- I t ' »• » • _ . 3 NaiT^čji slovenski dnevnik v 7-Hruženih državah • » $600 . . $3 00 Z* New York celo leto . . $" .00 Za inozemstvo celo leto $7.00 5 Veiis za vse leto Za po« leta Ne GLAS NARODA List.slovenskih.delavcev v Ameriki, btSSHSFASSki The largest Slovenian Daily L | the United btates. Inofld ever v day eacept Suii*!ayt m *ncl legal Holidays. 75,000 Readers«. TELEFON: COBTLAKDT 2876 NO. 40. ~ ŠTEV. 4t>. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3,1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 25, 1927. — PETEK, 25. FEBRUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. POLOŽAJ V INDUSTRIJI MEHKEGA PREMOGA Rekrutiranje Nemcev za franc Legijo. Javno mnenje Berlinča-nov je bilo razkačene, ker so Francozi zaprli policiste, ki so preprečili rekrutiranje« MIAMI, Fla., 24. feb. — Politični komitej Uni XT ... 0. . , av/ i • i- i v - . , - -- BERLIN, Nemega, 24. febr. ted Mine Workers je razpravljal včeraj tukaj vec prirojena sovražnost med Fran- kot dve uri o nesoglasju glede novega mezdnega cozi in Nemci je bila nanovo vzbu- dogovora, vsled katerega se je odgodila skupna !>na vsled aretacije d veli nemških , r •■11*1*1 • j.1 'policijskih uradnikov, nastanjc- konrrenca premolarjev in delodajalcev^iz central I « I 1 » C A/( Ain rv t 1 iti I * r\ £■♦ <1 I nega tekmovalnega polja. Čeprav se je sestal komitej za zatvorjenimi dur mi in čeprav ni hotel niti predsednik Lewis, niti Premogarji so sklenili omejiti boj na centralno polje. —Na stavko ne bodo pozvali premogar-jev iz drugih držav. — Dovolj premoga za železnice. — V slučaju štrajka ne bo javnost preveč trpela. — Delodajalcem je Jacksonville dogovor trn v peti. Velika napetost med Angleži in Rusi. nih v zasedenem ozemlju, ker staj pri izvrševanju svoje dolžnosti j uničila nepostavne rekrutacijskc načrte francoske legije tujcev. j , , , j..i . • - i . J Slučaj je naslednji: ■ kak drugi uradnik pojasniti vsebine razgovorov, jej _ Policijska uradnika. vendar Lewis pozneje izjavil, da ne bodo sprejeli ljujoča oddelkoma v "Windenu in premogarji nobenega.kontraka, ki bi temeljil na Stcinfeid, sta videla skupino se-, v j idemnajstih mladih mož, potujočih skrcanju mezd. ... .. I napram Mainzu. Te mlade može Ce bodo vztrajali premogarji pri svojih zahte- je vodil neki civilist. Vse sta are-vah, bodo zapustili delo dne 1 . aprila, razven Če bi tirala ter odvedla v Karlsruhe. Angleški kabinet je poslal v Moskvo ostro poslanico. — Zapretil je s prekinjenjem trgovskih stikov ter diplomatičnih odnešajev. — Angleški kabinet je zanikal, da se vrši protisovjetska propaganda v sosednih deželah. Vatikan se strinja z Mussolinijem glede razoroženja. Glasilo Vatikana je proti predlogom pi edsedni-ka Coolidge-a. — Pravi, da je treba v glavnem splošnega -vojaškega in moralnega razoreženja. RIM, Italija, 24. februarja. — Osservatore Romano, oficijelni organ Vatikana, je opozoril na dejstvo. da je dne 1. avgusta 1917 iz-L0XD0N, Angli ja, 24. febr. — dala sveta stolica poziv »a vse na Austen Chamberlain je izročil vče- i rode r ka že inica t Bukharina odobril tudi precised-- ■ i;f.v ; I . • , 1 , nobene akcijc od strani Franco- j ik m ov ter nadaljuje: včeraj politični premogarskl komitej, da bodo Uov. Z velikim ogorčenjem so spre-j _ PopUiStljivo staliW katero vsled Stavke prizadeti le unijski rovi V tekmoval-Urtrvsled t*ga~v Berlinu vest, dajje pckazala na««'vlada sovjet- nem centralnem ozemlju. Unijskim rovom v zu- s,a bila oba P°liciiska uradnika,skim agentom in državljanom, mo- nanjih okrajih se bo dovolilo obratovanje na teme-r^dlTni sicer dobila še nobene-'ra biti loreno od poznava,lja njih Jju obstoječega Jacksonville dogovora, ne da bi ga oficijelnega obvestila o tcM1ia\n"i°eši™ vlada sklenili novih kontraktov v teh okrajih, dokler selaretaeijah tcr vslc<1 toffa tudi ni delovala hotela razpravljati o tem, a nem-J ško prebivalstvo je ogorčeno, ker kaže ta akcija namen Francozov, da prepovedo vmešavanje v tajno rekrutacijo celo med nemškimi ! podaniki in na nemških tleh. i Glasi se, da bo dvignila vlada Dernburg c plačilni zmožnosti Nemčije. ne uredi zadev z delodajalci v centralnem tekmoval nem polju. Centralno tekmovalno polje vključuje Ohio, zapadno Pennsylvanijo, Indiano in Illinois. Izven teh držav obstajajo številni unijski rovi mehkega premoga in te označujejo kot 'zunaj ležeče okraje*, protest, kakorhitro bo prišlo v Nekako 150,000 unijskih premogarjev je zapo- Berlin oficijelno obvestilo glede slen;h v teh zunanjih okrajih v Iowi, Missouri, Kan- arctacIJ sasu, Oklahomi, Coloradu, Wyomingu, Montani, Michiganu in Washingtonu. Večina teh rovov je last velikih železniških sistemov. Dejstvo, da ne bodo ti rovi zaprti, pomerua, da bodo zagotovljene dobave premoga številnih železniških sistemov tudi v slučaju stavke. Ker bodo obratovali tudi neunijski rovi v južnih državah, ne bo javnost ničesar trpela vsled te stavke. Politični komitej je tudi razpravljal o vprašanju krajevnih dogovorov. Premogarji so se baje za vzemali za spravljivo politiko ter zagovarjali vzdržanje separatnih kontraktov, če le mogoče z delodajalci v llinoisu in Indiani. Premogarji so mnenja, da je kazala konferenca, da niS'j delodajalci proti uravnavi na temelju stare mezdne lestvice, a njih upanja so bila uničena včeraj, ko so delodajalci javno obsodili Jacksonville dogovor. za netra miru. je neprestano pospeševanje svetov- BERLIX, Nemčija. 24. febr. — V odgovor na izjavo bankirja Ro-biusona iz Los Angelesa, ki je pomagal pri izdelovanju Dawesovc-ca reparacijskega načrta, je izjavil včeraj dr. Dernburg v Berliner Tageblattu, da je sicer Nemčija zmožna in voljna plačevati, da pa je vprašanje, koliko in kako doigo. Opozoril je. da bodo bremena. Važna najdba ruskega učenjaka« Ruski raziskovalec pravi, da so edini prebivalci "svetega otoka" trije menihi, ki niso še nikdar videli belega Človeka. MOSKVA, Rusija, 24. febr. — Polkovnik Peyrt Kozlov, slavni ru$ki raziskovalec, ki je uašel mrtvo mesto K h ar« kot« tekom zadaj«- ekspedicije, je bil - napaden od domačinov tekom noči. Kakih 4.50 konjenikov je obdalo njega in njegove tovariše. Preiskovalci, so otvorili ogenj na napadalcc. ter jih dosti ubili. Po bitki, ki jc trajala eno uro, so napadalci pobegnili v gričevje. Polkovnik Kozlo* je razkril Kukuncr jezeru skrivnosten sveti otok, kojega ctlini prebivalci so trije budistični menihi, ki izgledajo kot ljudje iz kamenite dobe Imajo močne kosti ter so kosmati po celem životu. Ti menihi niso še nikdar poprej videli civiliziranega človeka ter so zbežali ob pogledu na Kozlova in njegove tovariše. V Preganjanje komunistov v repbuliki Chile. Novi čilenski diktator je razkril " zaroto — Prejšnji ministr. predsednik je bil aretiran kot komunist. javnega reda. V zvezi s tem je vatikanski list v uvodnem članku kritiziral predlog predsednika Coolidga gklede nadaljne omejitve mornariških oboroževanj. — Takega resnega problema. — je rekel Osservatore Romano. ni mogoče rešiti v medli luči naivnih iluzij. Ravno nasprotno: za kaj takega jc treba hladnega realizma, ki naj bo tako daleko-viden in smo t r en, "kajti mir ne pomenja žrtvovanja tega ali drw-gega naroda. Mir ni sad, katerega bi iztrgala neizkušenemu narodu pretkanost drugega naroda. Resničnega tajnega miru ni mogoče vsled tega doseči potom kom binirane akcije dveh faktorjev. Prvi jp splošno razoroženje. spremljano od jamstev in drugi je duševna vzgoja narodov sveta Tekom pobijanja predloga za nadaljno razoroženj^ pravi list: — Oborožen mir je absurden. Oborožen mir je trenuten, mimo-idoč in brez duše, mir. ki je bolj proizvod strahu kot pa prepričanja. Ideal razoroženja je tako plemenit, da ga ni mosroče doseči potoni delnih odredb. Ce hočejo biti razoroženja uspešna, morajo biti splošna istočasna in spremljana od jamstev. V drugačnem slučaju ni mogoče dolžiti onih, kojih mornarice so zadostne le za njih potrebe. če nočejo sprejeti nadalj-nih omejitev. PR0TIREV0LUCIJ0NARJI POSLANI V ŠANGHAi Ruski protirevolucijonar ji so bili poslani v Sanghaj. Governer Šantunga je nadomestil maršala Suna v boju proti južnim kitajskim nacijonalistom. — Ku v Pekingu je resigniral. — Nadaljna amerisk zaščita. BUENOS AIRES. Argentina. 24. februarja. — Poročila javljajo listu La Nation, da je pričela čilenska vlada v Santiago uveljavljati ostre odredbe proti domnevan im zarotnikom. Izvršenih Velik požar v Manili. MANILA, Filipini. 24. febr. — Vsled požara j«' bilo uničenih včeraj zjutraj deset velikih trgovin ob Escolta, glavni trgovski eesti v Manili. SANGHAJ, Kitajska, 24. feb. — Severni general Sun Cuang Fang je bil izločen, ko so njegove vcijake potisnile nazaj zmagovite čete nacionalistične stranke. Sunova armada se je umaknila proti Sunkiangu, ki je oddaljen le še trideset milj od Sanghaja. General Sun je sklenil s svoji mprejšnjim sovražnikom ter sedanjim zaveznikom, generalom Cangom, vojaškim komanderjem province San-tung, dogovor, da mu bo slednji prihitel na pomoč. Vrhovni poveljnik severnih armad, maršal Cang Tso Lin, je poveril governerju Santunga popolno kontrolo nad Sanghajom. General Cang je že pre vzel Nanking, glavno mesto province Kiangsu, v kateri se nahaja tudi Sanghaj. Vsled tega je izgubil general Sun vseh pet provinc, katere je nekoč obvladal. Ruska prednja straža generala Canga je že dospela v Sanghaj. Razventega se poroča, da je 4000 mož infanterije in artilerije in šest oklopnih vozov dospelo v Vusieh, približno 45 milj severozapadno iz Sanghaja. Ruske čete generala Canga obstajajo iz ostankov armade generala Wrangla, katere je razgnala rdeča armada, ter drugih protirevolucijonarnih voditeljev, ki so po končni zmagi revolucije pribeža-ii v Mandžurijo ter stopili v službo diktatorja Cang Tso Lina. Mornarji dveh kitajskih kanonskih čolnov, ki so vprizorili predvčerajšnem poskus, da razstrele ar-zenal severne armade, se niso hoteli pokoriti zahtevi šanghajskega poveljnika, da se izkrcajo, ker so jim zapretili z obglavljen jem radi njih revoluci-jonarnega nastopa. Oddelek vojakov je bil poslan na obe ladji, da pregovori mornarje, a ni imel nobenega uspeha. LONDON, Anglija, 24. feb. — Reuterjeva brzojavka poroča iz Sanghaja, da so krajevne čete maršala Suna včeraj zopet zavojevale obe križar-ki, kojih vstaški posadki sta včeraj obstreljevali arzenal. WASHINGTON. D. C.. 24. feb. — Štirje na-dalj ni ameriški rušilci so dobile povelje, naj se pripravijo na odhod v kitajsko vodovje. Državni department je izjavil, da so nove nevarnosti za ino-zemce napotile državni department do tega sklepa. Zatrt je bil tudi neki komunistični list. Postopanje pa se ne obrača v toliki meri proti domnevanim ko-J<' munistom. temveč v glavnem pro- bilo par aretacij. Med aretiranimi ti opozicijonalcem. Tako bo nase nahajajo Ladislao ReeazurK primer iz?nan iz dežele tudi prej. naložena Nemčiji na temeljii|Santia^° la Bar?a in Rafael Gu|šnji minister za notranje zadeve, Dawcsovega dogovora, vedno večja in da bodo konečno dosegla četrtino skupnega dohodka ali najmanj štirinajst tisoč milijonov zlatih mark. Bankir iz Lo> Angelesa je izjavil, da je za more Nemčija zadostiti vsem svojim reparacijskim obveznostim. Kozlov velikanske kamenite sohe žensk, katere imenujejo domačini ženske z zlobnimi očmi, kojih pogled zadostuje, da prinese nesrc ea vsakemu, ki se jim približa. Polkobnik Kozlov je vzel eno teh soli v Moskvo, v velikp olajšanje domačinov, ki izjavljajo, da bo s tem oprostil deželo velikega zla. Kozlov je izjavil, da namerava tekom tekočega leta izkopati ne ki skrivnostni vodnjak v Tibetu, ki baje vsebuje 240 voz bogatih zakladov, katere so skrili prebi- valci Kliarakote. ko so opuštošili Kharakota pokrajini je naeeVjeytqjci ni^h meslo. - - ljudi, kateri so označeni kot komunisti. Manuel Riva je bil pregnan iz dežele. General Carlo Iba-nez je izvedel pred kratkim str-! moglavljenje čilenske vlade ter jej bil imenovan ministrskim predsednikom z nalogo, da naj se bori proti komunizmu. Aretirani Er-razuris jc prejšnji mini.strsW predsednik in vojni minister, ki je bil leta 1025 aretiran in deportiran, ko so razkrili zaroto pre-ti bivšemu predsedniku Alle-sandriju. SANTIAGO. Chile. 24. febr. — Da izvede svoj že prej objavljeni namen, da popolnoma za tre komunizem v Chile, je sklenila nova vlada aretirati vse komunistične člane parlamenta, neglede na njih imuniteto kot poslanci. Aretirane bodo izgnali na Velikonočni otok, kjer ni drevja in tekoče vode. Na ta način jim hočejo onemogočiti nadaljevanje propagande y drugih deželah. Vicuna. Streznenje pijanih. PITTSBURGH. Pa.. 24. feb. — Tukajšnja policija je uvedla postopanje pri pijanih ljudeh, vsled katerega postanejo trezni v teku tridesetih minut celo ljudje, ki so pijani kot "kavke". Uporablja stroj, ki pumpa v telo kisik, kot pri osebah, ki so bile premagane od dima. Sprejem protiklanske predloge. RALEIPII, N. C., 24. febr. — V državnem senatu je bila sprejeta brez debate Johnsonova predloga, ki prepoveduje javni nastop maskiranim članom tajnih družb ter odreja razpust tajnih organi-J zacij. Seznam To je seznam, ki pokale, koliko smeriikega aH kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodici v dinarjih ali lirah. Podatki so veljaki do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne.dvomimo, dm Yam bo to ponudba ugajala, postimo At, iko boats vpoitevali svoj« korist in naio sanealjivo tor točno postrsibo. Lir« 9 9.46 Lir......* 100 ...... $ 5.05 $ 18.«T Lir...... 200 ...... $ 9.80 $ 46.25 Lir...... 300 ...... $14.40 $ 02.00 Lir...... 500 ...... $23.50 |1834)0 Lir ...'... 1000 ...... $46.00 Drstisoi Ux DfaL Din. Din. Din. Din. Posebni podatki. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortfondt Street nwiooRumnwi Mfej* Yaifc N» X. Ti-iliiri . - j. - • - -V > GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Publieked fry iLQfXNIO FUBLI8HINQ COMEAHX £ J. C&pusH—) Wnask flakier, preside*t. - Lwi Bwdik, Place of boane« of tho corporation and arid row« of above offiecxa s 62 Cortlandt 81» Boroogk of Mulittw, New York City, N. Y. "0LA8 N A B O D A " "Voice of tke People9' 1 trued Every Day Except Sundays and Holidays. Za oela leto molja lisi em Amerika im Kanada_______$6.00 %* poi lata —_______$3.00 Ba MH teto------$1.50 Za New "York aa aala latg $7j0č Za pol leta------$ŠJO Za inotemstvo m eela lata._$7j00 Za poi leta--------$9.50 Subscription Yearly $S.OO Advertisement on Agreement. Ola* Naroda" uhaja vsaki dan ieveemii nedelj in praewikoa. Dopia brea podpisa in osebnosti ae ne pri obsujejo. Denar naj M ^lacorok pošiljati po Money Order. Pri ^»remeabi kraja amftni-proaimo, da m nam tudi prejšnjo bivališč« nunam, da hitreje __najdemo naslovnika. "O LAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone t Cortlandt 2876. mel, Jernej Gorenc, Jakob Smrekar, John Lovše. Lorenc Znidaršič, Frank Jeršin, Frank Stražišar, Lojz Pisskuric, Rudolf Franetic. Po aOc: Jakob Znidaršič. Skupaj $230.00. Šc enkrat najlepša hvala! Za odbor društva "Bled": John Jančar, tajnik. Dciiar bomo poslali upravi ljubljanske obe-in e z naročilom, naj ga naloži v sklad, ki je bil v ta namen ustanovljen. Darovalcem se izkreno zahvaljujemo v imenu nesrečnih slovenskih slepcev, ki v večni temi hrepene po jasnem trenutku, ko bodo enkrat pod svojo streho. Slovensko pevsko društvu "Bled" je dokazalo, dat se poleg dela na kulturnem polju zaiuore marsikaj storiti tudi v človekoljubne svrhe. Požrtvovalnim pevcem izrekamo vse priznanje. Ce bi imelo vsako slovensko pevsko društvo v Ameriki tako navdušene in delovne člane kot jih ima "Bled", rer vsaka" slovenska naselbina tako zavedene rojake kot jih ima Conemaugh, bi se v Sloveniji že gradila domačija našim največjim revežem, ter ž njo vred spomenik požrtvovalnosti in bratoljubju ameriških Slovencev. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI Iz Conemauglia smo sprejeli sledeči dopis: 4 Conemaugh, IV, 21. februarja 1927. Cenjeno uredništvo:— Ze večkrat ste priobčili imena darovalcev JSlepski dom v Ljubljani, zato vas tudi mi prosimo za isto uslugo. Slovensko pevsko in izobraževalno društvo "Bled" je priredilo veselico dne 29. januarja 1927 za Slepski dom v Ljubljani. Na naše povabilo so se odzvale in sodelovale pri programu Slov. Godba iz .Moxain in Hrvatsko pevsko društvo "Rodoljub", katerim izrekam najlepšo hvalo. Hvala vsem. ki so se udeležili veselice in -s tem pripomogli k lepši zabavi in boljšemu uspehu. ( lani pevskega društva "Bleda" bo pobirali prostovoljne prispevke po Johnstown in okolici. Nabrali smo za današnje razmere lepo svoto $230.00. Najlepša hvala! Na veselici dohodki .............. $275.50 Izdatki ............................ $187.20 VSAKOVRSTNE BOLEZNI Peter Zgaga Neka rojakinja me vprašuje: — No. Zgaga, ker praviš, da vse veš. pa povej, kakšna bo letošnja poletna moda. Pa nikar nič ne omeni o kikljah. Tistih tvojih čenčarij o kikljah smo ženske že do grla site. To povej, kakšna ho moda. i Odložil sem ■"pismo in >e zamislil ter sestavil naslednji odgovor: | — -laz se nisem nikdar postavljal. da v »t* vem. Niti tega nisem t rekel nikdar, da dosti vem. 7. nekako samozavestjo pa povdarjam. j«ht vem presneto malo. Vidim pa d« sti in slišim marsikaj, (»lede ino- ---de je težavna stvar. Jaz nisem Smrtna kosa. značaj je užival splošno s}>oštova- ,,,>slK>rt Ikiš glede mode ne vem ... nje. bil je tudi med rudarji spi oš- »^oar drugega kol to. kar vidim umrla Kozama 1 - ,-- , , - - , • no priljubljen. ,IM sIi}*ui»ri:> i.. vn. sk'- dal jše noge. Živimo v času velikih izpreiuemb, časovnih, kult tirnih in vremenskih. Nenadne izpreniembe so povzročiteljice vsakovrstnih bolezni. Vremenske izpreniembe povzročajo prehlad in gripo, pa tudi44španska"' se že ponekod oglasa. Politične izpreniembe i>ovzročij*» hude krize v političnem oziru. letu starosti Franjo Zupančič. — V Ljubljani je umrl Vaso , Ivosteve, trgovski akademik. Pod-j legel je nesrečnemu zastrupljen ju j in je bila vsaka zdravniška polnoč zaman. 1 . , rr, . . . i i i i - mi oe v pala«-i naenkrat zaeul. d ' — Te dni je umrla Jakobma ■ Kastner, roj. Fridrieb. i . .. I,. .. ... . „ .. novanie. Cim pa je vstal in se pr,- — \ Sevnici je umrl posestnik ____ . L . Anton -Jeler. star 66 let. januarja je vratar justične palače Ivan Zaje. sta-' nujoč v palaei naenkrat začid. da skuša nekdo vdreti v njegovo sta-' Prohibieijski uradniki zastrup- jajo alkohol samo da bi ga Ijtt- bližal vratom je šum pred vratmi (i'e l,i!i Pa navzlic temu .........., Ar • ponehal, znak. da je neznani vi- I'"1-'0" l>osl^»ee so seveda sami \ Mirni peei je umrla -Man- 1 ... trihar izginil. 1 ekoiu noei je sto- ja Kucler v 65. letu starosti. i . , , rilec še dvakrat — \ Sarajevu je umrl nenadne . . , , • t n i stanovanje Ivane smrti uitendantski podpolkovnik „ , n , . ., , ... skušal vlomiti tam Frane Bevk. Pokojnik, rodom Slo odgovorni. Kljub temu bi pa h*l skušal vdreti v !>rott zastrupljenju z današnjim alhoholom nekak lek. nekak proti-katerega hi »o ne smelo ur- zglihajo. Le l »reneiceve ip Bil pa .j,- tudi s1n,l' _ . ... prepode. Neznan -vlomilec se j- omalovaževati. Posebno čudne bolezni se zdajpazdaj lotevajo dip- vouee- ^ bl1 e,len najbolj vest,,lh sl.ril bržkone že zvečer v posh.p-' ^kole sklepam: proti stru- oficirjev v Sarajevu. Zadela ga ^ ^ ,,fl ,dino sredstvo protistrup. le srčna kap pri izvrševanju nje- , T - , ' D........ ' . .. v palačo se le ponoči s pomoejo po aiies jrove dolžnosti. i . . „ i-i , « • i i , - ' .r i . - narejenega ključa, je diplomat se cil m zdrav .pa mu naenkrat nekaj za- j — ^ Podčetrtku je umri tamos-| smrdi iz listine, ki mu jo veren služabnik prinese. nji ,,oStar Vt'k®slav . na Drzen vlom v poštn; urad v Št T , ... , . , pljucmci, star komaj okrog 40, . , . ^ „ . In glej naslednjega dne je ze iz takozvanih zdrav- let i JurJu Pb Juz- zeleznlc1-stvenih ozhw v kakem oddaljenem kraju. j ' ' - -........ ........ .........." Kakor (vl° loinatov. Diplomat je so spioh ljudje posebne sorte. • m* Cisti dobiček o< 1 veselice Prostovoljnih prispevkov je . Skupaj $ 88.30 $230.00 $318.00 Darovali so sledeči: Po $5.00: Toni .Štritaf. .John Pajk. Frank Jančar. .John Jančar, Viktor Navinšek. Ignaz Travnik. Frank Vičič. Viljem Plcskovič, Frank Hiti. Po $4.00: .Takob Bajt. Sam Bolič. Po $3.00: John Kukovitz. Vi ' ^ - - • soustanovitelj Okrajne hranilnice io 111 odgovor tistemu rojaku, ki nas je zaupno in posojiiniCe. vprašal, če smatramo patra Koverto za diplomata. 1 — Na Babjem polju je umrla / ____Josipiua Troha. rrj. Kraje. mili ponoči doslej š»' neznani u rnoviči v prostore poštnega urada da Smrtna nesreča v državnem rudniku v Velenju. ___ T7. Velenja poročajo: Pri vršenju dnevne jamske inšpekcije se l-.sop.su. n,- boni tukaj objavljal „„„.,„„ ,,„„„„.«1 jamski Dopis. Detroit, Mich. r .. slovenska narodnost j programa, ker bodo tako razpo- prav'ni"k jaroslav Spieka. Na od- I o $*J.OO: .John Potokar, Joe Zupančič. Anton Spendal. Lojz v tuji zemlji izmira. Vsleil tega : slani ]>retl koneertc-m. Društva in , i C t tji i t> 4 i i i it i ■. i I . Kopu ga ]e pou-uia pi« velbar, rrank Bevc, Adol|)li l dovie. John Jerasa. John Zalar. Ja- letn potom obračam na naš slo- posamezniki po drugih nasclbi- '*■ - , - i-i i t tj- f | . . ° i)reraoga. I pravnik Spieua je mi KOD IVUS. I venski narodni ponos, da bi po-.nah, katera želijo pomoči k temu k ' t Po $1.00: Frank Pink. Joe He. Joe Turk, John Rovanšek. Joe mogel k velikemu podaljšanju živ-: narodnemu delu. naj ne'zamudi- p L. • - • Starmec. John Skufca, Frank Skufca, Louis P»la/.nik. John Prime, lj«'«ja naše narodnosti v Ameriki, jo te prilike., ^lartin Birk, Matt Krebelj. Blaž Kovačič, Mrs. Joe C'lilkar »Tohn Ceglar. Jt>hn Spendai, Louis Strel. Anton Birk. Anton dnžil let v jam-ki službi. 0<1 leta 1904 je bil pri r. Mrs. s teni, da pomore našemu mlade-) Rojaki, ni mi potreba predstav- veien}skem rudinku katerega n Ivre- mu umetniku gosp. Williamu; Ijati Vam našega na narodnem proc.vitu jt. posvečal vse svoje si- Jaz takole prišel l"1 & edino Toda vsi strupi nekateri. Kača ima v sebi hud strup, kateri se pa. ako pride, z alkoholom (v stik. zvodeniči in ni več nevaren. — Že vsaj stara Vičevka v mojt m rojstnem kraju je tako mo-lr< vala ter j«' mendar res. Ce se 7št Juriti ob juž.'železnici. Pošt- motim, je njena "ž-ana votla" ni urad je nastanjen v posh pju Jmmanovega Oneta ozdravila. Praunseisa. Izpodkopuli m. zid. iz ^o ga je bil pred kakimi tridese-če«par se da sklepati, »la je bilo več tirni leti l>ič,l modra> v idrijski tatov na delu. vprašajte ga. pa vam bo Presenečenje pa je moralo biti natančno povedal. ^ Cleveland preeei veliko, ker razun postnil.'pri "Cankarju igra), znamk v vrednosti okrog 100 l)in.| N"» Podlagi teh in raz.,,1. dri,-niso našli v prost« rili nobenega dejstev, bi s,- dalo sklepati sle- denarja in drugih vrednosti. Pošt dee<*. „1 uradnik jih je namreč iz pre-] — <"'«' Pro-i Vroti vidnosti vzel s seboi. Za drznimi strupu Ž-anje zaleglo, bi sedaj za-tatovi je bilo uvedeno tak<.j pri- b'gol strupen kačji pik proti zamer,,o zasledovanje, ki na je /a s»rupljenju z žganjem. enkrat še brezuspešno. 'slo ali par tisoč- kač — kot pa«- Smrtno ponesrečil. j p< treba zahteva. :iO. januarja se ji nesreč vlakovc«! ja kačjemu V bolnišnicah naj bi imeli par liir! no po-j Človeku, k, u- z zganjeni za-rečil na kolodvoru -Teseruee strupljen .naj bi dali v postelj ka- Pred r-,. kot nočno tovarišieo. fvait Illadnik odhodom njegovega vlaka se je hotel še prepričati če je vse v re-4 dii. Pri pregledovanju p;i je naj-j liojak lili j«' pripovedoval: belj. Stefan Mrak. Anton. Urbas, st., Anton Urba«, ml., Joe Ošaben, [ Techier ju do popolnega dovrše-' polju delavnega pevca in prijate- ](i Ur.(lo||\ iskreno vzljll- hr/.c preslišal za hrbtom prihaja-j Zadnjič m, par tednov priporn-Anton Kušer, Anton Zore. Frank Drobnič. Frank Martineič, Frank, nja njegovih visokih šol, glasbe- Ija gesp. A. Tisehlerj " ' ' . • . . ..... oeeta na- lll počastite Nograšek, Andrej Ivaneič. Andrej Vuga. Joe Hudoklin John Kap-! nega kouservatorija na Dunaju, lrr. ^Matija Stražišer. I^ojz Ceglar. Mrs. Ana Govekar. Mrs. Aloj-| Kar je Nemcem Richard Wag zija Kobal. Frank Kobal. John Janežič. John Kušer. Ignac Groznik.jner Poljakom Ignac Paderewski.! vem koncertu njegovega sina. Po Joe Medle. Frank Pristave, Matija Pristave, Anton Pršin, Frank Ihisoni Sergrej Rachmaninoff. Ita-' kažimo mu. da se zanimo za uspeh bil naš narod ter kot Sokol krep- šega glasbenega umetnika. Pridite ko sodeloval na njega povzdigi. a s posetom na pr- u]] -r podstarosta velenjskega in član Soštanjskega Sokola. Pristave, John Svete. John Medle. John Deželan. Anton Koron.'lijanom Giuseppe Verdi, itd., to Frank Turšič, John Jakobe. Anton Sadar. Peter Bukcvic, Martin bo Slovencem naš. v resnici na Jager. John Kolar. Anton Kovačič, John Vičič. John Matičič, An-j dar jen gosp. William Tischler. njegovega sina. Mike Klopsie. joči stroj. i\i ga je zadel, k;.., padel tako nesrečno, da ,i<- pr i»ur p«.s«*b,nga česar še ni bdo v New minutah izdihnil. P»il je vzoren Yorku. -■lužabnik. zapušča 17-letnega si-j Jsiz grem le redkokdaj v gleda-Kot tnož poštenjak in kremenit n;i in žalujočo ženo. ! dar jen gosp ton Rovanšek. ml.. .Ternpj Lindič. Frank Korclc, Anton Dime, Ru-jako mu bmo mogoče dovršiti na-dolf Ameršek. Anton Zakrajšek. Andrej Hrešč-ak. Joe Tntihar. An-j daljne šole. Kar ton Zalar. Frank >Iele. Anton Sikcvič. Matilda Bombač. Gregor. Detroit Censervatory of Music, je Hre&eak, Martin Seibert. Mihael Tome. Joe Gal. ml., Frank Gal. dokaz, da se zanima zanj sam Con-Louis Gal, »Takob Brenči«. .Joe Hiti. Filip Ftirlan. Frank Mikulie, sorvatorv. ter ga sili. naj gre na John Hribar. Rosie Hribar, Anton Hribar. Mihael Sajatovič. Anton j višjo umetniško šolo na Dunaj. Lunka, Lorenc Turšič. John Kiučar. Jakob Draksler. Frank Slabe.| Kot njejZOV prvi učitelj U10ramf Frank Khičar. George Čer,de. Frank Martini, Joe Galop, Ignac; priznati, da mu jaz nisem mogeli,,rib,iŽH,a ijr-Polnitvi-Pečjak, Frank Re-van. Jerrv Selan, Frank Su^taršiČ. Jakob Gabre-i zadostno j>omagati. Vssled njego-t — Predolgo se je igralo s pod Chicago bo glasoval gle- je pokazal n J ^ podzemske železnice. CHICAGO. III.. 20. februarja. Chicago je eno maloštevilnih velikih mest na svetu, ki nimajo podzemeljskih železnic, a želja, da dobi tako železnico, se je izdatno nja, ml.. Frank Podboy. Mihael Vajgnar. France« Gabreiija. Joe Mo-die. Gregor Cekado. Marv Zabrie. Frank Kušer. Frank Kus. Jernej Lovko. Louis Martineič. Po SOc: Anton Pribožič. Po 75e: Frank ^rele. Po 70e: Mrs. Jeni Končan, lguae Spendal. Po 50e: Ferko Stamčak. Jakob Dolenc. Lojz Starmec. Mary Svoboda, Karel Prime. Anton Gostinčič. Frank Zaje, Tomaž Bricel, Joe Brezovee. Vincene Spendal. Andrej Drobnič. Lojz Benčina. Frank Hočevar, Matija Cernetič. Frank Rus* John Klajder, Anton Rudolph. Anton Turšič. Tomaž Skrbee. John Melavc. Mihael Kro-lina. Joe Bregar. Joe Prhne. John Božič. Mihael Lihvarek. Katarina Rovaniek. Avgust Samee. Rudolf Granda. Frank Kopriva, Frank Koeevar. Karol Rogel, Jakob Bevc, Jakob KrašpTee. Matija Ifraiovee, Jakob Raespet, Anton Zore. Anton Pucel, Lojz Bevc.. Mihael Lampret. John Gabrenje, Joe Miklavčič. MHhael Krofina, Lojz Omrzu, Matija Novšek. Jakob Suhodolnik. Frank Giuina. John Ri-baHič, Frank Grebene, Matija Jerjočie, George Peretin. Frank 'Selan. Jerrv 8hemerl. Anton Skubie, Joe Gal. st.. Martin Petrie, Joe Rovan. John Teglev, Matija Pečjak, Frank Pozun, Mrs, Frank Za-iar. Martin Barnjč. Anton Jene. Lojz Stef*ač, Joe V#ik, Janale Perko. John Jernejčič. Frank Petrie, Joe Rogel, Frank Boriiek, Frank Okieki, Ivana Kus, Joe Bošnar, Štefan Belenčie. Po 35c: Mrs. Bartol. ■■^Ktfi' ' ^ a^ 1!» 25fii FraB §iete4 Joc Jerpv^ek, Frank Ošabni, Frank Dre- vih izvanednih zmožnosti sem ga zemeljsko železnico. Vsletl tega sam poslal in priporočil na Con-' P^tlUgam. da se predloži to vpra-servatorv j sanje volileem t^kom^ junijskih Jamčim toraj za njegove zmož-|volit< v in bodo rekli "da", se nosti. da je sposoben dovršiti jbo tako-i Počelo s kopanjem. — je glasbene umetniške šole ravno T.rokeI žnp«» P^ver. toliki meri kakor je dovršil tu-* kajšnji Conservatory. I Rdeča armada stara de- Tr-raj cenjeni mi gosp. uredifVki. vseh slovenskih časopisov brez) M()SKVA Rllsija/24, febr _ l-a^like. Vaša beseda zaleže pri , u * - i t i > spričo devetletnega obstoja rde- bloveneih v Ameriki. I- , • , .... .. .. ^ ■ . . ce armade so priobčili listi sovjet- Pnlika \ am je tukaj pomagati .. .. , ... . v. . J J 1 , ske unije članke vodilnih oseb v m dovršiti veliko kulturno delo «__, . , . . , - ... t d ' b*'t t /t' ."iski delavski m kmeeki republi- ' ; . . 'ki. V teh člankih se poudarja, da Rojaki Slovenci, kateri živite v . , . , .. * je rdeea armada pripravljena na Detroit-u in okolici, udeležite se prvega velikega koncerta, katerega priredi gosp. William Tiseh-ler v soboto zvečer dne 12. marca 1927 v Hrvatakem Domu na 1331 Kirby Ave., East. Up&m, 4a se bo mnnjkalo na tem koncertu nobenega Slovenca is okolice, posebno pa nobenega tijut n^VAa nKfT. |fTfV»> P* fie vzame preveč prostora ▼ vse eventnalnosti. da nastopi kot varuhinja pridobitev revolucije. Tfje premolar ji ranjeni. . POTTSVILLE. Pa.. 24. febr. — Ko se je posul kHp premoga, so bili nbiti trije premogarji in trije nadaljni poškodovani, ko so hoteli priti na pomoč. VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da lialoze i»ri nas drnur, kakovliitro spravijo v to svrlio znesek sku- Paj- Res je. da večji znesek vee zaleže, ni pa to pravilen pričete k nalaganja. Dokler imate de nar v žepu, v predalu aU mogoče celo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe. Oe pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica, ima poleg družili tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna- izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah. Vloge od $5.— naprej obrestujemo x><> za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : s New York, N. Y. \ij i ?>. -., fcav . ? * i !iš«V toda. kadar Krem. hočem slišati kaj pošleiie^a. | I)n zadujejja trenutka nisem vedel. kako i?ra imenuje. Velikanski plakati nn Meni mi Mejni',«" oznanili, da ima i^ra naM«»v . že»«ka govori". I Obrnil sem in <» vsakdanjega Potem je pa za eela vpraševati in govoriti in govoriti, da sen, ves utrujen zaspal. Ne veni. ee je ona kaj spala ali ne. Toda ko sem se zjutraj prebudil. seiu še vedno slišal govorjenje ... Vsakdanja igra "Ce ženska govori" .. . * Kmalu bodo tudi butlegarji do-jbili za arov r mike. ki jih bodo v jav-jnih govorih in časopisju zagovarjali. Jaz bi jih tako opravičil: — Hutleparji niso slabi ljudje, t Niso posebno pošteni, toda posta-jvo že vsaj deloma izpolnjujejo. 7ta samo eisto vodo jih dosed a j še ni-jsnio mogli pridobiti. Toda k vodi 'se vedno bolj nagibajo. Prišli so j že na fifty-fifty. V vsaki pijači. ■ ki prodajo, je najmanj pet deset {odstotkov vode. mm pnMM| Pozor naročniki! Danes je objavljen v našem listu seznam knjig, ki jili ima v zalogi knjigarna Glasa Naroda. Kot že ponovilo rečeno, ima vsak naročnik, kateri nam pošlje celoletnega novega naročnika, pravico do ene, dveli ali več knjig, kobili skupna vrednost znaša tri do-larjc. Tisti, ki nam pošljejo novega naročnika za pol leta, so upravičeni do knjig v vrednosti $1.50. Za nove naročnike v New York City in v stari domovini ta ponudba ne velja, ker moramo plačati skoro tri dolarje poštnine na leto. V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si pridržujemo pravico, poslati mesto nje kako drugo, podobne vsebine in približno iste cene. Itojak, ki dosedaj še ni bil naročnik, pa sam zase pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti v tem slučaju šele postane naročnik in mora poslati drugega novega celoletnega naročnika, če hoče dobiti nagrado. Ta ponudba je dvojnega pomena: razširiti hočemo čimbolj že itak širok krog naših naročnikov, obenem pa nuditi našim rojakom takorekoč brezplačno lepo slovensko čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi stroški. Začetkom prihodnjega tedna bomo razposlali nagrado vsem onim naročnikom, ki so nam poslali nove naročnike. Izvzeti so zastopniki Glasa Naroda. Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, se pripiše tri dolarje k naročnini. Da vam bo delo olajšano, izpolnite, izrežite ter nam pošljite z naročnino vred to: NAROČILO Pošiljam vam celoletno naročnino $6.00 — (polletno $:?.00) ter novega naročnika Njegovo Ime ............................... Njegov naslov ........................... Mesto in država .................... Kot nagrado mi pošljite sledeče knjige, ki so navedene v vašem seznamu: .......................................... X .....................................$..... ....................................$..... ....................................$..... Slika je bila vzeta s parnika Dui-lio ter predstavlja strašno va-lovje. ki je divjalo ob Atlauti-ški obali. TRAGEDIJA NA MORJU Skupaj $ :*.00 (ali $ 1.50) jNIoje ime ov Mesto in država Naročnik Glas Naroda. Ce bi vam knjige, ki sem jih nuro i', medtem po-Sle, vas prosim, da mi pošljete drue, ki so približno i. te ( ene in podobne- vsebine. Iz Londona poročajo: Neki nemški mornj r, ki je umrl te dni v neki norveški bolnici, se je dal pred svojo smrtjo izpovedati, da bi si olajšal vest. Povedal je, da je pripadal pred dvema letoma posadki neke .nemške tihotapske ladje. On in njegovi tovariši so umorili kot taki vso iz osem mož obstoječo posadko norveške ladje — "Eistern", ki je lovila morske pse. Nemška ladja se je bavila z vtiho-tapljanjem alkohola ter je hotela norveški prodati blago, ki pa je imela na krovn. Ker se pa niso mogli zediniti glede eene. je nastal pretep, ki je končal s tem. da so pometali tihotapci vso posadko "Eisterna" v morje, nakar so na-nostli na mize jedi in pijače, prižgali vse luči. da bi izgledalo, kot Mednarodni položaj Francije. Kdor je motril politično živi je-J koče v Jugoslaviji preprečile pranje v Franciji tekom zadnjega Ie-j kinjenje d.'pkenat-kLh o:lnošajevxz ta. si je v svetsti, da je bilo in jej Italijo.Skozi gu-'t pajčolan besed j c vse njeno delo osredotočeno v u- bilo včasih možno razbrati i?kico reditvi o l noša je v z Nemčijo. Fran- dogodkov, ki bi jih prinesel even- coski vodilni krogi in vse franco sko javno mnenje .se je že zdavnaj tualen spopad. Pariški dnevnik ■'Gaulois" je v pomembnem član- no. Ženeva, Thoiry dokazujejo, da so M" na mnogih mestih prepričali, da jo zapustila posadka nenadoma [števan je versajskega miru. Loear-iz kakršnegakoli vzroka, ne da bi se vrnila ter jo odkurili. Ko je po mornarjevi smrti prijavil spovednik stvar policiji, je mislila ta iz-prva, da gre za plod bolne fantazije, končno pa je ugotovila, da je bil najden ribiški parnik Eistern, iztreznilo od pretirane samozave- ku razpravljal o vojaški moči -Ju »ti, ki jo je ustvarila pijanost zrna- goslavije in navedel kot resume: goslavja. To iztre-anjeneje je oipr-j (navajam zgolj radi zanimivosti) lo g. Briandu nova pota, po kate- Jugoslavija je v slučaju vojne rih ^e krenila francoska politika.' zmožna postaviti na noge 1 mili-Nastalo je propričanje, da franco-; jon 200,000 dobro izvežbanih vojaški vojak na nemškem teritoriju kov. Njena armada je mnogo moe-vemlarle ni najbolja garancija za n^jša kot armada drugih enako veva most Francije, oziroma za spo-j likih ali celo večjih držav in je v stanu z lahkoto premagati katerokoli 1-aTkansko in .srecknjeevroj>.-ko državo, odbrani t i jkv se mogla •la Društvo narolov 111 mrtvoro-1 uspešno proti trem manjšim drža-jeno deti", temveč da živi 111 da j vam. Vsekakor zanimivo franeo- kakor bi to znali tisti, ki ga kroi-/irajo. Varšava. Praga in zadnje čase tudi Beograd vedo, s kom jili vežejo »kupni interesi. llLstorija zadnje vojne ni bila napisana zaitUin. Danes m pov->o.l na jasnem, da lv> tistega, ki bo izstrelil prvi top, ne da bi poskusil vsa sred>-iva za mirno rešite v spora. doletela prav tista usoda, kakor je doletela Av»tro-Ogi>ko, ki je z bombardiranjem Beograda zanetila svetovni požar. Vseeno je, ali je ta država velika ali majhna. To vedo dobro tudi v Berlinu. Ža-Icstko jc, če tega v Rimu ne vedo. ,Stanu )'.. ZMOTA MARŠALA CONRADA Kraljevska madžarska akademija znanosti je izdala nedavno KAJ JE DIVJI REGRAT IN ZA KAJ SE GAJJPORABLJA Rast skrbno gojenega zelišča, ko-jega velike vrednost' so sedaj tako visoko cen i ene. Divjega regrifta je več vrst. ki rtfstejo v raznih oblikah. 1'inno vrtnarstvo ga je tekom enega stoletja napravilo za eno izmed najbolj dragocenih želiš«*. Ena vrsta divjega regrata nam služi za okusno solato. Spada v isto vrsto kot endivija in ekaro-la. Sleherna izmed teh vrst ima grenkavt okus. V zadnjem času jili ljudje pripravljajo na različne načine tako da zadovolji najbolj različne okuse. Ljudje jih vedno bolj cenijo. Iz neke vrste divjega regrata i izdelujejo slavni pridatek h kavi, ki je odplul dne 29. decembra izj jllcloe 11a Norveškem s posadko 8 mož, res par tednov pozneje severno od Aalesnuda brez posadke. Ker je bilo na ladji sicer vse v redu ter tudi v zadnjem času na morju ni bilo nobenega viharja. je bila stvar zagonetka. ki jo je rešilo sedaj priznanje umirajočega nemškega mornarja. DOBRA KAVA Vi imate lahko oni fini izredni okus in milobo, katere ste veseli v svojem priljubljenem hotelu ali restavrantu s tem, da čisto enostavno mešate svojo kavo. Kuharji po vsem svetu so pronašli, "da mal odstotek cikorije, zmešan s kavo, poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša," Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo. * IZDELUJE JO HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSMN6, N. Y. Kot dodatek h kavi se Franckova eikorija zato uporablja, da izboljša okus kav« kol izboljša so! okus hrane. 1 ČE CIGAN KUPUJE KONJE Med cigani tvorijo konjski me-šetarji posebno skupino. Vživajo dvomljiv sloves, da ti prodajo najstarejšega in najslabšega konja kot najboljše blago. Znano je. da znajo opiliti konjem zobe, odstri-č>i grivo, naravnati kopita, če je potrebno celo spremeniti barvo konja. So pa med njimi seveda tudi poštenjaki, ki kot ljubitelji konj prodajajo res le najboljše blago. Toda ti so v tako neznatnem številu, da ne morejo zabrisati slabega glasu ciganskih konjskih mešetarjev. Dasi je konjskim kupčeva]cem vse to dobro znano in so pri kupčijah s cijrani skrajne previdni, vendar le tuintam kateri nasede. Tako se je zgodilo tudi posestniku Marku Čaji v Siki-revcih, ki je prodal nekemu ei-ganu dva konja za 12.000 dinarjev. Cigan mu je mesto denarja zastavil 20 velikih in 10 malih duka-tov. Dogovorila sta se, da mu prinese v 14 dneh denar, v nasprotnem slučaju pa lahko Čaja vnovci zastavljene dukate. Nič hudega sluteč je stopil v prvo banko ter prosil, naj mu dukate po trenot-nem kurzu zamenjajo. Banka pa je zamenjavo odklonila, ker se je takoj ugotovilo, da je kmetič ciganu prav pošteno nasedel. Dukati namreč niso bili pravi, marveč pristnega ciganskega izvora. Cigan jih je napravil iz navadne pločevine ter samo na zunaj nalahno pozlatil. Ogoljufani kmet je cigana sicer ovadil, toda malo je verjetno, da bo kedaj prišel do svojega ^denarja. ROJAKI, NABOCAJTE SE HJ •CH.A8 NARODA". VAJVEOX 3LOVKH8KI DNEVNIK 7 ZD9 i DRŽAVAH. rane. -JaKno je, da si o tej instilu-eiji se ne .smemo delati iluzij, toda kot objektivni opazovalci moremo priznati, da je edino v njenem okviru možno mirno Iskanje novih ravnotežij. Velik del francoskega javnega mnenja odobrava v bistvu njegovo postopanje, toda semintja se vendar .s .strahom vprašuje, če ni osnovana akcija zunanjega ministra na prevelikem zaupanju. Z naptto pozornct-tjo .sledi francosko časopisje nemškemu {Kritičnemu življenju. Vzemite v roko poljubno številko "Tempsa", — "Journala de* Deebat.s", * * 3Iat i-liu" ali kateregakoli žurnala in videli boste, da se ^a uvodnem mestu peča z nemškim vprašanjm. Dvom o i>krenasti nemške politike je skoraj splošen in tldi. ki mislijo. da bi bilo mogoče na kakšen boljši način skrbeti za varnost Francije in Belgije, naziva j o g. Brianda in g. VauderweLla političnima hazanlistoma. Francija novega nemškega kabineta j c zbudila nebroj komentarjev. Vstop naci j ona listov v vlado 111 vladni komunike, ki je v splošnem zadovoljiv, si v mnogih francoskih krogih ne morejo .spraviti v sklad z dosedanjim drža njem nacionalistov. Znani publicist g. August c Gauvain smatra komunike, ki je soglasno mnenje, oz. delovni načrt vseh članov vlade sicer za Iskren, boji pa se, da ni te Iskrene soglasnosti med nacionalističnimi ministri in njih partijo. Karakteristično za Francoze je, da prav mnogi verujejo v poštene namere g. Strcsemanna in cele nemške vlade, bojijo pa se. da bi ne bi-ii t i.4 4 Nemci dobre volje" v odločilnem trenutku vrženi v »nemoč od tistih, ki na tihem zasledujejo politiko maščevanja. Priznati jc treba, da je naloga 11st Da, ki vodijo evropsko politiko silno težka. Ali je to vsled hib versa jiske pogodbe ali drugih okol-ačin? Mirovno delo je treba poprijeti vsak dan z večjo voljo, kaj ti kali novih, konfliktov niso še nikdar tako bujno poganjale. Če bi ne bili vsi narodi zapleteni s .strašnim spominom vojne, bi naj-brže nbbenega mirovna akcija ne ___ preprečila novega požara. V vznemirjenju, ki ga je zbudil tira miki pakt, je skoro vse frau-eot-ko časopisje kazalo simpatije za Jugoslavijo. Tu s« splošno misli, da so le noranjepolitične tež- •>ko mnenje. Mussolini je v o rožljanje v Franciji n<- jemljejo preveč resno, kljub incidentom na Rivieri. Smatrajo. da se Mussolini dobro zave-ogodba) v Ženevo k tajništvu Društva narodov. Po eni strani se torej v Franciji čisto dobro zavedajo nevarnosti za svetovni mir, ki jo predstavlja, italijansko poseganje po Balkanu. Po drugi strani pa se nekako ogibajo pojaviti v Ženevi vpra žanje bolj konkretno, ker bi bil sicer prezgodaj postavljen nov pf1-reč problem: — kako zadovoljiti Nemiri jo in Italijo z ozirom na kolonije. Gotovo je. da obstojajo gle-de prdvljučitve Atrije k Xemči-ji občiitna nesoglasja, vendar je čisto mogoče, da se skrrya za nem-šlvo-italijansko pogodba tih S{>o-razum glede skupne zahteve po kolonijah. V Angliji in Franciji so si na ja>ne:n, tla vprašanje kolonij postaja za Nemčijo in Italijo vsak dan bolj akutuelno. Toda težko bo zadovoljiti obe. Imam vtii?. da na Quai d'Orsay mnogo razmišljajo o tem. Mar naj bo spet Francija tbtfa. ki naj doprinese največjo žrtevItalijanski obiski g. Chamberlaina dajo mnogo misliti. llavno to križanje interesov Jaje Društvu naredov pravico do življenja. Če bi ne bilo teh nas-p rotite v, bi Društva Narodov ne bilo treba. Dani trenutek posebno z osirom na kitajske dogodke ni ugoden za postavitev kolonijalue-ga vprašanja, namreč za Anglijo in Francijo. Pravzaprav tudi za Nemčijo ne, dokler ni>o urejene druge, bolj važne stvari. Vendar mislian, da ne bo dolgo, ko bodo v Svetu Društva narodov v Ženevi razgrnili zemljevid čez zeleno mizo in štu- '.anmuve spomine vojvode J(»zefa katPrr?ra tako visoU<> ccnijo Habsburškega, v katerih so ome- bsm. knharii/ki za<1:1 kavl -lxvnn-njene razne podrobnosti in delo-• ^^ ^ T<> m{o ZJlsfran vanja vrhovnega poveljstva bivše1 avstro-ogrske vojske. Vojvoda Jožef piše v svojih spominih, tla korenin, katere, ko so dozorele, razvežejo r.a koščke, jih posuše ter zmeljejf) za njihovo bodočo u po- je Rusija z vojno napovedjo pri- ^^ ]y.(h,]v]. t;|k() (>bo„ati k;iVo, silila vodilne činitelje avstrijske ^ /;((loVol - vsakofra isebin-nefe«. armade odpoklica ti takoj eete zj kave -n u^ne dru„o ka_ južnega na vzhodno bojišče. Di-dozorCr so zmešane s plomatični dogodki pred napadom fo kori.nino_ postanej0 (!osti i,„|j na Srbijo in vojni načrti maršala i ^ proizvtHlcjo za(,OV(>. Conrad a dokazujejo, da niti »a,..^ j(? obciiem tmU Dunaju nti v Berlinu niso računali s tem, da bo konflikt omejen samo na Srbijo. Maršalu Conra- : borna pijaea . Tako je rečeno v '•The Young Gardener's Assistant". najbolj znani knjigi naših pradedov. v o-piMi e po-s'1110 z vpraša.«.,»'in, kako bi hilo : rgoče uspešn > ustaviti in odstra-1. '1 tuberkuio-v \ akutnih 111 kroničnih slučajih. Kirurgija je v zadnjih letih toliko napredovala, da s- po sodbi or. Sauerbacha z Tej.'cljna iu'^1 op<»*.i fD*Pa le-čenja pljnčue tuberkuloze je u-metno krčenje pljučnih kril. To se 1 !j'«o doseže :;« f^č : a - nov, po rala po tem porazu umakniti in_ avstrijska ofenziva na fronti dosedanjih izkustvih pa najuspe.*-LvcU- - Krakov je doživela popolen * potiskanjem zraka v pljuea. Pr>;ni koš se da skrčiti s krajšanjem reber, pljtrča i»a se lahko za- fiasko. Maršal Conrad je zasnoval svoj, načrt na teoretični domnevi. clajdelai° s pl^nbami. S to Prednje ruska armada za boj nepriprav- "» se da iztočita 35 do 40 od,t. taljena. Ko so ga pa dogodki pre-] berkrftenih bolmkov. Pri odalih dirali, kako bi bilo mogoče zado- pričali o nasprotnem, je prosil v 30 40 odst. se da zdravi veno voljiti zahtevam Nemčije in Ita- kritičnem trenotku Nemce, naj stanje xnat.no izboljšati, l&to. di lije,- to se pravi ogniti se novemu mn priskočijo na pomoč. Toda postaii -paeijenti zopet .sposobni svetovnemu požaru. Praktični 1-j Nemci so imeli opraviti takrat z| za delo. Dr. Saurebruch sam je deaHzesn g. Brianda se ne izgub- armado generala Rennenkampfa | ta način islečil že nad ti-'!tj lja v iluzijah in mislim, da mno-ijn zato Conradu niso mogli po-Uvojih bolnikov, pri katerih .se v.-a go boljše ščiti interes Francije.]magatri. ; dniga sredstva nU> obnesla. . ; ■ . - - j. ■>-.■',■;: i^i-^f-: ■ ... J, .■■--Si'1'. .,„_ ^.-L,■-ftjffi' KATERE MOŠKI LJUBIJO ŽENSKE Na vprašanju, kateri moški .so ženskam najbolj všeč, odgovarja v nekom angleškem lastu vikonte*a Cursumova, ki zavzema v angleški drn»bi eno imjodlienejšik mest. J>ejala bi, piše Curzonova. da je zvit in isamuzavagtati moški zanimiv. Mod m ozkimi je .srplotmo razširjeno nabiranje, da ženske občudujejo in ljubijo energične moške To pa ni res. Ženskam so najbolj všeč moški, ki imajo v svojem zna-j raju tudi že luske poteze, kajti samo taki moški lahko razumejo žensko. fA razumevanjem si pridobe tudi njeno ljubezen. Mo^ki germanske rase je sicer požrtvovalen in širo-kogmden. to la v ljubezni ga romanska rasa dah?č nadkriljuje. Zato se mnoge gorman^ike ženske zaljubijo v moške romanske ra.se. .Moški je lahko ti ruga če zelo pri vlačen, tcxla če ima okoren gla.% ne more računati z uspehom pri ženskah. Lep, prijeten gla.-s je izmed moških čarov najvažnejši. Zelo važen je tudi smehljaj, ki pa mora biti naraven. Prisiljen smehljaj ni nikoli mikaven. Kar .se tiče telesne velik «31 i je lady CuirzonoVa mnnenju. da pre 1 veliki moški žen -kam niso všeč. ker so navadno neokorni in nerodni. Ženske imajo najraje moške -srednje velikosti. lamed vseh moških poklicov ima mornariški za ženske največjo privlačnost, kajti mornarji so pcginnni in. kar je glavno, njihov poklic obdaja vedno nimbus piLstolcrvščin in nevarnosti. Iz Istega intgiba hrepene mnoge žansfce tod i po dobrih sport liikdi. Žensko .srce se rado odpre tudi, če j»otrka nanj vojak odnoh-iio ča.s!.ui:k. J ur isti pa navadno pri ženskah. Xiao pdsebno priljubljeni. Da imajo ženske zelo radi mdi u-metnike, je .splošno znano. Lailv Curzonova prihaja do prttpriean.ia, da je prav tako težko najti klea 1 moške lepote in pri-vlačaio»-ti, kifckor re.> 1<'ih> in duhovito zon ko. POUČNE KNJIGE MOLrryENKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York, N.Y. : : IGRE : » RAZNE POVESTI IN ROMANI SKAKAJOČE KAČE Kiui najbolj nevarnih in strahovitih kač južne Afrike je črna .Mamlia .Ta kača je neverjetno urna in .se z nanavmtno hitrostjo pomika tako po ravni zemlji kakor na goratih tleh ali pa skozi goščo. Domačini primerjajo hitrost njenih sunkov „s tekojočim konjem. Primerili so .se celo slučaji, tla je kara prehitela preti njo bežečega konja, ki je bil |Kilnem diru. Drug nenavaden |»jav jc velika zvestoba meti kačami Mamba. Kdor je kdaj umoril to kačo, ve, da mora na \>«»>k lutein izslediti in ubiti tudi njenega tovariša, kajti živali so izredno maščevalne in z:tsledu-jejo morilca svojega tovariša, dokler ga ne dobe in iismrtc ali pa same poginejo. Domačini izrabijo to lasinob! Mauibe, da se maščujejo nad svojim sovražniki. Mrtvo kač't polože pred posteljo svojega sovražnika in lahko prepričani, da ga bo dritžica ubite kače usmrtila. MOLITVENIM: Duša popolna ..................1.— Marija Varhinja: v platuo vezano ..............80 v fino platno ..............1.00 v eelolojd vezano............1.20 v usnje vezano..............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 v fino platno vezano ..1.....1.10 v usnje vezano ............1.5® v fino usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ........1.80 Sveta l'ra (z debelimi črkami): v platno vezano ............ .30 v fino platuo vezano ........1.50 v fino usnje vez.............L60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............tSQ v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez.............1,20 Oče naš, slonokost bela ..........1.20 Ofe naš, slonokost rjava .........1.20 F Ki »Jezusu: v eelolojil vez.......1.30 jiozlačen«........................ fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerhook: v barvaste platnice vezano.....30 Child** Praverbcok: v l»elo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ...............70 Key of Heaven: v najfinejšo usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.50 Catfiolii- Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano .........1.40 Andrej Hofer .................. .50 Beneška vedeževalka ...».........35 Bel grajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano ........1JM Bisernice, - knjijri ...............80 Brez zarje, trdo vez. .90 Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .75 Balkansko-Turška vojska .........80 Balkanska vojska, s slikami .....25 Božja pot na Šmarno goro........20 Božja pot na Bledu .............20 Burska vojska .................. .40 Bilke (Marija Kmetova) .........35 Berač in Elizabeta, angleška kraljica .....................50 Beat in dnevnik.................60 Božja kazen .....................35 Boj in zmaga, povest.............30 Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke ...........................25 Cesar Jožef II. ..................30 Cigauova osveta .................35 Čas je zlato .................... .30 Cvet i na Borograjska .............50 Četrtek, t. v......................90 Čebelice, 4 zv. skupaj ...........90 Črtice iz življenja na kmetih ____.35 Drobiž, slabi car in razne povesti — POUČNE KNJIGE: DVE LETI liADl RAZŽALJENI A MADJARSKEGA SODNIŠKEGA STANU Pred par dnevi ac je zagovarjal v tSudimpcši sol rudnik lista *'.Y< pszava" Ludvik Stoke, obtožen rud% ruzžoljctt ja madjarskega sodniškega stanu in obrekovanja, ker je bil »opusa/ t" ...i< Nepszavi** Članek, v katerem trdi, da so bile o takozvanem "naglem postopanju** po padcu boljše viške vlade izrečene sodbe krivične ter bi jih bilo treba revidirati. Sodišče ni spoznalo obtoženca krivim samo ialjenja in obrekovanja sodniškega stanu, temveč vrhutega še iz lastne iniciative okrekovanja n ladjarskega na rod d ter ga obsodilo na dve leti ječe in 1800 pengo denarii t globe. Z ozirom na visokost kazni, jt bil Szoke n« mestu aretiran in odveden iz sodne -dvorane naravnost v zapor. Tako njegov zagovornik kot državni pravdntk Mta priglasila vrklic. Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Abecednik .......................30 Augeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši .........10 Boj nalezljivim boleznim .........75 Iha sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano In narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domači vrt, trdo vez.............L— Domači zdravnik po Knaipu t rilo vf>-iiio .............. 1.G0 Domači zdravnik i»o Knaipu broširam........................ 4»o*podinjstvs ................... 1.— Jugoslavija, M tli k 1. zvezek.....1.50 J. zvezek. 1 J snopič ......1.8U Kubična raeunira. — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezam..................... Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .1 ~ Knjiga o dostojnem vedenju.....50 Ljubavna in snubilna pisma......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nenisko-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ljulravnih pisem .80 Nauk pomagati živini...........60 Najboljša slov. Kuharica, «68 str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za siHiznavanje užitnih in strupenih gob ............................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— broširano ....................75 Nemška slovnica .60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2. del .......................30 Prva čitanka, vez...............75 Pravila za oliko .................65 Psihične motnje na alkohoiski podlagi ......................75 Praktični računa r ................75 Parni kotel, pouk za rabo pare____1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ...................35 Kač i mar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Ročni slov.-nemški in nemško slov. slovar .......................60 Srbska začetnica ...... ........40 Sadno vino .....................30 Slike iz živalstva, trdo vezana .... .90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansko slov. slovar ......................90 Spolna nevarnost .................25 Spretna, kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 l umi čebelar ....................1.*— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje .......•...»■••....«.«• .30 Varčna kuharica, trdo vez. ......1.50 Veliki vsevedež ..................30 Zbirka domačih zdravil ...........75 Voščilita knjižica .................50 Zdravilna zelišča.................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek, 1. In 2. snopič .....7® Zel in pleve*, slovar naravnega zdravljenja, vez, .............80 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro. Angelj sužnjev, braziljska povest .25 Andersonove pripovedke, trdo ve«. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.____1.— .60 .50 .35 .60 .50 .50 .40 .35 spisal Milčinski Darovana, zgodovinska povest ... Dalmatinske povesti ........... Doli z orožjem ................. Dve sliki — Njiva. Starka — (Mesto) ...................... Devica Orleanska ............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil; Marinka in škra teljčki ................... Elizabeta....................... Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo .................... .50 (lo/dovnik (2 zvezka > ............1.20 Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez. ..........1.20 Gusarji ..........................90 Grška Mytologija................1.00 Hadži Murat, trda vez............80 Iledvika ..................... Humoreske, Groteske in Satire, vezano ................... broširano ................ Iz debe punta in bojev .35 .80 .60 .50 Iz modernega sveta, trdo vez.......1.40 Igračke, trdo vez............... 1.0Q broširano ....................80 Jagnje ......................... .30 Jernar Zmago var, Med plazovi.....50 Jutri (Strug) trii. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lejHj vezanih .................10._ Sosedov sin. broš................40 j. zvezek : Sosedov sin — Sin kitici. slicga cesarja — Med dvema stoloma (tr»l. vuz.1 .........1._ 6. zvezek: Dr. Zohcr — Tugomer trdo vezano ................1.20 1> rotira n o ...................75 Juan Miserja. povesti iz španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz JaiK>uskega ............. .30 Korejska brata. i»ovest !z inisijo- iiov v Koreji ................. Karmen, trdo vez. ...............49 broširano ...................30 Kralj zlate reke in črna brata.. .45 Križev pot, trd« vezan ..........1,_ Krvna osveta ...................35 Lisjakova hči ...................30 Lucifer ...................... 1.50 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Souetje — Romance, balade iu legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah — ltazliene j>oezije — Zabavijice in i>u5iee — Jeza na Parnas — ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupeijski stražnik, U-radnik, Jezieni doktor. Gostilničar. Klepetulje, Katakarea, Duhovnik, itd. ....................60 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Martin Krpan, Francoz na kurjih jajcih, Ribničan in godec ter druge izvesti..................... Malo življenje .................. Marijna otroka, povest iz KavkaŠ- kik eora ...................... Maron »krščanski deček iz Libanona, .......................... Mlada mornarja...............30 Mimo življenja, trda vez. ......L00 broširano ..................^0 Mladih zanikernežov lastni živo-topi!) .7» Mrtvi Gostač ................. Materina žrtev ..................60 Musolino .........................40 Mali Klatež......................70 Mesija ...........................30 Mirko Poštenjakovič .............30 Mož x raztrgano dušo. Drama na * morju. (Mesko) ............;L— Malenkosti (Ivan Albrecht) .....„25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............25 Notarjev nos, humoreska .........35 Narod ki lzi»ira..................40 Naša vas, L del. 14 povesti.......90 Naša vas H, del 9 povesti ...... M Nova Erotika, trd. vez............70 Naša leta, trd. vez...............Jt broširano ...................j6$ Na Indijskih otokih.............. .50 Napoleon prvi..................................75 Nekaj iz ruske zgodovine........Ji Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (AleSovec) ............jSš Na Preriji ......................JI -^UMMljenei .... .........J| Na krvavfli peljuwili. Trpljenje In .70 .65 .JS5 strahote z bojnih i»oh«>dov bivšega slovenskega i»olka ........1.5® Obiski. (Cankar* Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano ..............1.30 Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25 Pariški z'atar ...................35 Pegam Lambergar. sreča v nesreči In druge povesti ................70 Prihajač, invest .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem .......50 Poslednji Mehikanec ............30 Pravljice H. Majar..............M Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .........................35 Po strani klobuk, trdo vez........90 Požigalee ........................25 Praprečanove zgodbe .............25 Palria, i>ovesti iz irske juna.ške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu ..............25 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) L zvezek ....................40 'J., zvezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar 1 broš- ..1.— Poznava Boga................... .30 Pirhi ............................30 Povoden j........................ .30 Praški judek.....................25 Prisega Huronskega glavarja.....30 Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih misjonar-jev ........................... .30 Primož Trubar, (ASkerc), trd. vez. 1.— Rabi j i, trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem ......30 Rinaldo Rinaldini .............. J»0 Romantične duše (Cankar) .......90 Razkrinkani Habsburžani .........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 Slovenski šaljivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo ...............50 Sanjska knjiga, nova velika.......90 Sanjska knjiga, mala.............60 Spake, humoreske, trda vez........90 Strahote vojne ...................50 Strup iz -Judi je...................75 Spomin znanega potovalca........1.50 Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abmeev.....30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80 Sveta Notburga.................. .35 Sredozimci, trd. vez. .............60 broš.........................10 Spis je. male i»ovsetI..............35 Sveti večer.......................35 SHAKESPEAREVA DEU: Marbbct, trdo vez................90 broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA liNvllNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 St. ',1. (Ivaji Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ......................50 Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice L. 72 strani, broširano ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ...........35 št. S. Akt št. 113 ...............70 Št. 9. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanja« božična povest v 4. slikah, S4 str., broš........35 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., broš...........30 Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............30 Št. 14. (Dr. Kari EngliŠ) Denar, narodno gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš. ..........................80 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. ...........45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mir- .ko Pretnar, 80 str..............30 Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) poroka lukovškega grajšeaka. veseloigra v enem dejanju. i>oslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str^ broš. .. .25 Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zven, dram. -bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton, Funtek, 124 str., broš......... .50 Št. 20. (JuL Zeyer) Gompači in Komnrasaki, japonski roman, iz češi ne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. .............45 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str., brofirano ......................^0 št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., broš. ..........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pampeja,.... IL del ..............................80 ŠL 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, bron* »3® Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-Lrbstva an JS JS št. 32. Živeti ...................25 Št. :i5. (Gaj Salustlj Krisp) Vojna z Jugurto. poslov. An t. Dokler, 12:i strani, broš. .......... U. (Ksaver Meško) Listki. 144 strani ...................65 št. 37. Domače živali ...........30 Št. La Bobeme ............1^— Št. 46. Magda................40 št. 47. Misterij duše............L— št. 4S. Tarzanove živali .........90 Št. 50. Slika De Graye ........1.20 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................L50 Št. 54. V metežu .............. št. 50. To in onkraj Sotle...... .30 št. 57. Tarzanova mladost .... .90 št. 58. Glad (Hamsun) ........ .90 št. 01. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. U2. Idijot. I. del. (Dostojevski) .90 Št. «3. Idijot. II. del ..........JU0 Št. (J4. Idijot, III. del ...........90 Štev. 65. Idijot. IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.25 Tik za fronto ...................70 Tatič, Bevk, trd. vez..............75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha ................ .40 Tri indijanske povesti ............30 Treskova Urška .................J{5 V gorskem zakotju ...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... JI6 2. del .......................90 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), broš. ..........JS5 Višnjeva repatiea (Levstik), vez. L— Vrtnar, (lia bind rath Tagore), t rt.]o vezano ..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokomik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi.....30 Vodnik svojemu narodu...........25 Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem ............ 3.— Za kruhom, i>ovest .............. Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez..........65 Zadnja pravda, broš.............J»0 Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato ................ .90 Znamenje štirih in darovana, trdo vezauo ................1.— Za miljoni .......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spbi Alesovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest.................25 Zlat okopi ....................... .30 Ženini naše Koprnele.............35 Zmote io konec gospodične Pavle. .35 Zvestoba do groba ..............lJiO Zgodovinske anekdote. ...........30 Zločin v Orcivalu, 24« str........1,—- ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35 2. zv. Hudo brezdno ............JJ5 3. zv. Vesele povesti .............35 4. zv. Povesti in slike.............35 a. zv. Student naj bo. Noš vsakdanji kruh .......................65 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Prii>ove«Jks In lMjsmi .........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................30 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. povesti .........................ro 5. »v. _rdo vezano. Vinski brat......50 0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 |K>- vesii ......................... ro Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikimi ....1.60 Kdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica s slikami ..L— Mlada £.ieda ................L— Trnoljfica, pravljica s slikami .... 1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic .................*5 Knjige za slikanje doplsnie, popolna z barvami in navodil ar.: Mladi umetnik .................1.20 Otroški vrtec ..................1.L0 Zaklad za otroka ................1.20 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz 9 s. dejanj.60 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova, Dedščina, Trpini____L— Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergcrac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih...............30 Mati, (Meško), tri dejanja.......70 Marta, Semenj v Richmondu, 4 j dejanja ...................... .30 Starinarica. Veseloigra v L dejanju ^0 Ob vojski, Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklaviev veča*, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .................... R.U.R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), vez........... Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. Ujetnik care vine, veseloigra v 2 dejanjih ...................... Veronika Deseniška, trda vez____L50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih ...................... .35 Idudslči • d e r : 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj ...... jf$ 5. tv. Po 12 letih, 4 dejanja......M St. 31. SMt&i broš. .00 .45 .75 -30 Zbirka ljudskih 3. snopič. Mlin p ža. Sanje----- 9. snopič. Na Sv, Ne* 12. snopič. 13. snopič. Ves talka. Smrt Marije device. Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. Z0 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............. .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 PESMI IN POEZUE: Akropoli? in Piramide ...........80 broširano ....................80 Azazel, trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vez. 1.25 melika vez.................1.— Bob za mladi zob. trda vez........40 Godec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............65 Ko so cvele rože, trda vez.......60 Moje obzorje, (Uanjil) ..........L25 Narcis (Gruden l. broš............30 Primorske pesmi. (Gruden) vez... .35 Pohorske poti (Ulaser), broš......30 Slut ne (Albreht), broš............30 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske isnij za slovensko mladino. Trdo vezano......90 Zlatorog, pravljice, trda vez.......60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Gruni) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič) : 1. zv...................... .75 II, zvezek ...................75 Pomladan^i odmevi. I. iu II. zv.. vsak.........................45 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodoptvee) ----1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................15 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala Clasbena Matica ..............50 Veseli bratec, koračniea ..........IC MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) Izdala Clasl»eiia Matica ....... .40 Trije moški zbori (Pavtfč) — Izdala Glasbena Matica .......40 Narodna nagrobnica (Pavčie) ----.35 Gorski odmevi (Laharnar) 1 zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.. ,45 SAMOSPEVI: Pianinke, II. zv. (Laharnar) .....ti Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠAM ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N JEM: Domovini. (Foester) .............10 Izdala GGlashena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20 V pepelnični noči (Sattner), kanton ta za soli. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton solo ..........J20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40 Naši himni (Marold), dvoglasno s spremljevanjem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad .... 2.50 3. Narodne pesmi tGerbic) ____.30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSč) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narocbie. pesmi Benečije (Orel) ...T..,................45 MALE PESMARICE: Št 1. Srbske narodne himne.....15 Št.la Što čutiš, Srbine tužni.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 §t. 5. V sladkih sanjah .........'15 Št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15 št. !>. Pogled v nedolžno oko.....15 Št. 10. Na planine ...............15 št. 11. Zvečer .................. .15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladine (Ži-____ rovnik)., 3 zvezki skupaj .......50 Slavček, zbirka šolsldb pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne peni (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjaneič) .... .30 Lira. srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2 Mešani in moški zbori. (Aljas) — 3. zvezek: Psahn 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ........ .40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripeljLžar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......,40 (i. zvezek: U|>omiu k veselja; Sveta noč: Stražniki; Hvalite (io- six>da : Olx'iitki; Geslo .........40 7. zvezek: .slavček: Zaostali ptič; Doinorodna iskrica; Pri »vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo lioti (mešan zl*>r» : Ti osrečiti jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbori ; Stoji, solnčice stoj ; Kuietski llišl .............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene jiesmi za mešan zbor ..................._ 15 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............50 12. Tam um Ergo. (Premrl) ____.5« Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......50 12 Pange Lingua Tan t um Ergo Geni tori. (Foerster) ..............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Gerbie) ...............50 Srce Jezusovo. 21 1 icsnii na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovee) .. .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih i«*>mi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalile Gospoda v njegovih svetnikih, pesmi na čast svetnikom. »Premrl t .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (t; rum > ...... .35 12 Tantum Ergo, (Premrl) ......jjo Missa in honorem Sanrtae Caecili- ae, (Foe r ste r > ................ .50 Missa in honorem St. Josephi — (Pogacbnik) ...................ke narodni pomi aa (anibu- j raški zbor in petje. (F.ajuk t ... .1.30 • I toni šel na planinre. IVhIikih slov. ii:ir. pe.smi. ( Bajuk)............1,00 Na Ciorcnjskem je fletno........1.— NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih liesini ........................^0 NOTE ZA GOSLI S SPKEMIjJEVA- VAN JEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. Zi»irka slovenskih narodnih i>esmi ...............90 Uspavanka......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino — (Pavčič) .....................1.— Tri skladi)« za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrli .. .45 Moje sanje...................... .20 Slovenske zdrav ice. (Fleischman). — .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljnbavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................40 Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .....40 I Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik > .....................50 Mabel. Intermezzo. (Aletter) ----.20 At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter > ......................20 Prorokovalne karte ...........$1.00 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat ........ Newyorske. Ilazlične, ducat ...... Velikonočne, božične in novoletne ducat ......................... Iz raznih slovenskih krajev, ducat Posamezne po ............... Narodna noša, ducat ............ Posamezne po ............... Planinski pozdravi, ducat ........ Ijosamezne ik> ............... Import i rane prorokovalne karte ..: . vi) .25 .25 .40 .05 .40 .05 ,4« .05 Zemljevidi: Slovenske dežele in Istra .........25 Z&tiženih držav, veliki...........40 Združenih držav, mali ...........15 Nova Evropa ................... Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .25 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Nfrw York __ _.__ MSK3 ^^^.wgsy-y^q^t.'.' ippsj mpw. iWlilliH SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA c Po "Narodnem Dnevniku" C H. L U C I E T O C (Nadaljevanje) — Ni hudiča, sem «i mislil, ee .m* ne ho avto « to mešanico nekje na potu uw a vil. Ko se je šofor vrnil, sem dobre volje odael h kosilu. Pri kosilu je vladalo najboljše rau3|>oložeiijc in •smeh. Imenitno -na.s je zabaval mlad zuavski poročnik, ki je pripovedoval, kakšne stvari j«* počenjal ,s jKAeljnikom nemške trdnjave, v 'kateri je bil interniran. Irma Staub se je temu veselemu pripovedovanju prisrčno smejala. toda Richber hs je smehljal samo s koli ustnic ter postajal vidno vedno slabše volje. Slednjič .se je dvignil in dejai »veji svakinji: —• Saj veste, draga prijateljica, la imamo še lopo število kilometre«' pred seboj. Ce vam je prav, odpotujeva takoj. Ona mu je prikimala na ta poziv in kmalu smo ju videli, kako — In če je Richber oborožen.' je |M>ročnik (J. — Potem bo prišlo do l»oja ! — Bu^ daj. da bi bilo tako. je udvrnil; kajti ne morete si predstavljati, kako .se mi ta človek gnjusi. — Meni tudi, sem odgovoril, tola ne smemo pozabiti na cilj. ki ga hočemo doeči. Zato vaju pro-.siin .da obranita mirno kri d«> skrajnosti. Do mota Chias.so nismo imeli nobenih novic («1 Mereedesa. En kilometer za mestom smo ga pa že zapazi H, Stal je ob efsti. šofer je brskal po .Stroju in Iskal, zakaj se je avto ustavil, medtem ko ga je irma Staub jezno zmerjala. Delali smo .se, kakor jih ne bi poznali in kot strela švignili mimo njih. Malo je manjkalo^ da nismo podrli na tla Riehberja, ki je bil vzel avtomobilni pajčolau svoje lova mice. se postavil v .sredo ceste ter nam niabal. tako poeseč pomoči. — Kakšna škoda. da ga nismo; IKivozili! je vzkliknil G. S tem bi bila zadeva urejena. — Ne delajmo neumnosti, sem odgovoril, kaj-ti ne vemo. kdo izmed obeh ima dokumente. Jaz hočem oba živa dobi*i v j>est. kajti imam še nekaj računov poravnati, z njima. Naš xr>z se jc medtem ustavil in počasi vrnil k Mereedesu. — Kaj se je zgodilo, gospa baronica .' sem začel spraševati. postavili ua zrak. Sploh zadnje čase rada pozabavlja na uradnike. Menda se je navzela tega od liadiča in njegovih glasnikov! — Pred par dnevi je trdila, tla nimajo uradniške žene niti najpotrrb nejšega. nakar se je razvil med nama sledeči dialog: — Po kaj si pa vzela uradnika* — Saj sem bila zadosti neumna! PREROKOVANJE PROF. V0R0N0VA A Na graščini Grimakle pri Men-zoni je sprejel pomlajevale« V or o nov dopisnika angleškega lista '* Daily Expressa'' in mu je takole opisal pre^jektiye, ki se oJpi — Vzela bi bila raje kakega raj0 človeškemu rodu na podili In serat. Ma .sedela v njen Mereedes. Po migal sem obem letalskima poroc- mi !<>d' rtobi w J«"1- ^ ko bi bil Nočem, da bi bil kdo razočaran tistasto damsko srajco za f> kg ko bo prečital te vrstice, in bi mi t sladkorja. — V tem zadnjem slu-' očital morda, da sem ga speljal čaju se je nikoma in jima dejal: — Položaj je .sledeči: Irma Staub in Richber sta odpotovala v j . C o uro. Tja pa ne boatu prišla, prideta edino le v naši družbi. Predolgi) bi bilo, da vama razložim, /lakaj. Preobleči t a m? v civilne oblike in prid it a me iskat v kavarno Glacier. PrwKTsom pa ne rze-mita uikak«ga orožja ?*eboj. IWt min rut pozneje smo že sedeli v avtomobilu, kojega šofer je liii uradnik našega urada. vedel, tla ni nič drugega, bi ne bil I čital in izgublja! časa. Nisem človek. ki več obeta, kot more in bore izpolniti in ki bi imel svoje ve-, s«'lj<' pri tem. če bi koira opeharil v njegovih upih. Ce stoji berač I tam na vogalu, se mu izognem v bilo gotovo težko odločiti, kajti pomislite, dvoje tako sladkih stvari kot sladkor in. . . O. v tistih dneh so se sklepale čudne kupčije. Dobil si takrat o-, rijrinalno oljnato sliko za neko-] lilco kilogramov neprave svinjske! masti. Dobil gosli in druge instm-i mente za primerno količino boba j velikem ovinku, ako mu ne morem* ali fižola, dokaz, da ljudem v onem-j ali ue nameravam ničesar dati. da ; času ni blo kdo ve kaj za razna' bi se nm ne vzbudila prazna nada.' godala, ko mu jih je itak želodec j — Ta mi kaj tla! — in da ne bi . godel. dalje dokaz, da jim je bila branjevca, ki tepke prodaja! — Ali pa zel j nate glave! — Ti! — Ti! — Ti na miga vaš in cikaš! — Ti cikaš že davno! — Pa saj ne misliš, da na kis — PaČ ! Pač! — Tvoj jezik je strupen! — Tvoj tudi ni meden! — Pa povej vendar, kaj hočeš od mene? — Pa povej vendar, kaj hočeš od mene ? — Kaj hočem Zdaj ko na lju-I bein svetu nimaš ničesar opraviti, j bi si vendar kako službo poiskal. — Službo.' In kdo bo potem u-, žival — pošteno zasluženi pokoj? • — Prazne marnje! To je bilo nekoč! Dandanes so penzijonisti zattr tu. tla delajo I — Pa kakšno službo naj dobim, i kje in knko ? 1 — Tako-le mesto upravnega svetnika v kaki velebanki. j — Nimaš slabega okusa. — Vsi pravijo, tla ne! — Naposled bi 5e ti sama sprejela tako mesto! — Bilo bi čisto v duhu časa, če bile ženske upravne svetnice. — Pa inseriram torej za oba. — Oh. i user i rat i — stroški bo- eks p e r i- li jegovih ]K)]ifladitvcnih men tov: Bliža .-e čas nadljudi, bitji, ki bodo prekašala današnji rod fizično in duševno. V pot le.set i h letih bo svet pre kvašen in od vrha do tal prenovljen. Človeštvo se bo prebrodilo i>od kirurškim nožem, kateremu hudo j »omagale slavne in razvpite opičje žleze. Pomlajenje v šolanji obliki ne zalije dosti. Kaj se vendar pravi, pomladiti starca, ki .-e mu na ta način podaljša življenje in tvornost za nekaj let.' Človeški rod mora vztrajati na tem, da se metoda pomlajevanja aplicira na mladini. pri dečkih, ki štejejo jedva o>em do deset let. Tako proeeduia bi kmalu napravila iz ljudi geni-lJ1 mtXM Seveda se to ne da doseči čez! kopljejo z dray noč. Zdravniki-pomlajevalei inora-l prstanom, kate jo na jprej imeti na razpolago do-1 rova l °b zarok volj opic. katerim Tri krasna posestva BREZJE PRI RAJHENBERGU, potrebna tro-poJarsko pt*sIopj;t, njive, travii'-ki : v bližini železnice ill rudnikov —>e proda skupaj ali \sako posebej. — Cena je enemu $3300.; drugemu $2500. in tretjemu $1800. — Za podrobnosti se i iz""e pri — la obujati iz na v.,jezu smrti, široko .K* odprli1 o', nt v začudenju planila pokou •) Lopovi .>o v grozotni ppniki pcs-.gnili Iz mavzoleja, dama pa ji poliiiela v stanovanje grobarja, ki jo je -rečno do-v tiel nazaj na dom k žalujočemu progu. .J A Ki Hi SKA Li KUNE IRWIN, PEN NA. REŠILNI PRSTAN Iz tukaj se poroča o novem ,i:;a. MlnJemu cdvci::i;.u d;. Nubie-su ji- pre 1 kr.Jik in uiurla IWata.; 23 letna .-x>proj.«.. s k .ifj j >t je poroči pred T. meseci. Mla la dama je bolehala vti tednov ia '..o bolj in bolj i-cjeu j izrazrla piv-ledu., -VJj. . Le. je EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. TRAGIČNA ARETACIJA Pustili .smo. da je Mercedes Ir-me Staub bil nekoliko pred nami. tako, da njegovi potniki niso mogli zapaziti, da jim sledimo. Porabil sem ta čas za to. tla sem razložil tovarišema svoj načrt, ka potegnil brez potrebe in zastonj vse ljubša *rodba drugih kot |>a svoje kučme raz glavo. Tak človek umetno izdelanih pihal. Spomill-sem. vidite! Lahko bi postavil tem j jam se tudi. da je ponujal nekdo svoje umetno zobovje, pa ne vem že več. ali za suhe hruške ali za svojim vrsticam na celo drug naslov. ki bi n ikal ter vzbujal senzacijo. na primer: "Tragična usoda državnega upokojenca"', ali pa : "Boj za eksistenco"' in tudi: — "Skaljena zakonska sreča", toda j poštenjak sem <>d nop- do glave, zato imenujem svoje »lete s pravim imenom, tla ve lahko vsakdo že kozarec streli. Najbolj pa mi jej imponiral zaradi ženijatnega izkoriščanja konjunktur sledeči inse-. Nobenega dvoma ne more- jdo! j Poskusiti hočem tako. da jhi ne ! bo in da dobim morda š.* kako nagrado na vrh. Mislim, tla bi s t* i n-serat najbolje takole glasil : — Gospod in gospa v najboljših letih 1 bi. . . po p nun br liantnim .v. ji je »nož via-Mož je želji u- bodo odvze- S fco 1 i n.vi .straši,-, pv a oz šimpaiucov iz svojih kolonij. ne<"t nj»*. rim > > za«-eli pr.stan vle- či s prsta, .se n l-tcai dama /a»-c- rat 'cul tie Paris*' kma- biti. da pride lu zo]>et bil ta modni artikel bolj na mestu — Pa reci še. t dragoec- i naprej> kaj r.aka. ins,.rat i„ nič | kot je danes, ko smo vsi tako pre-j""^ ^ ni 11 dokumentov. [drugega kol inserat! Kdor torej ! zračeni? Imam posebno lep ek- ^ Ta načrt je bil zelo enostaven.! no r-ita rad inseratov. naj ne čita'semplar iz zapuščine svoje babice, j . , , J •■ ' ' . i j i« takolt1 čeprav je imel dve možnosti. Sicer pa so inserat i včasih in- Dasi se s težkim srcem loeim od dn ne ? No pa prav! Napravimo Ce bi Irma Staub iti njen to- ko kratkočasili in vredni, dn se| tiragega spomina, sem po neljubih variš pristala na to. da .se j>eljeta človek pomitdi pri njih. Kje je ekolnostili prisiljen, da ga zame- lieprosto- njam za vrečo krompirja ali kaj j z nami do Coma, bi ju dal arcti-lveč prostovoljnega in rati od italijanske obmejne policije. Ce pa ne bi hotela tega storit i in bi se raje vrnila, pa ne bi enkrat Iščem zase in za soprogo dobro tlotirauo mesto upravnega svetnika oziroma upravne svetnice v kaki velebanki ali drugem naslov po- Tndi 'belgij.ski kralj Albert sc je zavzel za .stvar m je zabranil ek.-»-poi-t šimpaiiov. ki ne .služijo zdravniškim svrliam. Bil je celo tako u-viden, da je naročil v belgijskem Kongu ogTadlti pasebeu prador kjer se bodo živali gojile in razmnoževale. Enak poskus je bil storjen tudi na frrriK-oski Rivijeri in v Italiji v okoJiei Napol i j a. Ce se ta po.-ku.s obnessv ln>tio simpanzi kmalu ra.stli v južni Italiji ter i v <*ot:«i MaiWlIea. j POM AO A L ISd Mu.lt-iiim i.emlom Na koncu je Voronov pristavil.j POMAHAL li«» ««"!stiti in izplakniil To leto sem sprejel zahvale sle < leč i h rojakov: Charley Srebot. Sugar Notch, Pa. Martin Plute, Csustlc Shaiiou. Pa. Tony Vegely. McKcesport. Pa. John Turk. Indianapolis, hid. .fobu Skala. Buttle. Mont. Stefan Smole. Cleveland. < Frank Popular. A'ahambra. M!. Georg Kurent. Chicago. 111. -Tosip Bole. Irwin. Pa. Karl Paleieh. AVevtwood. Ma s. Frank Costiša, Waukegan. lil Andrej Porenta. Pittsburgh. Pa. Pišite (>t) cenik na: ALOIS SKULJ, 323 Epsilon PL, Brooklyn. N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA BOLGARSKI ŽEL1ŠČNI ČAJ Imenovan Bolgarski Krvni Ca j. KAJ HO NAPRAVIL ONIM. KI SO BOLNI POMAGAL BO izčisriti sistem strtl-pov, ki iiomrwajo l«>leznl. POMAGAL P.O. oho-aiil ho in izboljšal kri. . . j velepodjetju. Natančnejši voljnega humorja nego v insera-. podobnega. Kdor bi hotel. . .dtd. , ^ ^^ ^ ^^ 7až(,lj(.n( tih? Resen človek sem, ki se rad; To je bila res hnenitua zabava | ^^ iy I>rijaJsnosti ured. bavi s težkimi problemi, a od ea-.iu jaz sem občutil prav satansko j iSt ,ista preo-talo nič drugega, kakor da se} sa do časa pa le zahrepenim tudi veselje od zavesti, da nisem samo j _ lista ? lioia^iiuo lifctin s silo. po taki hrani, kot jo nudi inserat-, jaz lačen, ampak tud drugi in Sej _ ^ ohjavi -3-- j ni del časOpisja. i celo tisti naduti grafiki velenem- Hltra pomoč za • ^ čitanju inseratov sem se za- ei. ki jim jc bila vojna tako poj Dobro da je ti osle j izvršil največ pomla-ditvenih operacij med Francozi. Za Francozi pridejo na vrsto Angleži. potom St^-ei-iii Američani in prebivalci i/. Južne Amerike. Z razmnožit v i jo šimpauzov pa za ves svet na-stopi nova e.poha genijev. letliit*. KAJ BO NAPIMVIL ONIM. KI ZDRAVI 1'OMAGAI. Iti > iiluti |aicliUi in j»ljijčiiifo. HAL i*t > «,kVsii lii>tnrsf in kt>ži sijaj. kar je gotovo znaiiieiijif dobrega ztlravja. lil «'•♦• skuhal t* t«*r ^a vjoiiiHi- vrr- le^a. ko greste k i>.w'ilkn. tlolnle ho^ate čisti1 soke, ki jih je mali nsi- mvjt uatuenila za /.tlnivjc svojih I rok. imejte bkatljo BclgarskcQ^ Želiidncga {Krvnega) Čaja vedno pri rok^h Napro-i^J v vseh lekarnah, ali vam pa pošljemo po posti, poštr.ina plnoa u velik d1", žirski zavoj X.1 $1.25 ali 3 za $3.15 ali 6 za $3.25. Naslov H. H. .01 Schtick, President-Marvel Pn Ijctf. Company. 9CO Ma.vel Buildtnr). Pttt^^nr'.'-, P.i. Novi vstaški boji v MeKiki. S AN ANTONIO. Texas. 'J:L fob. Tokom nekega vstaskega napada v bližini Silo v državi Guanajuato , , . , i -------" - t " V " ; - . . t — Kaj ne tla ? A ztlai pa brž v sta bila ubita general Juan Iiau- okoreie sklepe tekel zlasti rad med vojno, ko so godu. Od tistih časov imam ,,eko! tiskarno Zak.,j preje ' in unete mišice • m{ straSno presedale tiste vesti o'spoštovanje do inseratnega dela ! ^j. , ra večjega časopisa. \ isti-1 ' ...... , .. , . .. . ,. 4 ... <: - J ^ ! Tn ti. ljubi eitatclj. kaj pravi« gosa. so stali poti poveljstvom \ iakor' da lesa. Z Johnson's Belladonna obližem i se boste skoraj takoj dobro počutili. rečnih zmagah, ki st> nas pitali ž| vsake; tem stista in major Antonio 1'lloa. Na-j padalci, ki so bili pristaši (ielle- njimi venomer nemški listi m sem.ni je to prava zakladnica, lu do- ^ ^^ , ^ ^ ^ ^^ U;ik()] komaj čakal, da se mi zabriše v vse. kar potrebuješ m .zves ^^ y /a^tkn obljnbil Ka] (lrn spominu, kar sem čital v brzojav- vse. kar komu manjka, (e eitas si kot iusr. . i ■ ______-L __________t , .____ •_______♦„ »min f r *' Vojno ministrstvo je oficijelnoj' objavilo, tla se je vojni minister obliki. Seveda, če vzamem za tal Prejšnji predsednik Obregnil je način inseriranja patent, je odvis- j odpotoval v mehiško glavno meno od tega. kak uspeli bo imel ta sto moj prvi — moderni inserat. i kah in v raznih nemško-avstrij-' vsak dan i 11 se rate in imaš malo ., ,__. . .1 , - . , .. i rat podan v nekoliko neobičajni podal 11a pozorisee 1m>jcv. ■škili vojnih poročilih. Ob čitanju fantazije, ti 111 treba ne klasikov) , . , . _________ 4 < .. ^ t :i inseratov sem pozabil tudi na vse, ne moderne literature, zakaj tu i druge nadloge, ki jih tisti čas ni imaš kondenzirano in stisnjeno v bilo.malo. Kadar sem bil najbolj malo vrstic vse: povesti in roma- J čemeren, pa sem pograbil kak ue. tragedije in komedije, sploh __ jgraški dnevnik — ti so se po ori-jvse, kar dozoreva v človeškem i v * t_ 1 ginalnih naznanilih najbolj odi i- J življenju. "»OCC iskalcev ! kovali— — ter začel prebirati v Vprašate, kaj me je dovedlo do demantov. t njem male oglase in reči moram. tega. da o vsem tem govorim? . .] P0RTCHESTI103I. Trausval. kft*n. mi hoif^i rfrt in koža pa uepn«. j da sem prišel vselej na svoj ra- Saj sem rekel, da napišem inserat. j 24. februarja. — Naval, ki bo pač s»t»nn višava, aokler ostnne obli* na j čim, vse bolj. kot če bi bil vzel v To vse je samo reklama za ono, j največji v zgodovini, se bo poja- roke katerikoli humoristični list. kar še pride! Stvar je namreč ta-j vil v petek, ko bo otvorjena Gras- ?v"e plazite sp okoli r agoniji, če v«m Ik> odporo trr ne-prcsiano masira unete mUUee in okorele Kklepr. Blagodejni vpliT Johnson'« I^ella tlonna ohliža je trajen, ker zdravilo v »voji polni mofi pritiska naravnost t«H iiratn. (> iuiat«* i>luiri>l«> mišice In sklepe. vale«! dela. sli ker stf niecovi hitri j „ _ . , , .. I . , . .... in čudoviti uap^nosti. Xaprotlaj v vseh - 10 koruzne moke, — ali pa : — sti me kaj ne impc-nirajo, ki so ji lekarnah. — Advt.) Zamenjam fino, še malo nošeno ba- }x> 46letnetn zVems». Zahtevajo oproščenje Sacca in Vanzettija. PARIZ, Francija. 24. febr. — Plakat z napisom: Šest let vspri-čo smrti! in s podpisi Jean Lon-) gueta in Dluma je nabito na vseh pariških zidovih. — To je usoda dveh delavskih voditeljev, katera so ameriška sodišča obsodila na smrt za zločin, katerega nista izvršila. — se glasi iv letaku. PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO s pomikom "France" dne 2. APRILA 1927. Na uariiiku nam je dodeljen poseben oddelrk / lepimi kabinami po 12. in 4, postelje v sredini parnika. Potnike b*j .spremlja! naš uradnik .skozi d<> Ljubljane ter pazil na prtljago. da bodo potniki leni udobneje in lirez^krbno potoval: Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred. za ven in nazaj pa $202.— in $5.— za vojni davek. Kilor jc namen jen poloi'cdel za svojo veliko diplomatsko mizo. za-pisaval številke na ko« papirju ter jih sešteval. Pozvonilo je pri vrtnih vrat ih in par minut pozneje tuu je j rinrsel služabnik vizitnico. Na tej vizitki je stalo natiskano: (Jos|>a Uršul« Maleov. Krka Cierstmana, k j«> držal vizitnieo, st» je vidno tresla. Ifekel j" služabniku, naj jo spusti noter, pričakoval obiskovalko z zelo me-venimi občutki, a je kljub temu dvcrljivn vsta!. ko je vstopila. 1 "rotila Maleov g;i j«1 pozdravila z nemim lahnim poklonoui. (jerstmnn ji je ponndil stol. Prosim, sedite, milost I ji va gospa. 1'ršula je rekla na kratko: Hvala, nakar je sedla. Teris,a P1«™1««* mlada postavila pred o-Mliti na to. ker ste mu škodovali s svojo prenagljeno odpovedjo, s|braz zreal° Tt*r rt'k!a : Tvo^ J1»e vtopirn v sramoti, če ne storiš katero ste icpodkopali njegov kredit. Sedaj se zopet počasi dvigu-,vse»a> k:,r »htevam od tebe. K On pa skuša dobiti sedaj nadaljno hipoteko, s katero pa bi se! Imel Jt' dva S11J°V«- ^ katera je bd izvanredno ponosen. Ta vzbudilo ?. pet Stare dvome o njegovi kreditni zmožnosti. Zrasti mo- dva "e smeta 11,kdar zvedeti, da je le molk dveh ljudi obvaroval ra |>r«-eej trave preko preteklega Ravno nasprotno, še enkrat mi od spoštovanega očeta pred kazilllllieo. morate napraviti uslugo. I . ViStalv 80 »>red nJim *Ukc> se 11,za5e tlr"5a W^S ^rugf. sličlie Ger huan s- je igral mehanično z listkom papirja, na katerem fl,mu' ,e poprej računal. |________CDalje prihodnjič.)_ Napravil M-m vam uslugo do skrajne meje, — je rekel s svo-; A. 1*. ČEHOV: jim hreščečim neprijetnim glasom. j rj (ršula je vrgla pn ko glave svoj pajčolau ter trdno držala sj H cl H C C • svojimi velikimi, žalostnimi oči njegove izbegljive poglede. j ___ — Takrat str storili, kar se je zahtevalo od vas. in kar sem sina-- t,,.,^, »i; = . ralu takrat za potrebno. Sedaj pa veni. da to ne zadostuje, ker sem pozabila na nekaj. doma ■F j Lepa Vanda. ali kakor je stalo j — Ali je doktor v njenem potnem listu. častna vprašala. meščanka Xastazja ICanavkina, sej V tem trenotku bi ji bilo ljnb-je prišedša iz bolnice mahoma na- še, če bi bil vratar odgovoril — odvrnila — Ncr-ilpovedljivost hipoteke morate prenesti tudi na ijrez kopeike denarja, svoj dediče in morale skrbeti za to, da bo cela zadeva urejena na tak način, da ne bo prišel moj str'e če bi vi slučajno nenadoma umrli, v itadaljne neprilike. j Niti A" jrlavo mi ne pride. podu liodenu hipoteko. Konečno pa je eelo sr-lpiw nili visok(^a Ulolnika, lliti šolničko v bronaste barve. In Van-j nasi o barve. Z večerjo jo je pa po-daj v asa zahteva sliena temu. 'šoluičkov bronaste barve, a brez d i se je zdelo čudno, da se je v nji | JT-stil mlad trgovec, ki je bil pri- (Jr.Jo se je zasmejal. ^ stv;|,.j S(l počutila kakor na- zbudil čut sramovanja ba.š sedaj, šel iz Kazani. Neodpovedijivn za vse čase. Lep predlog! l>ole?; feKa pa po-!fro ^^ ^ .. jo ne s;nno j(i bUa llnpravljena v to siro_ 1 r« biljem se.laj denar sam kot vsakdanj, kruh. 'ljudje, ampak celo konji in psi po-'masno obleko in podobna kaki si- Skočil je pokonci ItM- pri leni skoro preobrnil stol. ' , , - . _____- , - • ..__:„: , .,; ....... . . strani gledajo ter se rogajo nje-,vilji ali perici. \ njej ze m tulo — V i hočete izsiljevati. Nili v jrlavo mi ne pade, da bi sprejel 1- iij takega. Nil i ne mislm na to. da bj dal še kako koncesijo. I 'ršula je mirno sedela na svojem stolu. Vedela je. da bo (ierst- miii popustil in da bo ugodil njenim željam, kot že enkrat poprej. — \i vam treba misliti, da naj traja za večno vaša popustljivost. — je odvrnila mirno. - Vem.da skuša stric odplačati hipoteko. kakorhitro se bo izboljšal njegov kredit, katerega ste izpodko-pali izključno le vi. Stric pa >e boji. da bo moral plačati, če se vam kaj pripeti in je vsled ti-jra Trenberg v večni nevarnosti. On mi r■ i liietsnr povedal o tem, a vjela sem pripombo iz njegovih ust v tem smislu in to me je prignalo semkaj, (ierstman se j«' razkačil. ,Ju>. nočem, ne, jaz nočem. 1 ršula je vstala ler se nekoliko nasmehnila. Skoda, a nato bom morala žalibog skrbeli, da se zopet pogre- nemu preprostemu oblačilu. Po več drznosti niti smelosti in v du-' glavi ji je rojila samo obleka, to- hu se že ni več imenovala Vando. da vprašanje, kaj bo jedla in kje ampak Nastjo Ivanavkiuo. kakor bo prenočevala, je ni vznemirjalo, nekdaj. — Da bi naletela vsaj na kake-; — Izvolite. — je dejala sobari-ga znanca. — si je mislila. Izpo- ca ter jo peljala v kabinet. — sodila bi si denarja. Niti eden mi Doktor bo takoj tu. Sedite. . . ne bi odrekel, zakaj. . . j Vanda se je zleknila v našlan- ; Toda srečala ni nobenega znan- jač. ca. Seveda, v Renesansi jih zve- Kar naravnost 11111 porečem. .!<• stai'o povest, ki spada daleč nazaj v mojo mladost 1 a in v kraj. kjer so takrat živeli moji stariši. Odšla je k vratom, si zakrila < braz ter pritisnila na kljuko. \ Gcrstman ter rekel sika ie j čer ni težko najti, ali nje ne pu- naj mi da na posodo. — je premi-Jste v Renesanso v tej navadni ob- šl je val a. — P»o čisto prav tako, leki in brez klobuka. Kaj naj sto- saj je vendar znanec moj. Samo i-i ! {»o dolgem premišljevanju, ko da bi hišna že odšla. Vprič. hišne je bila že naveličana vsega, Jioje. ])a ne moreni. . . Le čemu stoji tu? jiosedaiija in ugibanja, se je Van-. Oez kakih ]»et minut so se odpr-' da odločila za poslednje sredstvo. la vrata in vstopil je Finkel, visok Zh tda stopi h kakemu znancu in temnopolt, okroglih lic in iz- istem trenutku pa je Stili poleg nje ui-rsunan ier resei sik;mc: -t' , • „„ j,,,,.,-;., i t -i v- x ... „ kar na doni in ga poprosi tlenarja buljeuih oci. Xjegov obraz, oci, -- Ostanite tukaj! Premisliti si hočem, če morem ugoditi vaši i I-- A * i . i t - u-i , na posodo. jzivot, tolsta ledja. — vse je bilo " ' 1 — Pa h komu naj grem? — je tako spitano zoprno in grobo. V * t "»-Mil« -Maleov se je prav tako mirno obrnila nazaj v sobo. Obr- premišljevala. — K Milošu ne Renesansi ter v nemškem klubu i.ila je svoj pogled v moža ter rekla: — No? .smem, je družinski oče. — Oni je bil običajno on zelo dobre vo- Dostavila pa : 'rdečelasi starec bo zdaj v sluz- Ije. Potratil je z ženskami mnogo — Nimam več posebno dosti časa. ker sem se pripeljala v o- bi rdenarja ter potrpežljivo prenašal krožno mesto le pod neko pretvezo. Moj vlak pa odide v teku ene Vamlj1 S(. , (loniislila zoboteh- njihove šale. Na primet. ko ure. ' Suhi mož je sklonil svojo glavo, slično glavi roparske ptice. — Moj notar bo torej sporočil gospodu .lustu Rodcnu, da preide nika Finki ja, krščenega Zida. ki mu Vanda zlila pivo na glavo, ji je pred tremi meseci podaril za-'«^ ^ nasmehnil in ji požu- j pestnico in kateremu je nekoč pri ^ s prstom. Zdaj pa je bil mrk (večerji v nemškem klubu zlila na 1,1 zaspan; gledal je zelo važno in glavo cel vrček piva. To. da se je hladno kakor kak predstojnik in zdaj spomnila tega Finklja. jo je žulil nekaj po ustih, zelo veselilo. j — Česa želite? — je prašal, ne — On mi prav gotovo da. samo da bi pogledal Vando. ALI VESTE — da nihče ne pozna izvora igralnih kart. dasiravno so se pojavilo v Evropi leta 1350. Daje so Arabci igrali karte že dosti prej. Nad šestnajst milijonov zavojev igralnih kart se izdela vsako leto v Združcnih državah. Ali veste, da kadilci, ki poznajo Ilelmar. nikdar ne začno kaditi navadnih cigaret. To traja že nad dvajset let. "Potujte ped arrer'sko zastavo" Odločite sc ordej, da preživit* Velikonoč in Spomlad v JUGOSLAVIJI Znižana vožnja v tretjem razredu do LJUBLJANE Samo 5101.8C in več; tja in nazaj S19&.00 in več preko Cherbourga IV-eiicii iirlct '<> vršil na vcii- S.S. G«H)tc Wa^hin^ton l.'. odrleje iz New Yorka 23. mirci pO'! '■•f-tirim vo'l»"-~m Mr. J >. Tnrcfci, 1 Unit-d S'atsi Lines, ki vr.ili takt .T ete ie H l«*t. \"sc b > rr naf,ir| krM-et.o Th r >t> in rtlliiH ' t-r ;>osrbi.i želKiiiiki pr«, stori oi izkrcalijia • o ti.i kamor -ti ti.im-itjeni. Ij«hk.-> p-. »;, 1; potuna k-t-rcmk-Tli ;lrujrcm '"niir.I Mpt-s pirniku. ki tmajfi n t prekosi; i 1 C u-kilmojti \-lr-! kar-re-ih 5hio nizke rene. Zajamčite si prostor za prvo vožnlo nov»o> ve'ikenj "ILE de FRANCE" 2. julija; I. avgust*. VpraAaji*- kr»t»-r«?akoli ponhla£CMiega »t;o»:a ;.Ii FRENCH LINE 19 State St-eet — — New York Kranjske klobase, želodce in doma sušeno meso —- pošiljam sirom Amerike po elisprrs-nem povzetju. aH pa denar naprrj po I'8c funt; mt doma pa j>o Xir funt. Poskusite enkrat in bosle moj stal ni odjemalec. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave, CLEVELAND. O. _ agffijhiWiiin—H ^■BaaPWMB—F' ITALIJANSKA HARMONIKE Mi izdelujemo in im-porit r a ni c razne prvovrstna no napravljene ITA-LIJANS KE harmoni. KE, najholl-fte na s\etu. I »egpt 1 % t garantirane. N'afie rrne «o niije kot dnieih izdelovalcev. Brrxplai'-en nouk ▼ igranju knpi-eni. I* .site po jmEZrr.AČTSn ceiiik - RU ATT A SERENELLf A CO. 1014 Blue Island Ave. Dept.76. Chicago. III. Dva avtomobilista obsojena na 30 dni. BERKELEY. Cat.. 20. febr. — Foreign Language Information Mirovni sodnik Oliver Youngs Service v New York« je izdala mlajši je iznašel nov način za kaz novanje ljudi, ki kršijo predpise. Ta načrt obstaja v tem, da sc^po-šlje v je<"o avtomobile mesto kršilcev postav. Sodnik je odredil, naj spravi policija za trideset dni dva avtomobila. kojih voznika sta bila spoznana krivim kršitev predpisov. Sodnik jc prepričan, da bo to boljše zaleglo kot običajna kazen par dni za voznika. priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisa na v lahko razumljivi angleščini ter esebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigama Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, Nevr York City. OPOMINJAM vse one., ki mi dolgujejo na hrani je zaše-joz. v gotovini da mi poravnajo v | teku enega meseca. Vincent Prosin, Box 41, Crosby, Pa. neodpovedljivost hipoteke tudi na moje dediče. Uršula je zrla predse. — Dobro, prosim vas. da uredite to čimpreje je mogoče. Nato na se je ozrla vanj. — Se eno. Moj stric ne sme izvedeti, da sem se zopet jaz vrue-j šala v to zadevo. Jaz uživam gostoljubnost v njegovi hiši in on ne „a najdem doma. . . je premi-1 Vanda se jc ozrla na sobaričinp0 narocnino" sme .-iitih, da je meni dolžan hvalo. -Išljevala spotoma. — Če mi pa neVsni obraz, petem na rejeno po-l (»erstman je rekel: da. mu kar vse svetilke pobijem. I stavo Finkljevo. ki je menda ni — Na to se lahko za nesete. Meni niti v sanjah ne pade v gla- Ko je prišla do zobotelitniko- bil spoznal in jc vsa zardela, vo. da bi 11111 namignil, da se nahajam v vaših rokah. vih vrat. je imela svoj načrt že go l Zo-zobje me bolijo Urslla se je priklonila ter zapustila sobo. tov in sicer, da zbeži glasno se petala Vanda. Z globokim vzdihom je omahnil Gerstman zopet nazaj na svoj smej eč po stopnicah na vrh. nato I — \ha. . . Kateri zobjd. kje? stol. Večkrat si je obrisal z robcem mokro glavo. Strašno vroče mit pa skoči kar v kabinet k zoKoteli-j Vanda sc je spomnila, da ima je po-talo pri tem pogovoru z obiskovalko, ki se je mudila pri njem niku in ga prosi za 25 rubljev. votel zob. komaj dobre četrt ure. Oprl je svoja komolca oh pisalno mizo ter Smela in predrzna je bila ona sa-l — Spodaj, na desni, — je deja-s: jwkril obraz z obema rokama. 'mo v pijanih druščinah, zdaj pa, ja> , Mraz je preletel njegove ude. Zdelo se mu je. kot da se je po-'v tej preprosti obleki in t Vlogi| — Hin^ odprite nsta! ložil mrzli pot na njegovo telo. Zastokal je od strašnih muk. Ah. kako trpek jc bil spomin, ki je vstajal sedaj pred njegovi mi pohlepnimi očmi! — Ali ni domneval, da mu ne more preteklost lo jo je sram in strah, nikdar škodovati? Sedaj pa ira je nežna ž.enska trdo in neobziruoj — Morebiti me je pa že poza-povlekla iz pozabi jen ja. Mislil je. da bo ta preteklost počivala za bil. -— jc mislila in se ni mogla vse večne čase. • todl-■•iti. ali bi pozvonila ali ne. — Otrok je bjla takrat ta žena. koje volji se je danes uklonil. Nik-(Pa kako naj grem k njemu v ta-ozvonila. J — Finkel je mahoma zapihal /. njima sta umrli edini priči njegove krivde. | Za durmi so se začuli koraki, kakor lokomotiva njej naravnost Pozabil je. da je moral takrat izročiti stavbeniku pisano pri- bil je vratar. 'v usta, in dejal: . NAZNANILO. A'seni naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČERNE in prosimo, da pri njem • obnovi- Upravništvo. čisto navadne prosjakiiije. ki iiior-j Finkel je na mršil obrti, pridr da niti sprejeta ne bo. zdaj se je^žai ^po ter je] pregledovati vo-čiifila plaho in ]>onižno. Posta-. zob. — Boli? — je dejal, drezajo v zob z nekim železom. — Boli, — se je zlagala. — Ali naj ga spomnim. — je pomislila. — potem me gotovo . hišna ? Centu neki POZOR ROJAKI! Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. V zalogi imamo 5e nekaj knjigi VODNIKOVE DRUŽBE. * Kdor nam pošlje $1.50, mu jih pošljemo. Zbirko tvorijo štiri knjige — dva romana in dve poučni knjigi. Uprava Glas Naroda. Kdor kaj ve o rojaku JOHNU PICITMAN. ki je bil svoječasno na 1906 W. 22nd Place, Ceicago, 111., naj mi sporoči, ali naj se pa sam javi na naslov: France Bleiweix, p. Medija-Ixlake, Slovenija, Jugoslav/ja. (3x 23—25) . Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI V "Gla. Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor i« namenjen potovati v •tftrl kraj, je potrebno, da je poučen o [»otulh listih, prtlfacl In dm-fflh stvareh. Vsled nase dolgoletna liku fin Je Vam ml ca moremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, redno le prvovrstna brsoparnlka. Tudi nedržavljanl camr/ejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenjt ali pennlt j» Wasblngtona. bodisi ca eno leto aH 6 mesecev In ae mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. C. na genera lega naaelnl-Skega komisarja. Glasom odredba, ki ja stopila ▼ veljavo SI. Julija, 1926 ae nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskati vsak poallea osebno, bodisi v najhllžnjl naselnl-Skl urad ali pa ga dobi v New Yo-kn pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl m prosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornoet. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Celi dobiti sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej p!Se ta pojasnila. Is Jngosla-vlje bo pri puSfenih t tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena ra amerlSke državljane, ki Sele dobiti sem lartte la otroke od 18. do 21- leta ln pa M poljedelske delavca. AmerlStd dlavljanl pa aamorejo dobiti sem lene tn otroke do 18. leta brea da bi bili »led v kvoto, po-trebuo pa je delati profin Jo v Washington. Predno podvaameta kaki korak, plilts nam, FRANE SAKSER STATE BANK S3 CORTLANDT ST4 NKW lOKS 1 ADVERTISE %% OLAS NARODA .r. > "i>3T'-..- J fe. '•■yi;* '.■—V- a ..... .