^^.a^m i l ^^ ^^^^ ^^' t^^^M^llj ^ ^ In ue J three IMAttOiMOSMMluikUiM 1/lVT/ll AV^^I/tlTA II Mf%Ml1M AKLJ.I A___t — « • I ««mwvMT«(MiauwN ■ fl I w ■ ■ ■■ I t* ■ ■ ■ W| umail 1/rglB Of oO SIOV^ I ■i spWt* for-«B M It" V t*|il I II |%|i JI H Hlf"! ■■AIM nlan Societi«. a»d Organi |_' _ viv ? ^^MwUL X JLMAM\/JLMm lil j j 1 * * ■1 ■ ==========gB^ = NO. 38. - CLEVELAND, OHKX FRIDAY MARCH, 31. 2916.. LETO IX. — VOL. EC Mestne novica. ■j. , Krepak odgovor Fitrsimmonaa glede vojaških priprav. Komu pripada aemlja. / Kdo dela profit? I _ —iMiyron T. Herrick, upljn a ven republikanec, ki namerava letos kandidirati za senatorja Zjed. držav iz države Ohio, je predsednik "National Security League" in je pozval več Clevelandčanov, da pristopijo lk tej ligi. Glavni namen te lige je delati med ameriškim ljudstvom kolikor mogoče za povečanje vojaštva in iza velikanska vojna naročila. Med pozvanimi za pristop v ligo je bil tudi Fitzsimmons, znani zagovornik srednjih slojev, ki je odgovoril Mr. Heniaku: Tudi jaz sem za to, da se domovina pripravi >za vsalko nevarnost. Vsi skupaj imamo enak cilj. Predvsem hočemo, da se ameriški narod čuti varen v svojih mejah. Tudi mi smo za pripravljenost, če razumete pod tem kaj druzega kot jeklene okflope za bojne ladije. Nolbena dežela, najibo še tako močna z vojaštvom in orožjem, ni priprav^ j ljena za obrambo, če narod ni-/ ina druzega kjer c stanuje več kakor stili družine, r 2 —•Davčna oblast v Cleveflan- c du se je pritožila, da v Cleve-landu skoro nobenih! psov ni .j več. Kajti kjeikoli pride dav- r čni kolektor, da kolekta denar g za psa, povsod dobi odgovor, c da "je ttjnlbi kuže poginil", to- t rej ni' treba več davka plačati., v Davčni komisarji so mnenja, c da v Clevelandu ni več kot kakih 150 psov, ker samo za toliko psov so bili davki plačani. ^ i—Sam Laplena, vinski itali- c janski trgovec, je v sredo iskali -nekega moža, za katerega je s postavil bond pred sod ni jo za u $1000, toda kateri mož je po- ^ zneje pobegnil. V avtomobilu n se je peljal Laplena do hiše, kjer je mislil, da stanuje begunec, ko ga mahoma napadeta dva moška in začneta streljati n nartj. iLaplena je dobil seat g krogelj, in leži nevarno ranjen J v bolnišnici. NapadaHce so pri- y jeli in jih stavili po $3000 v ar- ^ ščine. ^j,^ _ . ' 1 '—Rojak John žužek je od-pri na 1009 E, 62nd St. (bivši \ Fr. Srnisetovi prostori) resta-vrant in kavarno. Želimo uspe- S ha pri -podjetju. r Novice iz bojiSCa. i Rusi napredujejo na fronti pn Dvinsku. Nemci so zasedli nekaj ozemlja okoli VerdiifUL iPetrograd, 30. marcaw Na fronti, kjer se borijo Nemci in Rusi, je nastalo južno vreme, vsled česar so boji nekoliko ponehali, vendar so Rusi še neprestano v ofenzivi. Blizu jezera (Nlaroc so Rusi pregnali Nemce iz velikanskih gozdov, kjer so imeli močne postojanke. Tudi pri kanalu Oginski so Rusi zasedli več vrst nemških strelnfiv jarkov. Rusi so pričeli z ofenzivo tudi ob reki Stripi in ob Besarabski fronti. Posebno hudo napada ruska artile-' rija avstrijske (postojanke v Bukov ini, Dunaj, 30. marca. Več laških divizij je napadlo Avstrijske postojanke pri Sv. Martinu in iMi-haelu blizu goriškega mostišča. Kot se uradno poroča, so bili Italijani z vso silo in velikimi zguibami vrženi nazaj. Avstrijski zrakoplovci so napadli železniško zvezo z Benetkami. Petrograd, 30. marca. Turki so začeli z ofenzivo proti ruskim četam v Mali Aziji, toda Rusi so odvrnili napad1 in pognali Turke na celi fronti v beg. Turki so imeli pri tem mtočne zguhe. Ruski vojni minister Polivanov, ki je bil v tej službi zadnjih devet mesecev, se je odpovedal svojemu mestu. Na njegovo mesto pride general Čuvajev. R-uska vlada še vedno preiskuje, kdo je vzrok da ruska armada ni imela volj streljiva za vojsko. Amsterdam, 30. marca. Nemci so napadli z vso silo francoske postojanke severozapadno od Verduna in so prisilili Francoze, da so se umaknili na eno miljo široki fronti. Toda nenvski poskusi, da bi izkoristili svoj prvotni napad, so bili ustavljeni od; francoskih topov. Pri Malancourtu, kjer so Nemci prodrli naprej, so bili ustavljeni s pomočjo teških francoskih topov v Argoniih. Atene, 30. marca. Ameriški, španski in rumunski konzuli so zaprosili svoje vlade, da smejo oditi iz Sdluna, kjer je bivanje jako nevarno. Grška vlada je protestirala proti nemški vladi, ker so preteceni poif^eljek Zeppeliini na pkdli Solun in ubili 20 Grkov. Pariz, 30. marca. Skoro en cel armadni zbor je bil uničen včeraj od francoskih topov in strojnih pusk. ko so 'Nemci hoteli napredovati severno-vzhodno od Verduna. Francosko u-radno poročilo ceni nemšdce zguibe na 15.000. Kakih sedem divizij je napadalo francoske postojanke. Najmanj 70.O00 Nfmcev je bilo udeleženih pri naskoku. Nemci1 niti prilike niso imeli, da ib se sprijeli s francosko infanterijo, ker kakor hitro so se približali francoskim vrstam, so bili pobiti od francoskih strojnlhi pušk* Bitka okoli Gorice. ^ Berolin, 3a marca. Sitna bitka se vrši -pred Gorico, in na Obeh) straneh je mnogo vojaštva udeleženega. Uradino avstrijsko poročSo pravi, da je ujetih 350 Italijanov. Na Dobe wfobski planoti je bil laški napad odbit od Avstrijcev. Novi nemški submaiini. Lisbon, 30. marca. Nemčija gradi posebne vrste submari-nov, takozvane "drednaught" submarine, katerih vsak ima po 10 do 12 torpedhih cevij, ki plovejo dpset milj pod vodo in 18 milj nad vodo. Imajo baterije 4 palčnih topov an «0 lahko na potu več tednov. —»Dr. Jadranska Vila^ št. 176 SNPJ priredi 21. maja piknik na Louis Recharjevih farmah. 1 - ^ • t -- ■ r- ..s Villa skoro mrtev. " Meksikanska vlada je dovolila amecifld vladi uporabo meksikanairih železnic za čas vojne. f ■ A . t Washington, 30 marca. Ena največjih težav |pri preganjanju bandita Vilic; je bila dlanes odstranjena, ko je meksikan-ski začasni predsednik Carran-za dovolil Zjed'. državam uporabo meksikanskih železnic. Vojni tajnik Baker je nemudoma naročji generalu Funstonu naj pošlje živež An vojaške potrebščine v Meksifco ameriški ekspediciji, toda streljiva začasno še ne smejo pošiljati po mekstkanski železnici. General Funston (bo najbrž tudi zahteval da pridene vojaško stražo vsemu blagu na železnici, ker se boji, da meksikanski banditje spotoma oropajo ' rtake. Ameri^ Ška vlada se bo se nadalje pogajala z meksikanBko vlado, da se dovoli tudi sfeljivo prevažati na fronto. D< sedaj morajo za vojaštvom vozi ti vse potret)-»čine na avtomo )iliih. Ameriška vlada mora si veda za vsako rabo železnišk h vozov plačati. Nobenih posebnih vojnih novic ni iz fronte, pznren toliko je gotovo, da je ameriška eks-pedicija precej blbu banditu Villi, Noben častnik neče povedati, kako dolgo bo trajala eks-pedkija proti meksikanskim banditom. New York, 30. marca. Sem so pripeljali iz Anglije nemškega ogleduha po imenu von der Goltz, ki je ib^krtwtMjn prijatelj spodenega nemškega atašeja, kapitana Von Papena. Von- der Golzt je bil na čelu nemški zaroti in je organiziral posebno ekspedticijo med ameriškimi /Ntomci, da bi iz Buffalo napadli Canado s tem, da bi razdrli železniške mostove, tire, javna poslopja in vojaška skladišča Zjed. države imajo o tem načrtu v rokah dokaze, in vrši se posebna preiskava pred maršalom Zjed1. držav v New Yoiku. - Washington, 30. marca. Dva člana iz kabineta predsednika WiJsona sta se danes izjavila, da je spor med Ameriko ia Nemčijo čimdalje večji in da pride na vsak naoifl do prekinjen ja diplom at ičnih razmer. Ameriška vlada je dobila neo-vrgljive dokafee, da je neki nemški suibmarin najprvo napadel parnik Englishman, na katerem so se nahajali Arnerir kanci, s streli iz topov, nakar je submarin parnik torpediral. Vse to se je zgodilo fcrez svar rila. Zajedno poroča ameriški konzul Frost iz Queestowna, da so Nemci zopet torpedirali neki parnik brez svarila. Državni odJdielek ameriške vlade je nadalje dobil abwrfutno verodostojno poročilo, da rmajo nemški kapitani sUbmarinov skrivno povelje, da morajo tor-pedirati vsako ladijo brez svarila, najsibo angleška ali nevtralna, če se hoče približati angleški oballii Iz popolnoma ve-rojetnih krogov se poroča, da Zjed. države odnehajo le v slučaju, če Nemčija da absolutno garancije, da ne bo napadala več trgovskih parnikov. Ce Nemčija tega ne stori, tedaj je zveza med Nemčijo, Avstrijo in Ameriko prekinjena, in kak-irie bodejo posledice, ne more nihče še vedeti. —V petek ob pol osmih zvečer se vrli na sodniji na pošti slavnostni sprejem novih državljanov. Petje, godba in go-irori so na programu. Vsi, ki so zadnje čase na sodniji na poiti prestali drtušnjo za državljane, naj se oglasijo • : •, % M&jp -^S&a ... A ' rJ,, 4V - « Železniška nesreča, 27 mrtvih. .m ..... Trije brzorlaki New York Central železnice so trčili skopaj. 27 J mrtvih in skoro 50 ranjenih med razvalinami. Potniki so bili na nečloveški način razmesaijeni. Kolizija vlakov se je pripetih zjutraj ob hndi megli radi napadih signalov. Uslužbenci trde, da so signali pokvaijeni, kompanija dolš nered pri delo. HB Prvi in drugi odidetek vtaika, ki je iznan pod1 št. 86, "Chicago-Buffalo Flyer", oba na potu iz Chicage v Cleveland', sta zadela skupaj eno miljo od vasi Amherst, blizu fLoraina, 32 milj od Clevelanda, v ®redo zjutraj ob pol štirih. V istem trenutku1, ko sta bila oba vlaka razlbita, je privozil najhitrejši ameriški) vlak "Twentieth Century Limited1" na drugem tiru in zadel v ruševine razbitih prvih dvdhi vlakov, ena najbolj groznih železniških nesreč v zgodovini železniškega podjetja. 27 oseb je bilo mrtvih, 45 prepeljanih v 'bolnišnico v Elyriji. Ob času nesreče je vozil prvi oddelek vlaka št. 86 jako počasi po tiru, ker je videl pred seboj znamenje, da pot ni prosta* drugi oddelek istega vlaka pa je zavozil s hitrostjo trideset milj v prvi1 oddelek. Oba vlaka sta vozila proti vzhodu, in ista bila tako razbita, da so posamezne kare popadale na zapadni tir, kjer vozijo vlaki proti Chicagi, in v tem trenutku je pridrvtel bliskoviti vlak "Twentieth Centaury limited" od' -New Yoric Central železnice in zavozil s hitrostjo 60 milj v «fczvaJi«e prvih dveh vlakov. Katastrofa je bila popolna. Ko so se razvaline nekoliko polegle, so začeli šteti mrtve, oziroma pobirati ostanke mesa in kosti strašno razmesarjenih človeških trupel izpod razvalin. Do četrtka zvečer so našteli 27 mrtvecev. Siloviti prizori Zjutraj ob poll štirih, ko ae je pripetila nesreča, je vladala (hiuda megla. Albert Ernst, ki straži železniški stolp pri Am-herstn1 za regulacijo vlakov, ni spal že dve noči, ker mu je žet na noč ppprej porodila in obolefla •kakor tudi otrok. Na vsak na-Ičin pa je ta Albert Ernst nastavil rudečo luč v stražnem stolpu, kar pomeni, da se mor? vlak tam ustaviti. Zakaj je nastavil rudečo luč, ise ne ve. Ko je prvi oddelek vlaka št. 86 zaf gledal rudečo luč, je strojevodja s hrupno silo ustavil svoj vlak, docim je brakeman prvega vlaka zapustil vlak in tekel nazaj, da signalizira drugem* vlakii, ki se je približeval s silno hitrostjo. Toda bilo je prepozno. Drugi vlak je zavozil v prvega Strojevodja druzega oddelka vlaka ni mogel zapaziti ob času signale radi silne megle. Stroj drugega vlaka je 'bil komaj za 20 jar-dov oddali jen od prvega, ko je strojevodja opazil katastrofo, ki je bila neizogibna. Zračne za>-vore so zaječale, ves vlak se je stresel, pa prepozno. Masa človeškega mesa in ..... S strašnim hrufcčem je zavozil stroj druzega vlaka v prvi vlak, ki je mirno stal. -Divji krik (brakemama je zamrl v silnem gromenju sikajoče pare» razbijanju jekla in ksa in človeškega mesa in kosti, ki so «e ločile od' trupel potnikov. Stroj druzega vlaka je prodrl v štiri vozove prvega vlaka, pre* dho se je ustavil. Druga nesreča. iKomajse je raevallil in raztrosil prvi in drugi vlak, že je (pridrvel kot hudournik bliskoviti vlak "Twentieth Century Limited". Samo pol minuitse pozneje kot se je pripetila prva nesreča. tPrivozil je na drugem tiru in zadel kot strel v prva dva zdrobljena vlaka, .podiral in rušil pred1 seboj vse, dokler se ni1 sam ves razbit ustavil sto sežnjev od mesta, kjer je zadel. Tu je nastal drugi kup človeških rok, nog, mesa in kostij. Kaj pripovedujejo ostali? Ljudje, ki so prišli živi iz te grozne nesreče pripovedujejo stvari, ki so skoro nevrjetne, tako so grozne. Robert Wright iz »Pittsburga, ki se nahaja sedaj v bolnišnici z zlomljeno nogo, pravi: Sedel sem na svojem sedežu s prijateljem in sva štela denar ter delila strodke za potovanje v Pittsburg, kjer sva hotela kupiti čredo konj. Nasproti nama sta sedela dva mlada zakonska, najfbrž na že-niitovansjskem potovanju. Mahoma pa nas nekaj dvigne v zrak. Steklo je pričelo treskati okoli nas. Straalen iropot in hrušč. Obrnem *e in vidim svojega prijatelja z obema nogama odbitima. Na hodniku kare sem videl mrtvo nevesto. Bila je vsa zdrobljena. INJjen m(>ž pa leži poleg nje še živ, toda ves krvaveč. Denar se mi je zlbil iz rek in ga nisem več na- *«L - ....... • • Kdo so mrtvi? Sledeč^ so mrtvi pri železniški nesreči: 'Mrs. Jennie Had-dad>, 5600 Superior ave, Cleveland. Arpad Heitai, poslovodja ogrskega gledališča v New Yorku, bivajoč v Clevelandu. Bert A. Aish, poštni uradnik k Amhersta, kjer s^ je pripetila nesreča. Aish je bil uposljen p^i železnici kot poštni želez« nitski uradnik, im njegov oče v Amlherstu je zjutraj, ko se je pripetila nesre&a, baš korakal v (bližini in bil takoj zraven mrtvega sina. Charles Nelson, Chicago, član strojniške umije. Rev. Gustav Waly iz Detroita. David Fruchtman iz Toronto^ Makinca iBennal iz Idiana Harbor, Ind. Gyorgi Ojanco iz Indiana Harbor, Ind. Rosin Obdali, Indianapolis. Harry 'White iz Chicage, železniški porter, Dr. John M. Orau, Jersey City, O. zdravnik. Ref. Wean, nepoznan naslov. Edwin Lu Laroy, prodajalec 9t. Louis. Bruce Brownlee, Hillsdale, Pa. Fred Weawer, Detroit. J. Risey, neznan. Poteg teh so še trije nepoznani moški mrtvi in sedem žensk. Preiskava se je pričela. Zvezini in dtržavni uradniki skupaj s kompanijskinui' uradniki so pričeli s preiskavo strašne nesreče. Iz Washingtona, Pitfcsburga in Chicage so dospeli zverin f preiskovalci', da do-ženejo kdo je kriv strašne nesreče. Glavni priči pred) preiskovalci bodeta Herman Hess, strojevodja druzega vlaka št. 86, ki je prvi zadel v vlak pred njim, in druga priča je Albert Ernst, stražar pri stolpu blizu vasi Amherst. Kaj pravi stražar Ernst? Albert Ernsj^se je izjavil: Avtomatični signali pri strašnem stolpu niso bili v redu. Na tem mestu svečano izjavljam, da nikakor nisem jaz ustavil prvega vlaka številka 86, ko je drugi vlak zavozil vanj1. Nepravilnost pri signalnem sistemu je bila vzrok, da se je prvi vlak ustavil, nakar sie je zgodila nesreča. Signal je bil najbrž prekrižan itn polomljen ter je dajal, napačna znamenja, nam- reč, namesto, da bi dobil prvi M vlak znamenje, naj gre naprej in drugi vlak, naj počaka, je signal kazal tako, da se je i***-vil prvi vlak in drugi vlak je dobil prosto pot, nakar je sle«|s dila katastrofa. Grozote okoli razvalin , Prvi, ki so prišli na lice me| J sta so bili štirje zdravniki uri vasi Amherst pri Loraill^f| Zdrobljeni deli človeških telesi so ležali vseokoli v blatu ftt j med racBvsklinami. Jeklo in že-lezje je bilo ošk ropi jen o s člk>*f veško krvjo, in ponekod so se J držali kosi človeškega mesa, roke ali noge, o katerih zdtavflJ niki niso mogli dognati, kotiral spadajo. Tam nekje med v ali na-mi so dObtli mladega mo* J skega in žensko, skupaj v ob»| j emu, kakor sta spala v poste- • tj« Pullmana, toda iemfcjjflH bila brez glave, moški pa breat| nqge. Mm ago ranjenih je bUo| skoro napol blaznih, in maing kdo se je zavedal, kaj se je zgo-i dik>. "Kaj bodete naredili at| menoj?" je vpraševal neki »tar| mož, katerega so vsega krva^^ vega vlekli iz razvalin. 'T**fl s i m vas, ubite me, ker je prehudo živeta!" "Za Krista volj©^ rot itn vas, ubite me, ustrelitei me, moj položaj je pre groženji tako je stokal drugi, katerjnl hrbet je bil ves razbit in rasml kan. "Pojdite, poiščite ko^p drutzega!" je kričal tretji moetriJg ko »o se zxlravniki približal^,! Ko ga izdravnaki natančneje^ preiščejo, so dobili, da ima eno i nogo tako zdrobljeno, da ni bi-| la za spoznati. Pogrebniki na mestu. iZa zdravniki so prišli po* grehniki, še pred njimi pa J^l silno moštvo železnice. Začeli so dvigovati razne kare, r«&»| valine, jeklo in Jes. Povsod sel je našla kaka roka, kak mrtf^r § človek, kri in meso. Tupatam]| so potegnili še kakega zivegf| izpod razvalin. V velikih pleteni nih košarah so pobirali člove-1 ske ostanke. (Sliko tega prizmi ra vadijo naši naročniki na drts- <| gi strani.) ' . 'i v,M Mož brez domovine med ranjenimi, iMed ranjenimi se nahaja tudi neki Ai Osman iz Clevelanda, o katerem se govori, da ni- % ma domovine. Bil je rojen v | iPrizrenuv ko je mesto spadalo ■ še Turčiji, in ko je Srbija pre-1 magala Turke, je prišel pod ? srbsko vlado. Pred tremi leti je prišel Osman v Zjed. države* iLansko leto so mesto Pizre« p osvojile bulganske čete. Sedaj se nihče za njega ne potegne, | ker njegova domovina nima vlade. Mož je mohamedanec. Tožbe in škoda. IKakor hitro se razmere sči- s stijo, tedaj se pričakuje na stotine tožb proti kompaniji, New York Central železnice Sama škoda, ki jo železnica trpi radi nesreče, znaša več sto-tisoč dolarjev. Potniki "Twen- | tieth Century vlaka" so opraw 1 čeni do odškodnine za vsako uro zamude, ker New York-1 Central železnica garantira ; pravočasno vožnjo na tem ku. iNa stotine drugih tožb ** J| odškodnino ibo vloženih. ^/V -—- ■ " -■■■■ ...... —John Horn, uposljen pri Brown Hoisting Co. stanujoči na 10625 Olivet ave. Cleveland je v četrtek prišd pri delu v dotJko z živo električno žico i« bil takoj ubit. ■ m \/ u I |\| I 1 Vh K A /m Ivi Str' I B^k JC% ___ . f4 w s L' i/ uiinvi iM PPTFK IZHAJA V rUMUiiilJrjii, »K^uu in * NAROČNINA« I£« Amtrto - Za CWApopoJttifi34H>\ H Jta Evrope - J3.30 Tosamtsna Hrdilkf* - 3c Tm ptnu. d«pial In dnmr »4 M F«*flJ« m: »CI.TeUnctak« A»«rik»", 9119 ST. CLAIR AVE. N. B., CLEVELAND, OHIO > ----- V-EDWARD KAUSH. Pubtuher. LOUIS / PIJIC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. - ; Read bf M6.000 Shotniam (Krtrimn) in the CUy 9/CkvtUmd and datwker*. AdmrHtmi rates on moot. American in +irit Foreign in langtuw only. TtL#l»HONE CUV PRrNCETON tea Enkrod at «mmi-dan matter January 5th 1909. at the pott office at Oakland. Okie under the Act qf March 3rd, 1879. i i ■ ' ■ ' ■■ » ; No. 3B. Ftiday Marcher. i$t6, KAJ BO PO VOJSKI ? V očigicd gospodarskega p<*- | ložaja v Evropi na podlagi na-ziranja, da se bo vojna končar | , la v dvajsetih mesecih, je jalko I v važno za ameriške trgovce, da s se pripravijo na ta položaj, In i : na vsak način mora vlada pre- ! skrbeti vse Ipotrebno, da ame- s riške koristi ne bodejo nikjer i trpele. Vsak izdelovalec mora l b$ti dalekoviden dovolj, da c \ spregleda, kaj bo z njegovo \ lastno industrijo po vojni. Ce c , spada tak industrijalec v vrsto c f onih, ki Izdelujejo predmete, i Kfeafcere mora Evropa tudi po v vojski kupovati, tedaj je lahko L | zadovoljen in miren. Če spada r | industrijalec v vrsto onih, (ki se s 'morajo boriti s konkurenco ev- r pftipskega izdelka, se pa mora t pripraviti na še hujšo konku- v 1 eenco kot jO j« imel pred voj- to !| no. Nikakor pa ni mogče, da s r W vse industrije sporawedno č v analizirali. Očividno je, da bo- 8 I dejo v Evropi zahtevali od A- s Amerike |po vojni večinoma su- z I rovine, materijal, iz katerega |-:«e potem producirajo dovršeni 1 ! 'predmeti. Rarven kar'se tiče d fSpvil, bodejo večinoma pri nas r B kupovali samo industrijalci, ki t jltnorajo imeti surovine, če ho- f I Sejo, da njih evropske tovarne t pdelajo s ipolno paro. Masa lju- \ | itva ne bo mnogo kupovala v i | Ameriiki, pač pa ibo ta masa iz- i P deloval a mnogo blaga, da ga i ||prodaja v Ameriko. ' {Ko je predsednik Wilson po- i stal kongresu svojo letno po- < Slanico, tedaj je kongres oipo- 1 zoril vse radi sprememb, ki bo- 1 ijdfejo nastale po vojni. V časo- I glipUjui se je poročalo, da name- 1 I' rsva predsednik povzročiti ko- i li'renitie izpremembe v naših tr-I. govskiih odnošajih, tako da bi ; bila Amerika povsod iprva. To-i da naglica ni nikjer dobra. Nove postave se ne morejo nare-1 diti na en mah, pač pa mora L praktičnost pokazati, kje naj se kaj spremeni ali kje naj se ostane pri starem. Na vsak način pa mora bita- dežela pripravlje-' na, da jo razmere po vojni ne [ bodejo dobile nesposobne ude* 1 težiti se velikanskega konku- 1 renčnega boja, ki nastane po 1 VOJ m. 1'; Nekaj jako važnega za rat- 1 mere po vojni, je ameriški ta- j rif. To se pravi, določilo, koliko se mora plačati colnine za . raznovrstno blago, ki se impor- 1 tira v Zjedinjene države. V Ca-nadi so že takoj v začetku voj- j I ne sprejeli takOzvani "anti dumping" postavo, ki je posebno obrnjena proti ameriškim izdelovalcem. N. pr. ako canad- ! ska vlada pronajkte, da ame- | riški tovarnarji prodajajo n. pr. ; pljuge ceneje v Canado kakor j pa v Ameriki, tedaj morajo a-meriški tovarnarji plača*« raz- » liko v ceni, katero imajo v Ca- I nad i in Ameriki kot colnitio. V 1 Ameriki taka postava seveda * ni možna, kajti ttrfkaj imamo I colninske postave enake za vse 1 dežele, dočim imajo evropske 1 države raizlične colninske po- 1 stave za eno deželo in različne 1 i-ji drugo. \ "Ameriške colninske postave J s« morajo na vsak način spremeniti. Ne ve se pa, na kakšen ; f^ način bo kongres, ki je edini ' - upravičen do tega, to naredil. Mogoče je tudi, da se eolnina 1 sploh ne bo spremenila. Znano 1 je, da je eolnina danes za im- ' porte v Zjed. države jako maj- i Ima. če pa pridejo republikan- 1 ci na krmilo, tedaj smo gotovi, | da se bo tudi tarif spremenil. Sedajni tarif j€ v veljavi kaka 1 tri leta, in obnesel se je ravno I toliko kot oni, ki smo ga imeli pod republikansko vla4p, m ki je zahteval za importirano blago visoko eolnino. Toda vse bo konečno odvisno od1 vojne. Ce se vojna neha tekom prihodnjih sestih mesecev, tedaj sedajni demokratični kongres sploh nima časa, da ibi spreminjal tarif, ker so predsedniške in kongresne volitve pred durmi, in kako se bo pri volitvah ukrenilo od strani ljudstva, danes še nihče ne mone povedati. Nas industrijah)! sistem in ogromna varijacija izdelkov v Zjed. državah je pa tako komplicirana, da s« brez trezne razsodnosti ne more ničesar hipoma podvaetr. I«n ko nečno, kakor vse drugo, se tudi tukaj računa, koliko časa bo vojna trajala. Ako se neha tekom [prihodnjih dvanajstih mesecev, tedaj bo še nekako šlo, če pa traja še nekaj let, tedaj se tpa razmere tako korenito spremene, da sploh ni mogoče z njimi računati danes. Amerika se bo veliko naučila o0 vojne, in Amerika ima že danes ogromno korist od vojne. Računi pa so danes, kako bo po vojni'. V koliko 'bo Evropa zmožna sama izdelovati vse potrebno, koliko bo Evropa izvažala in prodajala drugim narodom, da bo potem lahko gospodarsko se dvignila. Vse to so poteze, s katerimi se evropski finančniki že danes pečajo. Na vsak način je pa sigurno, da Zjed. države, z malo prebrisanostjo in .podvzetnostjo lahko sipravijo pod' svojo kontrolo velikansko večino mednarodnih tržišč, kjer so poprej Evropejci izključno 'trgovali. 'Konec. • o" Stara in nova do* movina. L V stari domovini vlada cesar po nekaki dedtoi pravici in božji volji. Ima okroglo redne plače okrog trideset milijonov kron in posestev in graj-ičin, da menda sam ne ve zanje. Vsak čfan cesarske rodbine ima takoj od1 rojstva nekako apanažb, katera znaša o-krog (pol milijona kron na leto in poleg še drugi dohodki. V novi domovini imamo predsednika, katerega voli ljudstvo vsake štiri leta. Več kot dvakrat po vrsti ni bil izvoljen še nihče. Ima plače sto tisoč dolarjev na leto, dasi so Zjedinjene države primeroma desekrat večje od AvstroOgr-ske. Ljudij imajo še jedenkrat toliko. ' i , 2. V stari domovini imamo posJansko m. gosposko dborni-nico. V poslansko pridejo poslanci, izvoljeni na volitvah, v gosposko zborniro pridejo sko-ro sami plemenitaši po dednem pravu. Voli jrh nikdo ne — Slovenci nismo imeli do diatnes še nobenega lajika v, gosposki zbornici, dasi imamo na papirju jednakopravnost. V novi domovini imamo dve zbornici in v obe pridejo tisti, katere izvoli ljudsvto. '3. (V stari domovini ne smeš imeti nobenega shoda brez državnega dovoljenja. Na vsakem shodu sedi vladni zastopnik, kateri ima pravioo zaključiti shod, če rečeš le par preresničnih besedij. V novi domovini je svoboda besede — govoriš kar hočeš in kritikuješ, kar hočeš. 4. V stari domovini mora , . . . ftt t j ten črta m konfiskuje vse, kar 1 bi žalilo kako oblast ali pa kar[( f\b' V1^ tomoZifLmo »V J j ~ bodo tiska — «piš ■' ■ j j. č --O—«- E- ^ Poljaki plačujejo » svojim rabljem. r- Lt - Ugledlen poljski državljan v 0 New Yonlcu jie dobil pretekli teden ndkaj odtisov nemštkih vojašknh povelj zi? one kraje v Poljske, katero je zasedla nem-y ška armada. Večina teh povelj n je ipodpisania od generala Hin-y denbunga, in povelja so jasno * spričevalo, da Hindenburg vJia-da na PoJjskem z železno pest- "" jo. En sam vzgled : Nekio povelje obsoja na smnt dva Poljaka, e ker sta se pregrešila proti vo-!» jaški obilksti^ in poleg pOveljia je pristavljenS; da morata oba-e Poljaka plačata tz svojih iast-a nih sredstev rablju za nijegovo a delo. i- Nemški •ura'dni časopis, ki L- shaja na Poljskem in kopije r nemskilh plalktafrov, ki so nabiti po mestih in vaseh sedaj pod a nemško komando, so se utiho-n tapile preko Rumunije in preko Ruske, nakar so dospele v a Ameriko. Ta nemška novelia so j , i. . \ , r*^/ i I KI j_ i• r fr-.f. [ i U1311 p vi.ii it an 4> u«mr 51 ptoveltj, večinama podpisanih Od Hindenbuirga, vt katerih poveljih je natančno povedano, 1 kako se morajo prebivalci osvojenih pokrajin obnašati. Ta : nemški "Verordnungsbfett" se 1 tiska' v» Tilsit u in velja^ena iwfa-ja 75 pfenigotv. Shaja divikarat i na teden. Zanimivo je eno po- 1 velje, kisegUasi: Vsaka oseba, 1 lici ve za kak zločin, špijonažb J ali z morala plačati viso- < ko odškodnino, in če se akičaj 1 ponovi, bo vas taJi mesto požga- » no in postreljiene najbolj upljlv- i ne osebe. Vsakdo, ki se dobi f pri delu, da pomaga Rusom, bo \ ustreljen na mestu brez vsake 1 obravnave. Točka 4. pravi, da i so kaznovani starši, ki imajo t otroke owed 10—17 k*«**, ako i njih otroci ikaj piadcrivijo, ka- c znovanri pa so seveda tudi otro- r ci ra'vno tako s smrtjo kakor <1 njih starišr. Kdor hoče v Nem- š črjo, mora imeti dva potna li- u sta, ki se izdasta za 28 li oibsojena, rila plačata vse stroške obravnave. Oba sta 'bila jstreiJjena 9. okt. 1915. -o- Iz stare domovine Koze. Od 6. do 12. febr. je zbolelo v Galiciji 1626 oseb do- i načinov »za kozami, v Bukovi- < li pa 26 domačinov. Drugod .< e zbolelo za kozami 71 oseb, ] nu, Volksbergu, Mlošnjah in d j Trstu. Pegasti legar. Od 6. do 12. 1 febr. je zbolelo v 'Gajiciji 273 in n v Bukovini 10 oseb zs pega- ji stini' iegarjem. Drugod je v /F istem času abolelo za pegastim e legarjemui5 oseb in sicer X na ši Dunaju in 74 na Štajerskem, k vsi tujci. Osumljen umora. Gostilni* Z čarko Terezijo Kos na Prage r- v skem so našli dne 10. febr. v S njeni drvarnici mrtvo. Zdrav- ir niki $0 dognali, da je, zadobila ir več ran. Te dni so zaprli črno- E vojniš»k)ega infanterista Matijo )i Veselka, na katerega leti sum, v da je gostilničarko umoril. Ve- si selko taji odločno. it V Renčah pri Gorici je dne s< 19. decembra I9i«5. v vojaški g bolnrei umrl Josip Lavne v sta- js rosti 33 let. n Umrl je v Barkovljah Anton n Jan, finančni nadlpaznik v po- p; koiju. , z\ Smrtna kosa. V blaznici na Studencu pri Ljubljani je umrl bi 46 letni Anton Božič iz šent-' višiloe gore v tolminskem gla- jc varstvu. V Sempasu je umrl ^ Ivan Remec, star 81 let. ; ^ Izmed slovenskih učiteljev v tc Trstu in okolici je bilo pozva-nih pod orožje 40. V vojaškem stanu je napredovalo do čast-niške šarže . 6 učiteljev, brez šarže jih je ostalo 18, ker so ali oboleli, bili ranjeni ali vjeti. V.se ruskem vtfetnišjtvu so štirje, ra- let ^efelij^fnik • v^ Tr- kemu- ulanskemu polku kot major.' Policijsko ravnateljstvo vo-fli sedaj dr. Mahkovec Devet mesecv je bil skrit v Trstu Rkcardo Zampieri, ured)-nik lista "V Indipendente", ki fe bil začetkom vojne vstavljen. iča in se sam« javil pri policiji, ki ga je internirala. Bivft župan na Reki ROiard Zanella izpuščen i* ruskega /jetnikva jn izroUn Italiji. Na Rieki je dolgo časa žu()anoval n bil tudi poslanec italijanski ' rrendentist Rihard' Zanella. DolgO časa še je vstavljal vojaški službi, ko je izbruhnila rojjna, in porabljal vse mogoče sredstvo, samo da ni bik> treba ti pod bojne zastave. Slednjič >0 mu rekli v Budimpešti, da ?a aretirajo, ako ne nastopi vo-aške službe. Zanella je poroč-lik. Oglasil se je in odšel na nusko bojišče, (kjer je porabil >rvo priliko v neki noči, dla je sbietžal v ruski tabor. Sedaj je zročen "materi Italiji", da se wj-uje za rtfjo. Zadet od sovražne granate e umrl na dobljenih ranah v Renčah Avgust Mohorčič. V ^jubljani je bil dobro znan; pri ovariših je bil /priljubljen, 'redno je odšel k vojakom, je >il vesten iin marljiv član So-cola I. v Ljubljani. Težko ranjen je bil v Galitiji >ri Kluszkorovu medl I. in ia ept. 1. 1. infanterist 17. pešpol- . Dalje na tretji strani. o A n ' .. it t< mom* i TaaBrlV t S~f rt p/ (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT j ^^ ——Mia ,—II g»d»ž, CIJEVELANP> OHIO ^ VRHOVNI URAONIlKI: PREDSEDNIK: JOHN GORNIK. 6106 flT. CIAIR AVBNUBJ. | PODPRHDSBDPVIK: PWMO* KOOOJ, 3004 RT. OLJLIR AVK.J j TAJNDK: FRANK HUDOV1RNIK, 1©»! BABT «tad OT., BLAGAJNIK: JBRNEJ K N A D 8. 1061 BABT Mad 8TRafflT.i| j . •VRH. ZDRAVNIK; J. M. aUtiRlKAR. «1*7 OT. CLAIR AV«.» S /jj ODBORNIKI: Antoa OBDINA, ^ ^ 84a Trhovnefu odbora m ttHJo rssJro «etrt* nedeljo t mesecu ob 9.80 dopoldne * pframl ntyTDeja tt«*^ Pisarna vrhovna ura<* 80« B. 8t dmgo na4atropje. d*V«|!Udopl«l, druge uradne stvari In denarne naiaanlce, naj •» potiljajo na r»rhoTn««a tsjstts - Zverino slu Ho: "CUOTDLANDpKA AJfBRIKA" — ---- ------iinimiMiiii Ji ■ ■ 1..... ■ »lini ■ t ■niiri Tiit' t- — - • ■ t-frr- I Nadaljevanje is a. ttraaL tea, Fran Golob in od . tedaj ni o njem nobenega glasu vteč. iZ bojišča. Emil Christof, kor- poral, piše svojemu očetut ravnatelja učnega zavoda z bojnega polja: Srečno smo dospeli i na kraj, kjer smo se nastanili v vtecji vasi na Krasu. Tu ostanemo najbtfže kak mesec. Več (ur sem marširal po tem Krasu j in ne moreš si predstavljati, ka-i-ko se je4 tu vse spnemenilo; preje samo skalovje »n (pusti svet, a tedaj so tukaj posfcivljene barake za barakami. Tudi mi smo fucnočil v teh 'barakah; spal sem izvrotno, manjkalo nam ni celo / električne razsvetljave. Druii dan sem vstal ter si o-glerfal s iprijateljem Kovačem, kije Nemec, to l*seno vas. Tu vvfliš vsake vrste, barake z na-fljSsi, kakorVilla Anica, Tita-Jtoica, Radetzky itd. Tudi vodo-pod je napeljan. Sredi teb ba-|r%k stoji lepo1 izdelana kapela, JEkateri se dostikrat pasu je. B*opoldne je sviraJa godba; [vsakdo jo jtebil vesel; kovač je 4>ridno koyal, kuhar veselo pre^ peval, vozovi in avtomobili so pa živahno vozili sem in tja, mi drugi pa z veseljem poslušali lepe koračnice. Tam ne daleč od tu ipa -grme topovi, a te>h sem se že dbcela -privadil. No, sedaj po dolgem času sem vendar dočakal (počitek; oh, kako sem itu brez sicrbi; ni se mi treba bati ne granat, ne šrapne-lov. Čudno se vsateemi* «di, ko pride tako iz boja na prosto! Zdi se kakor dla bi ne bilo vojne. Koliko noči nisem spal, (koliko trudapolnih potov, blata in dežja sem prestal, a zdi se mi. da so bile to le grozne I Bil sem mnogokrat »v n p varnosti. Srečnega se I sedaj, ko sem na var-r upam, da se bom do spočil. Ko bi <že prišel Kako prijetno je doma, iebno spoznal o Božiču, čepel v itr dre-eki blatni luknji. — Se-,mo vedno dosti »petja, na orgfjice itd. 2ime amo, imet! ^mopač ve£-bo vneme in mraz, toda P V dešelni bolnici m nahajata 10 let stara Marija Samca, toči begunke iz Zelene jame, ki je bila ranjena v levo ramo, ter Ij letni Fran Artac, delavčev sin, ki ima rano na hrbtu. Dekletce je bilo operirano. Zdravniki urpajo, da bodeta oba okre- j vala. Oba otroka sta bila ranjena, ko so laški" aralcoplovci napadli Ljubljano. Zbiranje volčje volne. V monarhiji se rabi aa voljne naimeh ne ovčja volna vseh vrat. Ta Vtflna, zlasti volna, ki se nastri- ' ■p na spomlad leta 1916., bodo |i> ožjem vojnem ozemlju (Na Kranjskem, Koroškem, v Istri, 1 na/ Goriškem in Gradi^can-s'l^em, v Trstu ih njega ozem- , \jf\x, v okrožju Reke in njega j auipaniijalhi Lika-Urbava in Mo- ( [Hruška Rijeka), nabirali poseb- 1 ti vojaški organi, kupovald . volne, ki bodo za prevzeto blago-po teži, kakovosti in cenilni , vrednosti izdajali potrdila Ta potrdila bo najbližjja operacij- ' ska blagajna pristojnega okro ( žja prievzela in poplačala. Ljubljana brez mesa. Zadnji teden je Ma- z govejim mesom ^ * že trda. Ljudje so letali od me- j sarja do mesarja, a veliko jib j ' je ostalo breiz mesa. V krat- , kem govejega mesa menda . sploh ne bo dobiti. (Mesarji se | izgovarjajo, da ne morejo več < kupiti klavne živine, čtetudi jo \ koljejo polovico manj kot v , normalnih časih. 1 Najvišje cene za nadrobno ^ prodajo sena in slame. Deželna ^ vlada razglaša: Pri nadrobni ] prodaji sena in slame se smejo y določene cene preseči za naj- -več — Za nadrobno prodajo se smatra, kadar prodajajo upravičeni .obrtniki porabni- 5 loom v množinah do 20 meter- 4 skih ^totov. r Na bojnem polju je padel € mladi, talentirani hrvatski ki- r par INIkola Plazibat ik Splita. u Zadnja leta »pred; vojno je živel 2 nalDbnaju itn se izobraževal pri S najboljših mojstrih kiparjfti, ki 1 so videli v nj$m talent. P in junilj. . Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Cleveland«, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posiutži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se (vpraša pri predsedniku John Pek olj, 1*197 j £. 61 st St. ali pri Math Oblak, 1 1235 E- 6°th St. (Fri-June 9) ! i'i)i 'M ' 1 1 1 f ---—*—• . Naprodaj je lična hiša s 6 sobami, kopališče, gorka in mrzla 1 voda, klet^ podstresje, shramba za premog. Cena je samo $2300, takoj $500, drugo na obroke. Sprejme se tudi. drugi • mortgage. Vprašajte pri 'Mi- 1 tschell, 925 Illumineting Bldg. { Central 5971. * POZOR! 1 IMaznanja se rojakom, da se ' prične ipomladanska privatna j šola z mesecem aprilem. Spre- ( jelo se bo še deset učencev. To- j raj rojaki, kateri se želite učiti j angleščine, ne zatnudite te prt- • like ter se oglasite ob pravem, času. V tej šoli se bo tudi nčtto, j kako se mora učenec učiti, da j vztraja in dobi veselje do uce- j nja v angleščini. Za pojasnila , se oglasite od 10—12 ure dopoldne v nedeljo, 2. aprila v Birkovi dvorani. Glejte na sobo , kjer je zapisano "'Sola." Pronajdeno za jako dobro. (Pred nedavnim časom smo sprejeli od enega naših časti-tih odjemalcev pismo, iz kate- c rega posnemamo sledeče: 'IPro 1 sim, pošljite mi še dve stekle- ® niči vašega Ameriškega gren- ) kega vina. Pronašel sem to J zdravilo kot jako dobro, da re- r gulira sistem in daje apetit." r Rev. Jos. Conrath, župnik, St. 1 Joseph Obunch, Rawlings, Wyo J Mi se popolnoma strinjaimo t ~ Rev. Conrathom in pristavimo še, da sprejemamo na stotine 2 in stotine takih pisem od ljudi j, f ki so preskusili Triner in pro-našli, da je res tak kakor se 0 njem trdi. Lahko se zanesete na .Trinerjevo ameriško gren- " ko vino, da vam bo mnogo pomagalo, če ne morete prebav- v Ijati, če s.te zaprti ali enake bo- 11 lezni. Po lekarnah. Cena $1.00. p Jos.' Triner, 1333-39 So- Ash- c land ave. Chicago, 111. , " * « * t Kadar potrebujete dobrega linimenta, vprašajte za Triner-jevega. Pripravljen je iz naj- f joljših zmesij od zanesljivih " kemistovi in farmacistov, pod . nadzorstvom zehravnika. Ni bo- j' jega kot Trinerjev liniment ^ !^ena 25 in 50, po posti 35 in r k) centov. s Pozor, rojaki! % Naznanjam Slovencem, da sem odprl restavrant in proda« ialno z mehko pijačo, cigara- d ni m tobakom. Sjprejtemam na 4c traiio in stanovanje rojake, ali n »amo na -hrano in brez stano* o ;anja. Irnam tudi čedne NM »1 ta prenočišče. Vselej točna M o •edna postrežba vsem gostot b U obilen obisk se priporofiim n w JOHNtUžB«,^ t4 1009 E. 62nd St. - Soba se odda v najem za 1 ali > fanta. 6005 St. Clair am ___1 (390 DELO J DELO! f Močni možje dbbijo takoj « italno in dobro dielo v tovarni. Oelo na kose ali na dnevno de-o. Dobra plača. Lake Erie iron Co. severno od St. Clair I iv*. (47) I ■ ' ' 1 . " "J Naprodaj je jako dobro ohra- 1 ljeno pohištvo sza več fantov, >0 jako nizki ceni. Proda se ra-li selitve iz Clevelanda. Se pro-la vse skupaj aH posamezno. Ualhko tudi fante obdrži na bor-lu, 5605 Bonna ave.1 («39) POZOR! (Nhznanjam cenjenemu občinstvu, da se sprejemajo naročila, kar se tiče barvanja in pakiranja na starem prostoru, t. j. ia 1011 E. 64th St. ne pa na >528 St. Clair ave. dokler se itvar ne urcJdl (Wed-June 30) FRANK MIHELIC, ion E. 64th St * riihibB ' NEDEUSKI IZLET <' ' Nickel Plate Road 4* mk to£k v •k*w*>m 100 .ilj. t f 25c k $1.00 ZA SEMINTJA. ( r _______ K A. AKSRS. agent TtlbdUAift OmlniO. f > Stalno alužbo dobi dečko, star nad 16 let, da postavlja keglje na kegljišču. John Krall, 961 AJddison Rd. (39) SLOVENCEM , i t želim naznaniti, da sem otvo-ril svojo lastno krojačnico na 5113 St. Clair ave. kjer imam že sedaj trgovino z moško o-pravo in čevlji. Obleke, katere naročite pri meni, bodejo vedno narejene x> najnovejši modi. Dobro de- 0 in trpežno vam vedno garantiram, kajti dolgotrajna skus-ija v tem poslu me je dovolj ia učila. Rojakom se priporočam v obilen obisk. Naznanjam tudi, da sem dojil v zalogo spomladanske čev-je in vso drugo moško opravo. Pošiljam blago v staro domovino zanesljivo in točno. (34) FRANK. GORNIK, slovenski krojač in trgovec z moško opravo. 6113 St Clair ave. ■ ......— NAZNANILO. Cenjenim gospodinjam in lekletam uUjudno naznanja-no, da imamo sedaj tudi dobro livttjo, ki vam izdela obleke po rasi želji in po poljubnem kro-u. Delo bo dobro, cene zmer-le. Ker je trgovina na novo u-ejena smo si nabavili sedaj ve-iko zalbgo, krasne vzorce vol-lenega blaga ter lepo iztbero »laga za pomladansko sezono, Cer bo treba novih, lepih oblek :a bližajoče Se Velikonočne >raznike, se vam nudi sedaj epa prilika. Se priporočava TOMŠIČ & ŠTAMPFEL, 6129 St. CUair ave. ---- (40) Naprodaj imam dve novi hiši, saka za dve družini, jako čed-le in moderne hiše, na lepem »rostoru. Objednem naznanjam enjenim rojakom, da spreje-nam vsa stavbena in kontrak-orska dela. FRANK OPASKAR, 1106 E. 64th St. tosedale 3595 R- (4») )ekleta, stara nad 18 let, dobi-a takoj dobro in stalno delo v »varni. $1.25 na dan za lahko ek), $1.50 za dielo pri stroju. 1 *ake Erie Iron Co. 915 E. 63. t. severno od St. O air ave. - (4,) . ZA VELIKONOČ! 1Ce nameravate kupiti novo bleko za Velikonoč, tedaj ca-ajte na veliko odprtijo "Klei- I ove" nove trgovine z moškimi . bhekami in potrebščinami. $10 1 $15 obleke "Clotbcraft". Ob , tvoritvi bo igrala godba in se odejo dajala lepa darila* Klein 1 ova trgovina z moškimi .po~ --ebščinaml. 6031 St. Clair ave. -— (40) Potrdilo v dolarjih. Kadar poify«to d«n»r v »U H knj po Hm ClwduJ Trust Co. doUto potrdilo« ■▼OH IH1I«* 1. Koliko ste nam plaSaB 1 v dolaijik. \ 2. Koliko bodočo pla£ali ^ t dolarjih voiotnu »orodallre j NU »trak«, nit rixika, Co , polijotodanarproko tekoo- I ko. Com m nizke. J Cl^fattft I Cru^tCompairf I 0*r ftS#» Pallor. | ■ ' - ' r^^vJiv KvJAIVl I j I nanj am, da sem prevzel znani salon in hotel "Gilbreath" na 694 E. 152nd St. CctfHnwood. Tu Imam vsak dan sveže piVo, dbmače vino najboljše vrste, fino žgainje, drožnik, brinjevec in dobro slivovko. Imani vselej najfinejše smodke ter dobro o-kysno hrano vsak dan, »veži go-tai, za prigrizek pa vedno fi-domače kranjske klobase. Nadalje imam na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba pri kateri se fantje lahko po domain© zasukajo. Pozdravljam vse Slovience in Slovenke po celem Clevelandu in okolici ter se jinfi priporočam. Anton Sershen 694 ! E. 152nd St. Collinwood, O. (Mon-Fri-38) __»......... Išče se žena ali dekle za hišna dela in da čuiva na enega otroka. 1114 E. 63frd St. (39) Dva poštena fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje. Tudi kdpališče v hiši. Vprašajte na 1215 E. 60th St. (^8) jj ♦ Vsakemu, kteri mi poš ♦ g ♦ Ije naslove svojih prija- ♦ g ♦ teljev in« znancev živečih ♦ ^ ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦ n ♦ lep spomin. ap^ N ♦ HEN. J. SCHNITZER, ♦ - ♦ BANKIR. ♦ p ♦ 141 Washington St. ♦ ia ♦ NEW YORK. ♦ to P ---- POZOR! T Naznanja se rojakom, da sie ^ prične pomladanska privatna ^ večerna šola z mesecem apri- te lom. Sprejeli se bojo učenci pred prvim aprilom, da se stvar _ vsa vredi ter preskrbi potrebne N reči. tr Toraj rojaki, kateri se želi- st te učiti angleščine, ne zamudi- si te prilike ter se oglasite ob pra- E vtem času. ~ V tej šoli se bode tudi učilo, T kako se mora učenec učiti, da m vztraja in dobi veselje do uče-nja angleščine. Za pojasnila se oglasite od 7. — do 9. ure zvečer pri L A. Starce, 6727 Bonna ave. zgoraj (38) ZOBJE! Kadar zgubite en zob, zgubite dVa. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobov-ie? Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zoba, ki je do-tičniemu nasproti v gorenji zobni in narobe. In to vam ško-dtoje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi. • Jaz vam lahko preskrbim manjkajoče zobe in jih naredim _ da zgiedajo popolnoma narav- ^ ni. Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik. Uradne ure: Od 9 zjut. do >5.30 zveč. Ob pondleljkih, četrt-kih in sobotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se iz-vlečejoibrez bolečin. Mi govorimo slovensko. (38) Dva mlekarska vozova in avtomobil truck za I tono, sta na^ prodaj. Po jako primerni oeni. 5366 St. Clair ave. (38) Naprodaj je krasen, nov piano, na ogled pri A. Grdina, 6019 St. Clair ave. Vse podrobnost! poizveste v trgovini istotam. -:--(38) Naprodaj je jako čeden saloon, v delavcem kraju zraven tovarne, .proda se do 150 kosil opoldne, dela izvrstno trgovino. Gena samo $3500 z vso o-pravo vred. Posebno pripraven za mlad par. — Naprodaj je tudi lepa hiša s 14 sobami, za 4 družine, cena samo $45°°. Takoj $1500, drugo na lahke obroke. iZa vse to se pofcve pri Geo. Travnikarju, 1357 E. 55th St_(39) Pozor, Slovenci! (Priporoča se slovenska perica, ki pride po perilo sama, ga opere na domu in zopet prinese na dom. Lepa in čista postrežba. Se priporočam v obila naročila. Terezija Legat, 390 E. 165th St. Coilmwood (39) '' ..Vf , iu. • SIEM 3. NADS. PERMANENT BLDG. I 746 EUCUD AVE. I blimu E. Mia St. I KRONIČNE IN KRVNE | BOLEZNI SE I ZDRAVIJO I Na ista način inziitimi I aparati kat zdravijo v VEUKIH SAN1TORI-JIH V EVROPI Urad »a ara* 9. ^j. do 4. pop. 7. svafi. da S. sraC. Jsrišitc ta ojla*. da ' t\9 poxabiU naslo-Va Naprodaj sta dva lota na vogalu Waterloo Rd. in E. 160th St. Jako ugodno za kako trgovsko podjetje. Poiz^e se pri lastniku M. Plut, 3611 E. 81 st St. Newburg, (Fri. June 30) Potrebujem dva izurjena krojača. Dobra plača in stalno delo. Oglasite se takoj pri Fr. Poj«, slovenski krojač in trgovec, 4015 St. Clair ave. (38) Takoj dobe delo slovenska dekleta, kr znajo tudi angleško. Služba je v prodajalni. Oglasite se pri Reimer's 'Dlry Goods Store, 3423 Sf. Clair ave. (38) Naprodaj je jako čedna hiša s trgovino, 7 sob. Jako dober prostor za čevljarsko ali grocerij-sko trgovino. Poizve se na 1130 E. 68th St. cor. Bliss ave. (38) Trije prošteni fantje se sprejmejo na čedno stanovanje. O-glasijo naj se pri Mrs. J. Jarc, 1358 IMarquetfce Rd1. (39) , ~ . - " ' "ML » dobite v moji trgovini ila »7 St. Clair ave. (Naznanjam, da stnr dobil ti-co zalogo vsakovrstnih koles i bicikljev, tako 4š bom lah-> postregel vsancemt* roj aRu, i ne bo treba hoditi okoli dru-ih, ker vsakdo je lahko pre-ričan, da pri svojem rojaku Dbi najtboljšo postrežbo, kar 1 ni prav se lahko pove in spi hko pobotamo. Dolžnost je idi rojakov, da podpirajo slo-ensk? trgovce, ker izgovori: isem vedel ali znal, ne veljajo, loja trgovina s kolesi je naj-ečja slovenska trgovina te vrte med Slovenci, m prepriča-i ste lahko, da dobite pri me-i vedno najbolj trpežno blago. >sem let sem že v tej trgov mi 1 vselej sem v zaddvoljnost seh postregel. Torej se roja-om v Clevelandu1 in okolici Jjutdno priporočam za obila na-xila. Vsak me lahko najde, er moj natančen naslov je to-a j tprioboen. (Fri-JuneitS) FRANK ZAKRAJSEK, 6607 St. Clair ave. trpeče 2enske tajte pismo, katerega smo prejeli od, re. Her min a Revak, 962 Lyon« Ave., ansaa City, Kšoaae, ki plie: "Jas Iporočam Severov Resnlator vtem mikam, ki trptfo. Jaz Mm potroiila »llko denarja ia idrarila, toda bM i nI pomagalo, dokler nleem poako. ia Sereror Regulator. Porabila sem i dve stetklealcl ka sem Mla sdrarra. »daj na bom nikdar brca njega." — •o tenake M morale storlU kakor je orlla Mrs. Ravak. Imeti M morale » sdrarllo pri roU tor ae s tem varo-iti twlasni, katere nadlegujejo nj«ol k>1. Osna 91.00, v raeh lekarnah alt 1 nas. Plilto po naio knjiiieo Sdrarje na icnaka". katera ae dobi latosK). W. P. Severa Co., Cedar Rada, Iowa. Joseph Trinerjevo renko vino, 65^ steklenica, livovka, tropinjevec, brinje-$2.50 Sn $3.00 galona. A. COHN, 5819 St. Clair ave. Mi pošiljamo žganje na vse raje Zjed. dTžav. Pošljite da-ss naročilo. (Wed-Fri.) "nieotUycteatMroocvlalia^wmUr1 BcfTUo (ar IHwk« e= I r... . n--! Ca-a«*1« p«tot«. Ka^roU f. U- 2 i/M roadinjt L:*.\tcc.1 Llcvclia.) Ci J .i^'^tm good i* truarpocu^o« M car iUS OO your dčt:t m-nltiif ticjri 1 \ t».'. ft H. M"*. . _ .......H vJ| ^^ I S ■j T HM, C^V-jJA^iP - Moža sta si krepko stisnila a roke, kakor bi hotela s tem po-*- trditi sklenjeno zvezo in potem r zapet legla v travo, da se na-h tančno domenita o svojem na-h črtu. n Se!e proti večeru je Simbn a Kozina zapustil ciganski tabor, r Kralj David in Miško sta ga spremljala po gozldui, dokler se ni v daljavi zasvetila velika ce-1, sta, vodeča na Vrhniko. Tam e so se možje poslovili. Cigana - sta se vrnila v svoj tabor, "Si- - mon Kozina pa je sam krenil j proti Vrhniki. Zdaj pa je hodil a lahko in gibčno in veselo mu 1 je bilo pri srcu, kajti v žepu je žvenketalo dvajset svetlih be- i, nieskiih cekinov, ki mu jih je bil - pri slovesu stisnil v roke kralj iDlavid, povrh pa je imel zavest, i da jih dobi še oel mernik, s 2e je mesec razlival svoj ble- • ščeči sijaj na zemljo in že so v posameznih hisaih> gorele lu- - či, ko je prikorakal Simon Ko- - zina na Vrhniko. Spomnil se • je znanja, ki ga je storil zjutraj , na cesti blizu Sinje Gorice in i gostilne, ki mu jo je bil nasve- ' ■ toval prijazni pisar trškega sodL i ) nika. Pazno je motril iposamez-i ne hiše, dokler ni njegovo oko zagledalo ošabno ob cesti sto- < - ječo hišo, nad katero je bilo na- ; - p rabljeno znamenje sv. Trojice. | V gostilni je bilo prav živali- i • no. Čeprav nizka, vendar pro- < . stoma sobana je bila polna voz- j t nikov, ki so prišedši iz Trsta i t ali iz Italije tod prenočevali in < s svoj obilni zaslužek zapravlja- i i li. Tuldi tržoni so hodili radi v i • to gostilno, v stranski sobi ipa -i se je zbirala trška vospodia <» ,j ' krog svojtega sodnika Z-avršana. ■ [Simon Kozina je nastopil v • gostilno pri sv. Trojici kakor . i mož, ki ima dvajset pristniih i beneških cekinov v žepu in se . . zaveda svojega bogastva. Ko < • je pa se povedal, da je bratra- i ; nec vrh n i stega zaupnika in da je 1 i bil svoj čas, ko je še služil pri j , baronu Eckhui ma Gorenjskem, < - poseben prijatelj Antona Ma- j i gaj ne iz Verda, s^. vrhniški tr- > žani preW zgovornim možem : dobili velik respekt in mu vse . povedali, kar je vprašal, da je , - v kratkem času spoznal oseb- . i ne razmere v celem okraju. i Predno jet Simon 'Kozina le- ; gel spat, se je naslonil na okno i . svoje sobe in razmišljeval o ve-. liki premembr, ki se je zgodila . ta dan v njegovem življenju, i PJred njim je ležala Vrhnika,! j podobna izumrlemu mestu, i . Prebivalci tega trga so živeli l samo v spominih in v nadah, ] ) sedaj nos t i pa niso pojmili. . j l iZnameniti dogodki tega ča- 1 . sa niso našli v tem kraju od- i i meva. Ljudi niso strašili Turki, pred katerimi se je tresla vsa ( . Evropa, ker so bili prepričani, i I da Tulrki ne pridejo do Vrhni- j ke in tudi mogočno reformacij- j . sko gibanje še ni našlo tukaj < , odmeva. Sioer se je med kmeti J . tega okraja že dlje časa širilo i . nezadovoljstvo s katoliško du-. 'hovščino in se je kmet sko ljud- i . stvo. začelo oklepati novih na- ] » likov, ali trg sam je bil še od- < j ločno 'katoliški. Samo ena os*» } - ba je bila v trgu, ki je javno < kljubovala katoliški ceikvi in ,< . njenim zastopnikom. To je bila , gospa Regina, soproga "vrhni- j i škega Pilata" Završana. Noč je bila svetla, tako d* se ] - je videlo daleč naokoli. Z barja i in z bližnjih gozdov je lahni - spomladanski veter .nosil vonj 1 3 sveže trave in mladih smrek. \ i Mesečina je svetlikala nad « - strehami in ob hišah, izpremi 1 njala njih nejasne boje in stvar , jale iz njih Čudovite nove har - monije. | Si mon Kozina je gledal ne • premično na vrt nasprotne hiš< kjer sta sedela v mirnem pogo ■ voru gospa Regina in njeni : mati in oaikali, dta se sodnik Za i vršan vrne domov. V gostiln : so bili Simona natančno podu čili tudi o gospej Regini. Ko j< i je sedaj videl na njenem vrtu - se je vsa njegova pozornosi > osredočila nanjo, kakor bi oc nje pričakoval posebne podpo ■ re pri rešitvi svoje te^ke nalo i Toda narav je bila močnejši nego volja Simon Kozine. U-i trujenost je moža prevzela f Naslonil je ob roko svojo mak glavo, ki je bila podobna glav: i kake stare aristokratske device, katera se je vdala pijači, in zaspal je na oknu. Ko se je končno prebudil, je bila tudi na Završanovem vrtu že tema, mesec se je (bil izgubil z obzorja in veter je podil samo še hlad in vlažnost pred seboj. Sedaj je tudi Simon Kozina po. iskal svoje ležišče. IV. Majhen in skromen je bil dom Antona Magajne na Verdu. Sredi malega vrta,, ipo katerem je cvetoči bezeg razširjal svoj omamljivi vonj, je stala stara in že jako slaba hiSa, vsa obrasla z zelenjem, da so se z nekoliko oddaljene ceste komaj okna razločevala. Izza davmlb časov je bilo to posestvo svobodna kmetija in Ma-gajni na njej gospodarji. Anton •Magajjna je bil to svobodno kmetijo podedoval po svojem bratu; prej je sktižboval na raiz-nih graščinah kot oskrbnik, nazadnje pri baronu Eckhu' v Begunjah na Gorenjskem. Po nenadni bratovi ismrti je popustil službo in sedaj sam gospodaril na tej domačiji. Gospodinjstvo mu je vodila edina sestra Ana, še mlada udova samostanskega logarja. Na koncu Magajno-vega vrta, v prostorni hladlni lopi, je sedela mala družba in živahno razpravljala o velikem boju, ki so ga (bojevali kranjski deželni stanovi z nadvojvodo Karlom zaradi enakopravnosti protestantov s katoličani. V družbi je bila tudi gospa Regina, ki je tiho in molčeče sedela poleg 'Magajnove sestre in .poslušala živahna Razpravljanja o bojih kranjskih deželnih stanov z nadvojdom Karlom, ki ni hotel protestantom dati pravice. iNe enkrat ni posegla v pogovor, dasi se je z vso dušo oklepala nove vere tn z vso strastjo svojega ognjVvi-tega temperamenta sovražila paipiste. Le zdaj in zd&j je dvignila svoje belo čelo. S svojimi velikimi temnimi očmi, ki so sijale kakor večne zvezde svetnice Venere, je pogledala nekako vprašujoče okrog sebe, kakor bi hotela reči: čemu se prepirate, saj je vendar vse jasno. In zopet je .tekel pogovor dalje in postajal čedlalje burnejši. —In naj cesar in nadvojvoda še tisočkrat prepovesta oznanjanje evangeljskih resnic, je dejal Anton Mtagajna srdito, jaz se vendar ne uklonem. In če bi imel papež virfi svojih treh kron še četrto, od božje besede me ne odvrne: —.Mene tudi ne, je zaklical nekdo od zunaj in pri vhodu v lopo se je prikazal dolgi Laban. Cisto prav imate, gospod Ma-gajna. Doslej vam nisem in nisem hotel verjeti, ali danes sem spoznal svojo zmoto. Jaz prestopim zdaj k novi veri, ali pa grem k ciganom. Vsi so se smejali dolgemu Labanu, a ta se je držal jako resno in svečano. —Kaj se je pa zgodilo Laban, da si tako nevoljen in se hočeš odSrrniti od vere samostanskih COSOodov. te vnrajUl 4)f<8>fiil Ido J c* jpo^ftsi1! svojo cEc*" 2-Darfes se ni treba prav nit I smejati, je reke! dolgi (Uban. Jaz sem se res spreobrnil. Sedem tet sem hodil vsak dan na Žalostno goro prosit Water božjo, naj gleda, da dobim jaz tisto kajžo, ki jo ima moja teta v Rakitni. Zdaj je teta umrla, l" kajžo je pa dobil čisto tuj člo-vek. Na, in pri taki veri naj jaz ostanem? Zaves svet ne! —No, le malo potrpi, je me-** nil Magajna. Saj se ti v samo-c stanu prav dobro godi, a pred-h no se okleneš evangelija, ga a moraš vendar spoznati. L*. —Ah tisto kloŠtersko živ- II Ijenje je tudi tako poštah^ da " ga ni vefc prenašati. Odkar je 0 bila ona rafbuka zaradi cigan-l» ke, se je v kloštru vse spreme- 1 nilo. d —iKaj pa je? —Sedem latvic božje se h je zlilo v samostan, je pripovedoval Lafban. Prijor Ahacij je a postal tak, da ga ni več prena-" šati. (Dlanes je divji, kakor bi L ga bil sam satan obsedel, drur ^ gi dan pa zopet joka in se napi-1 je, kakor tisti Bonač, ki je do-" bil v dar hišo in majhen mlin, 1 ker je vzel prijorjevo ljubico ' za ženo in zdaj prijorjevega sl-5 na pestuje. Pravi gospodar v » samostanu je zdaj pater Cele-" s tin. Časih se mi zdi, da se pri-5 jor Ahacij in pater Celestin • karpobijeta, tako se prepirata; " čez iiro sta pa spet dobra In vse se zgodi tako, kakor hoče pater Celestin, pred katerim se 1 zdaj še menihi tresejo. In po ■ noči! Včasih se iz podzemskih " ječ čuje tako ihtenje in vpitje, " da me.je kar groza. Drulžba je z napeto pozorno-» stjo poslušala nerodno pripove-► dovanje dolgega Laban a, tem-' bolj, ker zadnji čas ni bilo iz 1 samostana ničesar več slišati. Vedelo se je samo, da je začel ' samostan s svojimi podložnimi 1 kmeti ravnati silno kruto in jim 1 nalagati čedalje večjih bremen. 1 O notranjih dogodkih v samostanu pa se ni izvedelo ničesar. Cuješ, Laban, je vprašal ' Miagajna, povej vendar, kaj je pa z Erazmom? I —Ko bi jaz vedel, je odigo-1 voril Laban in odmaknil roki, 1 s katerima se je doslej nekako » krčevito oklepal vrča. Smili se mi — a pomagati mu ne morem V tisti ječi ga drže, v katero se pride samo iz samostana. Temna in mok^a je ta ječa, prav kakor bi ti hiyliči hoteli, naj Erazem v njej pri živem telesu segnije. Se tisti cigani, ki jih imajo zaprte, so v 'boljših ječah. —Kaj Eracqna ni mogoče na kak način osvoboditi ? je vprašal Magajna. Dokler bo pater Ce^ lestin gospodar v samostanu, ne bo Erazma izpustil iz ječe in s pritožbama' se nič ne opravi —Ej, ko bi jaz vedel, kako Erazma spraviti iz ječe, bi bil to že zdavnej1 storil, je dejal Laban. A posameznik ne more ničesar opraviti. Kmete bi lahko naščuval na punt, a ti se boje Najsvetejšega. Sicer pa je samostan zdaj tako utrjen in je vedno to4iko stražarjev doma, da bi tudi kmetje ničesar ne opravili. | —Torej se da le z »zvijačo kaj ' doseči. h-Seveda! Slamo z zvijačo! A povejte s kako zvijačo. Laban je bil tako jezen, da je kar ob mizo udaril. Ze vse te tedne si belim glavo, kako bi Eratema spravil iz ječe, pa mi ne pride nič pametnega na misel. In prav zato sem prišel k vam, da mi svetujete. Nastal je molk. Skozi zelenje, s katerim je bila lopa ob- i rastla, se je prikradel svit zahajajočega solnca in trepetal-' na belem krilu gospe Regine in I na njenih rujavih laseh. • (Stvar je treba dbbro premisliti, Laban, predno se kaj stori*. Veseli me pa, da si pripravljen pomagati Oglasi se večkrat pri meni. Kar bo mogoče storim vse, da rešiva Erazma. Mfed resnimi pogovori se je približal večer. Šele ko je zavladala velečastno globoka nočna tihota, se je odpravila družbo. proti Crhniki. Magajna in k ljeval pot. Kar samo 0b sebi se k je agodilo, da sta Miagajna ki » gospa Regina šla skupaj. Go- I spa Regina je bila okrog vratu I & ovila črn šal tako, da je bila v I l moAoečem sijaju svetlega veče- I s- ra njena glav« podobna cvetu, a ki gleda iz vaze. Družba, ki je i- šla spredaj, je bik zgovorna in d glasna, gospa Regina in Magaj-r na pa ti nista imela ničesar po-vedati. ^ Seie proti koncu pota se je z gospa Regina nekoliko ustavila in poki glasno rekla: i- —(Nevarnega dela ste se lo- - tiH, gospod Magajna. Boj a pa-k pis t i je težak in že marsikdo je & moral plačati s krvjo in z življenjem, da se jim je uprl. - a Dalje prihodnjič.) : Tisoče in tisoče Rojakov bare "Clevelandsko Ameriko'*. Ali ste tudi vi med njimi, ali e ste zvest naročnik lista? I| POTOM HRANILNICE NA DUNAJU '.I ^S==S====' Vsak, ki poiijadeiutf, dobi potrdile *rsj#mni-lca* Hitra in peittaa poslrsšba. Cea^snim draitvem priporočam svoje lspo sp-iw*ae DVORANE sassje, vssdk« in druge pri-like. GOSTILNA s najboljšimi pijačansipsa drobne fas debele. Garantirano blago, risks cene. LEO SCHWALB, 613 J St. CUtrAv4. m i 1 1 ^^ Kaj je vzrok, da ste zgubili apetit? Mnogokrat — zgodi, da nam Q mahoma zgine apetit in da a« nam hrana celo studi. Zdi se kot bi narava S hotela zmanjšati uživanje hrane, katere n« mora prebaviti. Oslabljeni or-gani za prebavo ne morajo delovati in se branijo sprejeti hrano. Ta kale, da je treba organe pojačati, da opravljajo svoja dalo brez truda. Mi želimo priporočiti S TrinerjenJo AmerišKp n GrenKo Vino. To veliko zdravilo bo v prvem mestu očistilo prebavnaIne organe in jih pojačalo. Zguba apetita in gnjus prad hrano, bo polagoma zginil in zopet S bodete imeli 9 ZfdrasJ apetit, telesno moč in duševno energijo. 8!H Kakor hitro vam manjka ena izmed teh treh potreb fivQeiua, mo* rate rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino in posledica vat bo prijetno iznenadila. Rabite ga tudi pri NEMIR PO JEDI, ZAPRTJE, n KISLA ALI GRENKA BRUHANJA, 1 MORSKA BOLEZEN, PLINI, KRČI. Lahko ste prepričani, da vam prinese Trineijevo ameriiko grenko I vino zaie(jeno pomoč. 1 PO LEKARNAH. CENA $1.00 S* Jos. Triner, IZDELOVALEC 1333-39 So. Ashland Ah>€. Chicago, Iti _ ' i- Vsaka družina bi morala imeti vsekj dobro sredstvo proti kai^o pH roki Ra-Jft bke TRENERJEV "COUGH SEDATIVE", Iger ni nobenih strupenih primesi, ka-M Icor morfm ali kloroform. Rabite ga pri kaijju, hripavosti, Wonhitia boie&aah v grla ■I in t. d. Cena 25 m 50c, po poiti 35 in 60c. J ■ t » .. j i ..i : ■ ' ■ Ker «o se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denaije v staro domovino. Poifljatve ne pridejo v sedanjem času tako brio naslovnika t roke; pač pa v teka 20 do 24 d^jL 100K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemdkof naj-man je pa denarje poslati potom brzojava. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0.