Učlteljska naturalna stanovanja. Kdor pozna stanovanjske prilike učiteljstva posebno na kmetih ve, da je nujna pr> t-reba 'odstraniti ta nedostatek in preskrbeti stanu, ki žrtvuje vse svoje življenje delu za narodovo izobrazbo in prosveto, primerna in zdrava stanovanja Zaradi pomanjkanja zdravih in primernih stanovanj je delo mnogim učiteljem otežkočeno in marsikateremu je prav ta nedostatek zagrenil veselje do stanu in dela. Koliko učiteljev že krije zemlja, ki bi še danes lahko delali v prid nafoda, če bi bili imeli primerna in zdrava stanovanja. Na kmetih. posebno v manjših krajih, največkrat sploh ni dobiti stanovanj, ali pa le taka, ki v nobenem oziru ne morejo ustre* zati. Pogostokrat morajo najemati učitelji sta* hovanja v gostilnah, ker so to navadno edina večja poslopja v kraju. Kako pa je z učiteljskimi stanovanji v gostilnah, to vedo nešteti tovarisi, še bolj pa tovarišice, ki so okušali te dobrote. Iz teh težkih stanovanjskih prilik je učiteljstvo vedno želelo in neprestano poudarjalo nujno potrebo zdravih in stanu pnmernih stanovanj. Saj pa je za učitelja, posebno ria kmetih, ko nima razen pnjaznih stinh sten svoje sobe nikakih ugodnosti, udobno m zdravo statiovanje vse. V njem se more po šolskem pouku odpočiti in nemoteno pnpravljati za šolsko in izvenšolsko delo. Velike važnosti pa je tudi njegova samo= stojnost in neodvisnast, ki jo uživa le v svo jem stanovanju, kjer se ob prostem casu nemoteno lahko posveti samemu sebi ah delu. Spominjam se učiteljice, ki je morala spati pri sosedu v podstrešni sobi z domaco hčerjo. Kolikokrat je tožila, kako ji je to mučno, da niti ob v«čerih nima pravega od* diha in miru. . Bil sem v sobici druge učiteljice, vlazni in zatohli, pod katero je bil hlev. Tretja mi je tožila, da mora stanovati v gostilni, kjer nima nikoli miru. Ako ne pride vsak večer zabavat gostov, jo gledajo postrani, če pa se prikaže v gostilni, mora po= slušati ne baš izbrane dovtipe in šale gostov Taki in enaki primeri niso izbrane izjeme. Našteli bi jih lahko lepo zbirko in prav bi bilo, da bi mogli objektivno presoditi vse neprilike. ki jih mora prenašati učiteljstvo zaradi neurejenih stanovanjskih razmer. Gcx tovo je, da so prilike v večjih krajib boljše, a tudi ne vselej take, kakor bi bilo potrebno. Iz teh vidikov se je učiteljstvo razvese* lilo predpisov novega šolskega zakona, s katerimi so zajamčena vsem učiteljem naturalna staBOvanja. Z izvedbo teh predpisov bi imelo doseči učiteljstvo ono Socialno stopnjo, na kateri mora stati prosvetni delavec. Kako mučno je mnogim šolskim upra* viteljem, ko morajo pri vsakem novem namesčanju učiteljev prositi in moledovati po vasi, kje bodo vzeli pod streho novega učitelja ali novo učiteljico. Prva skrb vestnega in izkušcnega upravitelja: »Kam ga bomo djali, kje bo stanovala, da bo vsaj nekoliko primerno!« Kakor se je učiteljstvo razveselilo lepih in; mnogo obetajočih prcdpisov v zadevi na* turalnih stanovanj, prav tako je bilo to vese« lje kaj kmalu zagrenjeno. Kdo naj opisuje mnoga nesoglasja, razne pritožbe, in nevoljo, ki so zadele učiteljstvo zaradi naturalnih stanovanj. Občine, ki so že do sedaj težko zmago« vale svoje obveznosti, so težko in marsikje z nerazpoloženjem napram učiteljem in celo do šole, sprejele stanovanjsko breme v svoje proračune. Komu je bilo težje kakor učiteljem, ko so vse to videli in občutili, pa si niso mogli pomagati. Nastalo nerazpoloženje se ni zmanjšalo in ob vsaki priliki občuti učitelj z nova breme, ki leži med njim m ob= čani. Brez dvoma je, da bo novoizvoljena narodna' skupščina pokrenila vprašanje učitelj* ske stanarine in učiteljskih naturalnih sta» novanj. Tudi učiteljstvo želi, da se to vprašanje reši. Iz uvodoma navedenih razlogov žeh učiteljstvo, da dobe vsi dovoljna in zdrava naturalna stanovanja v šoli ali v učiteljskih stanovanjskih hišah v bližini šole Ta zahteva je utefneljena v zakonu, upravičena z ozirom na njegov socialni položaj ter potrebna za uspešno in nemoteno delo v šoli in zunaj šole. Znano pa nam je tudi, da so mnoge ob= čine v težkem položaju in že sedaj težko zmagujejo naložena bremena. Zato pa hočemo učitelji pomagati, da se reši to pereče vprašanje tako, da bo ustreženo na obe strani. Ustvariti hočemo možnost, da se učitelj* ska stanovanja sploh zgrade. Ker so imeli šolski upravitelji kot hišni skrbniki in upravniki šolskih poslopij že od nekdaj ugodnost uživanja brezplačnih natu^ ralnih stanovanj, naj jim ostane ta pravica tudi za bodoče. Te ugodnosti pa naj ne uži* vajo samo upravitelji na kmetih, ampak tudi oni v trgih in mestih. saj opravljajo eni kot drugi enake posle in imajo vsi iste naloge in skrbi. Vesten in gospodaren upravitelj bo za to ugodnost prištedil in prigospodaril šalski občini več, kakor bo izdatek za stanovanje. Temu predlogu bo toliko lažje utfod'ti. ker so že skoraj na vseh šolah naturalna stanovanja za šolske upravitelje in ne bodo ob» čine ponovno obremenjene. Za ostale učitelje, za katere bo treba v največ krajih stanovanja šele paskrbeti, pa naj bi se rešilo to vprašanje na sledeči način: Po možnosti je poskrbeti, da pristopijo šolske občine k zidanju posebnega stanovanjskega poslopja, ali k adaptaciji šole v svrho pridobitve potrebnih naturalnih stanovanj. Kakšna in kako urejena naj bodo ta sta= novanja, naj predpiše poseben pravilnik, delo pa naj nadzoruje prosvetna uprava, kakor se to vrši pri zidanju šolskih poslopij. Ko bodo stanovanja izvršena in pripravljena za vselitev, naj jih posebna komisija, v kateri naj sodelujejo zastopniki upravne oblasti pred vsem zdravnik in tehnik, za* stopnik šolske občine in zastopnik šole, pre- cenijo na osnovi uredbe po velikosti, udobnosti in krajevnih prilikah. Razume se, da bi se morala cenilna ko= misiia ozirati tudi na plačilno možnost užU vatelja stanovanja in naj -bi cenilna vrednost v- nobenem primeru ne presegla po /akonu določene stanarine, (§ 29 zak o nar.šolah m dodatni izpremembi) ki so jo dolžne plače^ vati občine tam. kjer nimajo naturalnih stanovanj. Po ugotovitvah komisije naj se odkažejo učiteljem stanovanja, določena stanarina ¦ f.a odteguje učiteljem po računovodstvu ali šolskem upravitelju od draginjskih doklad in nakazuje šolski občini kot prispevek za pla^ čevanje anuitet amortizacijskega posojila. S takim postopkom bi bile pred vsem razbremenjene šolske občine, učiteljstvo pa bi bilo deležno za primerno najemnino, ki bi se stekala v prid občine, zadovoljivih stanovanj. Ko pa bodo amortizacijska posojila pla= čana, se najemnine znižajo na minimum, ki je neobhodno potreben za vzdrževanje in po= pravljanje stanovanjskega poslopja. Tak postopek bi bil tudi v smislu za* kona o narodnih šolah, saj je imel zakonodavec namen pomagati učiteljstvu do zdravih stanovanj, za katere naj skrbe občine, ki imajo neposredno korist od šole in učiteljstva. Podal sem svoje mnenje po resnem preudarku in trdnem prepričanju, da je le tem potom mogoče rešiti to vprašanje zadovoljivo na vse strani in s tem odstraniti vsa nesoglasja, ki se danes prav zaradi učiteljskih stanovanj pojavljajo in otežkočajo mirno in složno sožitje ter pogostokrat ovirajo na=! predek šole in razmah narodne prosvete. Ker je vprašanje važno ne le iz učitelj* skega vidika, ampak tudi s stališča šolskih in upravnih občin želimo, da vsi prizadeti o stvari razpravljajo in najdejo rešitev, ki bo zadovoljila obe strani in za vselej odstranila vse, kar bi moglo kaliti in ovirati sporazumno in vzajemno sožitje občanov in učiteljev.