Ža poduk in kratek čas. Tnrki pa bratje naši jngoslavjanski. Stoji stoji tam Beligrad, Za gradom tece rrteča kri, Za prad.nn teče rdeea kri, Da b' gnala mlinskc kamno tri. Narodna. II. Po kiajinah, kder prebiva večina bralcev nSlov. Gosp." teSejo raz naših goratih višin brezstevilni potočiči in vode ter se naposled zbirajo v šumeSej Savi in deročej Dravi. Po tema našima rekama se vsako leto vozi mnogo slovenskih kormanisev in Svrstih ,,flosarjev" tje doli v široko Donavo do Zemuna in Pauceve. V mislih se hočemo tudi mi za njimi podati in obiskati svoje jugoslavjanske brate, Hrvate, Srbe in Bolgare, pa si tudi nagledati jihove 5001etne tlačitelje, divje Turke. — Iz slovitih Žolcpaskih planin po lepi dolini se do Celja vije temno-zelena Savinja. Od Celja se naglo vkrene proti jugu in se pri Zidanem mostu izliva v Savo. Od Zidanega mosta bitijo potem združene vode urno proti južno-izbodnej strani in zamakajo na levi strani Stajersko do Brežic na desni pa Kranjsko do Kostanjevice. Potem se pa Savine vode valijo naprej skozi Hrvatsko blizu mimo Zagreba, se pomnožijo pri Siseku z vodami reke Kope ter pridejo kakib 24 ur nižeje do tursko-bosenske meje, kder se njim pridruži še reka Una, ki priteka globoko od juga raz turškodalmatinskib planin. Sedaj se Šava naravnost proti izbodu obrne in te5e prav poSasno kakih 90 ur dale5 do Zemuna in Belegagrada, kder se v veliko Donavo izteka. V tem dolgem toku dela Sava mejo med Avstrijo in Turčijo in naposled med Avstrijo in Sibijo. Na levi strani je Hrvatska in Slavonija, na desni Bosnija in Srbi.ja. Turška Bosuija je lepa in rodovitna dežela; škoda le je, da turški jarem vsak napredek toliko sto let zadržuje. Vsa dežela meii 760 Qmilj iu je tedaj Še jedenkrat tolika, kakor cela Štajerska. Prebivalcev šteje Bosnija 796.000. Preiedila bi jih pa zelo lehko še enkrat toliko. Od prebivalstva je 5000 Judov, 9000 ciganov, 300.000 Turkov (vecjidel poturčenih Slavjanov) in pa 122.000 katoliških zraven 360.000 piavoslavnih, skupaj 482.000 Kristijanov. Največja mesta so Banjaluka, Travnik in Seiajevo. Na južni strani se v nebo dvigujejo precej visoke z gostim hrastovjem iu bukovjem obraščene planine, za katerimi se pride v Hercegovino. Ta dežela meri 220 Ornilj, na katerih živi 230,000 ljndi. Od teh je 5oO"judov, 2300 ciganov, 55.000 Turkov, 42.000 katoliških in 130.000 pravoslavnih, skup 172.000 Kristijanov. Za Hercegovino še bolj pioti jugu je slovita črnagora. Bosnija nabira ve5 močnih voda in jib zlasti po 3 rekah izliva v Savo. Tri reke so: Vibas, Bosna in Drina. Poslednja dela mejo med tursko Bosnijo in srbsko knježevino, ki se splob imenuje tudi Srbija. Kraj Srbije teče Sava kakih 32 ur dale5 tje do Zemuna, kder se izliva v vellko Donavo. Zemunu ravno nasproti na visokem pobrežju stoji slavni Beligrad, glavno mesto Srbije. Kakor po Savi, zaraoremo Slovenci tudi po Dravi piiti do Belegagrada. Naša Drava, prišedša iz Koroškega brzo dere skozi Štajersko, pobira pri Legradu v Medjimurju valovito Muro ter se žene doli mimo Oseka v Donavo tako, da v nje velikanski strugi pri Zemunu združite svoje valove obedve slovenski reki in sestri: Drava in Sa7a. Od Zemuna in Belegagrada naprej te5e mo5no napeta Donava ponosno in mirno do Pan5eve, kder je našim slovenskim nflosarjer_u na7adno konec jibovemu po^odnemu poto^anju. Pri Pančevi se Donava nekoliko za^ije proti jugu in potem te5e zopet napiej proti izbodu ter dobi na desni atrani sedaj mnogokrat k r 7 a 7 o reko Mora70. Kajti kakib 24 ur više ob Mora^i je Čuprija, potem Paračin, Deligrad, Alekainacin naposled že na Turškem trdnja^a Nia, kder se sedaj že ve5 kakor mesec dni strabo^ito bijejo srditi Srbi z di7jimi Turki. Od Mora^e proti jutranji stiani so ^isoke gore od Niaa pod Balkanom do Dona^e pri Oi-ao7i. Za gorami teče reka Timok med visokim skalo7Jem in dela mejo med Srbijo in Tur5ijo. Po 7seh teh lepih in rodovitnih kiajinah je sedaj samo klanje in umarjanje. Kanoni gromijo, puake pokajo, krogle šVigajo, me5i ae bliskajo, zemlja se trese pod copotom dii-jajočib konje7 in pod nogami borečib se možev. Grozni kiič Turko7: ,,allah, allah", in upitje Kristijano7: nBog i S7i s^etci", se razlega po zraku. Po^sod teče kri, da bi res gnala mlinske kamne tii. (Nasta^ek prih.) Slo7st7o. Slomaeko7e pesmi. Zbral, aredil in izdal Mih. Lendo^aek. — To je naslo7 7 našem listu že naznanjene no7e knjige, ki je 7redna, da jo svojim bralcem ae posebej priporočimo. J_ile Slomšekove peamice po različnih kojigab raztresene so tukaj 7 dostojni obliki in priličnem redu zbrane, da delajo 5ast pesniku in zbiratelju. Vse pe8mi — 135 jih je — so razdeljeue 7 6 oddelko7. ,,Pesmi veselih otro ka namenjene otrokom se ozirajo na 7se imenitniše razmere otroškega življenja. _Peanii za kiatek čaa11 ope 7ajo 7sakdanje razmere kmetskega življenja in so namenjeue odiaščeni mladiui. ,,Po8tene zdravičke" so za dobrovoljce, da pii dobii volji nebi zabili na Boga. _Basni in prilike" poda jajo mladim in starim v prijetni obliki zlate resnice kračanskega življenja. ,,Različue pesmi", polue dorno- in rodoljiibuega duba, so bolje prigodne pesmi, vendar obče zanimivosti. ,,Pobožne p eamiu naposled povzdigujeio naša srca 7 nadzemeljnke 7išave ter nam kaže.jo pot 7 našo pra^o domovino. Tako je cela knjiga, rekel bi, jaano zicalo celega človeakega življenja. Počenši pri zibelki vodi te skoz rajski čaa otioakib let, kaže ti različne razmere žaiostne in 7esele 7sakdajuega življenja v raznih dobah do bladnega groba; ker pa ondi ni konec življenja, odpre ti na robu gioba 7i-ata večnosti, ter 7 tvojem sicj 7zbudi želje po lepši in boljši domo^iui. ,,Mati pri zibeli" je pr7a, ,,Nebesa" zadnja pesem. — Z zbirateljem je tudi tiskarua družbe sv. Mobora 87ojo nalogo castno do7išila, ker je 7se — papir, tisk in oblika — lepo in dostojno Slomšeko7im pesmam. — Rešimo še tedaj mi častno a^ojo nalogo. Sezimo po teh mičnib peemih, čitajmo in prepe^ajmo jib. Cim prej zbiratelj poproda to knjigo, jtim prej dobimo drugo knjigo Slomaeko^ih spiso^: Baani, prilike iu po^esti. — Slomšeko7e pesmi bodo se dobi7ale pri slo^enskih buk^arjib, zdaj pa se že dobivajo pri izdatelju g. Lendovšeku, mestnem kaplanu 7 Ptuju, pri opra^niatvu rSl. Goap." in 7 tiskarnici družbe .7. Mohora, mehko 7ezane po 90 kr., tido 7ezane po 1 gld. Smešničar 34. Leta 1846 80 železniški tunel skoz Leitersbeig pii Mariboru delali, kamorjetudi Rojko7 Tone na delo zabajal ter se brž nekaterim uemskim besedam pri^adil in se ž njimi rad ponaaal. Nekokiat je domu prišedši se tako bvalil: ih pin in Leitersberg gvezen, und šajtergo fabren und ist ein fubrman vtečen und hat sagen: tu Rojko, kom her, tu bast ein jaren glaa. Ib pin tje ael, die rajtpajčen in die band nebmen, die odseben dazu treiben und gleicb gvezen — na bregeu.