, kar jim je pa še zaenkrat izpodletelo. ¿2 nemirnega Baljnega vzhoda. Svet Zveze narodov še do danes ni prišel do zaključka, kako in kaj bi naj ukrenil o japonsko-kitajskem sporu glede Mandžurije. Japonci ne mislijo na resno vojno s Kitajci, pač pa ne bodo nikoli več zapustili Mandžurije. S pogajanji in pre rekanji v Ženevi hoče Japonska pridobiti časa, da se dogovori z Ameriko, kako bi se naj rešilo mandžursko vprašanje v sporazumu z njo. Ko bo enkrat sklenjen dogovor med tema dvema velesilama, bi ga naj kratkomalo še potrdilo Društvo narodov in bodo morali biti Kitajci zadovoljni s tem, koliko in kakšne pravice jim bodo priznali v Mandžuriji Japonci in Amerikanci. Zagonelra imUnici. Prebivalci čehoslovašks vasi Kes-mark so zelo razburjeni. Pred kratkem je sklenila občina, da bo popravila ter prenovila vaško cerkev, ki je iz 11. stoletja. Med delom so zadeli delavci v spodnjem oboku pod svetiščem na neko grobnico, ki je bila napolnjena s človeškimi kostmi. Ležalo je veliko moških, ženskih in otroških okostnjakov, eden poleg drugega. Delavec Filip Kuriniova je prejel nalog, naj odstrani človeške preostanke izpod oboka. Kosti bi se naj pokopale v skupno jamo na pokopališču. Med prenašanjem kosti je Filip naenkrat obolel ter umrl v bolnici. Dva zdravnika, ki Bta zdravila delavca, sta bila prvotno prepričana, da imata opravka s težko pljučnico, na katero je kazala izredna bolnikova vročina. Med tem so pa oboleli drugi delavci, ki so imeli opravka v obokani grobnici, in so jih istotako spravili v bolnico. Številna obolenja so napotila zdravnike na čisto drugo pot. Prepričali so ee, da je Kuriniavova bolezen in njegovih tovarišev kužnega značaja, katero jo povzročil doslej še neznan bacil. V tvezi s tem okuženjem kažeio zdravniki na dejstvo, da so že tudi mumije po egip čanskih kraljevih grobovih okužile marsikoga na smrt. Mumija iz groba kralja Tut-anch-Amona je zahtevala v novejšem času več smrtnih žrtev, — iz vrst onih, ki so tisoč in tisočletja staro kraljevo grobnico našli, odkopali in jo izpraznili v znanstvene svrhe. Baš kar omenjena domneva jo podprta še po beležki iz kronike, ki je iz leta 1807 in je naslovljena: »Čudni dogodki v Kesmarku.« Zapiski poročajo, da jo obiskala Iiesmark pred 200 leti strašna kuga, ki je pokosila na stotine vašča-nov. Si pač lahko predstavljamo, kako nepopisen strah je popadel sedaj Kesmark čane, ko je obolelo vsled okuženja toliko [ delavcev. Okostij niso mogli vseh spraviti izpod cerkve na pokopališče, ker se brani vsakdo, da bi se še dotaknil kake kosti. Grobnico so zopet zazidali. * Cerkev v Španiji. Borba framasonov in socialistov proti katoliški Cerkvi v Španiji se nadaljuje. Papeški nuncij še ni odšel, temveč bo vztrajal na svojem mestu. Nedavno je obiskal zunanjega ministra Lerrouxa, znanega fra-masonsko-svobodomiselnega voditelja. Ugovarjal je zoper nasilje, ki se sedaj vrši nad katoliško Cerkvijo v Španiji. Cerkev je bila napram republiki vedno obzirna ter opozarjala vernike, da naj bodo lojalni (zvesti) podaniki vsaki zakoniti oblasti. Ustavotvorna skupščina pa je sprejela krivične proticerkvene odredbe, s katerimi se med drugim — onemogočuje redovom poučevanje otrok, čeprav imajo šole in sposobne učitelje, pleni se njihovo imetje, jezuitski red pa se celo goni iz države. Zunanji minister Lerroux je odgovoril z znano framasonsko frazo, da vlada ni proti veri in Cerkvi, marveč proti poseganju Cerkve v javno življenje. S tem je minister Lerroux pokazal nehote katoličanom, odkoder imajo upati pomoči. Iz javnega življenja jih hočejo iztisniti ter nad njim hočejo zagospo-dariti framasoni in socialisti. Javno življenje morajo torej katoličani priboriti za sebe in za Cerkev. Zato jih sveta Stolica neprestano opominja, naj se v borbi zoper framasonstvo in nekrščan-ski socializem oprejo na svojo lastno moč ter naj se krepko organizirajo v krščanskih organizacijah. Čim bolj se bodo španski katoličani uveljavili s svojo močjo v javnem življenju, tem prej bo zlomljena premoč lažnega svo-bodomiselstva in njegovega nasilstva. Mussolini ne obišče papeža. Večkrat se je poročalo po časnikih, da bo Mussolini šel v Vatikan, da obišče Sv. Očeta. Ta poročila nikdar niso bila bogzna kako verjetna. Ravnanje Mussolinijevo ni bilo v nobenem času tako, da bi se dala iz njega posneti kakšna naklonjenost do vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve. Ko je bila sklenjena late-ranska pogodba med italijansko drža- vo in Vatikanom, bi bila dana prilika, to pogodbo tolmačiti ugodno za katoliško Cerkev. Mussolini pa jo je tolmačil Cerkvi in njenim organizacijam v kvar. Ko je potem fašistična mladina začela divjati zoper člane Katoliške akcije v Italiji, bi bilo treba Mussoliniju samo migniti z mezincem, in bi bilo vse divjanje takoj ustavljeno. To pa &e ni. zgodilo. Sv. Oče se je moral obrniti na zunanji svet in še le potem so fašistični napadalci, ki so bili v najobilnejši meri deležni naklonjenosti policije, dobili povelje za umik. Na drugi strani sveti Oče dobro pozna fašizem, njegove ideje irl njegove težnje. On dobro ve, da je fašizem pogansko oboževanje države in njene moči brez vsakega ozira PA li?!;; čanstvo in njegove predpise. Rimski papež nima za fašizem niti najmanjših simpatij. Ako jo sklenil lateransko pogodbo, jo je sklenil z italijansko državo, ne pa s fašistično stranko, ki ima trenutno državo v svojih rokah. Kot vrhovni poglar Cerkve mora napram vsaki stranki, osobito napram fašistični, ohraniti svojo popolno svobodo. —• Vsled tega Mussolini, o katerem se je poročalo, da bode koncem septembra sprejet od sv. Očeta, ni bil pri papežu. Sedež fjrško-kateliško škofijo bo Zagreb. Na škofijskih konferencah, ki so se vršile pod predsedstvom nadškofa Bauerja v Zagrebu od 11. do 16. oktobra, je bilo sklenjeno, da naj se sedež grško-katoliške škofije premesti iz Kri-ževcev v Zagreb. Obenem je šla županstvu mesta Zagreba prošnja, naj brezplačno odstopi primerni prostor, kjer se bodo sezidale potrebne zgradbe za škofovo stanovanje in stolno cerkev. V prejšnji dobi so grško-katoliški škofje večkrat stolovali v Zagrebu. Škof Ilija Hranilovič je hotel sedež škofije prenesti v Zagreb, pa je to preprečil 1. 1888 ban Kuen-Hedervary. Za prenos sedeža škofije so merodajni le upravni ter dušeskrbni razlogi'. Upati je, da se bo ta sklep kmalu izvršil. * jreftio imlt: Trojno gorje, ki je šibalo naše sloven-sko-hrvatske pradede, je bilo: grajska gospoda, kužne bolezni in turški vpadi. Zadnja slovensko-hrvaška vstaja ali punt proti neusmiljenemu zatiranju in stiskanju od strani grajske gospode jo bila leta 1573. Slovenska in hrvaška kmečka vojska sta bili že pri pripravah v najtesnejših stikih. Slovenski pun-tarji pod Ilijo Gregoričem so bili po razsulu Kupiničeve kmečke vojske pri Krškem popolnoma poraženi od štajerske gospode 8. februarja 1572 pri Sv. Petru pod Sv. gorami blizu izliva Bistrice v Sotlo. Duša kmečkega upora v obsotelskih krajih je bil vodja grajskih kovačnic v Lesičnem pri Pilštajnu, Pavel Šterc. Gubec je imenoval Šterca kapitanom kmečke vojske. Prva poglavja slikajo neznosno trpljenje slovenskega in hrvaškega kmeta posebno od strani nečloveškega graščaka Franca Taha, ki je imel svoja posestva v Dolnji Stu-bici na Hrvaškem in grad Stattenberg pri Slov. Bistrici. Kapitan Šterc in njegova zaročenka Ema iz Pilštajna sta bila v bitki pri Št. Petru ujeta. Ema se je borila v moški preobleki in v viteški opremi proti vojski štajerske gospode. Vjetnike so odtirali zmagovalci v Celje, kjer je bil kapitan Pavel v ječi obglavljen. Emo so bičali in jo izpustili. Kmečka junakinja Ema se vrne na Pilštajn In postane duša kmečkega gibanja po zatrtem puntu. Začnejo kmalu po vstaji leta 1573 huda leta, slabe letine in 1. 1578 je obiskala kraje ob Sotli in Bistrici strašna kuga, ki je kosila najprej med Hrvati po Zagorju in je bila zane-šena po beraču na Pilštajn. Nič hudega sluteč obišče svoja posestva na Pil-štajnu krški škof, katerega zaloti grozna morilka. Večina njegovega spremstva pomrje na kugi in škof je ves obupan ter pusti trg Pilštajn zastražiti, da ne sme nikdo ven in ne noter. Neustrašeno Emo zasačijo in zagrabijo, ker je uhajala v nočeh s svojimi hlapci in deklami preko obzidja. Pripeljejo jo pred škofa, kjer prizna, da se ni držala njegove prepovedi. Ljubezen do bližnjega jo je gnala z živili med okužence, ki so umirali od vseh zapuščeni. Junakinja da škofu nasvet, naj odpre na smrt izstradanim siromakom polne grajske žitnice po vseh svojih gradovih in ko se bo narod nekoliko poživil, pa V proeesijah k naši ljubi Gospej v Zagorje, k žalostni Materi božji nad Pod-sredo in na znane Sv. gore nad Št. Petrom. Škofa gane ta nasvet, ga izpolni in vodi sam ganljive procesije, da bi Bog po Marijini priprošnji nehal s šibo kuge. Ema obljubi žalostni Mariji nad Podsredo s prisego na sv. evangelij, da bo storila nekaj velikega za krščansko vero, ako bo ponehala kuga. Škofova dejanska ljubezen do siromaka, procesije, Emina zaobljuba in spreobrnjenje naroda v verskem in nravnem oziru prežene kugo. Nastopijo rodovitna leta. Ema izpolni zaobljubo. Bosanski Hasan paša je zbral veliko vojsko in se je 'hotel polastiti leta 1593 trdnjave Sisek, da bi imel prost dohod na hrvatsko-slovensko ozemlje. Za popravo topov in orožja v Sisku so bili po slani delavci iz orožarne v Lesičnem pri Pilštajnu. Tem se pridruži Ema v preobleki kot vitez Pavel in pride v Sisek. Hasan paša oblega Sisek, ki bi se bil udal, da ni bodrila z besedo in dejanji krščanske posadke slovenska junakinja Ema. Slednjič prihitijo oble-gancem na pomoč Slovenci in Hrvati, in porazijo tolikanj močnejšo turško vojsko pri Sisku in jo potisnejo v Kolpo, kjer utone pretežna večina. V zahvalo za izpolnjeno zaobljubo obdaruje junakinja Ema po povratku iz vojne Marijo z zlatim žezlom, s krono iz turškega zlata in s prstanom. Ema še živi tudi po zmagi nad Turki pri Sisku na Pilštajnu kot mati reve-žev in bolnikov in umrje v stanju svetosti. Povest je polna dogodkov in povdar-Ja, kako so ukrotili Slovenci in Hrvatje tesno združeni tudi najhujše trojno gorje. Brez zobnega kamna bodo Tn ostanejo zobje čvrsti in obvarovani težkega obolenja edino z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kalo-dont vsebuje učinkoviti! dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr.Braun-lichu). Vsakdo mora ohraniti sedaj čvrste in zdrave zobe: teti zobnemu kamrn Povest je spisal Januš Goleč, ki ga naši čitatelji itak poznajo. Izhajala bo v »Slovenskem Gospodarju«. Naj ne bo nobene hiše, kjer bi ne imeli hranjeno to povest iz naših domačih krajev in iz domači zgodovine! Zato naročajte »Slovenskega Gospodarja« in sedanji naročniki pregovorite sosede in prijatelje, ki so ga doslej hodili k vam čitat, da si ga naj sami naročijo. »Slovenski Gospodar« stane celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din in se naroča pri upravi »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. * švabske-nemška kulturna zvsza je priredila dne 22. oktobra predavanje, spremljano s skioptičnimi slikami, o umetninah severne dravske banovine. Kot govornik je nastopil dr. Semetkov-ski iz Avstrije, ki je državni konserva-tor in poročevalec za ljudsko prosveto na Nemškem Štajerskem. Spričo tega nam je dovoljeno vprašati: Ali bi smel kak govornik iz Jugoslavije nastopiti na Koroškem, recimo v Celovcu, ter tamkaj poročati našim slovenskim bratom o lepotah slovenske Koroške? Na to vprašanje ni treba dati odgovora, ker ga dajejo žalostna dejstva. Tako skrbijo za delavce. Socialistični gospodje okoli »Delavske politike« in »Volksstimme« se z veliko vnemo potegujejo za to, da bi se ljudje dali po smrti sežeati. To stane veliko denarja. Da bi si ga oskrbeli, so ustanovili društvo »Ogenj«, za katero v svojih listih ognjevito agitirajo. Dokler si ne bodo zgradili lastnega sežigališča, jim bode na razpolago graško, ki bo baje v juliju bodočega leta začelo s svojim obratom. Naši »Ognjičarji« bodo imeli to ugodnost, da se bodo mogli dati v Gradcu sežgati za isto ceno kot graški sodrugi. Spričo te ognjevite sežigaželjnosti go< tovih gospodov delavci zmajujejo z glavami, vprašujoč: »Kaj imamo od tega, če nas po smrti sežgejo? Sedaj nam naj oskrbijo kuriva, hrane in obleke.« Za takšne opomine pa gospodje niso dosti dostopni, marveč v »Delavski politiki« ponovno zatrjujejo, da »bodo ustanovitelji »Ognja« skušali s pomočjo tega društva polagoma omogočiti tudi revežem ceno upepeljitev.« Torej takšna je skrb teh gospodov za delavce: »Revežem ceno upepeljitev!« Nenadna smrt. Znanega veleposestnika, župana in krčmarja v Limbušu pri Mariboru, g. Srečka Robiča, je zadela v četrtek dne 22. oktobra smrtno kap. Na sodišču je predložil kandidatno listo za Maribor desni breg. Po predložitvi liste se je podal k srezlcemu glavarju, kjer ga je zadela kap. Rajni je bil podnačelnik mariborskega cestnega odbora, znan»; ter spoštovana osebnost. Ostani mu o-hranjen časten in hvaležen spomin! Emrt mladega trgovca. V Mariboru je umrl mlad trgovec Franjo Lah, ki je imel manufakturno trgovino v Vetrinj-ski ulici. Smrt znanega tovarnarja. V Gradcu je umrl 671etni tovarnar usnja v Konjicah, g. Lovrenc Laurich. Rodom je bil iz Št. Vida pri Stični in se je povs« pel s pridnostjo, poštenostjo in podjetnostjo od usnjarskega pomočnika do daleč po naši domovini znanega tovar* narja. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje! Ne bodite lahkoverni! Pred nekaj dnevi smo poročali, kako so sleparili v Rušah cigani s krstom novorojenčka. Baš zadnjo dni pa je nasedel ciganom in bil skoraj ob lepo svoto zidar iz Ne-gove, ki je bil zaposlen na Teznu pri Mariboru. Cigani so mu pokazali poln pisker lOOdinarskih bankovcev in ga preslepili z zagotovilom, ako bo položil 5000 Din na določeno mesto, bo prejel zato 20.000 Din. Še isti dan se je podal domov v Negovo, kjer je nabral na domu in pri sosedih 4200 Din. Izročil je denar ciganu, ki ga je odvedel v mariborsko frančiškansko cerkev, kjer je eidar prisegel strog molk o celi zadevi. Po pogostitvi je odvedel cigan lahko-verneža proti Teznu, kjer bi naj dobil zaželjenih 20.000 Din. Na Teznu ni bilo več ciganov in tudi cigan goljuf je izginil. Sedaj je šele zidar spoznal, da je nasedel. Prijavil je zadevo orožnikom v Ptuju, ki so izsledili sleparje v Nede-lišču pri Čakovcu, jih prijeli in odvedli v Ptuj. Od 4200 Din so potrošili cigani že 1000 Din, ostalo je dobil osleparjeni nazaj. Pri sedanji splošni krizi bi bili ljudje že lahko bolj previdni in ne tolikanj lahkoverni celo napram ciganom, ki so vendar na najslabšem glasu! Cenjene čitatelje opozarjamo na današnjo prilogo znane pooblaščene prodajalnice srečk državne klasne loterije Serdarušič & Komp., Beograd, Knjeginje Ljubice 16. Težko je ponesrečil v Peklu pri Mariboru 711etni dninar Martin Nerat. Padel je v 5 m globok jarek, kjer ie obležal s težkimi notrajnimi poškodbami in so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Presenečen med dvema avtomobiloma. Dne 21. oktobra sta presenetila v Celju pred palačo Ljudske posojilnice 211etnega elektromonterja Viktorja Drofenika od Sv. Florijana pod Bočem dva avtomobila od dveh smeri. Drofe-nik je zašel na križišču med oba voza. od katerih ga je eden pognal ob drugi avto, na katerem je bil g. Stiger. Sti-gerjev avto je sunil žrtev proti prvemu vozu, ki se ni zmenil za ponesrečenega, ampak je odpeljal naprej. Močno poškodovanega Drofenika je naložil gospod Stiger na avto in ga odpeljal v bolnico. Huda poškodba rudarja. V rudniku v Velenju je zasula utrgana plast 311et-nega rudarja Alojzija Časa. Revežu je zlomilo hrbtenico in ga tudi sicer poškodovalo, da je bil prepeljan v brezupnem stanju v celjsko bolnico. Opasen mrjasec. Dne 19. oktobra se Je zmotil mrjasec k Janezu Kauranu, posestniku na Spodnji Velki. Kauran Je hotel mrjasca napoditi, a ta se je obrnil proti njemu in ga tako ranil, da Je moral priskočiti obgrizenemu na pomoč zdravnik. Redo jo je napadel? Pri Ivanu Pulko v Varvaselu pri Ptuju je služila kot dekla 231etna Katarina Kores iz Žetal. Dne 22. oktobra krog 10. ure zvečer je odšla dekla po nujnih opravkih, a je ni bilo več nazaj. Naslednji dan so jo liašli v bližini hiše vso krvavo in v nezavesti. Po prepeljavi fiolnico v Ptuj Njujorški ognjegascl bodo dobili obleko iz azbesta, ki jih čisto zaščiti napram ognju. Slika nam kaže dva v azbestno obleko oblečena moža, ki mirno kartata, dasiravno sta obdana kroa Inkroa od Dlamenečega ognja. Mladi Edison z iznajdbo fo-joyrafa. Aparat je dajal ed sebe človeške glasove in so "li posluša'-:! prvotno uver-'"eni, da je nekje f i mizo skrit človrk, ki govori iz — trebuha. Velika poneverba v Celju. Miroslav Gobec je poneveril v Celju 113.000 Din. Dvignil je pri Hranilnem in posojilnem društvu v Celju 103.000 Din, pri podružnici Ljubljanske kreditne banke pa 10.000 Din. Dobili so pri njem le še 8000 Din. Vlomljeno je bilo v noči v krčmo ter mesnico Ane Forte na Vodah pri Trbovljah. Vlomilci so se pokrepčali In izginili a 300 Din gotovine. Izdaten plen vlomilcev. V noči od 23. na 24. t. m. so odnesli še neokriti vlomilci iz velike Wertheimske blagajne v Ljubljani 90.000 Din, ki so bili last stavbene družbe na Dunajski cesti 27. Uzmoviči so blagajno narezali in izvlekli iz nje toliko denarja, kolikor so ga dosegli skozi izrezano odprtino. še na Ljubljanici se ne more ogniti eden čoln drugemu. Na Ljubljanici je zadel v gosti megli motorni čoln ob z opeko naloženega, v katerem je spal Matko Milavec iz Podpeči. Čoln z opeko se je potopil na mestu, kjer je Ljubljanica 10 m globoka. Žrtev nesreče je postal tudi čolnarjev suknjič, v katerem je bilo nad tisoč Din gotovine. Škoda radi potopljene opeke znaša 10.000 Din. je izdihnila, ne da bi se bila zavedla In izdala zagonetnega napadalca. K smrti največjega iznajditelja Edisona. Na sliki vidimo Edisona v visoki starosti 85 let nekaj mesecev pred smrtjo. Ogenj uničil viniearijo. V Eresterni-ci pri Mariboru je uničil požar viniča-rijo dr. Maleka z gospodarskimi poslopji vred. Škodo cenijt na 60 tisoč dinarjev. Prijet tat. Pri čevljarju Ivanu Pečo-lar, po domačem Klodišniku, v Topol-šici pri Šoštanju, je bilo pokradeno iz delavnice obutvi za 1000 Din. Kot uz-movič je bil izsleden brezposelni čevljarski pomočnik Franc Jug iz Lepš pri Šoštanju, ki je svoječasno delal pri Pe-čolarju! Železničar smrtno ponesrečil. Na rajhenburški postaji je smrtno ponesrečil pri premika: ju vagonov 301etni železničar Ivan Jelič. Zapušča ženo in dvoje nedoraslih otrok. V potokn utonila. Brezposelni rudar Potisk iz Jablane pri Litiji si je kuhal kosilo in ni zapazil, da mu je izginila iz sobe 2^1etna hčerkica. Ker otroka le ni bilo na spregled, je šel oče pogledat in zapazil, kako se mu potaplja otroče v potoku. Ko je otel deklico iz vode, je bila že mrtva. Kadi mladostne nepreudarnosti prostovoljno v smrt. Nad Puterhofom pri Tržiču na planini so našli 231etno Marijo Ogris s prestreljenim srcem in 22-letnega gozdarskega pripravnika Franca Müller z dvakrat prestreljenimi prsi in seve oba že mrtva na lovski poti. Očividno je ustrelil Müller najpoprej Marijo in potem še sebe. Vzrok samomora ni pojasnjen. Samomor mladenke. Na tračnice dolenjskega vlaka v Ljubljani je legla 24-letna Rica Kavčič in si končala življenje iz nepojasnjenega vzroka. Strel na tihotapko. Dne 19. oktobra |e ustavila finančna straža med Žiri in Idrijo tri tihotapite, ki so pričele bežati. S strelom je zadela straža eno, ostali dve sta pa pobegnili na italijansko ozemlje. Obstreljena je 511etna Frančiška Likar, vdova po idrijskem rudarju. Pri njej so našli tobak ter saharin in jo oddali v ljubljansko bolnico. Silen požar. Dne 21. oktobra je uničil po požigalcu povzročen požar v vasi Podpeč pod Krimom na Kranjskem stanovanjsko hišo posestnika šusterši-ča in 10 gospodarskih poslopij. Škoda znaša 700.000 Din, zavarovalnina je le malenkostna. (Prometni stražnik v zraku. Da bi lahko nadzirali ogromni promet v Londonu, so dali prometni policiji letala na razpolago. Kakor hitro zapazi pilot nad največjimi prometnimi točkami letečega aeroplana motenje in zastoj v prometu, da takoj radio-telefonično navodila spodaj na tleh stoječemu stražniku, katera ta izvede, ali odda še tudi dalje. Iz visočine je mnogo lažje pregledati ogromno množice pešcev in vozil, in radi tega je tudi lažje uravnati promet iz aeroplana, nego s kakega vzvišenega prostora na ulici. V petih mesecih 45krat oče. Pariškemu čevljarju Renčju Bayer so dali v 10 mesečnem zaporu priliko, da razmišlja o ponesrečenem poskusu: igrati tekom petih mesecev ulogo očeta 45 otrokom. Bayer je izmaknil v dobrodelni pisarni večje število predlog in te je pozneje izpolnjeval po potrebi. Ako mu je predlo za denar, je javil rojstvo otroka. Na ta PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILAI Svilene nogavice niso več luksus odkar obstoji LUX J Nogavice — ki so opra* ne z Luxom — so dva* krat tako trpežne. Ven* dar je potrebno, da jih večkrat perete, ker nes* naga in prah škodujeta tkänini. Lux pere teme--Ijito, ne da bi škodoval svili in rokam. LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI način je dobil s pomočjo petmesečnih potvorb 50.000 frankov podpore in nagrade. V Franciji prejmejo stariši za novorojenčka posebno premijo. Za vsakega pri dobrodelnemu zavodu javlje-nega otroka si je izmislil novo ime, isto-tako tudi za mater. Slednjič pa se je pri prehudi zaposlenosti toliko zmotil, da je javil tekom enega tedna tri otroke — iste matere. Ta izrednost pa je bila povod za preiskavo in čevljarja so obsodili radi goljufije na desetmesečni zapor. Kadar kupuješ, glej na to, <3a ne boš preveč izdal. Za Vaš trdo prislužen denar morete že dobiti malo več kot si sami mislite. Danes, ko so cene padle, se da marsikaj kupita za mali denar. Obleke, perilo, čevlje, blago za obleke dobite v Trgovskem domu Stermecki v Celju že po cemah, ki popolnoma odgovarjajo razmeram časa. Oglejte si ilustrirani cenik in se prepričajte po možnosti osebno. 1527 Za negovanje telesa, za jač&nje udov in zaščito pred obolenjem je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvo-nih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Fl. 2. Družinska pratika za leto 1932 je izšla. Do* bi se v vseh trgovinah in trafikah po 5 Din. Segajte pridno po njej. 1546 Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Tr« pinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 379 z bogato vsebino, vezan v celo platno, stane 10 Din. Pošljite denar ali znamk« naprej pri naročilu, dobite poštnin« prosto pri Tiskarni sv. Cirila v Mark boru. GospotfiiilsSii h@Mar enake velikosti in izdelave kot gospo« darski koledar, tudi iste cene, se naro« ča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Naj gospodinja in pa gospodar, imata letos vsak svoj koledar, kjer dosti se poučnega dobi, zato ga hitro vsak naj naroči in pošlje dinarjev deset naprej, nakar dobi ga še poštnine frej. Ne samo v domovini in drugih deželah, celo na Angleškem, kjer bivajo njegovi glavni protivniki, je vodja indijskih nacijonalistov Ghandi zelo priljubljen. Glavne poteze Ghandijevega značaja so: strogo življenje, širjenje dobrohotnosti ter ljubezni do bližnjega, največja požrtvovalnost za dobrobit sploš-nosti. Kako velikanski pa je razloček med pridigo in resničnim življenjem — ali med teorijo in prakso — tudi pri velikih možeh, je svet že premnogokratjz-kusil. Pred kratkim je objavil Ghandi malo knjižico, ki ima naslov »Moje življenje.« V tem spisu odkrito priznava, da se bori v lastnem družinskem življenju proti vsaki čustvenosti in ne trpi prav nobenih kompromisov. Svoji ženi je usilil no indijski veri zapovedano prehrano, čeravno tfpi radi tega njeno zdravje in je bilo celo že njeno življenje na tehtnici. Ghandi se trudi, da bi odpravil v Indiji velikansko razliko, ki loči posamezne sloje in se zavzema za socijalno enakopravnost najnižjih, katerim pravijo Pariji. Isti mož, ki razvija te vzvišene ideje, nikakor ne smatra, da je z njim vred na isti stopnji njegova žena. Nikoli se še ni pogovarjal s svojo ženo Ka-sturbaj o svojih načrtih, o programu osvoboditve Indije. Edina njegova zapoved za soprogo je in ostane — pokorščina! Čeravno smatra Ghandi, da je njegova žena duševno nepopolna in manj vredno bitje, zahteva od nje največjo požrtvovalnost. Nekega dne je umrla v angleški ječi Ghandijeva najljubša učenka, 161etna Waliamma, ki se je branila, da bi bila prelomila po veri jej predpisano prehrano. Ko je nekaj tednov za tem težko obolela Kustarbaj, se je morala podvreči težki operaciji brez uspavanja (narkoze). Zdravnik jej je svetoval, naj zavžije par žlic juhe, a jej Ghandi tega ni dovolil. Zdravnik je dalje izjavil, da mora prepeljati njegovo soprogo v bolnico, ker sicer ne more prevzeti odgovornosti za njeno življenje. Ghandi ga je mirno zavrnil: »Nikoli ne bom dopustil, da bi uživala Kustarbaj meso, četudi sicer umrje.« £ * * "—■.V"*'*'',' ^lifr " ta Slovenijo. Žalec, dne 20. 10. 1931. V minulih tednih se je nakupovalo po 6 do 7 Din za 1 kg in je bilo 500 starih Btotov prodanih. Zaloge pri hmeljarjih ee cenijo na približno 2000 starih sto-tov, ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalcev. — V javni Oznamovalnici za. hmelj se je do danes signiralo 2257 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor. Pogodil je misli. Znameniti čarovnik Belaclii je po končani predstavi zapusitil dvorano. Pri izhodu je Be-lachi izročil vratarju napitnino. Ves začuden je gledal vratar od svoje roke, v kateri je držal napitnino, na znamenitega čarovnjaka in je končno vzkliknil: »Res zna misli uganiti!« Belachi je dal namreč v svoji raztresenosti vratarju eno Aspirin tableto, katere je vedno nosil seboj in lahko si predstavljamo začudenje, če zvemo, da so ga ravno mučile revmatične bolečine. J. V. P©h®i!č§¥an|e ssiili šfs©ilifwc€¥ ¥ feseiti. (Dalje.) čiščenje drevja. Sadno drevje brez nege hira, ne more uspevati, tudi ne uspešno kljubovati nebroju škodljivcev, ki ga napadajo. Marsikateri kmetovalec se niti ne zaveda, koliko kapitala mu leži v sadnem drevju, katerega bi bilo treba le dvigniti. Izdatki za negovanje drevja se sto tero poplačajo v obilnejšem donosu lepo razvitega in zdravega sadu. Srce boli človeka, ako opazuje popolnoma zanemarjene sadovnjake. Pomanjkanje smisla in tudi volje do izboljšanja takega stanja pač le kaže naj večjo brezsrčnost in zanikarnost gospodarja napram sadnemu drevju. Suhe ali pa odlomljene veje, lišaj in mah, neprodirna gostota v vejevju samem, odstopajoča skorja, viseča v kosih od debel, napravljajo vtis, kakor da bi se človek nahajal v pragozdu, ne pa v — sadovnjaku. Ali je mogoče potem, da tako zanemarjen sadovnjak sploh obrodi? Pri količkaj dobri volji lahko sadjar še tudi tako zanemarjeno drevje obvaruje pred sigurnim poginom, ako se z ljubeznijo in nekolikim zanimanjem loti dela in skuša popraviti napako, ki jo je zagrešil vsled pomanjkanja potrebnega interesa. Tudi drevo potrebuje nege, tudi drevo živi in diha kot človek, ki bo hiral in opešal, ako se ga ne neguje. Jesen je pred durmi, sadje je večino-mo obrano in drevje se pripravlja na zimsko spanje. Sadno drevje preko zime počiva, ne počivajo pa milijoni raznih škodljivcev, za katere nastopa čas, da se zavarujejo pred zimo, skrbe za rod v prihodnjem letu in si poiščejo na drevju varna prezimovališča. ' Za sadjarja je napočil čas, da začne s temeljitim čiščenjem drevja. Raskavo skorjo, pod katero si hoče nebroj škodljivcev pqiskati varna po-zimska skrivališča, treba pred vsem z nalašč za te svrhe napravljenimi str-guljami dobro oddrgniti. Zelo praktične so v te namene strgulje v obliki trikotnika, katerega robi so naostreni, ker je mogoče s konicami trikotnika doseči tudi razne globokejše zareze in votline, kakor tudi mesta, kjer je čiščenje s široko ploskvijo otežkočeno. Paziti pa je pri vporabi strgulje na to, da ne ranimo kože, kar bi bilo kvarno za drevo, ker take rane v živo lahko postanejo tudi najpriljubljenejša naseli-šča nevarne krvave ušice, ki se kaj rada naseljuje na odprtih ranah. Lišaje in mah, ki se zarastejo na vejah' in deblih, je treba dobro očistiti, ako jih s strguljami ne moremo odstraniti, vzemimo ščetke z jeklenimi žicami, vendar je treba pri teh posebno pri tanj-ših vejah paziti, da jih ne ranimo. Ne hodimo tudi na drevje pri čiščenju z okovanimi čevlji, ker bi z istimi prav občutno ranili na raznih mestih posebno nežnejše veje. Odpadke pri čiščenju drevja je treba skrbno pobrati in na vsak način zažgati. Najbolje je, ako razgrnemo okoli drevja pri čiščenju rjuhe, v pomanjkanju istih pa navaden papir, s katerim vred pospravimo vse odpadke. Ako odpadkov po čiščenju ne odstranimo, je celo delo zastonj, ker si bodo škodljivci, ki smo jih s čiščenjem skorje odstranili, poiskali skrivališča tudi v zc mlji okoli debla. Dobro je tudi, da pri drevju, ki je bilo močno napadeno po krvavi ušici, odgrnemo okoli debla zemljo do koreninske krone, kjer preži* muje prav rada krvava uš. Ko smo debla in veje do dobra očistili, porezali tudi suhe veje, pripravi-* mo brozgo, s katero debla in debelejše veje kolikor mogoče visoko namažemo. Mazanje drevja s samim apnom po dognanjih v poslednjih letih nima proti škodljivcem mkakega uspeha, varuje sicer drevje, posebno miau<3, pred po-zebo, škodljivcem pa je dobrodošla o-deja preko zime. ^ K apnu je torej na vsak način pride-' jati nekoliko škropila, bodisi drevesni karbolinej ali pa n. pr. »Garkon«, kateri slednji se je po dosedanjih poizkusih v te svrhe prav izvrstno obnesel, in nekaj ilovice. S to brozgo namažemo najbolje s starim čopičem dobro debla dreves in vse večje veje ter na ta način no le obvarujemo drevje pred pozebo, ter dosežemo gladkejšo skorjo, ampak istočasno ugonobimo vse škodljivce, ki se še nahajajo v raznih razpokah pod skorjo in katerih pri čiščenju s strguljami nismo mogli odstraniti. Obrezovanje ter izčiščenje pregostili vej svetujemo šele spomladi, ker se rane hitreje zacelijo kot pa v pozni jeseni. ^ Ko smo drevje dobro očistili in debla ter močnejše veje namazali, nikar ne pozabimo na epasanje debel z lepljivimi pasovi. Dobijo se tudi že gotovi drevesni lepljivi pasovi, n. pr. »Rekord«, ki jih razpečava tvrdka Videmšek v Mariboru, Koroščeva ulica, kamor se naj reflektanti obrnejo. Pri izgotovlje-nih pasovih odpade zamudno mazanje lima na papir. Lepljivi pas je pa tudi najsigurnejše sredstvo za lovljenje nevarnega škodljivca zimskega pedica. Ako je bilo drevje močno napadeno po škodljivcih, priporočamo nadalje še tudi škropljenje istega v zimskem času. Škropimo lahko z močnejšimi sredstvi brez nevarnosti za drevje, ker se drevje v tem času nahaja v sočnem miru. Za škropljenje v zimskem času pa lahko uporabljamo važna karbolinejna sredstva, v zadnjem času se je prav dobro obneslo tudi škropilo »Garkon«, ki se izdeluje v Celju. Da je treba na jesen misliti tudi na gnojenje sadnega drevja, je popolnoma razumljivo, posebno pa priporočamo gnojenje z gnojili, ki so težko raztop-ljiva in ki učinkujejo šele v prihodnjem poletju, kakor n. pr. Tomaževa žlindra, apno, kostnata moka itd. (Dalje sledi.) Gospotilnfshl koledar. Ne le možje gospodarji, tudi naše gospodinje, žene in dekleta, potrebujejo svoj koledar, ki jim služi celo leto za vse potrebne beležke V gospodinjstvu. Tudi ves pouk o gospodinjstvu mora imeti neko stalno podlago, ki naj jo tvori ravno Gospodinjski koledar. Zato je izšel letos prvič in bo doslej izhajal redno. Vsebina Gospodinjskega koledarja. Koledar. Poštne pristojbine. Žena in država. Žena in zadružništvo. Čistote, cvetja in petja v naše domove. Gospodinjska izobrazba. Krščanska ženska zveza v Mariboru. Razvoj gospodinjskega šolstfcva pri šš. sestrah. Ustanovitev gospodinjsko-nadaljevalne šole. Seznam gospod.-nadalj. šol od leta 1929—30. Gospodinjsko-nadaljevalne šole v Mariboru. Mlekarstvo v kmetskem gospodi njsvu. Tabela: Prodaja mleka. Tabla: Poizkusna molžnja. Gospodinja v kuhinji. Kuhinjski recepti. »Tabela: Poraba jajc. Tabela: Valjenja Tabela: Promet z mlinom Gospodinja v vrtu. Tabela sejanja Nekoliko besed o pravilnem pranju. Kako ravnaj z gobami Prva pomoč v nesreči. Domača zdravila. Koledar brejosti. Koledar prejemkov in izdatkov. p* s/ »«O Q Sej' ^ kot"' 'n i/ 'ePn 0 o/JeJQ Pr/. e*e/;lnQ vsl ue tn Ti u Ve. e//. o m Q ir9$." S&fi.-Ž H Zapisnik delavcev in plače. Zapisnik živalskega prirastka. Prazen papir za beležke, 60 strani. Kaka je bil potraten! To je bilo prvo, kar smo prejeli kot odgovor od onih gospodinj, ki so ga že videle. Vsa dela, Fr. Ks. Meško: »Črna smrt! Pomagaj, o Marija!« je bolestno zdihnila in se zbudila. Drgetala je od groze. Ko je po nekaj trenotkih spoznala, da so bile samo sanje, si je globoko oddehnila. »O, da bi bile res prazne!« Vse dopoldne ji je minevalo v nemiru in pričakovanju. Popoldne je na vrtu gredice prekopavala. Drago ji je bilo to delo. Drag ji bil vrt, ki bo v kratkem ves ozelenel in se razcvetel. Tem dražji danes, ker je videla z njega daleč dol proti Ptuju. In glej, ko se je spet zravnala od dela in pogledala dol po polju, je zagledala na cesti jezdeca. »O Marija, res, Dominik!« Vse popoldne je Dominik ostal pri Sagadinovih. Ni se mogel načuditi in se ne dovolj naradovati, kako se je deklica zadnje čase razvila. S ponosom in s srečo v srcu si je govoril: »Ne imenujejo jo Ptuj-čani zastonj ,Rožo Ptujskega polja'.« Prenaglo, kakor v sladkih sanjah, je ljubečima Eas hitel. Le ko je mati v pogovoru mimogrede omenila prikazni, ki jo je videl oče prejšnji večer, se je vseh nenadoma polastil nemir in je na vse leglo kakor hladna senca. Rajavcu je bilo neprijetno, da je žena pred gostom o prikazni spregovorila. Dominik je postal pozoren, in mu je moral doživljaj vsaj na kratko pojasniti, »Morda pa vas je zmotil mrak, stric. Mogoče, da je bil samo oblak tako nenavadne in čudne oblike.« »Tudi jaz bi mislil tako. Gotovo ni bilo tako strašno, kakor sem si domišljal snoči. Bil sem pač preveč zatopljen v spomin črne smrti in njene strahote pred dvajsetimi leti. Odtod bo to.« A v srcu je bil prepričan o nasprotnem, o resničnosti privida. A je prvotno pripoved namenoma zabrisaval in ublaževal, da ne bi dragim kalil sreče in radosti. In je res precej razpršil oblak skrbi in težkih slutenj, ki je bil vsem legel na misli in srce. Pred odhodom je stopil Dominik še v župnišče k Rozkinemu stricu. Oglasil se je tudi pri kaplanu Petru Juriju Hauptmanu, zelo učenem in vsestransko omikanem možu, ki so ga Ptujčani zaradi teh lastnosti zelo cenili. Dominik je vedno z veseljem in užitkom občeval z njim; duhovnikova ljubeznivost in duhovitost ga je pri vsakem snidenju nanovo navdajala s spoštovanjem do njega. Maščevanje. Služabnik je ubil svojega gospodarja, ker je sam hotel biti vitez. Ubil ga je v temnem gozdu in ie mrtveca vrgel v globoko reko. —; Služabnik si je nadel vitezov oklep in je za* jahal njegovega konja. Konj je takoj čutil, da ne nosi svojega pravega gospodarja, in ko je služabnik jezdil preko mosta, se je konj ustavil. Služabnik se je potrudil na vse pretege, da bi spravil žival na oni breg. Ko ves napor ni nič zalegel, je zasa<< dil konju svoje zlat« ostroge v telo. Ta pa se je dvignil na zadnjo noge tako visoko, da j« jezdec zdrknil s sedla in padel preko ograjo v reko. Skušal se je rs* kd jih ima gospodinja v kuhinji, v wtu, na njivi, v hlevu, pa tudi v sobi in v javnem življenju, obravnava in daje za nje navodila. Ra-tni gospodinjski tečaji, o katerih je v koledarju tudi prvo popolno poročilo za zadnji dve leti, so usposobili toliko vrlih gospodinj, da nujno potrebujejo knjigo, ki jim omogoča njihovo gospodinjsko znanje tudi praktično uveljaviti doma. In za to v popolni meri dobro služi gospodinjski koledar, posebno ker je trpežen, vezan v celo platno. Kje se dobi? Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru In stane 10 Din s poštnino vred. Poslati je denar ali znamke v pismu naprej. Najbolje pa Je, ako razne ženske organizacije koledar kar skupaj naročijo, dobijo tudi popust. Naročajte hitro, ker se ga ni veliko tiskalo! Martinova nedelja se običajno praznuje v znamenju novega vina in gosje pečenke. Pitana gos — v peči lepo rumeno pečena kakor zlato vince v čaši, krhka in sočna, da se kar topi na jeziku — to je edina vredna družica novo-krščenemu vinu na praznični mizi na god sv. Martina. Pitanje gosi se vedno izplača, naj si bo za domačo mizo ali za prodajo. Zahteva pa to delo od gospodinje ne samo trud in čas, ampak tudi v doberšni meri neko izvežbanost, pazljivost in potrpežljivost. Pitana gos doseže lahko težo do 14 kg. Predpogoj za to je zdrava, vobče dobro razvita žival. Najprimernejši čas za pitanje sta aieseca oktober in november ter traja iri tedne. Uspešno in ceneno pitanje je tako, da se pusti gosi pasti na požetih njivah, zraven tega se jim pa poklada dnevno dvakrat mehka piča iz otrobov, krompirja, pese (runkelna) in koruznega šrota. Drugi način je zopet tak, da se gosi Eapro v primerno velik, mračen, suh in dobro nastlan hlev. Tri do petkrat na dan se krmi, ali se pa poklada toliko, da lahko žro po mili volji celi dan. Piča obstoji iz mešanice otrobov, šrota, krompirja in pese (runkelna), dajati se pa mora tudi zrnje, to je koruzo, Ječmen ali oves. Zadnji teden pitanja se poklada samo oves ali pol koruze in pol ovsa, če se želi več masti, samo koruzo pa tedaj, če se hoče zrediti več — mesa. Ves čas morajo imeti živali dovolj sveže pitne vode. V posodo z vodo se vrže nekaj čistega peska in par koščkov lesenega oglja. Najtežje gosi se zredi s prisilnim pitanjem (šopanjem). Šopa se dnevno 3— 5krat, vselej enako število svaljkov. Začne se s 6 do 7 svaljki. Čez nekaj dni se daje pri vsakem obroku po en svaljk več. Na primer takole: prve tri dni štirikrat dnevno po 6 svaljkov. Četrti dan štirikrat po 7, peti dan štirikrat po 8 in tako naprej, do 14. dne, ko se da štirikrat po 17 svaljkov. Do 70 svaljkov na dan se sme dajati, seveda če žival prebavi. Ako ima gos v golši še neprebavljeno pičo, «e en obrok preskoči. Zadnjih-8 dni šopania se število svaljkov polagoma zmanjša za 10 komadov na dan. Med pitanjem je treba živali dobro opazovati, k^r marsikatera nikakor ne prenese tpfra prisilnega krmljenja. Če gos stresa z giavo, če se ji cede sline iz kljuna ali da lovi papo, potem brez obo-tavlionja pod nož ž njo, predno sama pogine. Pri šopanju se sedé vzame gos med noge, da se ne more ganiti. Da ne frfota in otepa s perutnicami, se ji vrže kos žaklja sli krpe preko brbta in pe-roti, konce krpe se pa stilne z nogami trosi vred med noge. Z levo roko se gos-ki odpre kljun, z desno pa porine svalj-ke ploboko v goltanec. Ko je žival eden svaljk pogoltnila, «e io pusti piti iz že nripravliene posode. Tako se ji da potem svalik za svalikom. Potrpežljivosti je treba. S silo in hitenjem se žival samo muči, ne doseže pa niče«ar, razven da sp gos še morda 7aduši. Za vsakokratni obrok se pripravi potrebno število svaljkov, skodelica s tekočino za namakanje svaljkov ter posoda s pitno vodo. Vsak posamezen svaljk se pomoči sproti v tekočino, t. j. vodo, mleko ali olje, in nato šele porine gosi v goltanec. Mleko je boljše kakor voda, najboljše je olje. Če se hočo zrediti gos z velikimi jetrami, se mora rabiti samo olje. Gosje jetrce so izvrstna slaščica ter se drago plačujejo. Ko je žival dobila določeno število svaljkov, se jo spusti, da se sprehodi. Sedaj jo je treba opazovati. Če razprostre peruti, zafrfota in se pregiblje, je dobro. Če pa postaja odrevenela in klaverna naokoli, stresa z glavo, cedi sline in lovi sapo, pa kakor že povedano, to ni dobro znamenje in kar pod nož! Došopano gos je zaklati kmalu, ker se ali zaje ali pa shuda. Svaljki se pripravijo sledeče: Zmes iz enega dela koruznega šrota, enega dela ječmenovega šrota, enega dela dobrih pšeničnih otrobov, ščepa soli ter popra, se popari z vrelo vodo, ali še bolje z vrelim mlekom. Iz tega grobega testa se napravijo prst debeli in 5 cm dolgi svaljki, kateri se posušijo. Pri pitanju se jih sproti namaka s pripravljeno tekočino. Ccic ii selmsha poročila, Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 24. oktobra so pripeljali špeharji 111 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 14—16 Din, slanina 13—16. KmCj !- peljali 6 voz sena po 70 do 95, 2 voza otave po 75 do 80, 1 voz ržene slame 65, 23 voz krompirja po 0.90 do 1.50, 4 čebule po 4—5. Česen 10—12. 26 voz zelja po 1—2. Pšenica 2, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1—1.50, koruza 1.50, proso 2.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 5, fižol 2 do 2.50. Kokoš 30 do 45, piščanci 15 do 65, raca 16—30, gos 40—60, puran 25—65. Kislo zelje 4, repa 2. Gobe 1—2, grozdje 3.50—6. Hruške 4—6, jabolka 3—4. Mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 20—22. Suhe slive 12—20. Sveži kostanj 1.50—2, pečeni 4—6. Jiti iz vode, a težki jeklen oklep ga je pritis-ail pod vodo, da se je utopil. Življenske resnice. Ce Imaš zaprte žepe, & ne bo nikoli nihče »torti kaj za ljubo. Roka mora roko umivati to fie hočeš sprejemati, daj! Če komu kaj daš, naj to nihče ne vidi. Daj iz Usmiljenja In pozabi, ko «i dal. Kar storiš dobrega, ¿»¡piši si v pesek, kar pa dobiš, zabeleži si na «kalo od marmorja. Ako storiš kaj dobre-jtL, vrzi to v morje, če Uga ne vidi riba, videl >> Gospod. irijatelji v nesreči. V neki vojni med Francozi in Nemci se Danes ga ja našel zamišljenega in zelo resnega. Vendar sta se pozdravila prav prisrčno. »Ave, domine laureate.* Torej spet doma?« »Da, predvčerajšnjim sem se vrnil, reverendis-sime".« »In veste, odkod sem pravkar prišel?« »V Ptuju ste bili, mi je pravil gospod župnik.« »A kaj sem v mestu slišal, ne veste.« »Ne vem. Povejte, reverendissime.« »Minoriti so mi pravili, da na Dunaju razsaja kuga.« »Sem tudi že nekaj slišal.« »In če pride sem k nam?« »Mogoče. Mogoče ne. Dunaj je daleč.« • »A takega mesta ni mogoče tako zapreti od sveta kakor so pred leti naš mali Ptuj. Tako jo bodo raznesli. In kuga jezdi naglo.« 2e je hotel Dominik kaplanu prikazen Rajav-čevo razodeti. A ko je videl njegov zamišljeni, skrbi polni obraz, si je rekel, da je bolje, ako molči. »2e izve od drugih. In kdo ve, kaj in kako je s tem čudnim prividom.« Dolgo senco je risala po trati med Rajavčevo | hišo in med cerkvijo stara lipa, ko se je Dominik i od Sagadinovih poslovil. Ko je odjezdil, je Rozka odhitela na vrt. A bolj ko plela, je gledala za mladim jezdecem. Nenadoma pa je vsa vztrepetala in prebledela. Glej, ne jezdi li dol po cesti še drug jezdec, velik in mračen. Zdaj, glej, je povsem zakril Dominika! O Bog, ali vara domišljija, ali se motijo oči, ki so ji silile vanje solze, ker se je čutila preveč srečno? — Ne, ne, resnica je. Saj ne vidi na cesti nikogar razen strašne prikazni. »O Jezus, pomagaj!« Naslonila se je ob zid hiše, da se ni zgrudila. Z rokami si je zakrila oči, da ne bi gledale te grozote. Glasno in bolno je zaihtela. Oče, ki je na njen prestrašeni vzkrik prihitel na vrt, jo je napol nezavestno odvedel v hišo. Ponoči jo je mati slišala govoriti v spanju in sanjah o groznem jezdecu, ki se je vrinil med njo in Dominika. Polna sočutja z nemirom hčerkinim ter polna temnih slutenj je pomišljala: »Kaj nas pač čaka vse? In kaj tebe, ubogo moje dete?« Pozdravljen, gospod doktor. " Velečastiti. Mariborski svinjski sejem dne 23. X. 1831. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 391 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov «ari komad 40 do 70 Din, 7—9 tednov 80 do 100 Din, 3—4 mesece stari 150 do 250 Din, 5—7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8—10 mesecev »tari 450 do 500 Din, 1 leto 550 do 650 Din, 1 kg žive teže 6 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 11 Din. Prodanih je balo 151 svinj. * OH Mmm in tehlcnega Kralja. Po smrti Elberta H. Gary je postal — kralj jekla v Ameriki Janes A. Farrell. Imenovani se je povspel od navadnega tvorniškega delavca do najbolj odličnega strokovnjaka glede jeklene industrije in je zelo zanimiva osebnost v ameriških trgovskih krogih. Farrell je sin kapitana jadrnice in se je rodil 16. febr. 1863 v New Hawenu v Connecticut. — Spremljal je očeta po morju in je videl le kot deček mnogo sveta. Njegova največja želja je bila, da bi šel na gimnazijo in študiral. To hrepenenje se mu ni izpolnilo, ker je oče lepega dne izginil brez sledi in ni zapustil sinu niti najmanjše preskrbe za bodočnost. Zapuščeni Farrell je bil navezan sam nase in Je začel gledati za delom, ki bi ga naj preživljalo. V starosti 15 in pol leta je vstopil v tvornico za žice v New Hawenu kot navaden delavec. Delal je dnevno 12 ur, da je zmagoval izdatke za stan ter prehrano. Ni obupal, a ni ga zapustila želja, da bi se dalje izobrazil. Skoparil je 8 skromnim zaslužkom in si je kupoval b prihranki knjige, katere je prebiral po večerih in dolgo v noč. Njegov trud ni bil zastonj. Ze čez eno leto je postal delovodja 300 delavcev. Par let je vršil to službo na občo zadovoljnost, a gnalo gp Je naprej po svetu. Stopil je v službo pri podjetju Oliver Iron Company v Pitts-burgu, da bi razširil svoje znanje na vsa polja železne industrije. V starosti 23 let je že bil potnik pri United States Pittsburg Iron Company of Braddock of Pennsilvanya in 26 let star je že bil vodja oddelka za prodajo. V tem slednjem položaju se je potrudil, da bi ustvarjal prodajne trge po inozemstvu. V primeroma kratkem času je ustvaril izvozno trgovino v ogromnem obsegu. Postal je generalni ravnatelj podjetja. Njegova nadarjenost za trgovino ga Je napravila za največjega mednarodnega trgovskega potnika v Ameriki. Izvoz je vrgel njegovi tvrdki pred vojno 100 milijonov dolarjev. Njegovi uspehi, izredno strokovno znanje, vsega občudovanja vreden spomin za vse dogodke, vse to ga je povzdignilo na mesto predsednika vseh ameriških Jeklenih podjetij ali trustov. Kljub vsemu bogastvu in ugledu je ostal Farrell ponižen mož, ki ne sili nikjer v ospredje, da bi ga hvalili ter slavili, ampak se spominja najrajši o-nih časov, ko je še bil — prinrost delavec. * VproSaisla in K. P. v B. In vsem, ki iščejo službe i Za službe ne posredujemo in v bodoče ne bomo v tem oziru več odgovarjali. J. P. v S. Plačal 6em banovinski hišni davek, ki mi ga morajo vrniti, dolžen pa sem tablico za hišno šttevilko. 2upan noče obračunati. Kaj naj napravim? Odgovor: Občina je hišni davek odposlala v^--ovini in ga bo vrnila, kadar ga bo nazaj dobila. Tablice pa je plačala i vojega in mora svoj denar nazaj dobiti. Ako nimate denarja, recite prijazno besedo, bo že občina počakalo. K. A. v M. Bil sem lovski kompanjon, pa me je eden od kompanjonov naznanil kot lovskega tatu. Sodnija me je oprostila, glavarstvo pa mi ne vrne puške. Kaj naj napravim? Odgovor: Gotovo je med tem minila vaša pravica do lova kot kompanjon, ali pa ste se pregrešili zoper zakon s streljanjem v zaščitenem času, Poizvejte, kaj j» vzrok, potem se lahko prito? Govedine ne maram, ker je prežilava. E! Če bi bila to svinja! Koliko koristi bi mi donesla! V vsakem slučaju bi imel še lepe klobase. »Dobro, Ivo, hočem ti biti na uslugo. Zame-njajva. Daj mi tvojo staro kravo, jaz pa tebi izročim prašička.« »Bog ti bodi plačnik za tvojo dobroto«, je rekel Ivo. Nato je dvignil prašička iz samokol-nice, mu je privezal na nogo vrv in tako ga je gnal pred seboj. Zdaj je mislil: »Hvala Bogu, da sem se rešil tiste kravuze! V kakšni nevarnosti sem bil! Ali sedaj je vse lepo izvršeno in moja škoda je bogato poplačana.« Ko jo tako potoval, je srečal kmeta, kateri je nosil pod pazduho gos. Pozdravila sta se in malce razgova.rja.la. Ivo je pripovedal o svojih zamenjavah, ki so bile zanj tako ugodne. Kmet pa mu je od svoje strani povedal, ka.ko nosi gos v mesto gospodu, ki ima doma krst. »Glej, kako težka je! Šest tednov srno jo pitali. Tisti, ki jo bo zaklal, bo imel dosti pečenke in še več masti.« »Vidim«, je menil Ivo, ko je tehtal gos v rokah, »pa tudi moj prašiček ni kar tako.« »Hm, hm«, je zamrmral kmet, pa kimal z glavo. »Nesrečni Ivo! V moji vasi, s katere baš prihajam, je nekdo ukradel prašička, in to nekemu kmetu prav ob cesti. Ko boš hodil tam mimo, bodo gotovo mislili, da si ti tat. Ne ho ti najbolj prijetno. V najboljšem slučaju te bodo prijeli in zaprli v temno ječo.« Ubogi Ivo je kar otrpel od strahu. M u k, .... msr ^ »Dobri človek«, je zaklical skoro jokajoč, »pomagaj mi v tej nezgodi. Ti si v tem kraju Bolj sman. Čeprav nisem tat, na ti tu prašička in daj mi svojo gos!« »E, Ivo! Tedaj bi prišel v neprijeten položaj jaz sam. Sicer pa, naj bo, pomagati ti hočem, ker vidim, da si po nedolžnem zabredel v to stvar.« Nato je prevzel prašička, pa je brž izginil po stranpoti. Ivo pa je nadaljeval svojo pot, noseč gos pod pazduho. »Po vsem tem sem vendar uspel najbolje«, je pomislil Ivo. »Imel bom dobro pečenko, gosje masti za štiri mesece, pa še lepo perje. Ž njim si bom napolnil blazino ter na njej sladko in dolgo počival. Oh, kako mi bo majka srečna!« Prišedši v prvo vas, je naletel na brusača nožev, ki je pukal svoje kolesce in veselo prepeval: »Brusim škarje, brusim nože, ko končavam svoje posle, plašč po vetru mi vihra.« Ivo je postal pri brusaču in mu je rekel: »Gotovo Vam gre posel dobro od rok, gospod brusač, da ste tako veseli in zadovoljni.« »Zakaj pa ne!«d je ta odgovoril, »moj obrt je od zlata. Brusač nikoli ne seže v žep, ne da bi našel v njem denarja. A od kod imaš tako lepo gos?« »Nisem je kupil, ampak zamenjal sem jo za prašička.« »Od kod prašiček?« »Zamenjal sem ga za kravo.« »A krava?« »Dobil sem jo za konja.« »In konj?« »Eh! Konj me stane 7 let težke službe.« »Doslej si si lepo pomagal v življenju. Samo nekaj ti še manjka, namreč da bi imel vsekdar v žepu kaj denarja. Tedaj bi bila tvoja sreča popolna.« »Seveda!« je vzdihnil Ivo, »če bi le še to moglo biti!« »To je lahko. Postani brusač kakor jaz. Kaj ti je za to treba? Brusni kamen. Glej, tu ga imam. Dober je še, čeprav je že malo okrhan. Ne zahtevam zanj dosti. Daj mi tvojo gos. Hočeš?« »Čemu še vprašate! Najsrečnejši človek na ¿vetu bi bil, če bi našel vselej, kadar sežem v žep, v njem tudi kaj denarja. Kaj bi mi bilo potem še želeti? Tukaj imate gos!« Brusač je vzel gos, a mladeniču je dal poleg brusnega kamna še navaden cestni kamen, ki je ležal kraj njega, rekoč: »Glej, tu imaš še krasen kamen. Na njem lahko zravnaš zakrivljene žreblje.« Ivo je vzel kamen, pa se je veselega srca zopet podal na pot. Oči so mu lesketale radosti. Pomislil je: »Gotovo sem se rodil pod srečno zvezdo. Vse, kar si zaželim, brž tudi dobim.« Ko je tako precej časa hodil, je postal truden, saj je bil že od ranega jutra sem na potu. Tudi glad se mu je oglašal, ker je v krčmi vse snedel, ,kar je imel, in od veselja, da ima kravo, je izdal zadnji svoj denar za čašo piva. Postal je. Kamna sta ga težila. Pristopil je k vodnjaku, da bi se naužil vode in si malce oddahnil. Kamna je položil poleg sebe na ograjo in potem se je nagnil, da zajame vode. Pri tem pa j,e nehote premaknil kamna in padla sta v globoko vodo. (Konec prihodnjič.) »mo« bJ-TSslifi V mcnežariji. Gospodar: »Sprejeti site v službo, samo bojim se, da si ne bosts mogli zapomniti imen toliko živali.« Mladi človek, ki išče službo: »Brez skrbi, ta vsa imena so mi vsakdanja, pi-idem namreč ravnokar od vojakov, kjer smo jih vsak dan po stokrat slišali.« Če ja človek v zadregi, Balant je za svojega sina, ki je imel 14 let, kupil le polovično karto, češ, če bo Šlo, bo, če ne, bo pa že kako. Kmalu pa opazi, da se mu bliža revizor in j« vedel, da sedaj ne bo nobenega izhoda. Izvlekel je uro ter nape« to zrl nanjo. Ko je re« vizor zahteval listke, je Balant dejal: »Do« plačam še drugo pokn vico karte, ker je moj sin baš sedajle dopol-t nil deseto leto.« V gostilni. Gosit: »Natakar, aH ste name že čisto pozabili?« Natakar: »Zdaj pa ne vem, ali ste vi gos« pod s prašičevimi re« berci, ali s telečjo gla« vo!« Nepričakovan odgovor, Mož: »Nocoj se mi j« sanjalo, da sem umrl.« Zena: »Koliko časa si se pa moral peči % ognju?« Mož: »Niti minutel Sveti Peter mi je nam« reč rekel: Ti prideš t nebesa, ker predobro: poznam svojo staro.« Prijatelj in sovražnik. Samo en sovražnik j* že preveč, prijateljev pa nimamo nikoli dovolj. Prijateljem izkazovati dobroite, ni težko, biti dober napram sovražniku, to zmore pa i« malokdo. Prijateljstvo je solnčna toplota živ« ljenja, dobrohotnost pa svetlobni žarek, ki raz« svetljuje temne ure. =a Najboljša prijatelja sta tista, ki sta istih misli. Današnji čas. Gospa: »Iz vaših pričeval je razvidno, da ste bili že v mnogih službah. Kako dolgo p» sto bili S zadnji slul-bi?« Služkinja: »Nisem n« uro pogledala.« Mizarski pomočnik, dober delavec, izučen na Rakovniku, prosi za delo. Gre tudi v hiše. Ponudbe na Ivana Lebič, učitelj, Prevalje. 1512 Viničarja, oziroma majerja, vestnega in marljivega, z več dobrimi močmi takoj sprejmem v Halozah blizu Podlehnika. Oglasiti se je najkasneje do 11. novembra t. 1. pri Ivanu Preac, posestnik, Zgornji Breg pri Ptuju. • 1541 Prodani prvovrsten vinski sod 850 1. »Livada«, Celje-Gaberje. 1544 Posestvo 10 oralov z novozidanim gospodarskim poslopjem so proda v Močni šit 21, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1539 Erasno posestvo, arondirano, 8 oralov, eno-nadstropna hiša, 25 minut od Ptuja, se takoj proda. Naslov v upravi lista. 1543 Divjakov 'abolžijih več tisoč proda Gabrijel Koren, drevesničar, Št. Ilj, Velenje. 1505 Opaka zidna, strojna in ročna, strešna zarez- " na, bobrovci, žlebnjaki, vse priznano naj-bojše kvalitete, se dobi vedno po najnižji ceni pri »Ormoški opekarni v Ormožu«. 1334 Veliko izbiro vsakovrstnih pletenih oblek, jopic, vest, puloverjev itd. priporoča pletarna Vezjalc, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in poceni. 1311 sem pričel s cmtm ziingUest® Mais? Izkoristite priložnost ! 1276 za prestopna leto 193Z, ki ima 366 dni. „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je če dane3 najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar Človek potrebuje vsak dan; Katoliški koledar z nebesnimi, solnČnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — colnčne in lunine mrke; — lunine «pre-membe; — — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, ICoroSkem, štajerskem, V Prekmurju, Medžimurja in v Julijski Benečiji; — pretfled o koncu brejosti živine; — tabiio hektarpv v oralih; — popis vseh važnih dcejačih i« tuiih dogodkov v preteklem letu; — tablTe za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s olikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« te dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnikut tista! 3. Dlasnika nasE. d. d. u Ljubljani. »04 Novi, veliki, ilustrirani cenik in vzorci zastonj 1 mmm Oglašujte v „Slov. Gospodarju"! Viničar, priden in pošten, brez otrok, kateri je vajen dela v vinogradu in sadonosniku, se išče na posestvo pri Slov. Bistrici. Ponudbe pismeno na upravo lista. 1540 vsako množino, lepih, zdravih poga-čarjev, samo vagonsko množino proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe prosimo brezpogojno z navedbo skrajne cene franko vagon nakladalna postaja na: Štajersko sadjarsko zadrugo, Maribor, Miklošičeva ulica 2. 1560 Pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Zgornji Senar-ski št. 3, se proda lepo posestvo — 10 oralov — tik okrajne ceste. 1503 Posestvo z viničerijo, približno 26 oralov, se proda. Sv. Marjeta ob Pesnici št. 34. 1529 Predno kupite kotle, alfe, peči In štedilnike v vseh velikostih, litoželezne lonce, dimne cevi in kolena, kakor tudi vso ostalo železnino, si oglejte zalogo tvrdke železnina • in se boste prepričali o zelo nizkih in solidnih cenah. 1551 E B E E E E E E E E E B E B B B najboljše in najvarnejše pri Gosposka ulica Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. ^¿a vernost hranilnih vlog famči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premo-ženfem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! a lesen NOGAVICE: Vrsta 9637-21 PolSiljasta oblika moških polčevljev. Pripravni za vsakdanjo nošo, praktični pa za jesen, ker se lahko nosijo z gamašami in dobro nadomeščajo visoke čevlje. Moške cvirnate Din 9. Moške cvirnate Din 15. Moške svilene Din 25. Ženske svilene D 15 in 25.-Ženske svilene Din 35.- DROBNE STVARI: Krema v škatljicali Din 6.- Krema v steklen. Din 6.- Krema v tubah Din 5.- Žlice za čevlje Din 3.- Vrsta 1977-22 Čevlji z močnim gumijevim podplatom za štrapac. Ti čevlji so posebno za one, ki delajo ves dan stoje. Praktični so za nošo ob vsakem vremenu. H-Etstsil fisBgielScII i^laslce čemel 2a zimsko potrebo kupite podplate in vsakovrstno zgornje usnje ter čevljarske potrebščine v priznano dobri _ kvaliteti v veliki izberi, pri vsestransko znani domači tvrdki Mul irfiisiii frg 3 iUSlP PIKICI - IIMIMM1 sOiHiiT?lLloi\ Mnogoletna izkustva v stroki ter veliko število mojih zadovoljnih odjemalcev jamčijo za prvovrstno kakovost mojih izdelkov. Vse do začetka avgusta v delo dane svinjski in druge kože so izgetovljene. Hiša z dvema stanovanjema, vsako z 1 kuhinjo, 2 sobami in pritiklinami, na Teznu pri kolodvoru na prodaj. Vprašati pri gostilni Očko, Tezno pri Mariboru. 1502 si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. fifi C« Celje, ©lavni Irg © Za obilen obisk se priporoča 318 A&O/Z D20FEMIK Na drobno! Na debelo! Rsporeznlcc razne kotle, brzoparilnike (Alfe), pluge in njih dele, štedilnike in peči od najpreprostejših do najfinejših ter vse ostale potrebščine za jesen in zimo ima stalno in v veliki izbiri na zalogi trgovina z železnino Anion Brenčič, Ptuj. 1350 Znižane cene! Točna postrežba! i°i*Wiii 'jrezkonkurenčniv ^»«■»jfH izdelavi, materija-lu in trpcžnosti zato najcenejši pri tvrdki P. UrllC, ievliaira €elg€, Breg šlev. 37 Ceniki na zahtevo brezplačno 1 Zvonolivarna »Zvonoglas« v Mariboru kupi večjo količino suhega zdravega hrasta različne debelosti in dolžine. 1514 Vajenca sprejme pekarna Jelene, Pobrežje pri Mariboru. 1487 Pohištvo - preproge L i n o 1 e j, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzgiavja, tuhentl, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjal«, za mobilijo, gradi za matrace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapet« niških in železnih mobilij po čudovito niz« kih cenah pri: A Karclu Preis - Maribor Gosposka ulica 29. Ceniki zastonj! 1367 Ceniki zastonTI Najvarnejše in najfoolfše naložile denar pri posojilnici regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lestni palači na oglu Sfraljo Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-pose8lnikov z vsem svojim premoženjem. 193 Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. HIDk Renini davek plačuje posojilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem. ¡Tiskan TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. » Urednik: JanuS Goleč, novinar s Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; Januš Goleč x Mariboru. 555555555555555555555555555555555555555555755555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555 0102010202020102010102010201020100020100010202010110010201000001020201000102010201000102090502110202230100010202000225020201000701000102010102020101010102020001015323480001020102010223010100020201010001000100020100020102010201020102010202012301000223