TRGOVSKI LIST Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ■/* leta 00 din, za '/4 leta 45 din, mesečno 15 din; za lno- ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 25. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52. IZhaja Vsak Ponedeljek, sredo in petek Ljubljana. ponedeljek 1. marca 1937 Cena JSSTSa *‘50 Po proračunski razpravi Da niso sedanji parlamenti večinoma niti senca nekdanjih, o tem je pač odveč vsaka beseda, ker je to le preveč znano. Dočim so bili nekoč parlamenti skupščine, v katerih je mogel dosegati uspehe samo sijajen govornik, ki je poleg tega tudi res nekaj povedal, dosegajo danes uspehe le tisti, ki imajo za seboj večino. Parlamentarna govornica je izgubila svoj pomen in parlament je polagoma zdrknil navzdol, da postaja le še drag in neroden glasovalni stroj. Da je prišlo do tega razvoja navzdol, je cela kopica vzrokov, od katerih pa bi na tem mestu omenili le enega. Tehnika sedanjega parlamentarizma je takšna, da velike debate skoraj preprečuje. Ze celo vrsto let je običaj, da se n. pr. razdele med poslance zakonski osnutki v zadnjem hipu, ko se že v skupščini debata skoraj pričenja. Naravna posledica tega je, da potem poslanci zaradi nepoznanja predmeta govore v debati o tem zakonskem načrtu o vsem mogočem, le o predmetu samem ne. In ker zakonskega načrta tudi ne pozna javnost, zato se jim ni bati, da bi se morali zaradi svojega govora zagovarjati. Za ev. napake zakona izve javnost šele takrat, ko je zakon že sprejet, ko se nič več ne da popraviti. Da se dvigne nivo skupščinskih debat, je zato potrebno, da se zakonski načrti pravočasno razdele med poslance in tudi med časopise, da ti poslance opozore na ev. hibe, če že poslanci ne utegnejo prečitati zakonskih načrtov. Druga osnovna hiba v naših javnih zastopih — in ne le skupščine — je, da se mnogo premalo sestajajo. Posledica tega je, da pridejo poslanci zelo redko do besede, kadar pa pridejo, potem hočejo nadomestiti tudi svoj prejšnji molk. Razprave postajajo zato nad vse dolge, da je že fizično nemogoče, da bi jim kdor koli do konca sledil. Poslanci govore praznim klopčm in s tem seveda tudi kvaliteta njih govorov pada. Več sej bi zato moralo biti, da bi se mogli poslanci na govorniškem odru bolj udejstvovati, ne pa da bodo kmalu edino delo poslancev razne intervencije, ki so mnogokrat vse prej ko razveseljive. Zakonski načrti se poleg tega predlože navadno v zadnjem trenutku, da za temeljito razpravo sploh ni več časa. Zato se sprejem nalrta forsira in discipliniran član večine že zato ne sme dosti govoriti. Razprava postaja le dekoracija, dočim se o sprejetju ali nesprejetju predloženega zakonskega načrta sklepa na sejah klubov, kjer je tehnika parlamentarizma še za stopnjo nižja ko v samem parlamentu. Individualna nota poslancev izostaja, odločilen je le sklep stranke, parlament se približuje nivoju glasovalnega stroja. Seveda zaradi tega tudi ugled parlamenta v javnosti pada. . V vsem tem je tudi eden najbolj *ehtnib razlogov za ustanovitev gospodarskega sveta, ki ga zahtevajo gospodarski stanovi. Vendar ae moremo trajno pogrešati forii-IT1a, pred katerim bi se objektivno ''azpravljala gospodarska vprašanja! Ne more biti dobro, če bomo gospodarska vprašanja dosledno reševali le z raznimi uredbami/ izdanimi na podlagi'pooblastil. Ni ravno treba, da res uvedemo načrtno gospodarstvo, toda malo na- črta je le potrebno. Načrt pa se more sestaviti le na podlagi diskusije, ne pa samo z navadnim glasovanjem. Pa še cela vrsta drugih razlogov je, ki nas silijo, da dvignemo nivo našega parlamentarizma, zlasti pa iz razloga, da se že danes mnogo premogočni birokratizem še bolj ne razpase. Dvig birokratizma je v direktni odvisnosti od padanja nivoja našega parlamentarizma. Vzrok več, da tehniko našega parlamentarizma prav izdatno zboljšamo. Poslanec ivan o novem p Ker smo objavili ekspoze finančnega ministra o novem proračunu kakor tudi ekspozeje ministrov gospodarskih resorov, smatramo za potrebno, da v svrho objektivne informiranosti naših bralcev objavimo še glavne misli iz govora poslanca Ivana Mohoriča, ki je bil določen kot poročevalec za manjšino finančnega odbora. Zaradi pomanjkanja prostora pa moremo objaviti le njegove glavne misli. Uvodoma svojega govora je omenil poslanec Mohorič, da je finančni minister takoj uvodoma svojega ekspozeja naglasil, da se predloženi proračunski predlog ne razlikuje niti po svojem pravcu niti po svoji vsebini mnogo od prejšnjega proračuna. Kasneje pa je priznal, da je novi proračun povišan za 625 milijonov dinarjev, dočim je bil prejšnji le za 57 milijonov. Povišanje pa je utemeljil s tem, da so tu znaki zboljšanja našega gospodarstva, kar tudi opravičuje optimistično naziranje in presojanje situacije. Ali je ta optimizem upravičen? Novi proračun se je sestavljal v situaciji, ko je naše gospodarstvo po petih letih krize čisto izčrpano, ko se komaj kažejo nekateri znaki oživljenja po narkozi, ki jo je dobilo z moratoriji. Takšna je slika naše notranje situacije. Če pa presojamo zunanjo situacijo, potem vidimo, da je ves svet zagrabila mrzlica oboroževanja in da se nikjer ne sprašuje, kakšen denar se uporablja v svrhe oboroževanja. Važno je nadalje, da smo mi imeli izredno dobro žetev, druge države pa so imele slabo in da se zato naši proizvodi lahko prodajo. V teh okoliščinah se je torej sestavljal novi proračun in sklenjeno je bilo, da se številke povečajo in da se angažirajo posojila v obliki raznih nabav. Ne sme se pa pozabiti, da je drugod začela kriza popuščati že leta 1933, dočim pri nas šele leta 1936. Krivda za to zakasnitev je v moratoriju, ki je bil izdan leta 1932 kot provizo-rij, a ki se je potem vedno sproti podaljševal. Gospod finančni minister je začel svoj ekspoze s tem, da je govoril o večji gospodarski aktivnosti, ki se vidi v prometu na borzah ter v povečanju gradbene delavnosti. Toda zakaj se je gradbena delavnost povečala? Vsi vemo, da so se na všem evropskem kontinentu bali devalvacije in da so se tudi pri nas bali ljudje, da se ne bomo 'mogli upreti tej nevarnosti. Zato so smatrali oni, ki so še imeli kaj denarja, za najbolj varno, ce investirajo svoj denar v gradbene objekte, ki jim morejo dati tudi 7 do 10% letne rente, dočim bi z naložbo denarja v denarne zavode vedno tvegaii, da bi morali prodati svoje vložne knjižice po 50% in da bi se jim te obrestovale le po 2 do 3%. Gradbena delavnost pri nas ni produkt solidnih elementov, temveč je posledica bega od dinarja, ker so raz- mere na našem denarnem trgu obupne. Kar se tiče letine, se navajajo številke, ki so impozantne. Posrečilo se nam je tudi v resnici, da žetev vnovčimo, toda sedaj imamo proti Nemčiji in Grčiji skupno za skoraj pol milijarde din terjatev. Ko smo hoteli doseči, da bi se pospešilo delo za likvidacijo naših terjatev, so Nemci pogajanja z nami takoj pretrgali. Še iz prejšnjih časov imamo proti Italiji okoli 50 milijonov lir terjatev, pri katerih smo zaradi devalvacije lire izgubili 40%. Pod takšnimi pogoji, da dajemo Nemčiji brezobrestno posojilo, ko se ona oborožuje ter da ji damo živino za njene konzerve, moremo vedno spraviti na trg naše pridelke. Vprašanje pa je, če bomo mogli dolgo tako delati, ker tri četrtine naše države nimajo viškov v agrarni proizvodnji in ne pridelajo dosti niti za lastno prehrano. Ce pregledamo statistiko vojvodinskih mlinov, vidimo, da potrošniki ne morejo kupiti koruze, da o pšenični moki niti ne govorimo, niti tedaj, če je vozarina znižana za 75%. Prometno ministrstvo mora vsako leto prispevati v obliki znižane vozarine 85 milijonov dinarjev, da se izvede vsakoletna akcija za prehrano pasivnih krajev s koruzo. Poleg tega pa morajo v ta namen prispevati še drugi fondi, zlasti cementni. Prehajam preko tega, da se vsa ta akcija izkorišča tudi strankarsko, in naglašam le, da bi bil že čas, da bi se pasivnim krajem pomagalo na bolj gospodarski način, da bi se dvignila njih gospodarska sila, ne pa, da se jim pomaga le s temi miloščinami. Ali se je število obratov povečalo? Gospod finančni minister je tudi omenil, da se je v nekaterih pokrajinah število obratov povečalo. Za dravsko banovino to ne velja, ker je bilo v letih 1932 do 1935 prijavljenih obrtnih obratov 4202, odjavljenih pa 7974, torej za 3772 obratov več odjavljenih ko prijavljenih, trgovinskih obratov pa je bilo v istem času za 4122 več odjavljenih ko prijavljenih. Zato se zaradi zboljšanja v nekih pokrajinah ne sme generalizirati. A tudi v Srbiji je naraslo število trgovin predvsem zato, ker je obrtni zakon iz leta 1932 odpravil zakon o vaških prodajalnicah iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, po katerem se je smelo v vaških trgovinah prodajati samo 6 predmetov. Koncentracija trgo vine se je nehala in začela se je dekoncentracija, ki pa še ne pomeni okrepitve trgovine. Naraslo je število trgovin, te pa so vedno bolj proletarska podjetja. Leta 1936 je bilo ustanovljenih 44 delniških družb s 157 milijoni din del. kapitala, kakor je nadalje omenil g. finančni minister. Dodal je, da gre večinoma za rudarska podjetja. Mi pa vemo, da samo čisti dobiček družbe Trepča znaša več ko povečanje kapitala v vsej državi in če ni mogla Trepča izvoziti celega zneska svojega zaslužka, bi mogla absorbirati vse povečanje delniškega kapitala. Kako je s prometom? Promet se je povečal za 39.000 natovorjenih vagonov, je dejal nadalje g. finančni minister. Ce pa primerjamo promet v letu 1926 z onim v letu 1935, zadnjim letom, ki je v statistiki navedeno, pa vidimo naslednje: prtljaga je padla od 21.951 ton na 6.000, brzovozno blago od 110.000 ton na 58.000 ton ter sporovozno od 15 na 9,7 milijona ton. Pač pa se je povečal promet z režijskim blagom, za katerega pa se ne plača. Če pa primerjamo 1. 1932. in 1. 1935., potem vidimo, da je zasebno blago naraslo za 73 milijonov neto kilometrskih ton, režijsko pa za 75. Posledica tega je, da gre danes 70% naše zunanje trgovine vodnim potem, samo 30% pa po železnici. Ker pa v dravski banovini nimamo plovnih rek, plačamo mi račun za vso to napačno politiko. Pri uvozu pa je situacija samo za 2% boljša. Ne napreduje pa niti naša rečna plovba. V zaključnem računu za leto 1934/35 se navaja skupni dohodek v višini 2 milijona dinarjev. Ce upoštevamo, koliko smo lani dovolili posojil za rečno plovbo, potem sta ta 2 milijona zelo majhna donosnost za vseh 30 milijonov, poleg tega pa še odvzema rečna plovba železnicam zaslužek. Ni dosti bolje niti s pomorsko plovbo. Od skupno 24 milijonov ton je šlo pod našo zastavo skupno 11,9 milijona ton, pod italijansko pa 9 milijonov ton, ostalo pa pod zastavo 14 drugih držav. Kako je na denarnem trgu? Rečeno je bilo, da so se hranilne vloge v letu 1935 povečale za 340, leta 1936 pa za 551 milijonov din. Od teh vlog pa sta absorbirale Poštna hranilnica in Drž. hipotekarna bunka več ko dve tretjini. Zato moram nekoliko razložiti kreditno politiko teh dveh zavodov. Poštna hranilnica je imela, leta 1926 8 milijonov vlog, 1930 že 209, leta 1936 pa celo 982 milijonov. D. H. B. je imela leta 1926 188, 1932 že 724 in leta 1936 1.169 milijonov din. Ce pa prištejemo k tem še fonde, potem dobimo vsoto 5.429 milijonov din. Ta velikanska zavoda imata torej že 54% vseh hranilnih vlog. To končno ne bi bila nobena nesreča, če bi vodila politiko, ki bi bila v interesu vseh njihovih vlagateljev. Toda ta dva zavoda sta danes glavna rezervoarja in največja nevarnost za finančnega ministru, ker je vedno v izkušnjavi brez-načrtnega zadolževanja. Tako vidimo, da je Poštna hranilnica posodila drž. blagajni in drž. zavodom 1.176, vsemu zasebnemu gospodarstvu pa 128 milijonov din, torej komaj eno desetino. Od teh 1176 milijonov pa je s proračunonu urejenih samo 600 milijonov, dočim vse drugo visi v zraku. D. H. B. in Poštna hranilnica sta dunes glavna zavoda, ki izvajata tezavracijo. Pri D. H. B. je bilo koncem leta 1935 gotovine, t. j. neplodnega denarja, 508 milijonov, pri Poštni hranilnici pa 15. decem-bfa 1936 553 milijonov. Samo pri teh dveh zavodih je povprečno v blagajnah nad eno milijardo din, ki so odvzeti narodnemu gospodarstvu. V naravnost rapidnem tempu se odvzema od teh dveh mamutskih podjetij denar poslovnega sveta. Kaj bo, kadaT bodo ti zavodi odtegnili zadnjo paro, ki je dosedaj služila gospodarstvu? Zlasti še, ker se našemu gospodarstvu pomaga le z administrativnimi ukrepi. Samo zaradi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov so morali denarni zavodi in hranilnice v Sloveniji odpisati 73 milijonov din. Nihče nima pravice, da dvigne roko nad temi našimi denarnimi zavodi, ki so nam omogočili, da smo vzdržali v borbi proti Nemcem in Italijanom. Nato je prešel posl. Mohorič na vprašanje našega izvoza. Kdor danes izvaža na tuje trge, ta izroča svojo usodo v božje roke, v resnici pa v roke Narodne banke, ki ima pravico, da vzame od valute, ki jo prejme izvoznik, 50% po uradnem tečaju. Ta tečaj pa se razlikuje za 10 do 15% od borznega. Pri izvozu v višini 4 milijard dajo ti odstotki 200 do 300 milijonov, ki jih vzame finančni minister in ki pomenijo nov davek na izvoz. To pa v času, ko druge države podpirajo izvoz s posebnimi izvoznimi premijami. Nato je govoril posl. Mohorič o kliringih ter opozarjal o nevarnosti, da bi se mogla lepega dne de-kretirati devalvacija marke, pa bi mi z eno potezo peresa izgubili stotine milijonov. Morem z gotovostjo reči, da je velik del rezerv iz boljših časov izgubljen zaradi izgub, ki smo jih doživeli deloma zaradi devalvacije in spremenljivih valutnih od-nošajev deloma pa zaradi čakanju. Kakšne izgube so samo na obrestih, če je treba čakati na pol milijarde terjatev! Tluzija je, da bi se mogla ta škoda popraviti z navadnimi bančnimi ukrepi. Edina rešitev je, da sledimo primeru Angli-je, ki je, čeprav klasična dežela svobodne trgovine, kontingentirala svoj uvoz. — (Konec govora v prihodnji številki.) O novi Ameriki in njenih gospodarskih problemih bo predaval v torek, dne 2. marca ob 8. zvečer v Društvu industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani univ. prof. dr. Milan Vidmar. Na to izredno zanimivo, poučno in lepo predavanje opozarjamo vse ljubljanske trgovce s pozivom, da se ga udeleže v čim večjem številu. Kulturna matica v Ljubljani priredi v torek 2. marca ob 20. v Delavski zbornici akademijo. Spored: Oton Zupančič, Tone i liškar, Mile Klopčič ter pro Juš Kozak, Miško Kranjec in Ci Kosmač. Recitirajo gg. Debev Jan in Stupica. Vstopnina za sedeže po 8 in 4 din, za stojišča po 2 din. Prodi vstopnic pred začetkom, dotlej v trafiki Praprotnik nasproti gli ne pošte. Zakai ie pri tako drag? Vloga tuiih velekoncernov in bencinskih kartelov v zvezi z našo Odmevi bratske zveze med Bolgarijo in našo državo se oglašajo tudi že na gospodarskem polju, kar je dokaz, da ideološka stremljenja obeh narodov postajajo realno dejstvo. Tako je Trgovinsko-industrijska komora v Varni ob Črnem morju poslala Ljubljanskemu velesejmu prijazno pismo s tudi za naše gospodarske kroge spodbudno izjavo, da so za splošen pregled gospodarskega življenja obeh bratskih držav najbolj pripravni velesejmi, ki zato najučinkoviteje pospešujejo poja-čanje medsebojne izmenjave blaga. Varnska Trgovinsko-industrijska zbornica hkratu zagotavlja, da bo med bolgarskimi gospodarskimi krogi poskrbela za naj izdatnejšo propagando za čim večjo udeležbo Bolgarije na Ljubljanskem velesejmu. Ureditev naše zun. trgovine z Anglijo Po novi trgovinski pogodbi z Anglijo se izdajajo uvozna dovoljenja za vsako tromesečje, in sicer na podlagi uvoza v prejšnjem tromesečju lanskega leta. Od tega uvoza se dovoljuje le 55% novega uvoza. Na podlagi tega je bil dovoljen za I. tromesečje uvoz v vrednosti 61,6 milijona din, za II. tromesečje pa bo dovoljen v vrednosti 113,6 milijona din, to je 55% našega uvoza v prejšnjem tromesečju lanskega leta, ko je znašal uvoz 206,5 milijona din. Skupno bomo torej v prvem polletju uvozili iz Anglije blaga za 175,6 milijona din. Gibanje monopolskih dohodkov Objavljen je pregled monopol-skih dohodkov za prvih 9 mesecev tekočega proračunskega leta. Pregled je nad vse zanimiv, ker kaže, da se je povečal dohodek od monopola na predmete, ki spadajo med življenjske potrebščine, padel pa je dohodek od predmetov, ki jih je mogoče označiti kot luksuzne. To dokazuje, da imajo ljudje denar samo še za najbolj neob-hodne stvari. Iz spodnje tabele je to jasno razvidno. V prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali monopolski dohodki proračunani doseženi v milijonih din tobak 1.054,5 1.030,5 sol 198,7 226,7 petrolej 82,5 99,8 vžigalice 60,0 56,5 cigaretni papir 52,5 47,8 razni dohodki 18,7 19,9 skupno 1.467,0 1.481,5 Pred finančnimi pogajanji s Francijo V Parizu pričakujejo, da se v kratkem začno finančna pogajanja z našo državo. Po nekih vesteh bi se pogajanja vodila v Beogradu. Finančni minister Letica je v svojem ekspozeju tudi navedel, da si bo vlada prizadevala, da doseže čimprej sporazum s tujimi upniki, ki bi pa morali pri tem upoštevati naš dejanski finančni položaj ter tudi naše valutne možnosti. Pričakuje se, da se bo po doseženem sporazumu naš kredit v tujini popravil. Po nekih vesteh bi se pogajanja začela že prav kmalu, ker bi moral biti do srede aprila sporazum že dosežen. Če bi bil sporazum dosežen, potem bi tudi ne bilo izključeno, da bi dobila naša država posojilo v Franciji. Kožuhovina naše gozdne in poljske divjačine je v svetu zelo cenjena. Na 24. dražbo kožuhovine divjadi v Ljubljani pride mnogo inozemskih kupcev. Dražba se začne 8. marca in bo zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga za to dražbo, naj ga čimpreje pošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. V zadnjem času se opaža v vseh naših dnevnikih in strokovnih časopisih vedno odločnejše poudarjanje, da je pri nas bencin nesorazmerno drag in da je mnogo predrag, da se radi teh visokih cen bencina onemogoča motorni promet, da pada tako število domačih kakor tudi inozemskih avtomobilistov v naši državi. S tein se povzroča ogromna škoda, ki je zlasti občutna v pogledu državne hrambe, kakor tudi v turističnem pogledu. Dvanajsta ura je, da je prišlo do tega nastopa časopisja in da se slišijo v naši javnosti klici »SOS«. Ako namreč gledamo tozadevne statistike, vidimo dve zelo interesantni stvari, in sicer: 1. da smo po številu avtomobilov (izvzemši Albanijo) na zadnjem mestu med državami Evropo, 2. da smo glede draginje pogonskih sredstev na prvem mestu v Evropi. Vzrok tem žalostnim rekordom leži po izjavah naših časopisov v fiskalni politiki, katera je obremenila bencin s tako visokimi dajatvami, da je moral pri nas pasti avtomobilizem izpod minimuma in da je nižji ko v kolonijah. Noben pameten človek ne bo oporekal državi pravice uvajati zaščitne carine ter nalagati razne trošarine, toda zdrava državna uprava mora pri tem vedno misliti na to, kdo bo imel od tega korist: ali država in njen narod, ali pa razne inozemske velekapitalistič-ne in to ponajveč čisto židovske kartelne institucije. Poglejmo torej to stvar malo bliže! Državne in samoupravne trošarine predstavljajo dohodke države, katere plačajo konzumenti državi in kateri bi, vsaj tako bi v principu moralo biti, prišli v obliki javnih dajatev in del zopet v korist naroda, dočim je zaščitna carina samo dajatev, katero morajo konzumenti plačati državi zato, da gotovo število producentov najde svoj račun za produciranje, ali kakor bomo kasneje dokazali, da ima neko omejeno število ljudi superdobiček, ki gre v milijarde, a od tega nimata nič ne država in ne narod, ker vse to spravijo v svoj žep te inozemske kartelne institucije. Zato moramo pokazati na interesantno dejstvo, da se v vseh teh člankih govori vedno le o potrebi znižanja trošarin, nikdar pa ne o ukinjcnju carin! Zakaj? Enostavno zato, ker so vsi ti članki pisani od ljudi, kateri so svoje informacije dobili od raznih inozemskih vele-koncernov, katerim bi zelo konve-niralo, da se ukinejo ali znižajo trošarine, ki se ne stekajo v njih žepe, ampak v državno blagajno, pač pa da ostane v veljavi zaščitna carina, katera jim daje milijone in milijarde. To je tudi lahko umljivo, če pogledamo, kako stoji stvar na jugoslovanskem trgu bencina. Leta 1935. (za leto 1936. še ni statistike) je bilo uvoženo v državo vsega bencina okrog 1,586.000 kg, za katerega je država dobila za račun carine in prometnega davka okrog din 3,200.000'—. Letna prodaja bencina naših tako zvanih »rafinerij« pa je znašala okrog 20 milijonov kilogramov, za kar je moral naš ubogi konzument plačati nič več in nič manj kakor okrog din 50,000.000"— na račun te zaščitne carine, katero rafinerije zaračunajo in jo v celoti spravijo v svoj žep. Poleg tega pa je moral plačati naš producent še ves produkcijski in trgovski zaslužek, katerega imajo rafinerije. Po vsem tem mora vsak Človek, kateri količkaj zdravo misli, takoj spoznati, da rak-rana ni v državnih in samoupravnih trošarinah, katere kot lep in zdrav državni dohodek imajo svoj absoluten raison d’etre, ampak v tem, ker obstoji od velekapitalističnih koncernov inspirirana zaščitna carina na bencin, ki koristi samo njim, a težko obremenjuje naš konzuin bencina in avtomobilizem. To vprašanje bi se dalo idealno rešiti na ta način, da bi se zaščitna carina na bencin, ki znaša s prometnim davkom danes din 2'30 za kg, ukinila, kar bi pomenilo pocenitev bencina din 3"— pri litru; da se pa istočasno da državi ekvivalent za izgubljeno carino iz Na izvajanja gen. tajnika zveze industrijeev v Zagrebu Bauerja je odgovoril minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič in naglasil, da ni njegova, temveč zasluga trg. ministra, če se ni uvedla kontrola nad lesnim izvozom. Pač pa mora svetovati lesnim industrialcem, naj bodo složni, ne pa da zahtevajo eno industrialci iz savske banovine, drugo pa industrialci iz dravske in iz drugih banovin. Če se pa potem reši vprašanje po želji večine, pa dolži manjšina ministra, da se stvar ni rešila po njeni volji. Adolf Minch se pritožuje, da se zasebni premogovniki zapostavljajo v korist državnih. Obžaluje, da industrialci še ne vedo, kakšen je novi rudarski zakon. Nato je zavračal minister Gjura Jankovič trditve direktorja zagrebške papirnice g. Bjelanskega, češ da je neki minister hujskal delavce proti njihovim delodajalcem. Ta izraz odločno zavrača. Dokazali smo, da znamo ohraniti mir in pravilno mejo. Pri nas se niso, razen v enem primeru, zavzele tovarne. Toda vlada mora skrbeti tudi za socialno zavarovanje delavstva, kar pa ne pomeni hujskanja. Zelo da je bil zadovoljen s tem, kar je povedal ravnatelj Bate. Uredite svoje odnošaje z delavci tako kakor Bata, pa bo državna intervencija nepotrebna, je vzkliknil minister Jankovič. Sledil je referat Dragotina Rističa o drž. tovarni za svilo v Novem Sadu, ki po mnenju industrialcev opravlja posle, ki jih ne bi smela opravljati. S tem je bila dopoldanska seja zaključena. Popoldne se je seja nadaljevala ter je bila zelo živahna. Seje se ministri niso udeležili ter tudi zastopnikov tiska ni bilo na seji. Nato je prišlo na dnevni red vprašanje tečaja dinarja in izvoznih premij. V referatu se je na-glašalo, kako nekatere sosedne države s posebnimi premijami pospešujejo izvoz. Kontrola uvoza in izvoza je bil naslednji referat. Kontrola uvoza se je ponesrečila, ker je bila bolj devizno-tehničen ukrep kakor pa sredstvo proti dumpingu. Kontrola izvoza pa je za mnoge predmete tudi nepotrebna. Posebna pozornost pa se je posvetila vprašanju državnih nabav v tujini. S temi nabavami krši država IX. poglavje obrtnega zakona, ki zahteva pospeševanje domače delavnosti. Zaradi nizkih tečajev marke in drugih valut naroča država v tujini predmete, ki se morejo izdelati doma. Referat o mlinski industriji je podal Max Axelrad. Pri nas je zaradi padajoče potrošnje že preveč tega predmeta, naj bi se povišala trošarina za din 0'50 za kg, t. j. 65 par za liter. S tem bi se doseglo, da bi bencin, ki stane danes na tukajšnjem trgu din 8'40 liter, mogel prodajati po din 6"— liter, kar bi bilo vsaj v nekem razmerju z drugimi evropskimi državami, a država bi od tega dobila lepo vsoto okrog din 12,500.000'— več na trošarini, katero bi z velikim pridom lahko porabila za gradnjo in popravilo cest, da bi te ustrezale tudi zahtevam modernega avtomobilskega prometa. mlinov. 9 posebnimi ugodnostmi bi se moral pospeševati izvoz moke. V nadaljnji debati so številni govorniki grajali, ker ni glede vodstva državne industrijske politike nobene enotnosti. Načelnik trg. ministrstva Lazarevič je nalo sporočil, da se pripravlja posebna uredba o vrhovnem organu za industrijo. 0 trošarini na cement je referi-ral tajnik Zveze cementne industrije Blaškovič. Trošarina znaša danes 43% neto vrednosti cementa. Poleg tega se je dvakrat podražila prevoznina za cement. Zato plača danes potrošnik 70 do 90 din za cement, dočim znaša njegova neto cena le 33 do 35 din za 100 kg. Lani je dala trošarina na cement državi 45 milijonov din. Beograjski industrialec Milan Vapa je predlagal, da industrialci zaprejo za dva meseca svoje tovarne, da s tem bolj poudarijo svoje zahteve. Sledili so še referati dr. Adolfa Golie o potrebi revizije obrtnega zakona, MomČila Petroviča o trošarini na električni tok, Dragana Miličeviča o državnem interven-cionizmu ter tajnika Centrale industrijskih korporacij dr. Gregoriča o finančnih vprašanjih. Sledili so še nekateri referati, nakar je zaključil konferenco dr. Fran Windischcr ter se zahvalil vsem za udeležbo ter referentom za njih poročila. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija z glavnimi zahtevami industrije. Resolucijo kakor tudi glavne referate bomo objavili postopoma vsaj v glavnih mislih v prihodnjih številkah. Nizozemska nam je zaprla mejo Nizozemska je 25. februarja zaprla mejo za jugoslovansko blago. Poroča se, da je bilo zaradi tega ustavljenih na meji 15 vagonov suhih češpelj, ki jih je poslal Pri-zad na Nizozemsko, ter nekaj vagonov cianamida, ki ga je poslala tvornica Dalmatienne. Na uradnih mestih v Beogradu pa o zaprtju meje za naše blago ni nič znano. Ukrep nizozemske vlade je posledica uvedbe uvozne kontrole v naši državi. Nizozemci žele, da se proti njim ne uporablja uvozna kontrola. Če bi se vest o zaprtju nizozemske meje za naše blago izkazala kot resnična, potem bo najbrže tudi naša vlada zaprla jugoslovansko mejo za nizozemsko blago ter bomo torej naenkrat imeli popolno carinsko vojno z Nizozemsko. Iz Beograda pa se vest o zaprtju meje ponovno demantira. Politične vesli Zasedanje Male antante bo v Ljubljani, kakor poroča »češke Slovo«. Konferenca bi bila še ta mesec. Turški ministrski predsednik Izmet Ineni in zun. minister Ruždi Aras obiščeta v začetku marca Beograd, nato pa odpotujeta v Bukarešto. Namen potovanja je, da se poglobe stiki med državami Balkanske zveze. Ministrski predsednik Tatarescu je odredil aretacijo štirih voditeljev železne garde. Vlada je nadalje razpustila dijaške domove, v katerih so bila gnezda železne garde. Za revne dijake je dovoljen poseben kredit, da zaradi razpusta teh domov ne bodo v stiski. Tatarescu je torej odločno nastopil proti fašistom. Nova situacija je nastala z angleškim oboroževanjem, ker so države, ki so dosedaj najbolj rožljale z orožjem, morale spoznati, da nimajo niti zdaleka tega denarja, da bi mogle z Anglijo tekmovati v oboroževanju. Silno močan vtis je napravila po vsem svetu tudi odločnost Anglije, da bo avtoriteto Zveze narodov branila z vsemi sredstvi, Ker je poleg tega solidarnost Francije in Anglije nesporna in ker prihajajo celo iz Amerike kljub novemu nevtralnost-nemu zakonu Združenih držav vesti, da bo Amerika v odločilnem trenutku na strani evropskih demokracij, je mir v Evropi utrjen, ker je fronta demokratskih držav vendarle premočna, zlasti še, ko je treba tudi sovjetsko Rusijo računati na strani branilcev evropskih demokratskih držav. Italijanski listi so popolnoma ustavili vse napade na Anglijo. Italijanski listi izjavljajo, da vprašanje obnovitve Habsburžanov ni aktualno in da bi bilo nevarno to vprašanje razgrinjati. Italija se pač boji, da bi se slavna os Rim-Berlin popolnoma razbila, če bi Italija podpirala obnovo habsburške monarhije. Italijanska vlada je izdala prepoved preletavanja tujih letal otoka Panteleria, ki leži v bližini Sicilije. Otok je Italija silno utrdila ter izdelala na njem velika oporišča za podmornice, s katerimi bo mogla zapreti pot med Sicilijo in Afriko. V Angliji so zaradi tega koraka Italije zelo razburjeni. Veliki fašistični svet se sestane danes v ponedeljek pod predsedstvom Musollinija v Rimu. Na sestanku se bo razpravljalo predvsem o odnošajih Anglije in Italije ter o novih kreditih za oboroževanje. Hitler je v posebni izjavi dejal, da bo Nemčija vedno spoštovala nevtralnost Švice, če ni tega v svojem zadnjem govoru posebej omenil, je to storil samo zato, ker je to za Nemce samo po sebi razumljiva zadeva. Ker je avstrijska vlada prepovedala večje število rajhovskih listov, je sedaj prepovedala nemška vlada več avstrijskih listov. Kulturno sodelovanje se torej lepo pričenja. šušnik bo koncem prihodnjega tedna odpotoval v Rim, kakor poročajo avstrijski listi. Na seji francoske poslanske zbornice je nastopila desnica pod vodstvom bivšega ministra Flandina zelo ostro proti Blumovi vladi, kateri je očitala, da vodi Francijo v finančno katastrofo. Pri glasovanju pa je bila vladi s 361 proti 209 glasovom izrečena zaupnica. Rusija ne bo sodelovala pri kontroli španske obale, ker ni niti politično niti drugače zainteresirana pri zadevah pomorskih sil na Sredozemskem morju ali Atlantskem oceanu. Po nekaterih vesteh pa je Rusija odklonila udeležbo tudi zato, ker se ji je odredila v kontrolo obala, kjer sploh ni morskih pristanišč. Udeležbo pri kontroli je odklonila tudi portugalska vlada. Na španskem bojišču je položaj neizpremenjen. Listi poročajo, da pripravlja general Franco novo ofenzivo. Republikanci so pognali v zrak del univerzitetne klinike z vsemi branilci Francove vojske, ki so bili v kliniki. Angleški parnik je zadel na odprtem morju na špansko mino, ki se je odtrgala. Parniku se je vendarle posrečilo, da je nasedel v bližini francoske obale, nakar Je dobil potrebno pomoč. Maršal Graziani se počuti slabše in se zdravniki boje, da bo podlegel. Drobec bombe je namreč prodrl v pljuča in je Graziani dobil pljučnico. Tudi Nizozemska se je začela oboroževati in je parlament sprejel naknadne vojaške kredite v višini 89 milijonov goldinarjev. Ministrski predsednik Colijn je pri utemeljevanju predlogov dejal, da more Nizozemska vsak hip postati bojišče. Vsedržavna konferenca industrialcev Srbski industrialec Vapa predlagat da le vie tvornice zapro za dva meteca Denarstvo Beograjska borza Kakor smo že na kratko omenili, v prejšnji številki, je tečaj vojne škode v preteklem tednu presegel 400 dinarjev, kar je tudi bil najpomembnejši dogodek preteklega tedna. A niti ta dogodek ni prišel nepričakovano, temveč se je napovedoval prejšnji teden. Nastalo pa je vprašanje, če se bo vojna škoda na tem tečaju tudi mogla ohraniti. Vse kaže, da zaenkrat ni nevarnosti, da bi nazadovala, ker ima le malo borzijan-cev večjih paketov obveznic vojne škode. Tako je na zadnjem sestanku preteklega tedna neki borzi-janec, za katerega se ve, da ima večji paket obveznic, ponudil na borzi 1000 obveznic vojne škode. Ponudba je napravila sicer velik vtis, toda že po nekaj sekundah =e je oglasil kupec za vseh 1000 kosov in s samo za eno točko nižjim tečajem. Posledica tega je bila, da je borzijanec svojo ponudbo umaknil. Zaradi dviga vojne škode so napredovali tudi vsi drugi državni vrednostni papirji. Zanimivo je, da so ti še napredovali, ko se je vojna škoda že ustavila. »Narodno blagostanje« pravi, da je značilno za razpoloženje na beograjski borzi, da so ljudje prepričani, da bodo državni papirji še nadalje napredovali in zato se nihče ne trudi, da bi realiziral dobiček, ki ga je zaradi dviga tečajev že dosegel. Sedanji višji tečaji državnih papirjev se smatrajo kot čisto naraven pojav. Sicer pa so se tečaji razvijali pretekli teden takole: Vojna škoda je dosegla dne 23. 2. svoj najvišji tečaj ter se je plačevala po 401, nato pa je nazadovala na 399‘75 in zaključila dne 26. 2. s 399 do 398 din. Živahnejše zanimanje je bilo za bcgluškc obveznice in je bilo povpraševanje tudi po kosih po 5000 dinarjev. Njih tečaj se je dvignil od 72'50 na 73. Blair stalno napreduje. 7% ni je bil po 81 do 82, 8%ni pa po 91 do 92, dočim je Scligman že dosegel 97, da se bo kmalu trgoval al pari. Priv. grarna banka je napredovala od 205 na 208'50. Narodna banka je v povpraševanju dosegla tečaj 7330. Promet je znašal v preteklem tednu 7’1 milijona din (v prejšnjem 5*4). Največ prometa je bilo v vojni škodi (za 3'4 milijona), nato pa v begluških in dalmatinskih obveznicah. Na trgu industrijskih papirjev je vladalo zatišje in zaključki so bili le za del- nice Trboveljske, ki so bile po 240 dinarjev. Devizni trg pa je bil v preteklem tednu v znaku depresije nemške marke. Tečaj klirinških mark je že padel na 12, verjetno pa je, da bo tečaj še nadalje nazadoval, ker kljub vsem optimističnim vestem, da se bo našel zadovoljiv kompromis, po katerem se bo mogel naš izvoz nadaljevati v istem obsegu, se v te optimistične vesti preveč ne veruje. Vendar pa se je nemška marka zaenkrat na zadnjem sestanku popravila na 12'05 za denar. Tečaj angleškega funta je nespremenjen, ker Narodna banka kupi vse količine funta po tečaju 238. Popravil pa se je avstrijski šiling od 785 dne 25. 2. na 790 dinarjev dne 26. 2. V primeri s prejšnjim tednom je nazadoval devizni promet od 257 na 22 milijonov din. Največ prometa je bilo v Berlinu (za 10), nato pa v Londonu (za 6'3) in Dunaju za 4'8. Na svobodni borzi ni bilo nobenih izprememb in tečaji valut so se določevali na podlagi, da je en napoleondor enak 322 do 323 din. Na curiški borzi pa so nazadovali tečaji zapadnih deviz, kar pomeni, da je švicarski frank čvrst. Upravni odbor Nar. banke je sklenil, da bo Narodna banka denarnim zavodom po čl. 7. toč. 1. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov vrnila 2% obresti, računajoč od 8. oktobra 1936 dalje. Znižana obrestna mera 3% se bo računala tudi za menice, ki se bodo sprejele v zameno za kmetske menice. Beg kapitala iz Francije ceni finančni strokovnjak Paul Benazet na 100 milijard frankov. Od teh 100 milijard je šlo 30 milijard v Švico, 30 milijard v Anglijo, 15 milijard v Nizozemsko, 15 milijard v Združene države severne Amerike, ostanek 10 milijard pa v druge države. Če bi se samo ena četrtina tega v tujino pobeglega kapitala vrnila v Francijo, bi se gospodarski položaj Francije po mnenju Paula Benazeta bistveno zboljšal. * Švicarski Bankverein je povišal dividendo od 4-5 % na 5 %, ker se je čisti dobiček zavoda povečal od 7.12 na 8.24 milijona švicarskih frankov. Zlata podloga Poljske banke se je v lanskem letu znižala za 51,4 milijona zlotov. Odliv je bil zlasti močan do 20. aprila 1936, ko so izšli novi devizni predpisi. Po tem datumu se je odtok zlata skoraj ustavil. Čisti dobiček 25 ameriških bank, organiziranih v »New York Clea-ring Hotise Association« se je povečal od 787 v 1. 1935 na 934 milijonov dolarjev v letu 1936. Ker se je izplačala ista dividenda ko lani, so se povečale rezerve za 147 milijonov dolarjev. rromeia ni diio nonenega. L)rz. efekti so dosegli te notice: TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO .TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca stalna; promet din 4,680.126'61. V očigled ultima je bilo pričakovati bolj živahne devizne kupčije, kar pa se ni obistinilo. Nasprotno, promet je celo občutno popustil, saj znaša njegov padec — v primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil s skupnim prometom 5'668 milij. dinarjev — nad 800 tisoč dinarjev. S tem je dosegel totalni devizni promet v mesecu februarju 19'887 milij. dinarjev. Napram 29'505 milijonom dinarjev v februarju 1936, tedaj nazadovanje za celih 9'618 milij. dinarjev. Nasprotno pa znaša ta padec v primeri z januarjem t. 1. okoli 926 tisoč dinarjev. V poedinih devizah je bil dosežen tale skupni promet: Devize: (vse Amsterdam Berlin Bruselj Curih Dunaj London New York Pariz Din-deviza Solun Praga Trst predzadnji minuli teden v tisočih dinarjev) 13 1542 1308 priv. klin — 1 180 64 1037 1166 inkl. pr. ki. 1398 922 inkl. pr. ki. 1209 798 124 50 143 327 avstr. ipr. ki. 14 28 boni 8 166 — 27 priv. klir. Največji padec deviznega prometa pokazuje London (450 tisoč dinarjev) in New York (400 tisoč dinarjev), Berlin pa za četrt mili- jona dinarjev. Povečali so se le zaključki v blagu deviz potom avstrijskega priv. kliringa. Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu, Londonu in Parizu, seveda vse v obsegu dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov. V privatnem kliringu je notiral: angleški funt 22. februarja din 237'20—238'80 23. februarja din 238'— 24. februarja din 238'— 25. februarja din 238'— 26. februarja din 237-20—238'80 avstrijski šiling 22. februarja din 8*00—8'10 23. februarja din 7'98—8'08 24. februarja din 7'94—8-04 25. februarja din 7'92—8'02 26. februarja din 7’91—8’01 nemška marka 22. februarja din J2-38—12753 23. februarja din 12-30—12'50 24. februarja din 12'20—12'40 25. februarja din 12‘02—12'22 26. februarja din 12'08—12'28 Od ponedeljka na petek, dne 26. t. m. so znašale dosežene tečaj- v barva, plesira in Ze v 24 urah sar^ itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. B Telefon št. 22-72. ne razlike (vse izraženo v poenih) pri Amsterdamu -j- 4'24, Berlinu -j- 0'50, New Yorku -f- 2'49 in Pragi + OTO. Edini London je oslabel za — 0'03 poena. Ostale devize so notirale na bazi tečajev od 22. februarja 1937. Curih je ostal nespremenjen. Devize 1937 Povpr. din Pon. din Amsterdam 22. II. 2388'91 2403'51 26. II. 2393-15 240775 Berlin 22. II. 1755-52 1769'40 26. II. 1756'02 1769'90 Bruselj 22. II. 736’20 741'26 26. II. 736'20 741'26 Curih 22. II. 996-45 1003'52 ‘26. II. 996-45 1003'52 London 22. II. 213'36 ‘215'41 26. II. 213'33 ‘215'39 New York 22. II. 4336'01 4372'32 26. II. 4338'50 4374'82 Pariz 22. II. 203-17 204'61 26. II. 203T7 204'61 Praga 22. II. 152'23 153'33 Trat 26. II. 152'33 153'44 22. II. ‘229-24 232'32 26. II. 229-24 ‘232'32 Efektno tržišče. Tendenca za državne papirje še vedno čvrsta. Nalik prejšnjim tednom tudi tokrat niso beležili priv. efekti, razen Trboveljske premogokopne družbe, ki je okrepila na zadnjem borznem sestanku (26. februarja) svoj denarni in blagovni tečaj za celih 15 točk in notirala 245 din v povpraševanju ter 255 din v ponudbi. 1937 din din 1% inv. pos. ‘22. 11. 87'— 88'— 26. II. 87'- 88'— 8% Blair 22. II. 91'— 92 — 26. 11. 91'— 92'— 7% Blair 22. II. 80'— 81-— 26. II. 81- 82'- 7% Seligm. 22. II. 94'— 95'- 4 % agr. ob v. 26. II. 94'— 95'— 22. II. 52'— 53'- 26. II. 52'- 53'- 6% begi. ob v. 22. II. 72-— 73'- 26. II. 71-— 73'— ‘2'5% voj. škoda ‘22. II. 398'— 400'— 26. II. 398'— 400'- Zanimivo je primerjati z gornjimi tečaji notice od 24. februarja 1937, ko je beležilo 7% inv. pos. najvišje din 87'75 za denar in din 8875 za blago, dalje 8% Blair din 91'25 za denar in din 92'25 za blago, potem pa vojna škoda din 400'— za denar in din 402'— za blago. Ti čvrsti tečaji so ob zmanjšanem povpraševanju naglo popustili ter je vojna škoda že naslednjega dne beležila v povpraševanju din 395'—, v ponudbi pa din 397'—. Izgleda, da se bo ta nivo efektnih cen še bolj ustalil. Žitno tržišče Tendenca za koruzo čvrsta, za pšenico mirna. Promet je bil tudi to pot zelo malenkosten. Cene so v glavnem ostale povsem nespremenjene, tako pri pšenici, ajdi, rži in pri vseh mlevskih izdelkih, dočim se je oves podražil za 1 dinar, času primerno suha koruza za prompt-no dobavo in marec pa za 3 din pri 100 kg. Na zadnji borzni dan so notirale te cene: Žito: din din Koruza: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu .... 92'— 93'— umetno sušena koruza, dobava marec in april 1937, plačljivo proti duplikatu . . 94'— 95'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja 82'— 83'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja, dobava v marcu 1937 ...............85'— 87'— prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . 115'— 116'— Oves: zdrav, suh, rešetan, foo. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu ,118'— 120'— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 125'— 130'— Pšenica: banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna ...........155'- 156 — Prof. Degen Friderik , Reklamno pravo (Dalje) Sedem členov (§ 3—§ 9) govori o primerih negativne reklame, ki nastane, če se uporablja neresničen žig ali ako se uporablja tuja firma. § 3: »Za neresnično označbo o izvoru blaga se smatra vsaka označba, ki utegne ustvariti v poslovnem prometu napačno mnenje, da je bilo blago, za katero gre, izdelano na posebnem kraju, v posebni krajini ali v posebni državi.« § 4: »Za neresnično označbo o izvoru se smatra tudi, če opremite proizvajalec nabavljene pro-*zvode drugega proizvajalca z °*hačbo svoje firme, svojega ime-na ali žiga na način, ki utegne Ustvariti v trgovinskem prometu Jtepačno mnenje, da izvira ta pro-Jzvod iz njegovega podjetja.« Isto navaja K. Z. § 335/4; samo Po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence se doseže s tožbo odstranitev nepravilnega stanja in Povrnitev stroškov, po K. Z.-u pa Penalna globa, zapor do treh let ter eventualno izguba častnih pravic. Primeri prekrška: nekdo prodaja umetni ajdov med za pristnega, češko blago prodaja za angleško, ali uporablja isti žig. Kakor vemo, se žig uporablja predvsem radi tega, da se blago bolj označi in natančneje karakteri-zira. V raznih državah imamo predpise, da mora nositi žige blago, ki se izvaža. Signiranje hmelja je pri nas nekaj sličnega. Cesto so prodajali tujci slabši hmelj za hmelj naše provenience. Ad točka 8, člena prvega, očrnje-vanjo. Paragraf 10. pravi: »Kdor navaja ali raznaša o podjetnikovi osebi ali osebi voditelja podjetja, o proizvodih ali storjenih poslih drugega zaradi konkurence vesti, ki utegnejo škodovati podjetju ali podjetniku, se mora obsoditi, če ne dokaže njih resničnosti. Z obsodbo je izreči prepoved navajanja in raznašanja takih vesti, ukrepe za njih preklic in povračilo za storjeno škodo. Za vesti se smatrajo poleg ustnih, pismenih ali tiskanih navedb tudi slike ali kakršne koli priprave, ki so namenjene in sposobne, da jih nadomeščajo. Ce gre za zaupna obvestila o drugem podjetju ali podjetniku, za katera ima obvestitelj ali obvešče-nec upravičen interes, se smejo vložiti tožbe samo po odstavku 1., če so obvestila neresnična.« Enaka je vsebina § 367. kazenskega zakona. Zloraba obeležja tujega podjetja: člen 11. ...»Konkurent, ki uporablja ime, firmo, posebni naziv podjetja ali obrta ali drugo zunanje obeležje na način, ki utegne ustvariti zmedo med kupci, z imenom, firmo ali posebnim nazivom podjetja ali obrta, ki ga običajno ali upravičeno uporablja drug konkurent, sme biti tožen, da se mu prepove tako uporabljanje, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne škoda, storjena z dejanjem. Če uporablja konkurent ime, firmo, posebni naziv, žig ali drugo zunanje obeležje podjetja ali obrta z dovolitvijo lastnika tega podjetja ali obrta na način, s katerim se utegne ustvariti zmeda med potrošniki glede pravega izvora blaga ali dela, se smejo vložiti tožbe, omenjene v odstavku 1., tudi zoper lastnika podjetja in zoper povzročitelja zmede. Tožba se zavrne, če je pravi izvor dovolj označen na blagu samem.« § 12: »Predpisi § 11. se uporabljajo tudi na naslov in zunanji videz naslovnega lista knjige ali drugih tiskarskih del, na naslov gledališkega, glasbenega dela ali kinematografskega dela, ki ga uporablja kdo na način, ki bi utegnil ustvariti zmedo med potrošniki z naslovom ali zunanjim videzom naslovnega lista, knjige ali drugih tiskarskih del, z naslovom gledališkega, glasbenega ali kinematografskega dela, ki ga upravičeno uporablja drug konkurent.« Obstoji sličnost s K. Z., in sicer s členom 335 ter členom 128/5 0. Z. Podkupovanje: § 13: »Kdor posredno ali neposredno ponuja, daje ali obeta darilo ali “drugo korist osebi, zaposleni v kakšnem podjetju ali pri kom, ki dela po nalogu kakšnega podjetnika, z namenom, da bi dosegel z njegovim nedopustnim postopanjem zase ali za koga drugega prednost v konkurenci na škodo konkurenta, more biti tožen, da se mu prepove tako dejanje in da povrne škodo, storjeno z dejanjem. Prav to velja tudi za zaposlenci ali za onega, ki dela po naročili kakšnega podjetja in ki zahteva sprejema ali dovoljuje v poslov nem prometu, da se mu posredni ali neposredno obljubi darilo al druga korist, z namenom, da bi i svojim nedopustnim postopanjen pomogel komu do prednosti \ konkurenci na škodo svojega delo dajalca ali drugih konkurentov.« Cesto se zgodi, da podkupuj« trgovec nastavljence druge tvrdk« z namenom, da ti tako postopaj« pri svojem delu, da je to njenu v korist. Na primer: nastavljene« nagovarja stranko za nakup pr drugi tvrdki, ali nastavljenec raz naša slabe vesti o svojem šefu Kakšna je kazen za tako dejanje smo že slišali pri § 239 obrtnegf zakona. Kršenje in izkoriščanje tajnost: v proizvajanju in trgovini: člen 14 pravi: »Oseba, zaposlena pri kakš nem podjetju, ki priobči, dokler je v službi, brez pravice drugemu al stori dostopno poslovno tajnost \ proizvajanju ali trgovini, ki s« more uporabiti v konkurenci in zi katero je zvedela v službi, sme bit tožena, da se ugotovi ali prepov« tako dejanje in da se povrne stor jena škoda. 260'- 260- 220'- 101— 103 — bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, feo nakladalna postaja . 156'— 157-— bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, fco. nakl. postaja . 158'— 160'— prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna [»staja . . 173'— 175'— Rž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 138'— 140'— Mlevski izdelki: Moka: din din pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu 255'-pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 255--pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 235'— 240'-pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 215'-Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vegan bačka postaja . . . 90'— 92'— Lesno tržišče Tendenca Se nadalje stalna. Iz zanesljivih virov izvemo, da bo z Italijo v najkrajšem času sklenjena nova trgovinska pogodba, ki bo obenem odpravila vse dosedanje provizorije. Ob tej priliki je važno naglasiti, da bi bilo največjega pomena, če bi se k sodelovanju pri osnutku te pogodbe poklicali zainteresirani strokovnjaki, in sicer v prvi vrsti iz neposredno prizadetih krogov, t. j. lesni producenti, izvozniki, finančniki ter gozdni posestniki, šele v drugi vrsti pa ljudje, ki o tem odločujejo, zastopajo interese države in ki formulirajo pogodbe, niso pa pri tem osebno zainteresirani. Le tedaj bi se lahko nadejali dobrih in za procvit lesne trgovine ugodnih rezultatov. Vso stvar pa je obdelati jasno in obravnavati javno, da ne bomo zopet presnečeni zvedeli o zadevi šele tedaj, ko se ne da nič več izpre-meniti ter bomo tako rekoč postavljeni že pred nespremenljivo in gotovo dejstvo. Izvoz v Nemčijo zastaja, ker nemški uvozniki zelo težko dobijo potrebna uvozna dovoljenja; Nemčija pač sila štedi z deviznimi dovoljenji. V Italijo gre še vedno le malo lesa, ker primanjkuje uvoznih dovoljenj. Ta se namreč izdajajo večinoma uvoznikom avstrijskega blaga. Upamo pa, da bo z novo pogodbo naš les laže plasiran na italijanskih tržiščih. Na splošno pri nas že primanjkuje rezanega lesa, medtem ko tesan les in bukovina zaostajata. Nove cene lesa. Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 5'/6' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . Škorete, podmerne, do 15 cm naprej . . . Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . Kratice, za 100 kg . Bukev; Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi. naravni, ostrorobi, I., II- • • Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-p'ohi. parjeni, ostrorobi, I., II. Hrast: Hlodi I., II............ Bordonali............... 790'— din din 80'- 120'— 130'- 140'- 120'— 130'— 120'— 130'— 130'— 140'- 280'- 300'- 320'— 350 — 210'- 250'— 240'— 260'— 270'- 310'— 25-- 30'- 235'- 255'- 320'— 340'- 260'— 290'- 470'- 520'- 190'- 220'- 790'— 890'— Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . . . 870'- 890'— Deske-plohi, neobrob- ljeni, I., II. . . . Deske-plohi. ostrorobi 700'— 800"— (podnice) .... 800'— 890'— Frizi I., širine 5, 6 in 7 cin 720'— 790'— Frizi I., širine od 8 cm naprej 800'— 880'- Orel;; Plohi, neparjeni, I., II. 830'— 910'— Plohi, parjeni, I., 11. 880'- 970'— Parketi: hrastovi, za ma . . . 44-— 54'- bukovi, za m1 ... Železu, pragi 2*60 m 32'— 38'- 14X24 hrastovi, za 1 komad . 31-— 35'— bukovi, za 1 komad . 21'— 25'- Drva: bukova, za 100 kg . Pi- 13'- hrastova, za 100 kg . li— 12'- Oglje: bukovo, za 100 kg . 34'— 40'— »canella«, za 100 kg . 40'— 44'— Povpraševanja. Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah. I., II. hrastove frize: v debelini 25 nun, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 oni in od 1 m dalje. 1. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoča. Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina 1. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulsi. Ponudbe. Več vagonov tramov n. T. 200 vagonov celuloznega lesa. Bukova in hrastova suha drva. Uredba o n nad zavarovalnic Ministrski svet je sprejel uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami, ki bo najbrže še ta teden objavljena in bo tedaj tudi stopila v veljavo. Uredba ima več določb, ki so jih zahtevale same zavarovalnice, tako zlasti glede minimalnih premij, da se na ta način izloči nelojalna konkurenca. Premijske rezerve se v bodoče ne bodo smele več nalagati v večjih zneskih pri zasebnih bankah. Odslej se bo smelo naložiti največ 10 odstotkov rezerv v zasebnih bankah. Kot kratkoročne vloge se smejo premijske rezerve nalagati pri priv. bankah samo v toliko, v kolikor je to potrebno za likvidnost zavarovalnic. Največji del premijskih rezerv se bo moral nalagati v Drž. hip. banki ter v drž. vrednostnih papirjih. Centralizacija denarnega trga sc torej sistematično in z vso doslednostjo nadaljuje. Uredba določa nadalje ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora, tako imenovanega »Zavarovalnega sveta«, ki bo imel 10 članov, od katerih bo 5 članov A. Šarabon UUBUANA • Uvoz kolonljalne robe Veletrgovina s špecerijo Velepražarna za kavo Hlini za dišave Glavna zaloga rudninskih vodd Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Poravnava. Podpisana Ropin Sidonija, obžalujem in preklicujem vse, kar sem žaljivega govorila v svoji trgovini o gospodu Martinu Šumerju, trg. v Konjicah. Zlasti, da je nepravilno in nekoreklno postopal pri prodaji monopolske soli. Prepričala sem se, da so vse te klevete neosnovane in da ima gosp. Martin Sumer še vedno pod lastnim imenom prodajo monopolske soli. Gospodu Martinu šumerju se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni. Ropin Sidonija, Slov. Bistrica. imenovanih od zbornic in gospodarskih organizacij, 3 od zavarovalnic, 2 pa od združenja aktuarjev. V bodoče se zavarovanja ne bodo več smela sklepati v tuji valuti ali zlatu. Takšno zavarovanje bo dovoljeno samo za mednarodne transporte. Nadzorstvo nad zavarovalnicami se poveča ter se ustanovi v ta namen pri trgovinskem ministrstvu oddelek za kredit in za zavarovanje. Uredba je le okvirna uredba ter bo izdana še cela vrsta pravilnikov. Znnanja trgovina Češkoslovaška strojna in avtomobilska industrija je tako zaposlena, da sprejema naročila le na daljši rok. Češkoslovaške tekstilne tvornice so povečale ceno letnega blaga za 5 % zaradi povišanja cen za bombaž in umetno svilo. Češkoslovaške tvornice volnenih tkanin ter predilnice so sklenile, da ustanove v Brnu skupen sindi-kat Draginja v Italiji raste. Surovine so se od novega leta dalje podražile za 10-8%, izdelano blago za 5-6%, volna pa celo za 30%. Polizdelki pa so se pocenili za 0-8 %. Ker se je cena sladkorju v Turčiji pocenila, paste stalno potrošnja sladkorja. Zakaj se pri nas ne poceni sladkor? Zakaj se pri nas ne zniža državna trošarina na sladkor? Mešani odbor za rudarstvo v Belgiji je sklenil, da se mezde povišajo za 5%, dočim so rudarji zahtevali, da se povišajo za 10 %. V južni Rusiji je bilo postavljenih 10 Martinovih peči in trije veliki plavži in imajo slednji letno kapaciteto pol milijona ton. V za-padni Sibiriji je bilo zgrajenih 5 tvornic za koks, v Ukrajini pa je začelo delovati pet novih železnih rudnikov z letno kapaciteto 7 milijonov ton rude. Italijanska turistična lira enaka fr. franku Italijanska vlada je izdala sklep, da se tečaj italijanske turistične lire zmanjša na 1'02 francoskega franka, kar pomeni dejansko izenačenje italijanske turistične lire s francoskim frankom. Turistična lira se je znižala, da bi se na ta način povečal tujski promet. Italijanska turistična lira je bila ustanovljena 16. aprila 1936 ter je bil tedaj določen njen tečaj na 0'918 fr. franka za eno liro, dočim je znašal takrat uradni tečaj lire 1'20 franka. Po devalvaciji francoskega franka je bila vrednost italijanske lire zmanjšana na 40'94%, da je bila vrednost nove lire 1'13 fr. franka. Dne 6. oktobra 1936 pa je bil tečaj turistične lire povišan na 1'54 fr. franka, sedaj pa je bil znižan na 1*02 fr. franka. Italijanska turistična lira bo torej sedaj imela za 10% nižji tečaj kakor pa je uradni tečaj lire. Za en angleški funt pa se bo dobilo odslej 103'2 turistične lire, docim se je pred kratkim dobilo samo 63 lir. Kupna moč funta je bila torej povečana v Italiji za 66%, kar naj zopet privabi angleške turiste v Italijo. Kako pa je s turističnim dinarjem? Doma in po sveto Narodna skupščina je sprejela v soboto proračun v načelu s 192 proti 88 glasovom. Zaključni govor je imel minister Cvetkovič, ki je v svojem govoru poudarjal tudi pomen hrvatskega vprašanja, o katerem je govorilo v proračunski debati več govornikov. Nobenega dvoma ni, da je to najvažnejše vprašanje, ki se more rešiti ali z dekreti od zgoraj ali z dobro voljo in z ljubeznijo do naše skupne zajednice. Vlada ima najboljšo voljo, da pristane tudi na skrajne koncesije, toda tudi »mi imamo svetinje, o katerih se ne moremo pogajati«. * Občinske volitve so bile v nedeljo v občinah: Golnik, Hajdina, Križe, Metlika-okolica, Motnik, Semič, Trebelno in Zibika. Volilna udeležba je bila v vseh občinah zelo dobra. Razen v Križah, kjer je zmagala opozicija, so v vseh drugih občinah zmagale liste JRZ. V nedeljo je bila v Boki Kotorski slovesno otvorjena brzojavna postaja v Igalu, ki veže Jugoslavijo s pomorskim kablom s Francijo, najprej do Tunisa, od tam pa na Marseille. Slavnosti je prisostvoval tudi franc, poštni minister Jardillier. Frankovci so v soboto vdrli v prostore »Hrvatskega dnevnika« ter demolirali opremo upravništva. škoda znaša nad 10.000 din. Vprašanje je, če bo še mogoče poravnati spor med frankovci in pristaši dr. Mačka. Za predsednika Srbske akademije je bil imenovan dr. Aleksander Belič, njen dosedanji glavni tajnik. Industrijski odsek zagrebške zbornice zahteva, da vlada ne dovoli ustanovitev novih podjetij za izdelovanje suhih baterij za električne žepne svetilke, ker morejo obstoječe kriti vso domačo potrebo. Minimalno ceno za laneno seme je določilo kmetijsko ministrstvo na 300 din za metrski stot, od katere cene se sme odbiti največ 10 %. Minimalna cena za ricinusovo olje je določena enako visoko. Prispevek za fond pa plača kupec. Pomorska družba Spad v Splitu je prodala tri ladje s 7.600 tonami Italijanom, kakor poroča »Jugo-slovenski Lloyd«. Cena ladij je danes trikrat večja, kakor pa je bila takrat, ko so bile ladje kupljene. število turistov, ki prihajajo v Švico v lastnih avtomobilih, stalno raste. Lani je kljub vsem transfernim težkočam prišlo v Švico 236.000 avtomobilov s turisti. Število kinogledališč se je lani povečalo po vsem svetu od 87.228 na 95.379. Največ novih kinogledališč je nastalo v sovjetski Rusiji. Letos bo obiskalo Evropo, ter zlasti pariško razstavo silno veliko število ameriških turistov, čezoceanski parniki so že popolnoma oddani. Računajo, da bo prišlo skupno do pol milijona ameriških turistov. Avstrijske oblasti so prepovedale nemški film Fredericus Rex, ker da se v njem sramoti Avstrija na nedostojen način. Bolgarska je začela 1. 1935 izvažati mast v večjih količinah, 1. 1936 pa se je izvoz masti že podeseteril ter znašal 1.113 ton v vrednosti 32 milijonov levov. Nad 1000 ton masti je izvozila Bolgarska v Nemčijo. Stavka v pečujskih premogovnikih se je končala, ker so nastala med stavkujočimi rudarji nesoglasja. Nadzorne oblasti so ugotovile takoj po odhodu rudarjev iz rova, da ni bila storjena v rudniku nobena škoda. Angleško ministrstvo za delo je sklenilo, da sestavi poseben odbor strokovnjakov, ki naj reši vprašanje uvedbe plačanih dopustov za delavce in nameščence. Trboveljska premogokopna družba bo povečala dividendo za 1. 1936. od 12 na 16 din za delnico, kakor se poroča z Dunaja. Radio Ljobnana Torek, dne 2. marca. 11.00: Šolska ura: živali v ljudski veri Slovencev (Vinko Moderndorfer) — 12.00: Slavni dirigenti (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Plošče — 18.40: Medsebojnost telesa, duše in duha (prof. Etbin Bojc) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: III. skladateljska ura: Mihael Rožanec. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova (sopran), Radijski orkester in Zorko Prelovec (uvodna beseda) — 21.00: Glasbene suite (Radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Za kratek čas (Cimermanov trio). Sreda, dne 3. marca. 12.00: Kozaške pesmi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: (Plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Valo Bratina:1 Botra smrt, pravljična igra. Izvajajo člani rad. igralske družine. Režija Zupan — 18.40: Naše reke (dr. Valter Bohinec) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar). UPRAVA, NADZORSTVO IN RAVNATELJSTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V LJUBLJANI naznanjajo tužno vest, da je zaslužni član nadzorstvenega sveta, gospod dr. Janko Kersnik nenadoma preminul. Našemu dolgoletnemu požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili trajno hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 26. februarja 1937. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani..