249 Letnik 39 (2016), št. 2 Ključne besede: okrajno glavarstvo, okrajni urad, sresko glavarstvo, sresko načelstvo, registraturni načrt, delovodnik Key-words: district board, district office, local board, local deputy, filling plan, work register 1.04 Strokovni članek UDK 94(497.4):352.071"1850/1945" 352.07(497.4)"1850/1945":005.92 Prejeto: 5. 9. 2016 Okrajna glavarstva na Kranjskem OLGA PIVK višja svetovalka – arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: olga.pivk@gov.si Izvleček Prispevek je nastal ob koncu urejanja fondov okrajnih glavarstev, ki jih hra- ni Arhiv Republike Slovenije, in prikazuje splošni razvoj okrajne uprave na Kranjskem ter posebnosti, ki so nastale pri posameznih okrajih v praksi. Kompetence so bile sicer povsod enake, vendar je prihajalo do razlik zaradi teritorialnih in zgodovinskih pogojenosti ter pri poslovanju s spisi. Abstract DISTRICT BOARDS IN CARNIOLA This article was written at the end of organisation of fund resources kept by the Archives of the Republic of Slovenia and presents the general evolution of District Administration in Carniola and specifics which incurred in indivi- dual districts in reality. Competencies were equal, whereas disparity occur- red due to territorial and historical conditions and files operations. 250 Olga Pivk: Okrajna glavarstva na Kranjskem, str. 249–262 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Revolucionarno vrenje sredi 19. stoletja je imelo številne posledice tudi v upravi dežel Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske. Decembra 1849 so bili ukinjeni okrajni komisariati in z razglasom Politične komisije, ki je bila ustano- vljena za deželo Kranjsko, je bila predlagana nova upravna razdelitev, na katero pa se je bilo še mogoče pritožiti.1 Prispele pripombe in predloge sta presojali Politična komisija in Komisija za vpeljavo sodišč in na podlagi tega je bila marca 1850 izpeljana dokončna raz- delitev Kranjske v deželna sodišča, okrajna glavarstva, kazenska sodišča, okraj- na sodišča, davčne urade, katastrske občine in kraje (naselja).2 Najvišja državna oblast v deželi je bilo namestništvo s sedežem v Ljublja- ni, višje deželno sodišče za Kranjsko in Koroško je bilo v Celovcu, sedež deželnih sodišč pa v Ljubljani in Novem mestu. Okrajnih glavarstev, ki so predstavljala nosilce deželnoknežje oblasti na najnižji ravni, je bilo 10, od tega jih je 6 spadalo pod Ljubljano in 4 so spadali pod Novo mesto. Dodelili so jim celotno področje delovanja okrožnih, okrajnih in patrimonialnih uradov iz časa pred marčno revolucijo. Takrat sta bili upravna in sodna funkcija prvič ločeni tudi na najnižji stopnji. Na čelu okrajnih glavar- stev je bil glavar, ki je bil tudi prva instanca za stvari, o katerih je lahko odločal, druga instanca je bilo namestništvo, tretja pa ministrstvo. Na podlagi cesarskega sklepa 26. 6. 1849 so bila izdana tudi navodila glede pristojnosti političnih oblasti in njihovega medsebojnega sodelovanja.3 Okrajno glavarstvo je moralo poskrbeti za dobro komunikacijo s pripadajočimi občinami, zato so bili uradni dnevi za bolj oddaljene tudi na sedežu okrajnih so- 1 DZVL 1849, št. 116. 2 DZVL 1850, št. 92, str. 42. 3 DZVL 1851, št. 33, str. 48. Tabela 1: LJUBLJANSKO DEŽELNO SODIŠČE Št. Okrajno glavarstvo Kazensko sodišče Okrajno sodišče Davčni urad I Ljubljana Ljubljana Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Vrhnika Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Vrhnika II Kamnik Ljubljana Kamnik, Brdo, Zalog Kamnik, Brdo, Zalog III Kranj Kranj Kranj, Tržič, Loka Kranj, Tržič, Loka IV Radovljica Radovljica Radovljica, Kranjska Gora Radovljica, Kranjska Gora V Postojna, podružnica Bistrica Postojna Postojna, Planina, Senožeče, Lož, Bistrica Postojna, Planina, Senožeče, Lož, Bistrica VI Vipava, podružnica Idrija Vipava Vipava, Idrija Vipava, Idrija Tabela 2: NOVOMEŠKO DEŽELNO SODIŠČE Okrajno glavarstvo Kazensko sodišče Okrajno sodišče Davčni urad VII Novo mesto, podružnica Krško Novo mesto Novo mesto, Kostanjevica, Krško Novo mesto, Kostanjevica, Krško VIII Trebnje, podružnica Radeče (Novi dvor) Trebnje Trebnje, Žužemberk, Stična, Mokronog, Šmartno pri Litiji, Novi dvor Trebnje, Žužemberk, Stična, Mokronog, Šmartno pri Litiji, Novi dvor IX Kočevje Kočevje Kočevje, Ribnica, Velike Lašče Kočevje, Ribnica, Velike Lašče X Črnomelj Črnomelj Črnomelj, Metlika Črnomelj, Metlika 251 Letnik 39 (2016), št. 2 dišč, lahko pa tudi v drugih krajih, kamor je ob določenih dnevih prišel uradnik okrajnega glavarstva. Skrbeli so za razglasitev in izpolnjevanje postav, javni red in mir ter pove- čanje blagostanja občin v okraju. Če v okraju ni bilo dovolj moči za vzdrževanje varnosti, se je glavar po potrebi lahko obrnil na deželnega poglavarja za vojaško pomoč. Zbirali so statistične podatke o številu prebivalstva v okraju, njegovi po- razdelitvi, starostni strukturi, stanu, premoženju, stanovanjih, zaposlitvi in ob- davčenju. Nadzirali in izdajali so dovoljenja v zvezi z izseljevanjem vojaških obve- znikov, skrbeli za sezname vojaških dopustnikov in invalidov v okraju, vpraša- nje nastanitve vojske pa so urejali skupaj z občinskimi predstojniki. Za svoj okraj so hranili popise, mape in karte meja. Ob naravnih nesrečah so pomagali pri pregledu in čimprejšnji odpravi škode ter preprečevanju nadalj- njih nesreč. Dodeljevali so tudi pravico pobiranja miloščine v svojem uradnem okolišu. Okrajni glavarji so nadzorovali župane v zvezi z oskrbo siromašnih, bol- nih in najdenčkov. Rokodelcem so na podlagi domovinskega lista izdajali potne bukvice in o tem vodili posebne zapisnike in evidence. Razsojali so glede izgona tujcev brez listin, prehrane, čuvanja in spremljanja obsojenih na odgon in dolo- čali so odgonske postaje. Na prošnjo županov, sodišč ali pa glede na okoliščine je okrajni glavar lahko odredil akcijo za iskanje in prijetje potepuhov, sumljivih, vojnih ubežnikov in prestopnikov. Potrjeval je tudi kazni v denarju, ki so jih gle- de na občinski zakon lahko določali župani. Prav tako je razsojal o pritožbah na sklepe in naredbah županov glede lokalne policije. Obveznosti okrajnega glavarja so bile poleg vseh omenjenih še skrb za izvajanje predpisov glede cest, snage, protipožarne zaščite, gradenj, odobritve javnega izvajanja glasbe in drugih prireditev. Gradnje so vodile tehnične oblasti, politične oblasti so skrbele, da so bili izpolnjeni predpisi, in sodelovale pri končnem pregledu opravljenih del. Prav tako so nadzorovale izpolnjevanje predpisov v cerkvenih in šolskih zadevah. Za obračun in pobiranje davkov so bili pristojni posebni davčni uradi, glavarstva pa so prevzela pristojnosti nekdanjih dominijev, davčnookrajnih oblasti in kresij: nadzorovala so blagajno in poročala višjim instancam o stanju. Okrajni glavar je nadzoroval občinske volitve. V posebnih primerih je lah- ko tudi odstavil župana ali odbornike, zlasti če so slabo gospodarili z občinskim premoženjem ali iz pohlepa storili kakšen policijski prestopek, ki je vzbudil jav- no pohujšanje. Na okraju so izdajali tudi potne liste za kramarje in vodili posebne regi- stre. Glede podeljevanja privilegijev so prevzeli zadolžitve, ki so jih imele do tedaj kresije. Nova ureditev še ni dokončno zaživela, ko so že bile naznanjene spre- membe. Že konec leta 1851 je cesar poslal ministrskemu predsedniku kabine- tno pismo z navodili za pripravo reorganizacije, ki je med drugim predvidevala ponovno združitev uprave in sodstva na stopnji okrajev. V začetku leta 1853 so bile z ukazom ministrov notranjih, pravosodnih in finančnih zadev izdane najvišje odločbe glede uredbe in opravil okrajnih gosposk (uradov).4 Združitev upravnih in sodnih funkcij je zahtevala, da predstojnik ura- da (glavar) obvlada obe področji, kar je bilo v praksi dostikrat neuresničljivo, zato je bila predvidena namestitev adjunkta za pravosodna opravila. Upravne naloge urada in pristojnosti glede davčnih zadev so ostale precej nespremenje- ne, dodatno pa so bile predpisane naloge s področja pravosodja. Urad je bil kot 4 DVL 1853, št. 33, str. 142, 187. 252 Olga Pivk: Okrajna glavarstva na Kranjskem, str. 249–262 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections okrajno sodišče v kazenskih zadevah prva instanca in je vodil preiskave, obrav- nave in razsodbe v vseh prestopkih, ki niso spadale k drugim oblastem. V posebno poglavje je spadal razpored plač in plačnih razredov uradnikov in služabnikov v političnih in sodnih uradih v kronovinah. Glede uniform je bilo določeno, da imajo predstavniki političnih okrajnih oblasti ovratnik in manšete rdeče barve, predstavniki sodnih oblasti pa vijoli- časte.5 Z najvišjima sklepoma je cesar avgusta in septembra 1853 potrdil število in meje okrajev na Kranjskem in na podlagi tega je februarja 1854 izšel ukaz ministrov za notranje zadeve, pravosodje in finance ter marca istega leta razglas deželne organizacijske komisije za Kranjsko.6 Vojvodina Kranjska je bila razde- ljena na dva sodna okoliša prve stopnje v Ljubljani in Novem mestu in 30 okraj- nih uradov; mesto Ljubljana je spadalo neposredno pod deželno oblastvo. V 501 občini je živelo 478.299 prebivalcev. Območja okrajnih uradov so bila manjša od nekdanjih glavarstev; navezovala so se na sodne okraje. Sodne in upravne zadeve za mesti Ljubljana in Novo mesto ter njuno oko- lico so urejali ločeni sodni in upravni organi, v vseh ostalih okrajih pa so okrajni uradi izvrševali tako upravno kot sodno oblast. Z ministrskim ukazom je bil določen 30. oktober 1854 kot dan, ko bodo uradno prenehala obstajati okrajna glavarstva in začeli uradovati mešani okraj- ni uradi.7 5 DVL 1854, št. 99, str. 99. 6 DVL 1854, št. 56, str. 245, št. 5, str. 13. 7 DVL 1854, št. 258, str. 697. Tabela 3: Razpored plač in plačnih razredov uradnikov in služabnikov v političnih in sodnih uradih Plačni razred Plača (goldinarji) Dodatne ugodnosti Okrajni predstojnik VII. 1200 Brezplačno stanovanje ali stanarina 1100 1000 Okrajni adjunkti IX. 800700 Aktuarji XI. 500400 Kanclisti XII. 400350 Služabniki 250 Uradniška obleka200 Pomočniki 216 Tabela 4: LJUBLJANSKO DEŽELNO SODIŠČE 1 Ljubljansko deželno sodišče kot preiskovalno sodišče obsega Ljubljano mesto, okraje Ljubljana okolica, Brdo, Litija, Vrhnika in Kamnik. 2 Postojnsko preiskovalno sodišče obsega okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Planina in Senožeče. 3 Kranjsko preiskovalno sodišče obsega okraje Kranj, Škofja Loka in Tržič. 4 Radovljiško preiskovalno sodišče obsega okraja Radovljica in Kranjska Gora. 5 Vipavsko preiskovalno sodišče obsega okraja Vipava in Idrija. 253 Letnik 39 (2016), št. 2 Z dodatnimi navodili so natančno predpisali način sprejemanja, presta- vljanja in odpuščanja uradnikov, njihove pristojnosti, odnos do strank in način reševanja ter odlaganja spisov. Okrajni glavar je opravljal dvojno funkcijo, če je bil tega vešč, sicer je so- dne posle opravljal adjunkt. Ta je bil v vseh drugih zadevah podrejen okrajnemu predstojniku. Konceptno osebje je urejalo zadeve s strankami, medtem ko je pisanje in manipulativna dela opravljalo pisarniško osebje s pomočjo diurnistov. Če je bilo treba, so morali opravljati manipulativna dela tudi konceptni uradniki, priprav- ni pisarniški delavci pa so lahko delali tudi s strankami. Delo diurnistov je bilo običajno le pisanje. Služabniki so morali v službi nositi uradno obleko, pomočniki pa so pri delu na terenu imeli na levi strani prsi medeninasto ploščico s cesarskim orlom. Služabniki so čistili pisarniške prostore in opremo ter zapore, prižigali svetilke in jih čistili ter kurili peči. Pod nadzorom uradnika za manipulativna dela so od- pravljali pisma, zavijali in naročali uradna pisanja, hodili na pošto in pomagali uradnikom v pisarni. Ni se jih smelo izkoriščati za privatne namene. Po naročilu so tudi koga prijeli, nadzorovali so zapornike in skrbeli zanje; če so bili zmožni, so jih uporabili tudi za prepisovanje dopisov. Če je bilo mogo- če, so bili nastanjeni v poslopjih, kjer so bili zapori ali uradi. Takšna ureditev je trajala do leta 1867, ko je cesar 11. januarja odločil, da se zaradi »/…/ varčevanja v državnem gospodarstvu« izvedejo nekatere spre- membe. Zadeve politične uprave na Kranjskem, ki so jih do tedaj opravljali de- Tabela 5: NOVOMEŠKO KRESIJSKO SODIŠČE 6 Novomeško kresijsko sodišče kot preiskovalno sodišče obsega okraje Novo mesto, Krško in Kostanjevica. 7 Kočevsko preiskovalno sodišče obsega okraje Kočevje, Velike Lašče in Ribnica. 8 Trebanjsko preiskovalno sodišče obsega okraje Trebnje, Mokronog, Radeče, Žužemberk in Višnja Gora. 9 Črnomeljsko preiskovalno sodišče obsega okraja Črnomelj in Metlika. Tabela 6: Okrajna glavarstva in okrajni uradi OKRAJNO GLAVARSTVO OKRAJNI URADI 1. Radovljica Radovljica in Kranjska Gora 2. Kranj Kranj, Tržič, Škofja Loka, davčni občini Sora in Draga (prej v okraju Ljubljana okolica) 3. Kamnik Kamnik, Brdo 4. Ljubljana Ljubljana okolica, Vrhnika (brez občin Rovte in Žibrše), soseska Slivnica in davčna občina Ilova Gora (prej v okraju Višnja Gora v Stični), soseski Račna in Liplje (prek v okraju Velike Lašče) 5. Kočevje Kočevje, Ribnica, Velike Lašče (brez sosesk Račna in Liplje) 6. Črnomelj Črnomelj in Metlika 7. Postojna Postojna, Ribnica, Senožeče, Vipava, soseski Mrzlo Polje in Strmca (prej v okraju Planina) 8. Logatec Planina (brez sosesk Mrzlo Polje in Strmca), Idrija, Lož, soseski Rovte in Žibrše (prej v okraju Vrhnika) 9. Novo mesto Novo mesto, Žužemberk, Trebnje brez soseske Moravče 10. Krško Krško, Rateče, Kostanjevica, Mokronog brez soseske Dole 11. Litija Litija, Višnja Gora (Stična), soseski Moravče in Dole 254 Olga Pivk: Okrajna glavarstva na Kranjskem, str. 249–262 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections želna gosposka v Ljubljani in dva politična okrajna urada ter 28 mešanih, bodo vodili deželni predsednik (namestnik) na čelu deželne vlade in enajst okrajnih glavarstev.8 S tem sta se uprava in sodstvo dokončno ločiti tudi na najnižji stopnji. Okrajno glavarstvo je vodil okrajni glavar, ki je bil tudi na čelu okrajnega šolske- ga sveta. Področje šolstva je na Kranjskem urejal zakon iz leta 1870, ki je pred- videl ustanovitev deželnega, okrajnih in krajevnih šolskih svetov.9 V novi ureditvi so okrajna glavarstva postala tudi prva instanca za zadeve direktnih davkov in so imela zato zaposlenega davčnega referenta. Kranjska je bila razdeljena v pet stavbnih okrajev, ki so združevali več okrajnih glavarstev, od katerih je eno opravljalo tudi stavbno službo. To delo je opravljal tehnični uradnik oz. okrajni inženir. Izjema je bil ljubljanski stavbni okraj, kjer je zaradi varčevanja gradbene zadeve oskrbovala deželna gosposka.10 Kot pomožne strokovne moči so pri okrajnih oblastvih namestili okraj- ne zdravnike, okrajne živinozdravnike in gozdarske tehnike. Na Kranjskem je bilo sistemiziranih pet državnih služb za okrajne zdravnike, ki so imeli sedeže v Ljubljani za okrajna glavarstva Ljubljana, Litija in Kamnik, v Kranju za Kranj in Radovljico, v Postojni za Postojno in Logatec, v Novem mestu za Novo mesto in Krško in v Kočevju za Kočevje in Črnomelj.11 Okraji tudi po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 niso doživeli bistvenih sprememb glede pristojnosti, le da je uradni jezik postala slovenščina.12 Z ured- bo o razdelitvi države na oblasti je bila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev razdeljena na oblasti. Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani je združevala mesto Ljubljana in politične okraje Črnomelj, Kamnik (brez občin Motnik, Trojane in Špitalič), Ko- čevje, Kranj (z občino Jezersko), Krško, Litija, Ljubljana okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica, sodna okraja Brežice in Sevnica, občini Veliki Kamen in Mrč- na sela in sodni okraj Laško (brez občine Šentrupert). Dotedanji okraji so se preimenovali v sreska glavarstva, okraja Brežice in Sevnica sta bila združena v en srez. Na čelu je bil sreski poglavar kot izvrševalec upravne oblasti pod nadzo- rom velikega župana. V pomoč so mu bili posebni strokovni referenti: sanitetni, tehnični, prosvetni, veterinarski, ekonomski in gozdni ter pomožno osebje.13 Leta 1928 so srezom vzeli upravo davkov, naslednje leto pa so jih preimenovali v sreska načelstva pod vodstvom sreskega načelnika kot organa državne upra- ve. Delovala so do leta 1941 oz. 1945. Na področju Gorenjske, ki so jo zasedli Nemci, so jih ukinili, na območju Ljubljanske pokrajine pa so poslovala naprej pod imenom Okrajna glavarstva. Ljubljanska pokrajina je bila razdeljena na 5 glavarstev (Ljubljana okolica, Logatec, Novo mesto, Črnomelj in Kočevje). Fe- bruarja 1943 so bila glavarstva preimenovana v okrajne civilne komisariate, ki so delovali do konca vojne leta 1945. Pisarniško poslovanje okrajnih uradov Registraturni načrt v kombinaciji z delovodnikom (vložnim zapisnikom) je bil temelj za ureditev velike večine registratur v naših krajih do leta 1918, vendar se je njihova oblika večkrat spreminjala. Delovodnik je bil evidenca, ki je omogočala pregled nad celotnim postopkom v zvezi z neko zadevo. Začeli so jih uporabljati konec 18. stoletja in so bili sprva enovrstični oz. enostavni, za lažje 8 ZUL 1867, VII. del, št. 8, str. 18. 9 DZ 1870, str. 157–168, RGB 1869, št. 40, str. 163. 10 ZUL 1868, št. 10, str. 23. 11 ZUL 1871, št. 7, str. 12, RGB 1870, št. 68, str. 125. 12 Ur. l. NV 1918, št. 203, str. 54. 13 Ur. l. PU 1922, št. 134, str. 313–314. 255 Letnik 39 (2016), št. 2 iskanje pa so bila izdelana abecedna kazala. Rešene zadeve so odlagali po snovi na podlagi nekega vsebinskega načrta ali po delovodnih številkah za obdobje enega leta. Ker je praksa pokazala, da razvrstitev snovnih skupin po abecedi ne omo- goča dobrega pregleda, so začeli uporabljati bolj sistematične oblike. Začetek dela novih upravnih uradov po letu 1848 je bila tudi priložnost za ureditev do tedaj neenotnega pisarniškega poslovanja, s čimer naj bi izboljšali pogoje za hitro in pravilno reševanje zadev in hkrati olajšali delo uradnikom pri namestništvu in okrajnih glavarstvih, ki so se morali pri premestitvah oz. napre- dovanjih vedno znova prilagajati načinu uradovanja in odlaganja spisov, ki je bil značilen za posamezne urade. Namestništvo za Kranjsko je tako leta 1851 izda- lo enoten registraturni načrt za namestnišvo in okrajna glavarstva. Predvidel je razdelitev na 38 registraturnih oz. vsebinskih fasciklov, ki so se delili na različno število oddelkov. Za pomoč pri iskanju je imel načrt na začetku kazalo za iskanje po registraturnih fasciklih in na koncu stvarno kazalo. Prvi oddelek je vedno vseboval normalije za določeno področje. Temu naj bi po navodilih prilagali tudi kronološki seznam normalij v obliki vsebinskih izvlečkov (knjižica normalij). Zaradi široko zastavljenega načrta se je dogajalo, da posamezni oddelki za neko oblastvo sploh niso bili koristni, po drugi strani pa ni mogel predvideti vseh vsebin. Zato je bilo dovoljeno odpirati nove oddelke v posameznem fasci- klu: Zadeve, ki niso spadale nikamor, so odložili v začasne fascikle, imenovane miscelanea. Predvidena je bila možnost razširitve načrta z novimi številkami fasciklov. Fascikle in oddelke so označevali z arabskimi številkami (npr. Fasc. 19-5), oddelkom pa so lahko dodali pododdelke, ki so jih prav tako označevali z arab- skimi številkami (Fasc. 19-5-1).14 14 Registraturni načrt 1851. Tabela 7: Seznam normalij Fasc. Vsebina 1 Cesar, cesarska hiša, ustava 20 Vojaške zadeve 2 Vlada 21 Trgovina, obrt, tovarne, letni sejmi 3 Državni zbor 22 Gradbene zadeve, ceste, vodne gradnje 4 Deželni zbor 23 Pošta in telegraf 5 Stanovi 24 Privilegiji 6 Okrajne zadeve 25 Kmetijstvo 7 Občinske zadeve 26 Izsuševanje močvirja 8 Državljanstvo 27 Gozdne zadeve 9 Meščanska straža 28 Rudarske zadeve 10 Odprava podložništva 29 Cerkvene in duhovniške zadeve 11 Deželne, okrajne, občinske meje 30 Nekatoliške verske zadeve 12 Statistični podatki 31 Študij in šolstvo 13 Policijske zadeve 32 Pravosodje 14 Orožništvo 33 Preiskovalni zapor in kaznilnica 15 Tisk 34 Finance 16 Društva, hranilnice 35 Domene 17 Zdravstvo 36 Pristojbine 18 Humanitarni zavodi in ubožne zadeve 37 Davčne zadeve 19 Posvetne ustanove 38 Kataster 256 Olga Pivk: Okrajna glavarstva na Kranjskem, str. 249–262 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Če so bili nekateri spisi pogosto v uporabi, so jih smeli hraniti v priročnem arhivu. Tako so nastali t. i. konvoluti oz. specialni fascikli, ki jih najdemo v vseh fondih okrajnih glavarstev in se nanašajo predvsem na lovske in gozdne zadeve. Zaradi uvedbe mešanih okrajnih uradov je bilo treba uvesti dvojno ozna- čevanje spisov, saj so jih strogo ločevali, čeprav je bil le en urad. Za sodne spise Tabela 8: Označevanje posameznih vsebin z velikimi črkami Oznaka Vsebina A Zakoni in predpisi B Službene in osebne zadeve C Vojska D Cerkvene zadeve in šolstvo E Zdravstvo, skrb za reveže, dobrodelne ustanove F Kmetijstvo, rudarske, gozdne in lovske zadeve G Trgovina in obrt H Ceste in druge gradbene zadeve, razen tistih, ki se nahajajo pod D, E, F in G J Policijske zadeve, če ne spadajo pod E, F, G in H L Občinske zadeve M Davki, pristojbinske in finančne zadeve N Razno Tabela 9: Označevanje posameznih vsebin z velikimi črkami in arabskimi številkami A-1 Okrožnice, policijska poročila, vdovske podpore A-2 Uslužbenci, porotniki, okrajna blagajna A-3 Volitve v državni zbor, deželni zbor B-1 Okrajna blagajna, bolniška blagajna D-1 Naravne nesreče, požari, odškodnine E-1 Bolezni, pokopališča E-2 Veterina F-1 Gozd, paša G-1 Občinske volitve, občinski proračun G-2 Občinska blagajna, občinska zveza H-1 Obrtna dovoljenja H-2: Obrtni prekrški, dviganje cen H-3: Sejmi H-4 Gradnje cest in mostov H-5 Gradnje ob državnih cestah J-1 Lov, ribolov K-1 Cerkvene zadeve K-2 Dovoljenja za poroko K-3 Šolstvo L-1 Poljedelstvo, pašni spori, izkop rude, agrarne operacije, barje M-1 Naborniki, razpored P-1 Tedenska policijska poročila P-2: Potni listi, policijska poročila P-3: Kontrola mer in uteži P-4 Zaporniki, prisilna delavnica, klateži P-5 Samomori, rešitve življenja, smrtne nesreče P-6 Tedenska policijska poročila U-1 Nesreče pri delu V-1 Društva W-1 Vodne zadeve 257 Letnik 39 (2016), št. 2 so uporabljali rimske številke, za upravne spise pa je bil izdelan nov registratur- ni načrt, ki je predpisal označevanje posameznih vsebin z velikimi črkami: Če je bil kakšen oddelek zelo obsežen, so ga lahko razdelili v več zvezkov in označi z malimi črkami (N/a, N/b …).15 Ko so po upravni reorganizaciji leta 1868 ponovno obnovili okrajna gla- varstva, so ta spet začela uporabljati enoten registraturni načrt iz leta 1851, ki so ga ustrezno prilagajali potrebam. V praksi je to pomenilo, da so nove vsebine, ki niso imele ustrezne oznake, pogosto odlagali kjer koli ali pa uradnik prepro- sto ni bil dovolj natančen pri klasificiranju zadeve. Okrajno glavarstvo Ljubljana okolica je leta 1906 začelo uporabljati nov registraturni načrt, ki je posamezne vsebine označeval s črkami, podskupine pa z arabskimi številkami: Postopoma so začeli opuščati registraturne načrte in urejati zadeve na podlagi kombiniranega (tri- ali petvrstičnega) delovodnika, ki je omogočal več vpisov pod eno številko. Prva opravilna številka je postala temeljna številka za celotno zadevo, tudi če je ta trajala več let. Uporaba delovodnika je postala ob- vezna po letu 1924 in na tem je temeljilo tudi pisarniško poslovanje, ki so ga leta 1930 predpisali za vse splošne upravne oblasti v banovini. Ker so zadeve odla- gali glede na delovodne številke, je bil osnovni pripomoček za iskanje abecedno kazalo, kamor so zadeve vpisovali po imenih oseb in krajev, na katere se je spis nanašal, oz. po vsebini. Pri uradih z majhnim številom spisov so še naprej upo- rabljali enostavni vložni zapisnik. Prehod od registraturnega načrta k odlaganju po delovodnih številkah je bil pri nekaterih uradih takojšen (Okrajno glavarstvo Logatec), medtem ko je Okrajno glavarstvo Radovljica še do leta 1930 upora- bljalo nekakšno vmesno obliko (npr. vse policijske zadeve pod eno registratur- no oznako, znotraj pa razdelitev po delovodnih številkah), kar je glede na to, da evidence niso ohranjene, dodatno otežilo proces urejanja in popisovanja. FONDI OKRAJNIH GLAVARSTEV V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE16 SI AS 129 Okrajno glavarstvo Kamnik Fond obsega splošne spise 1932–1941 (49 škatel) in evidence 1871– 1940 (185 knjig). Vodna knjiga je vključena v zbirko vodnih knjig. Gradivo je avgusta 1955 izročil okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. Del starejših spi- sov (32 škatel), ki se nanašajo na razne vodne zadeve, hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI AS 131 Okrajno glavarstvo Kranj Kranjski okraj je bil ustanovljen januarja 1850 iz dotedanjih okrajnih komisariatov Kranj-Velesovo, Škofja Loka, Tržič in Smlednik. Po dokončni raz- delitvi marca istega leta so Okrajno glavarstvo Kranj sestavljali okoliši novih sodnih okrajev Kranj (povečan za sodni okraj Smlednik, glavno občino Vodice, k. o. Lahovče, Dobrava, Zalog, Zbilje in Žeje) in sodna okraja Škofja Loka in Tržič. Naslednje leto so odpadle katastrske občine Bukovica, Repnje, Lahovče, Dobra- va, Zalog, Šinkov Turn, Vodice, Vesca in Polje (priključene kamniškemu okraju) ter Šmartno, Pirniče, Tacen, Zbilje in Žeje (priključene okraju Ljubljana okolica). Leta 1867 sta bili okraju Kranj priključeni katastrski občini Sora in Draga (do tedaj pod Ljubljana okolica) in leta 1920 še občina Jezersko. Leta 1927 se je začela osamosvojitev škofjeloškega okraja, ki je nato 1937 postal samostojno sresko načelstvo, ki je delovalo do začetka vojne. 15 DVL 1855, št. 72, str. 310. 16 Vodnik ARS II, str. 59–67; Vodnik ZAL, str. 121, 221, 331, 377. 258 Olga Pivk: Okrajna glavarstva na Kranjskem, str. 249–262 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Fond obsega spisovno gradivo za čas 1855–1941 (87 škatel) in je urejeno po vsebini in deloma kronološko. Leta 1951 ga je arhivu izročil dr. Miklavčič iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Del gradiva (15 škatel), ki se nanaša na šolstvo, gradnje in obrt, hrani Zgo- dovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj. SI AS 132 Okrajno glavarstvo Litija Leta 1867 so sestavljali Okrajno glavarstvo Litija dotedanji Okrajni urad Litija, soseski Moravče (prej Okrajni urad Trebnje) in Dol (prej Okrajni urad Mo- kronog) ter Okrajni urad Stična brez soseske Slivnica in davčne občine Ilova Gora. Leta 1922 se je glavarstvo preimenovalo v Sresko poglavarstvo Litija, leta 1929 pa v Sresko načelstvo Litija in je delovalo do leta 1941. Fond je avgusta 1955 izročil okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica in ob- sega spise za čas 1913–1941 (6 škatel) ter vložne vpisnike za čas 1937–1940 (7 knjig). Vodna knjiga je bila izločena iz fonda in priključena v SI AS 124, Zbirka vodnih knjig. Precej gradiva (9 škatel, 1 fascikel), zlasti občinske, obrtne, vodne in druge zadeve, hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI AS 133 Okrajno glavarstvo Ljubljana okolica V fondu so splošni spisi za čas 1880–1954 (436 škatel), medtem ko evi- dence (435 knjig) segajo tudi v leto 1820 (okrajna gosposka Turn ob Ljubljani- ci in Fužine ter okrajni komisariat Ljubljana okolica). Leta 1868 se v Okrajno glavarstvo Ljubljana okolica združijo dotedanji Okrajni urad Ljubljana okolica (brez davčnih občin Sora in Draga, ki sta bili priključeni Okrajnemu glavarstvu Kranj), soseska Slivnica in davčna občina Ilova Gora, ki sta bili prej pod okrajem Višnja Gora, soseski Račna in Liplje (prej pod okrajem Velike Lašče) in Okrajni urad Vrhnika (brez sosesk Rovte in Žibrše, ki sta prišli pod Okrajno glavarstvo Logatec). Gradivo je arhivu leta 1955 izročil Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. Nekaj gradiva (44 fasciklov) s področja vodnih zadev hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI AS 134 Okrajno glavarstvo Logatec Leta 1867 je bil sedež okrajnega urada iz Planine prestavljen v Logatec, naslednje leto se je preimenoval v Okrajno glavarstvo Logatec (Planina), leta 1874 v Okrajno glavarstvo Logatec pri Planini in čez dve leti v Okrajno glavar- stvo Logatec. Leta 1867 sta prišli pod Okrajno glavarstvo Logatec tudi občini Rovte in Žibrše (do tedaj pod Vrhniko) ter dotedanja okrajna urada Idrija in Lož, občini Mrzlo Polje in Strmca pa sta iz Okrajnega glavarstva Logatec prešli v Okrajno glavarstvo Postojna. Po prvi svetovni vojni se je zaradi mejne proble- matike z Italijo obseg okrajnega glavarstva Logatec spreminjal. Ker so Italija- ni zasedli logaško kotlino z Logatcem, je moral glavar izročiti urad italijanskim oblastem. Nezasedeni deli: občina Begunje, Sv. Vid nad Cerknico, Bloke, Cerkni- ca, Lož in Stari trg pri Ložu so bili združeni v ekspozituro logaškega glavarstva s sedežem v Cerknici, nezasedeni del občine Žiri pa je bil začasno pridružen kranjskemu okraju. Po podpisu Rapalske pogodbe je bila marca 1921 začasna ekspozitura opuščena in obnovljeno je bilo okrajno glavarstvo Logatec, ki so mu pozneje priključili tudi občino Žiri. (Ur. l. NV SHS, št. 14/140 in št. XXI/187). Ek- spozitura je skrbela za red in mir, objavljanje in izvrševanje odredb, nadzor nad delom občin, izvrševanje rekvizicij in vodstvo aprovizacije. Okrajno glavarstvo je bilo ukinjeno leta 1945. Fond je marca 1948 arhivu izročil Okrajni ljudski odbor Rakek in je bil v zelo slabem stanju. Del gradiva je leta 1959 prevzel arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v Arhivu Republike Slovenije. Spisovno gradivo (717 škatel) v glavnem obsega obdobje od 90-ih let 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne, nekaj gradiva s področja cerkvenih in goz- 259 Letnik 39 (2016), št. 2 dnih zadev, vodnih gradenj in servitutov pa je tudi starejše. Evidence so iz let 1879–1942 (116 knjig). Ena škatla gradiva je tudi v Zgodovinskem arhivu Lju- bljana. SI AS 136 Okrajno glavarstvo Postojna Ob ustanovitvi leta 1849 so v Okrajno glavarstvo Postojna s podružnico v Trnovem (Bistrici) spadala območja davčnih uradov Postojna, Planina, Seno- žeče, Lož in Bistrica. Leta 1854 je bilo glavarstvo razdeljeno na okrajne urade Postojna, Bistrica, Lož Planina in Senožeče. Leta 1867 je bil njegov obseg nasle- dnji: dotedanji Okrajni urad Postojna, soseski Mrzlo Polje in Strmca (do tedaj pod Okrajnim uradom Planina) in dotedanji Okrajni uradi Bistrica, Senožeče, Vipava. 1918. je prišlo glavarstvo pod Italijo. Leta 1961 je fond izročil Državni arhiv iz Trsta. Spisi so razdeljeni na splo- šne spise, ki so urejeni po registraturnem načrtu iz leta 1851, in predsedstvene, rezervatne ter mobilizacijske spise, urejene kronološko. Nekaj je tudi starejšega gradiva gradbenih in vodnih zadev, ki je nastalo pri kresijskem uradu Postoj- na (skupaj 223 škatel in 28 fasciklov). Spisovne evidence obsegajo obdobje od 1853–1918, zbirke normalij od 1886–1913, evidence okrajnega šolskega sveta od 1875–1916 ter vodni kataster (skupaj 234 knjig). SI AS 137 Okrajno glavarstvo Radovljica Od leta 1814 sta delovali okrajni gosposki Bled in Radovljica, 1840. pa je bil ustanovljen Okrajni komisariat Radovljica in Bled s sedežem v Radovljici. Iz Okrajne gosposke Bela Peč (od leta 1814) je leta 1841 nastal Okrajni komi- sariat Bela Peč s sedežem v Kranjski Gori. 1849. je bilo ustanovljeno Okrajno glavarstvo Radovljica, pod katero sta spadala davčna urada Radovljica in Kranj- ska Gora. Leta 1854 sta davčna urada Radovljica in Kranjska Gora postala sa- mostojna okrajna urada, po letu 1868 pa sta bila ponovno združena v Okrajno glavarstvo Radovljica. V tem fondu je največ gradiva, saj obsega 1381 škatel, časovno pa sega tudi v 18. stoletje. Predspisi se nanašajo na upravljanje gozdov, spore zaradi ser- vitutnih pravic, cerkvene zadeve, domovinsko pristojnost in so bili priključeni glavarstvu po ukinitvi predhodnih okrajnih uradov za potrebe tekočega poslo- vanja. Januarja 1946 je arhivu gradivo izročil Federalni zbirni center, dve škatli pa hranijo tudi v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj. V fondih okrajnih glavarstev Logatec, Črnomelj in Novo mesto, ki jih hra- ni dislocirana enota Arhiva republike Slovenije na Kongresnem trgu, se najde gradivo iz obdobja 2. svetovne vojne 1941–1945. Večino gradiva okrajnih gla- varstev Črnomelj in Novo mesto pa se nahaja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto. VIRI • Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino (DZVL), III. del, št. 26, str. 16, 31. 10. 1849, št. 116 • Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino, IV. del, II. letnik, 1850, št. 92, str. 42 • Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino, VI. del, III. letnik, 1851, št. 33, str. 48 • Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko (DZ), VIII. del, 1870, str. 157–168 VIRI IN LITERATURA 260 Olga Pivk: Okrajna glavarstva na Kranjskem, str. 249–262 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections • Deželni vladni list za kranjsko vojvodino (DVL), IX. del, V. letnik, 1853, št. 33, str. 142, str. 7 • Deželni vladni list za kranjsko vojvodino, XIX. del, VI. letnik, 1854, št. 99, str. 99 • Deželni vladni list za kranjsko vojvodino, I/XII. del, VI. letnik, 1854, št. 56, str. 245 in II/III. del, VI. letnik, 1854, št. 5, str. 13 • Deželni vladni list za kranjsko vojvodino, XLV. del, VI. letnik, 1854, št. 258, str. 697 • Deželni vladni list za kranjsko vojvodino, I/XVI. del, VII. letnik, 1855, št. 72, str. 274, Ukaz ministrov notranjih zadev in pravosodja 17. marca 1855 • Deželni vladni list za kranjsko vojvodino, I/XVI. del, VII. letnik, 1855, št. 72, člen 116, str. 310, Ukaz ministrov notranjih zadev in pravosodja 17. marca 1855 • Reichgesetzblatt (RGB, državni zakonik), 1869, št. 40, str. 163 • Reichgesetzblatt 1870, št. 68, str. 125 • Zakonik in ukazni list za vojvodstvo Kranjsko (ZUL), 1867, VII. del, št. 8, str. 18 • Zakonik in ukazni list za vojvodstvo Kranjsko, 1868, IX. del, št. 9, str. 20 • Zakonik in ukazni list za vojvodstvo Kranjsko, 1868, X. del, št. 10, str. 23 • Zakonik in ukazni list za vojvodstvo Kranjsko, 1871, III. del, št. 7, str. 12 • Uradni list Narodne vlade SHS (Ur. l. NV), št. 203, str. 54, 1918. • Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo (Ur. l. PU), št. 134 in 135, str. 313–314, 1922 • Registraturni načrt za namestništvo in okrajna glavarstva na Kranjskem (Allge- meine Übersicht des Registraturs-Planes), prevod, Ljubljana 1996 LITERATURA Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije II, Ljubljana 1999, str. 59–67 Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1992, str. 121, 221, 331, 377 DISTRICT BOARDS IN CARNIOLA District boards were first established in March 1850 and represented the lowest level of administration. At this level, administration and judiciary were separated from each other for the first time. 10 boards in Carniola were pre- sided by the governor and his assistants. They were granted the whole area of district, county and patrimonial offices before the March Revolution. In Febru- ary 1854, administration and judiciary were merged again at a district level and mixed offices were established. District governor exercised double function if he was skilled enough, otherwise he got an assistant. Despite one office, the ma- terial of both branches of government was separated. Carniola had 30 such joint offices for they were using the territories of former district courts. In the year 1867, district boards were reformed again and administration and judiciary were completely separated even at the lowest level. 11 administrative districts were presided by the district governors who also headed the district school councils. Experts from different fields provided them with help: foresters, tax officers, doctors, district constructional engineers. Even emergence of the new State of Slovenes, Croats and Serbs (SHS) in 1918 did not bring any changes in district governors' competencies and a few years later local chiefs. The new border removed only district board Postojna which became a part of Italy. Major changes were brought about by the Second World War in 1941 when boards Ra- dovljica, Kranj, and Kamnik were abolished and at the end of the Second World War, in the end of 1945, when district board Ljubljana – surroundings, Logatec, SUMMARY 261 Letnik 39 (2016), št. 2 Novo mesto, Črnomelj and Kočevje were also abolished. File operations were similar in all offices. They used filling plans which enabled records deposition by contents and work registers where they were keeping records of all proce- dures regarding specific subject matters were submitted. Work registers were initially simple or single-lined, and combined work registers were introduced after 1918; three- or five-lined ones that enabled more records regarding one subject matter. At that time, the depositions according to the filling plan or con- tents was cancelled and depositions of records according to work registers or chronologically were implemented.