ne# taki* itev jj
m
len#
M
»
N#
EjBiMUnUUI
Eu^i^jnrni
Ui
j
ec
v—
E»Jla)iM:4yffn )Q ET'I*:L'>M:49IU-U
EflWMRWHM»i
; E2E222EH3 EIEMES3 EIEEiESl
EHUEEIJEg
^ E2222S3E33 ■
5 EMMM
^ E3J22n2EE3
{ JANEZvSTANOVNIK I, y ŽUŽEMBERKU
wŽa kEhBER-k ~ v soboto' l5-
vili ?’ bodo v Žužemberku prosla-trp„ uJevni P^nik. Ob 9.30 bo na Sem; °ncert -sodbe na P^ala iz ^eia e^neJ?\°b JO. uri bo slavnostna ob ^ uPŠčine krajevne skupnosti, bm;, ur’ P3 otvoritev nove L ', vodne hale Keko 3 v Iskri, kjer IS, “vnos>ni govornik predsedstva «n Tn!Je Janez Stanovnik. Po ogle-iŽužb SLfe bodo na Loki pod j Vkv m'5erl(om člani domačega ga-I Wh v društva priredili veselico. V „Lv J°u 16' julija- se b° °b 8. uri ^ tiirnij3^0 na E°*<' Pr'^e* nogometni
’E
dotj
tflj
ajlef*
19>
0
leitl
ri
na’
bij*
1
PIONIR PROTI KUVAJTU
.NOVO MESTO — Jutri ob 18. Uri b° v športni dvorani v Novem me-stl) mednarodna odbojkarska tekma, v kateri se bosta pomerili ekipa novomeškega Pionirja in reprezentanca
Srečanje
jamarjev
Dolenjske
Na Srobotniku nad Stražo 11. dolenjski jamarski tabor
STRAŽA — Te dni je potekal na Srebotniku nad Stražo 11. dolenjski jamarski tabor. To je oblika vsakoletnega srečanja jamarjev iz vseh dolenjskih klubov: KJ Kotanjevica, JK Vinko Paderšič — Batreja iz Novega mesta. JD Straža, DZRJ Kočevje, DZRJ Ribnica in Belokranjskega jamarskega kluba.
Jamarji so posebno pozornost posvetili novostim v vrvni tehniki, še posebno pa reševanju iz jam. Po demonstraciji .tehnike reševanja, ki sojo izvedli jamarji kluba iz Novega mesta, so se odločili, da se v dolenjsko reševalno jamarsko skupino vključijo bistveno bolj kot do sedaj tudi člani ostalih klubov. Ti naj bi poleg svoje funkcije v primeru reševanja opravljali tudi izobraževalno vlogo pa tudi preventivno.
38 jamarjev si je med drugim ogledalo 94 m globoko Veliko prepadno jamo. brezno nedaleč od koče. kjer je potekalo srečanje.
Zaradi lanskoletnih težav z udeležbo na 10. DJT v Ribnici so se jamarji odločili, da preidejo na dveletna srečanja. Vsako drugo leto je namreč tudi občni zbor Jamarske zveze Slovenije, tako da zaradi tega udeležba na dolenjskem zboru bistveno pade.
Organizatorju JD Straža je uspelo s pomočjo Novolesa, GG Straža, KS Straža in KZ Krka kot pokroviteljev pripraviti srečanje na dokaj visoki ravni. Sicer pa ta klub obstaja od 1974. leta. Predsednik je ves čas Dare Kulovec, ki je med drugim dejal: „ Vrh delovanja kluba je bil v letih 1974 — 1980. Potem je naša raziskovalna vnema nekoliko zamrla. Sedaj smo zopet začeli delovati. Dobili pa smo tudi nekaj novih članov, med katerimi je še posebej zavzet 24-letni Brane Gašperšič iz Straže. Tako upamo, da bomo tudi z. njegovo pomočjo obudili jamarsko delovanje v našem kraju."
T. BUKOVEC
V obrambo po posavskem vzorcu
Prizadeta regija ogovarja Sloveniji s projektom razvoja podeželja — Tretjino bi ga ________krila sama, Tretjino republika in tretjino investitorji_
BREŽICE — Ljudje v Posavju se zaradi napovedanih republiških posegov na to območje počutijo čedalje bolj ogrožene, saj jim razen verige elektrarn napovedujejo še gradnjo plinovodov, avto ceste, hitre proge in vrh vsega še velikeagrome-lioracije. Na te objekte so v regiji sicer pristali, toda občine se šele zdaj zares zavedajo, da nihče nima pravice brez odškodnine jemati drugim življenjski prostor in da imajo prebivalci Posavja enako pravico do splošnega razvoja kto druga območja ter da so tisti, ki si v imenu širših interesov prisvajajo prostor za velike družbene projekte, dolžni poskrbeti za sanacijo škode, ki jo prinašajo v pokrajino.
Medobčinska zbornica Posavje je republiki olajšala pristop do prizadete regije, ko je njenim predstavnikom
9 Pohvale za Slovenijo izvirnega pristopa k reševanju republiškim interesom žrtvovanega Posavja še ne pomenijo, da se bo prebivalcem v pokrajini obrnilo kaj na boljše, če za študijo ne bodo dobili soudeležbe investitorjev in vlade. Začeto študijo v obrambo napadene regije naj bi dopolnili še s podjetništvom in informatiko ter jo proglasili za slovenski projekt za razvoj podeželja na vseh ogroženih območjih.
pred dnevi predstavila projekt razvoja podeželja in krajinske zasnove Krškega polja. Vrednost študije bo konec leta znašala 15 milijard dinarjev in posavske občine so pripravljene kriti tretjino vsote; tretjino naj bi prispevali investitorji, predvsem elektrogospodarstvo, in tretjino Slovenija. Rešitve bo projekt prinesel le v primeru, če bodo zanj zagotovljena sredstva.
Predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Tomaž Vuga je soglašal s tem, da so Posavci upravičeni do odškodnine, in je menil, da moraosnovnoodločitevo tem prinesti dopolnjena ustava. Ko-
RAZSTAVA ZA JAKČEV JUBILEJ
NOVO MESTO — Ob visokem življenjskem jubileju mojstra Božidarja Jakca bo v Dolenjski galeriji postavljena razstava njegovih grafik iz obdobja 1921 do 1923. Večina teh del javnosti še ni bila predstavljena, saj so iz mojstrovega zasebnega fonda. Razstavo bodo odprli jutri, v petek, 14. julija, ob 1L uri. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec, za vzdušje pa bo poskrbe! Novomeški godalni kvintet. O jubilantu več na 7. strani.
mite podpira vključevanje projekta v slovenski družbeni plan, čeprav bi bil dobrodošel že včeraj. Pri obveznostih, ki jih navaja, bo zahteval sodelovanje vseh nosilcev planiranja, ki v njem nastopajo. Posavci so se ob tej priložnosti dogovorili da bodo sprožili delegatsko pobudo za generalno ureditev rentnega predpisa.
Projekt MGZ Posavje so ocenili kot vzorec, po katerem naj bi se Slovenija obnašala tudi na drugih območjih, kjer posega v podeželje in ruši njegovo naravno ravnovesje. Ljudje v Posavju so upravičeni vsaj do takega razvoja, ob katerembodolahkodose-gali povprečje slovenskega družbenega proizvoda. Tako se obnašajo tudi drugod po Evropi, kjer vlade prevzemajo za razvoj celo dvotretjinske deleže.
J. TEPPEY
PREKINITEV DELA V BORU
DOLENJSKE TOPLICE — 117 proizvodnih delavcev Bora, tozda tovarne obutve Novo mesto, ie v soboto, 8. julija, med 1L in 14. uro prenehalo z delom in naJaljevalo z zborom delavcev, na katerem so izvolili stavkovni odbor in postavili zahteve vodstvu tozda in delovne organizacije. Prva zahteva je bila 50-odstotno povišanje plače v primerjavi z majsko, druga pa iskanje take organizacijske oblike v okviru DO ali izven nje, ki bi bila dohodkovno bolj zanimiva. Prvi zahtevi delavcev je bilo že ugodeno, zato je proizvodnja v ponedeljek normalno stekla, stavkovni odbor pa še ni razpuščen in se bo pogajal s pristojnimi za reševanje nadaljnjih zahtev delavcev. Omenimo še. da je bil poprečni dohodek na delavca v Boru v maju 2.530.000 din.
urnim**
MULJAVCI IGRAJO NA PROSTEM — Več kot tisoč obiskovalcev, ki so na Muljavo prišli iz vseh koncev Slovenije, so Jurčičevo povest Jurij Kozjak resnično doživeli. Na sliki: zaključni prizor, ko so je pred velikimi kulisami zvrstilo vseh 93 nastopajočih. (Foto J. Pavlin)
Na Muljavi teater posebne sorte
Jurija Kozjaka je videlo nad 7.000 obiskovalcev — Z uprizoritvami Jurčičevih del bodo se nadaljevali — Na Muljavi so skoraj vsi vaščani igralci
MULJAVA — Veliki amaterski gledališki spektakel bi lahko imenovali to, kar že nekaj let zmorejo Muljavčani. Dolinico za Jurčičevo rojstvo hišo so spremenili v anfiteater na prostem, kamor je mogoče spraviti do 2 tisoč gledalcev, prostor ob gozdu pa so preuredili v velik oder, kjer se pred očmi gledalcev odvija vse tako, kot naj bi bilo v resnici. Turki na konjih, cigani ob ognju, ljudje v votlini.
k0nx	GLIVAR — Na pravkar
ske anem državnem cestnem kolesaril ^ens,vuje Srečko Glivar zase-itoj' jlanski konkurenci 1. mesto, kol,*1".15* 50 tudi drugi novomeški j ***■ Več na športni slrani.
Svoj pečat pa daje vsemu domača govorica. Tako je bilo tudi minulo soboto zvečer, ko je ta prostor zasedlo nad tisoč gledalcev iz raznih krajev Slovenije. Jurčičev Jurij Kozjak je doživel že 11 ponovitev na prostem, videlo ga je nad 7000 gledalcev. Gledališka skupina Josip Jurčič z Muljave gotovo nima primere ne blizu ne daleč. Med gle-
Naši »Gazi Mestani«
Slovenci nimamo Gazi Mestana in velike bitke, ki bi jo proslavljali skozi stoletja, imamo pa izostren in občutljiv odnos do našega jezika in književnosti. Naši zgodovinski junaki so možje peresa, ne meča. Naš mali» Gazi Mestom- je na primer Muljava, ki z vsem srcem časti svojega velikega rojaka Josipa Jurčiča (1844 — 1881), po Ivanu Prijatelju glavnega predstavnika romantičnega realizma pri nas in prvega pravega pripovednika, ki tako kot njegov vzornik Walter Scott še danes pritegne braka in poslušalca s svojo razgibano fabulativnostjo. Kot je pokazala sobotna (zadnja letošnja) predstavitev Jurija Kozjaka na prostem, v naravnem amfiteatru za Jurčičevo rojstno hišo, zgodba po 125 letih, odkar je zagledala luč sveta v Celovcu, ni izgubila svoje aktualnosti in med gledalci vedno znova vžge. Lahko bi B rekli, da imamo nekak posvečen odnos do igre in do podviga i Muljavcev, ki so ob strokovni pomoči poklicnih gledali-| ščnikov in odrskih tehničnih strokovnjakov pripravili spek-jj laket, in to spektakel v dobrem pomenu besede. Predstava je tu j	ljudi navdušila, prijetno je zvenela pojoča dolenjščina, ki se
lHi Jurčičevim junakom še posebej dobro poda. In kar ie najvažnejše: od svojega izraza je prišla ljudska ustvarjalnost, ki jo na Muljavi spodbujajo pod geslom »Naredimo, kar moremo«, in brez katere tudi ni »visoke« umetnosti, kot ni vrhov brez pobočij. Pa naj o tem kdo še tako podcenjujoče
govori ali razmišlja.	,____
M. LEGAN
dališčnike je vključena domala vsa .vas. Kar 93 igralcev nastopa v kostumih, veliko pa je takih, ki pomagajo pri drugih poslih.
»Zavedamo se, da smo amaterji. Naredimo, kar zmoremo, držimo se tega, kar je napisal naš rojak Jurčič. Pred osmimi leti smo se odločili, da bomo postavili na oder vse Jurčičeve igre, in to na prostem. Pričeli smo in uspeli s Sosedovim sinom, nadaljevali z Domnom, Desetim bratom, predstavili '.mo Rokovnjače, lani pa smo uspešno postavili še Jurija Kozjaka. Zaradi zahtevne scene pa tudi zaradi velikega obiska smo se odločili, da letos igro ponovimo,« je po igri povedal Jože Sinjur, delavec za pripravo scene v
STILLES BO OPREMLJAL HYATTSOV HOTEL
SEVNICA — Sevniški Stilles je doživel novo potrditev visoke kakovosti svojih izdelkov:dobiIje namreč posel, zaenkrat vreden okrog 230.000 dolarjev, za delno opremo sob v prvem hotelu najvišje kategorije pri nas. ki ga v Beogradu gradi za vrh neuvrščenih slovita ameriška mreža hotelov Hvatts.
ljubljanskem mestnem gledališču, ki je med najzaslužnejšimi, da v Muljavi živi in dela gledališče posebne vrste. Ob pripravi igre Jurija Kozjaka velja zapisati še nekatera zaslužna imena: Janez Eržen in Dane Župančič sta pripravila dramatizacijo, Andrej Zajc pa je na vseh 11 predstavah odlično odigral cigana Samola.
J. PAVLIN
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Ponosni smo, da smo Slovenci
na 4. strani:
•	Baza 20 je še vedno v ilegali
na 5. strani:
•	SZDL v strankarski preobleki
na 6. strani:
•	Ne dajo svoje zemlje za igrišče za golf
na 7. strani:
•	Poslednji romantik umetnosti
na 9.<_strani:
•	Življenje ali smrt kraljice Roga
na 20. strani:
•	Poln krožnik je najboljša reklama
Medobčinski svet ZK podprl Temeljno listino
Priprave na volilne seje in oba kongresa
NOVO MESTO— Medobčinski svet ZK za Dolenjskoje 6. julija obravnaval priprave na programske volilne seje OK ZKS. na 11. kongres ZKS in 14. izredni kongres ZKJ, ki bo v decembru. Ti pomembni partijski dogodki bodo zahtevali veliko vsebinskega in organizacijskega dela, ki mora biti opravljeno v sorazmerno kratkem času in v reformnih, bolj demokratičnih razmerah.
Seveda medobčinski svet ni mogel mimo Temeljne listine Slovenije 1989. Nekateri člani so imeli pomisleke k pripravi njenega besedila, češ da »baza« pri tem ni dovolj sodelovala, nejasnosti pa so tudi zaradi hkratnega nastanka Majniške deklaracije, ki ima delno drugačno izhodišče in nekatere stopnjevane zahteve zlasti v odnosu do Jugoslavije. Vendar se oba dokumenta ne izključujeta in je zato moč oba podpisati. Konec koncev se bo treba navaditi, da bo v političnem plu-
9 ČRNOMELJ —Vsredo,6.julija, so začeli v črnomaljski občini podpisovati Temeljno listino. Podpisovanje so organizirali s pomočjo krajevnih konferenc SZDL oz. vaških odborov ter osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah. V krajevnih skupnostih aktivisti SZDL po vaseh zbirajo podpise na krajevno običajen način. To soboto in nedeljo pa bo listino moč podpisti tudi na stojnici pred črnomaljskim gradom. Predvidevajo, da bodo v občini podpisovanje zaključili do 15. julija, vsi tisti, ki jim je do takrat ne bo uspelo podpisati, pa bodo to lahko storili na občinski konferenci SZDL. (M. B.-J.)
ralizmu, ki smo ga že začeli živeti, še veliko podobnih političnih potez oz. dejanj. Na koncu razprave so soglašali, da medobčinski svet ZK za Dolenjsko podpre podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989, pripravljene v okviru SZDL katere rezultati bodo, kot je predvideno, razglašeni ob dnevu vstaje slovenskega naroda 22. julija, kar pa ne pomeni, daje ne bo mogoče podpisati tudi kasneje.
M. L.
»ŠMARJE SAP— VIŠNJA GORA«
V PROMETU
VIŠNJA GORA — Včeraj, 12. julija, so na novozgrajenem priključku avtoceste v Višnji Gori slovesno odprli novozgrajeni odsek avtoceste Šmarje Sap—Višnja Gora. S tem nekajkilometrskim odsekom je odpravljen pomemben slovenski prometni zamašek.
lL'.^
B
V drugi polovici tedna bo večje poslabšanje vremena z ohladitvami.
SMEMO VERJETI, DA PRIHAJA POLETJE — Po vsem tem, kar smo letos z vremenom že doživeli, kar težko verjamemo, da je končno posijalo vroče sonce, soparni zrak pa nas je že povabil k obrežjem rek in bazenov. Krka za kopanje še ni najbolj prijazna, saj je od nedavnega deževja še visoka in motna, zato pa se najbolj korajžni za Dolenjski list že poganjajo vanjo. Johan iz Vavte vasi je bil v nedeljo popoldan najbolj korajžcn^prijatelji pa so ga s starega mlina le opazovali. Več kopalcev ie bilo v nedeljo v odprtem bazenu v Dolenjskih Toplicah. Človek ni vedel, kam bi stopil. Je pač tako. Morje je daleč in drago, zato bodo letos tudi reke in bazeni prišli prav. (Foto: J. Pavlin)
Busha ni bilo k nam
Ameriški predsednik George Bush potuje po tistem delu vzhodne Evrope, ki dela na tem, da bi vendarle zacvetela pluralistična demokracija Prvi mož naj večje gospodarske in vojaške sile na našem planetu je tako obiskal Poljsko in Madžarsko, k nam pa ga ne bo, čeprav bolj kot drugi vpijemo o demokraciji, pluralizmu, civilni družbi zasebni podjetnosti itd Seveda je to vpitje zelo disonantno; poznamo najmanj tri glavne pon, po kateri naj bi šla Jugoslavija jutrišnjega dne Srbska in slovenska sta dokaj znani manj pa se ve, kaj se skriva za hrvaško »jugoslovansko sintezo«. Najbrž nič oziroma hrvaško cincanje Georg Bush bi ob morebitnem obisku v Beogradu (zakaj ne tudi v Ljubljani in Zagrebu?) moral kakšno reči tudi o jugoslovanski diferenciranosti nakar bi politični analitiki sešteli jabolke in hruške ter rekli kateri od v Jugoslaviji sprtih strani je ameriški predsednik namenil več ali kar vse simpatije Nobenega dvoma ni da ameriški predsednik ve komu v Jugoslaviji je naklonjen, vprašanje paje kdaj in kako bo to povedal Pri lem so mogoča tudi presenečenja. Kdo bi si kdaj mislil da bo nedvomno vplivna Amerika kdaj izrekla vse priznanje poljskemu generalu Jaru-
zelskemu, potem ko se mu je na Poljskem v bistvu vse ponesrečilo in je moral na koncu prisluhniti tistim, ki jih je ob državnem udaru tako krvavo zatiral Jaruzelski je spoznal in priznal da se z glavo ne da skozi zid, in bil zato pohvaljen. Koliko človeških in materialnih žrtev je za politično spravo dala Poljska, zdaj ni več važno, na koncu bo morda zmagala demokracija, čeprav bi lahko že v začetku.
naši državi posebej je poudarjeno, da kršitve zadevajo predvsem določene etnične skupine in območja, še zlasti pa Albance v avtonomni pokrajini Kosovo, v poročilu so besede kot policijski pregon, smrt številnih civilistov in policistov, na stotine ranjenih in na stotine zaprtih, še najemaj pa je bila našim oblastem všeč formulacija, »da zlorabe človekovih pravic kršijo visoke ideale o enakosti dostojanstvu in bratstvu med vsemi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji ideale, ki so bili vodilna načela Jugoslavije vse do leta 1945«. Američani seveda ne pozabijo omeniti tudi nevšečnih ugotovitev evropskega parlamenta
Seveda pa Bushev »polet nad Jugoslavijo«, kot smo romantično imenovali ameriško zunanjo aroganco do naših (nejdemokratičnih vrenj, šfi zdaleč ni znak, da se Amerika za Jugoslavijo ne zanima Nasprotno, človekove pravice in državljanske svoboščine so v zadnjem času v ospredju razprav ameriške javnosti V zvezi z njimi se velikokrat omenja tudi Jugoslavija Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel celo amandma o kršenju človekovih pravic v Jugoslaviji Predloženi amandmaje v bistvu povzetek štirih dosedanjih predloženih resolucij, ki obsojajo kršenje človekovih pravic na Kosovu Za amandmajem stoji nikaj zelo vplivnih članov ameriškega kongresa Na približno dveh tipkanih stranehje govor o velikemštevi-lu primerov kršenja človekovih pravic v
Naše oblasti sonato morale odgovoriti Za to nehvaležno vlogo so izbrali nekega Itijo Djukiča, pomočnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Taje ameriškemu kongresniku ki se je mudil pri nas, izročil besedilo izjave zveznega zbora skupščine SFRJ. V izjavi je med drugim rečeno, da ocene v amandmaju ne temeljijo na dejstvih in da niso v skladu z dejanskim stanjem v Jugoslaviji Po Djukiču in zveznem zboru torej spremembe srbske ustave niso bile izsiljene, na Kosovu pa je vse lepo in prav. Zlasti za Albance v izolaciji
Pred dnevi se je iz zahodne Evrope vračala skupina novomeških maturantov. Bliže je bil avtobus jugoslovanski meji manj smeha in prešemosti je bilo v njem. Blagor državi katere mladost se s tesnobo v srcu vrača v rodno gnezdo.
M. BAUER
Ponosni smo, da smo Slovenci!
Srečanja na „Srečanju‘j^—^Naši jz|ejjenci navdušeni^iad prireditvyo^v Dolenjskih
DOLENJSKE TOPLICE — Na ..Srečanju v moji deželi" v Dolenjskih Toplicah je verjetno največ aplavzov doživel glavni tajnik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) iz ZDA Josef Jereb, ki je navzočim spregovoril v imenu 60 tisoč članov, kolikor jih ima ta organizacija po vsej Ameriki. Prav letos slavi že 85-letnico obstoja.
V čustveno in narodnostno obar-	darnost, ki vlada med Slovenci v sve-
vanem govoru je poudaril soli-	tu, njihovo živo zanimanje za
NAJSTAREJŠI NA SREČANJU — Franka Milavca (levo), ki je pred šestimi meseci praznoval stoletnico, nekdanjega izseljenca in najstarejšega člana SNPJ ter dopisnika Prosvete, sta pozdravila glavni tajnik SNPJ Josef Jereb (v sredi) in urednica Prosvete Slavica Fišer (desno). (Foto: T. Jakše)
razmere doma in udejstvovanje pri humanitarnih akcijah v domovini. Poslušalci so mu bučno ploskali in nič jih ni motilo, daje govoril v angleščini, potem pa so ploskali še enkrat, ko je predstavnica Slovenske izseljenske matice Helena Drnovšek prevedla njegove besede v slovenščino. ..Čutimo z vami in želimo, da tudi vi čutite z nami," je dejal ter zaključil: ..Ponosni smo, da smo Slovenci!"
Nič manj burno ni bil sprejet na tribuni najstarejši udeleženec srečanja in najstarejši član SNPJ, sto let in pol stari Frank Milavec, sicer doma iz Knežaka, ki se je po dolgih letih izseljenstva vrnil v domovino in živi sedaj v Mariboru. Še zlasti gaje bila vesela Slavica Fišer, urednica glasila SNPJ Prosveta, ki je tako le imela priložnost spoznati svojega dolgoletnega dopisnika.
Sicer pa poglejmo, kaj menijo o srečanju nekateri od udeležencev:
Ljub!'jansko pismo
Za temeljit prepih sistema
Ukrepi Markovičeve vlade mnogo obetajo
LJUBLJANA — Že prvi ukrepi Markovičeve vlade obetajo korenit prepih gospodarskega (in političnega) sistema. Največ novosti se nam obeta pri spreminjanju pogledov in ravnanja z družbeno lastnino. Jugoslavija je namreč prisiljena, da se vrne, kar se ..podružbljanja" družbenoekonomskih odnosov tiče, nazaj, in to celo na nižjo raven, kot so jo že dosegle razvite države. To je zgodovinska nujnost. Smisel reforme, kije v Jugoslaviji zato nujna, je, da ponovno priznamo in uveljavimo vlogo lastnine in lastninskih pravic kot glavnega, motiva gospodarske uspešnosti.
Največje gospodarske težave nas čakajo pri krotitvi inflacije. Gospodarska politika očitno ne obvladuje poplave denarja, saj ne zna zapreti denarnega ventila, ko bi bilo to porebno, pa naj gre za devizne transakcije, klirinški saldo ali kaj podobnega. Tega ne more storiti, ker ni pripravljena na večje zlome vsaj iz dveh razlogov: gospodarski subjekti so v glavnem obsojeni na življenje na kredit, prav tako pa še vedno ni prave pripravljenosti na kakršnokoli selekcijo med njimi.
Zdaj, ko nam gre res za nohte, je treba vedeti še nekaj. Očitno imajo prav tisti, ki trdijo, da se Jugoslavija v svetu zelo medlo bori za svoje gospodarske pravice. Medtem ko v mnogih dru-
gih državah, ki so tudi močno zadolžene, izkoriščajo tako rekoč vse, tudi najvišje državniške obiske, za izterjavo dolgov, na naši strani vse preveč prevladuje skrb za „dobre politične odnose", pa četudi v našo gospodarsko škodo. Po podatkih jugoslovanske vlade znašajo naše terjatve do tujine dobrih 6 milijard dolarjev. V tej vsoti so presežki od trgovanja s klirinškimi državami in od maloobmejne menjave z Italijo pa tudi terjatve do držav v razvoju. ZIS je pred časom ugotovil, da je večini (eh terjatev že potekel vračilni rok in da bi s tem denarjem lahko poravnali kar četrtino našega dolga tujini.
Kaže, da Jugoslovani radi poklanjamo denar predvsem takrat, ko ga sami nimamo. Kako bi na primer lahko drugače imenovali triletno financiranje ene najmočnejših držav na svetu, Sovjetske zveze, z 1,5 milijarde dolarjev, kolikor znaša sovjetski brezobrestni, klirinški dolg naši državi?! »Pozabili,« smo tudi na milijarde dolarjev, ki nam jih dolgujejo dežele v razvoju in dežele, ki so bile do nedavnega v vojni, itd.
Največ vredno darilo tujini pa je vsekakor 50 tisoč znanstvenikov in strokovnjakov, ki z velikim uspehom delajo v razvitem svetu. Vrednost teh strokovnjakov, izražena v trdni valuti, znaša 20 milijard dolarjev. Država, ki ima gospodarstvo brez denarja, dolgove brez dolžnikov in porabo brez kritja, množico pametnih ljudi pa v tujini, ne more pričakovati, da bo zmanjšala inflacijoali pase resnoloti-la reforme.
In kaj storiti, da bi ukrotili inflacijo in se začeli izvijati iz primeža krize? Tisto, kar priporoča vse več ljudi:temeljitospremeniti našo ideologijo, ki so seji pri nas prilagodili tako politika kot pravo, ekonomija in vse drugo. Ce je ideologija napačna — in takšna je — se nujno pojavijo resne pomanjkljivosti na vseh drugih področjih.
VINKO BLATNIK
MARIA ROŽANC-SOMMERS. San Fran-cisco, Kalifornija: „Moj rod izhaja iz bližine Sežane. Štirikrat sem že bila v stari domovini, tokrat pa sem prvič v Dolenjskih Toplicah.
Maria Rožanc-Sommers
Josef Jereb
1 *
Prof.
Anton Kukoviča
UVOZ VEČJI
Jezikovne počitnice v Novem mestu
Od 16. julija do 5. avgusta bodo pri nas učenci s Koroškega
NOVO MESTO — O tem. da je slovenski jezik na Koroškem kljub uradno zapisani zaščiti neenakopraven v šolah in javnem življenju, ne kaže izgubljati besed. Zadnji šolski ukrepi tako stanje še poslabšujejo, zato je razumljivo in utemeljeno, da organizacije koroških Slovencev s tako politiko večine do manjšine ne morejo soglašati. Upravičena je zahteva, da se mladina na dvojezičnem ozemlju uči in nauči obeh jezikov. To je nujno za obstoj in vsestransko potrjevanje slovenske manjšine. Ob tem tudi ne gre podcenjevati, da je že danes na dvojezičnem območju vse več zaposlitvenih možnosti za tiste, ki enakovredno obvladajo oba jezika. Ker v uradnem šolskem sistemu take možnosti niso zadovoljivo uresničljive, je prišlo do pobud, da bi se slovenska mladina na Koroškem poglobljeno učila slovenščine v okviru domiselne akcije, ki je dobila ime Slovenščina v Sloveniji. Temu klicu se odzivajo tudi otroci iz narodnostno mešanih zakonov. Cilj tega je, da pride ta mladina do temeljitejšega znanja slovenskega knjižnega jezika v slovenskem jezikovnem okolju, in sicer med počitnicami, ko je take zamisli možno uresničevati. Ena takih oblik, ki seboletosprvičpreizkusila.so tako imenovane jezikovne počitnice, za katere je dala pobudo Krščanska kulturna zveza v Celovcu. V Sloveniji so se pristojni odločili, naj tovrstna jezikovna vzgoja za mlade Korošce poteka v Novem mestu, kjer je za te namene jezikovno okolje primerno tudi med počitnicami.
Organizacijo teh jezikovnih počitnic, ki se bodo za 24 udeležencev, starih od9do 16 let, začele 16. julija in končale 5. avgusta, je ob pomoči organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo prevzelo Slavistično društvo Dolenjske.
Mladi Korošci bodo bivali posamično pri družinah, ki imajo otroke enakih starosti. Zanje bo dnevno organi zirano največ tri ure pouka v treh skupinah. preostali čas pa bo pretežno namenjen spontanemu vraščanju v neposredno govorno okolje družin in soseske, nadalje izletom, kulturnemu življenju in drugim dejavnostim.
Kljub dopustniškemu nemiru se je 24 družin odločilo, da zagotovijo mladim gostom koristno in prijetno tritedensko bivanje v Novem mestu. Za pripravo in izvedbo celotnega programa skrbi skupina kakih desetih zavzetih ljudi.
Posebej moramo poudariti, daje pri vseh sodelujočih, od družin dalje, neverjetna pripravljenost, da bi načrtovane jezikovne počitnice v celoti uspele.	j. ŠKUFCA
Gostinstvo in turizem
Navdušena sem nad pokrajino in nad organizacijo tega srečanja. Videla sem marsikaj zanimivega, zadovoljna sem s ponudbo. Še bomo prišli!"
zapostavljena
Se bodo posavski in slovenski gostinci odločili za stavko?
JOSEF JEREB, glavni tajnik SNPJ: „Sem nas je prišlo sedeminšestdeset članov Podporne jednote. Smo na krožnem potovanju po Sloveniji, kjer spoznavamo našo kulturno dediščino. Na-I vdušen sem nad vzdušjem in izbiro kraja, , saj močno spominja na 4 ameriške piknike. Sedaj sum prvič tu in upam. da bomo drugo leto prišli v še večjem številu."
Prof. ANTON KUKOVIČA iz Ljubljane: „Doma sem s Kre-sniškega Vrha. Oče je bil rudar. Šel je z družino v Francijo, kjer sem preživel mladost. Kmalu po drugi svetovni vojni smo se preselili v domovino. Udeleževal sem se izseljenskih piknikov v Škofji Loki in zdi se mi prav, da seje sedaj prireditev preselila v Dolenjske Toplice. Jasa je kot nalašč za to.“ T. JAKŠE
NOVO MESTO — V letošnjem aprilu je dolenjsko gospodarstvo izvozilo za 32 milijonov dolarjev blaga (brez storitev) in tako je dolenjska prodaja izdelkov na tuje trge v prvih štirih mesecih dosegla vsoto 152 milijonov dolarjev. Izvoz je bil večji od lanskega za 5 odstotkov, od tega konvertibilni za 3, klirinški pa za 19 odstotkov. V enakem času je Dolenjska uvozila za 147,8 milijona dolarjev, kar je skoraj petino več kot lani. Pokritje uvoza z izvozom je padlo na 103.06 odstotka in je precej slabše od slovenskega povprečja.
Naša anketa

D
Del načrtovane kampanje
Po lanskih zveznih ocenah o kontrarevoluciji in specialni vojni v j Sloveniji, ki sploh niso bile umaknjene, je Mikuličeva vlada kot enega , zadnjih »dosežkov« pred neslavnim odhodom spravila na svetlo infor- j macijo Bistvo, vzroki in ocene napadov na zasnovo SLO in zlasti JLA- j Informacija je žaljiva za slovenski narod in vse, ki živijo v Sloveniji, je enostranska, krivična, v vrsti ocen dokazano protiustavna, skratka nesprejemljiva. Zato je v Sloveniji naletela na ostre proteste in argumentirano zavračanje tudi v skupščinskih klopeh. Kot že neštetokrat doslej, posebno v zadnjem letu, pa se je pokazalo, da so bili celo črnogledi v Sloveniji v resnici naivni utopisti, vsi dokazi o nesprejemljivosti in neresničnosti ocene namreč spet niso bili dovolj, da bi dosegli preprečitev obravnave in s tem lažnivo pljuvanje po Sloveniji vsaj v zveznih organih, če že vse bolj petolizno in nemoralno novinarstvo počne, kar hoče. Očitno ni prav nič več važno, kaj je res in kaj ni. Kljub vsem dokazom Slovenija ne more dokazati resnice o odnosu do JLA in zasnove SLO. s Samoumevno se zato postavlja vprašanje o končnih ciljih takšnega vsiljevanja podobnih ocen.
\
IVAN NOVOSEL z Jesenic na Dolenjskem: »O kontrarevoluciji nič ne vem. Tisti, ki nam jo podtikajo, nočejo pravne države, za katero se zavzemamo v Temeljni listini Slovenije 1989. Podpisal sem jo in moji sodelavci prav tako, ker hočemo živeti v državi brez političnega monopola in nacionalne nadvlade, v državi, ki bo spoštovala človekove pravice in ki se bo končno približala demokratični Evropi.«
i J''011
! 'Lreji
'a Š( najb, . 'Potri
ANTON TANKO, suhorobar, Zapotofc dablj Ribnica: »Vse govoričenje v zvezi z napa® skup na JLA se mi zdi hudo pretirano, saj takib je p,
dogajanj jaz v Sloveniji ne poznam. Vse htoj
skupaj se mi zdi iskanje dlake v jajcu, ki D® r1 z < bi bilo vredno omembe, če ne bi bili zadaj S® ‘Joe
kakšni drugi interesi, ki jih raje ne orne- j^ha
njam. Mislim pa, da je tako obnašanje za vse nas žaljivo in da bi morali naši politik1
na to pošteno odgovoriti.
JOŽE MAJERLE, skladiščnik iz Dola v kočevski občini: »Če ima nekdo slabo vest, vse očitke prekvalificira v napad. Ljudi, ki dajejo veliko denarja za JLA, zanima, kam ta sredstva gredo in za kaj se porabijo. Nimam občutka, da smo Slovenci kdaj napadali JLA, res pa je, da hočemo imeti čiste račune. Najbrž se ne bomo več zadovoljili s tem, da bo vojska za vekomaj nedotakljiva. Gotovo se bo morala bolj odpreti, postati dostopna.«
JANI PAPEŽ, trgovec iz Črnomlja:^ napadih Slovencev na JLA govorijo Pr0~ r 5 vsem ljudje, ki so zavedeni. Glavno besed I ve pri tem pa ima seveda politika. JLA sef - 5 obzidala z visokim obzidjem, za kateriflV) ,: 01 počela, kar je pač želela. Prav demokrati®1 rP spremembe v Sloveniji, kiji ne prijajo in E? c' jih tudi boji, pa so povzročile, da je JL I prešla v napad z geslom o napadu nanj Napad je pač najboljša obramba.«	*
MARTINA KUZMA, učiteljica s Težke Vode, Novo mesto: »Vse bolj postaja jasno, daje potenciranje napadov na JLA, kot ga ■ izvajajo v nekaterih južnih republikah pa sedaj v zveznih organih, del načrtovane kampanje. To se kaže tudi v sedanjih poskusih destabilizacije Markovičeve vlade, ki skuša napraviti resne korake za sanacijo jugoslovanskega gospodarstva, pa dobiva polena pod noge, ko bi ji bila podpora najbolj potrebna.«
KRŠKO — Poklic gostinca smo pri nas povsem razvrednotili. Gostinstvo in turizem je prej ko slej zapostavljena panoga. Toda to je povsem po krivici, kajti vprašati se je treba, če ji je potrebno sramežljivo povesiti pogled ob nemalokrat resda povsem upravičenih očitkih zavoljo (ne)kvalitete in ob hkratnem dejstvu, da je bilo lani gostinstvo in turizem v Sloveniji z okrog 400 milijoni dolarjev največji neto izvoznik!
Ta in podobna vprašanja in dileme so obravnavali na ponedeljkovem posvetu sindikalnih in vodilnih delavcev iz posavskega gostinstva in turizma v Krškem, ki ga je sklical medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje. Na njem naj bi ocenili materialni in socialni položaj delavcev, zaposlenih v gostinstvu, o čemer bodo te dni govorili tudi na republiškem odboru delavcev iz gostinstva. O tem, ali naj bi na bedne plače delavcev v družbenem sektorju ter nasploh neustrezno vrednotenje tega dela, na katerega se po dobri balkanski navadi vsakdo spozna, opozorili tudi z generalno stavko, niso bili enotnega mnenja. Četudi vse dosedanje izkušnje s stavkami kažejo, da so si delavci, če žedrugega ne, priborili vsaj nekoliko debelejše kuverte.
Posavci trdijo, da so v družbenem sektorju gostinstva in turizma že nekaj časa v neenakopravnem položaju z zasebniki. Ti lahko mladim delavcem ponudijo nekajkrat večjo plačo, ko pa delavca izžmejo. oz. ti zanje in za goste niso več zanimivi, jih zlahka odslovijo — v družbeni sektor. Družbeni sektor mora po besedah Rada Umka,direktorja sevniškega gostinskega podjetja, plačevati 23-krat večje kazni kot zasebni in imajo ves čas za vi atom razne inšpekcije. Po Umekovih besedah v sozdih, bodisi da gre za ABC Pomurko ali katerega drugega, redijo »pijavke«, od katerih je malo haska.	p p
LADO MOTORE, vzdrževalec v Inplf' tu v Dolnjem Brezovem: »Če nam očitaj0 (V«, napade na JLA v tistih okoljih, kjer na rni' tingih ijovejo, da hočejo orožje, da boo 1 ubili Vllasija in lahko Miloševič razpenjen11 množici obljubi aretacije, se res lahko vpra' j šam, kako resno upoštevati take očitke oz-1 ocene. Žal pa kaže, daje to scenarij, ki ga:1 'dogajanjem naroda’ uresničujejo tako, d* j odstranjujejo tiste, ki mislijo drugače kot ti n neostalinisti.«	t'*
TONE PLETERSKI, sekretar občinske konference SZDL Krško: »Oceno Mikuli-čeve vlade o napadih na JLA smo obravnavali in ugotovili v njej več neresnic. Ocena je neprimerna za nadaljnjo obravnavo v zvezni skupščini, vendar slovevnskih stališč in zahtev po umiku gradiva niso upoštevali. Čudno je tudi to, da se nekateri hočejo na vsak način pogovarjati o materialu, ki gaje pripravila bivša vlada. Razne zvezne inšpekcije pa ugotavljajo v Sloveniji nadpovprečno dobro sodelovanje z JLA.«
»■ M
FRANC LINDIČ, upokojenec iz D°le' ( njih Laknic: »Ocena o protiarmadnem 1*- ( položenju v Sloveniji je oblika političt1^, j, pritiska na Slovenijo, posebej ker te oce®" t državno vodstvo še ni preklicalo. Spras [ jem se, na kaj se opirajo sestavljalci oce®. j Po svojih pogovorih z ljudmi ne bi rekel- j so Slovenci protiarmadno razpoložen1.
Ocena o odnosu do JLA mi gre po m- i na živce, prej ali slej se bo pokazalo, d® ® J drži. Ne morem pa si razložiti, kaj je Pra :
lale®1
zaprav v ozadju.
JANEZ KOMPARE, poslovodja iz Metlike: »Napadi na JLA v Sloveniji so izmišljotina in nad tem sem ogorčen. Očitno tistim, ki si izmišljajo te napade, ni prav, da se Slovenija demokratizira. Kritično pisanje pa ni napad. Če kaj v tem pisanju ni res, naj zanikajo in dokažejo nasprotno, ne pa, da tako pisanje proglasijo za napad na JLA. Vojska naj se ukvarja z vojaškimi zadevami in naj politiko in civilno življenje pusti pri
DOLENJSKI LIST
Št. 28 (2082) 13. juli)L
kmetijstvo
Ohranimo vinogradniško izročilo
Vinogradniškemu muzeju v Kostanjevici moramo nameniti več pozornosti ~~
KOSTANJEVICA — Najbrž je tudi med vinogradniki na Dolenjskem še precej takih, ki sploh ne vedo, da obstaja v Kostanjevici na Krki, in sicer v kos-tanjeviškem gradu, nekdanjem samostanu, vinogradniški muzej, pravilneje rečeno, vinogradniški oddelek Tehniškega muzeja Slovenije, in to že kar precej let. Sicer moramo takoj povedati, da ta muzej še ni dokončno urejen, vendar nam je uspelo zbrati precej dragocenega gradiva od davnih časov pa vse do najnovejše dobe, ki še vedno čaka boljših časov in dokončno ureditev tovrstnega muzeja.
NOVI KILOMETRI LEPŠIH CEST
I L ENTJERNEJ — V tej krajevni v uPn°sti imajo tudi v letošnjem na-jvu asfaltiranje nekaterih cest.
. vo asfaltno prevleko bo imela ces-|q .z' Ban, Dolenje Vrhpolje in ■ L„r,nj0 Brezovico ter še ena ulica v I til Jerneiu- Skupaj gre za okrog 3 | Br»-netre na novo urejenih cest. Jena bo tudi avtobusna postaja «?. Preplastili pa bodo še dve J,|j dotrajani in tega pač najbolj k, dahr m cest’- ^a*co bodo za posoli jsi. Janje cestne mreže v krajevni L Pnosfi lahko skrbeli v bodoče, pa ,, P^nje vprašanje, saj stroški ibi 7 javo nara^ajo. Vsekakor naj L denarjem od spomladi izglaso-m, *8*. samoprispevka v večji meri D "aJlja|i že narejene ceste, nove pa °dabljali le v manjšem obsegu.
Slovenija je sicer majhna vinorodna dežela, stisnjena med jugovzhodne Alpe in Jadransko morje. Ugodne podnebne in talne razmere omogočajo uspevanje vinske trte in pridelek kakovostnih in vrhunskih vin. Vinogradništvo daje deželi poseben čar, izvrstna vina pa tudi posebno privlačnost. Vinska trta in vino nista samo sestavni del slovenskega narodnega bogastva, temveč tudi del slovenske kulturne tradicije.
Res je, da smo imeli na Slovenskem ponekod tudi dokaj lepo opremljene manjše vinogradniške zbirke v posameznih muzejih, ki so bile predvsem etnografskega značaja (Brežice, Metlika, Nova Gorica idr.), Vinarski muzej pa smo imeli v Ptuju, kjer je bil ustanovljen leta 1937, odprt pa v vodnem stolpu ob Dravi. Vinarskazbirkavtemstol-pu je delovala v okviru etnološkega
oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuju. Po poplavi, kije leta 1963 zelo poškodovala stolp, so morali zbirko prenesti v kletne prostore bivše žitnice na ptujskem grajskem hribu. Pojav gobe v razstavljenem gradivu je zavrl uspešen razvoj te zbirke.
Priprave za ureditev vinogradni-ško-vinarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) segajo pravzaprav že v leto 1966, in sicer v dobo, ko seje rodila ideja o ureditvi kmetijskega oziroma kmetijsko-živilskega muzeja. Ideja o ustanovitvi kmetijskega muzeja v naši ožji domovini sega pravzaprav v čase delovanja Kmetijske družbe, dejanski začetki pa seveda daleč nazaj v povojna leta. Kmetijski muzej kot oddelek TMS je bil lociran v Bistri pri Vrhniki.
Prvotno je bil kmetijsko-živilski muzej lociran v južnem in vzhodnem traktu gradu v Kostanjevici na Krki,
Ji sk, ib se
ie
Višnje letos dobro obrodile
Sadjarji se bojijo nizke odkupne cene
[NOVOMEŠKE tržnice
P°ne<Jeljek so prodajali krom-sniiP° 6 000 do 7 000 d'n kilo, 6 noA° 5.000 do 6.000, čebulo po C7Y> stročji fižol po 20.000, grah . SsJ^-BOO do 12.000, česen po ,\u00, paradižnik po 10.000 in Eie P° 5.000 din kilo. Hruške so 6 PaPr°daj po 6.000 din, mare-
lic o“FUdJ P° n.uuu din. mare-‘tflJpBOO do 10.000, breskve po >'W0d° 9.000, ringlo po 5.000 do jf J1? smokve po 25.000 in jabolka
t |e velXd0Md°' 1°^ PeteršilJa
e te < nJil.EOOO din, korenja m pese 'l 1 din. Jajca so prodajali po ^ fcj00 do 1.900 din. Kilo skute je P10* dobiti za 30.000 din, 1 i. smetane pa za 20.000 din. • S* kilogram lisičk je bilo treba '1°	te.1' 50.000 din. Cvetne sadike
® veljale 2.500 do 5.000 din.
VOLČJE — Ljubica Lipar ima letos bogato višnjevo letino. V sadjarstvo se je s pokojnim možem preusmerila pred desetimi leti. ko sta postala kooperanta brežiške Agra-rie. Zasadila sta 350 dreves sorte rubin in konserva.
Na prvi obilnejši rod morajo gojitelji višenj čakati sedem let. Šele
so prodali 8, in to po -000 do 25.000 din kilogra žive teže.
Ljubica Lipar
takrat lahko računajo z dohodkom, zato se investicija pozno povrne. Ljubica pravi, da naložbe še ni poplačala s pridelkom, čeprav prodaja zdaj četrto letino. Vesela je, da so dobro obrodile. Bogat pridelek pripisuje vestnemu gnojenju s hlevskim gnojem in temu, da je dala pred dvema letoma vse drevje obrezati. Najela je delavce iz krškega Agrokombinata, ki delo obvladajo. Sama ne bi vsega zmogla in tudi ne znala.
Višenj bo nabrala okoli dva tisoč kilogramov. Jezi jo, da še zdaj ne ve za odkupno ceno. Doslej je bila cena pri Agrarii, ki odkupuje za Fructal, vsakič prenizka. Ljubica je prepričana, da tudi letos ne bo dobila zanje toliko, da bi si povrnila investicijske
Kmetijski nasveti
Danska prva glede krompirja
^aJ zdravega je v deželi Danski. Vsaj kar zadeva kmetijstvo. Ta jltf0rlf Panska edina dežela na svetu, kjer pridelajo ves semenski 4 Ikakr8^'r P° met°di kulture tkiva, ki jamči največjo kakovost, ^
l^hniin ^re-* a*' s'ej zahteval celoten evropski trg. Tako poročajo
vseNj*j aaiprej ponovimo nekaj znanih strokovnih dejstev. Krompirju bfesi 0 J gfozijo virusne bolezni, ki jih prenašajo listne uši, zlasti ra'- ^at° s' brez zamenjave semena povečevanja pridelka ni tila - n'1' m'shti, to pa zahteva dolgoročno in resno strokovno delo. Jka 7™a’ k' ne Pomori listnih uši, še poveča ogroženost, in kot je di]a •?** letošnji dan semenskega krompirja v Komendi, ki sta ga prire-knie.- met'jski inštitut Slovenije in republiški center za pospeševanje «■» ,'Jstva pri Zadružni zvezi, si zato letos ne moremo obetati obrega semenskega blaga. Prej ali slej bo treba rajonizirati
meristema, in ga gojijo v okužil z virusi; ob primerni
r^z- teni? 'rat' Pddelovanje semenskega krompirja ter razširiti pridelo-icga j TehSemena P° metodi kulture tkiva.
«ne |Virn n°)°Sko poteka postopek takole. Vprvem letu odvzamejo zdraha- iePruv at|^n'rn gomoljem koščke tkiva,
ene- !'eninee!a^' .T3^0 preprečijo, da bi se o~„~„ .. -- — r.......
& 'te(iairaturi in hrani pa se to tkivo namnoži, tako daje sposobno za eni- l Jnj0 °hdelavo in razmnoževanje. Postopek traja več let, njegov
V
,S
Ptid^ETCJRA ŽE POVSOD — Kmetijski inštitut Slovenije opozarja feu. t .Ce krompirja, daje krompiijeva plesen ali fitoftora okužila že vse fefj- ~,n J* zato škropljenje nujno. Sistemične fungicide (ridomil MZ, san-^•tlild i antracol combi) je treba uporabljati v približno 12-dnevnem pthanl. konlaktne fungicide (antracol,dithane M 45,cupramix, bakreni ,Vlkrat ■> pa približno na en teden. Sistemike smemo uporabljati največ
On«.
bosoK rezu*tat pa so popolnoma zdrave krompirjeve rastline, ki so ba n® dati naj večji pridelek.
Po sk° ministrstvo za kmetijstvo je že pred tremi leti izdalo odlok, v*g0j eretTI morajo ves merkantilni krompir pridelovati iz semena, t^delf1-6®8 P° rnet°di kulture tkiva. Lahko si mislimo, kakšen na-Wrj",e v to v primerjavi z Jugoslavijo, ki ubira šele prve korake v tej BNjIV ° *e v Sloveniji, tudi v pridelovanju krompirja najbolj razviti *ihetjj J: kjer sta se novega načina pridelovanja semena prva lotila Jskt inštitut Slovenije in kranjski kmetijski kombinat.
Inž. M. L.
stroške, ki jih je imelaznasadom. Ko so zasajali drevje, so ji pri Agrarii obljubljali tudi škropivo, a zdaj mora zanj skrbeti vsak sam. Za odkup prav tako še ni bilo nikogar blizu. Priložnostnim kupcem iz mesta prodaja višnje po osem tisočakov kilogram. Ljudje ji to radi plačajo in še oberejo jih sami.
J. TEPPEY
Kaj storiti za boljši pridelek ajde
O lepotici polj
Ajda potrebuje lahka, peščena ali peščenoilovnata tla. raje bazična kot kisla. Tla ne smejo biti premokra in ne preveč humusna ter gnojena z hlevskim gnojem, ker na takih tleh rada poleže. Ajdi močno škodijo visoke temperature. suša (saj rabi na mesec vsaj 100 mm padavin), veter in zgodnja jesenska slana.
Za kolobar ni zahtevna, važno je le, da tla niso zapleveljena. Pri agrotehniki je možno uporabiti herbicide lasso ali pa dual. V primeru, da imate divji sirek, pa lahko uporabite fusilade ali targo.
Do sedaj zapleveljenost delno rešujemo z gosto setvijo. Gostota pa negativno vpliva na pridelek. Sejemo lahko 30 ks do 110 kg semena na 1 ha. Ce je njiva razpleveljena, sejemo bolj redko, če ni, pa bolj gosto. Ajdo pognojimo s 300 do 350 kg NPK 15:15:15 in je ne dognojujemo, ker lahko poleže.
Ajda zori neenakomerno, zato je boljše večfazno spravilo (snopovezalka in mlatilnica), spravilo s kombajnom je enostavnejše, vendar so večje izgube zaradi neenakomernega zorenja, ker je pri večfazni žetvi boljše, ker dozori tudi v snopih ob sušenju.
T. H.
pozneje pa je bilo sklenjeno, da se organizira in uredi tu samo vinograd-niško-vinarska zbirka. Tako nam je leta 1973 uspelo v kostanjeviškem gradu realizirati samo razstavo vinogradniško-vinarske strokovne literature in prikazati razvoj sodars-tva na Slovenskem.
Od leta 1976do 1980ugotavljamo zaostajanje na tem področju. Po odločitvi, da se vinarski oddelek organizira posebej v Ptuju, smo po letu 1980 uredili v dveh sobah kostanje-viškega gradu samo vinogradniško
• Slovensko kometijstvoseje iz prvobitnega načina življenja vedno bolj spreminjalo in moderniziralo pridobivanje surovin, predelavo in razdeljevanje živil. Iz rabe se izločujejo primitivna, klasična in tudi že nekoliko modernizirana proizvajalna sredstva, orodja, stroji in druga oprema. Naša generacija bi ravnala zelo neodgovorno, če bi pustila, da propade vse. kar je povezano z nekdanjim in še s sedanjim kmetijstvom, da izginejo tehnični pripomočki iz polpretekle dobe in se izgubijo dokumenti o razvoju naše vasi, agrarne strukture in družbenih odnosov v kmetijstvu, ne da bi imeli sedanji in bodoči rodovi našega naroda možnosti učiti se iz preteklosti za prihodnost. Zato je prav, da zbiramo dokumente, orodja, stroje in drugo opremo ter jih shranimo v kmetijskem muzeju oziroma v njegovih oddelkih. Iz leta v leto se tako gradivo vse težje najde, saj ne samo da propada, temveč se porazgubi v zasebnih zbirkah pa celo odhaja na tuje.
zbirko, ki zajema razvoj vingoradni-štva na Slovenskem do prve obnove vinogradov. Obiskovalci zbirke se o njej pohvalno izražajo, želijo pa, da se zbirka vendarle dokončno uredi, kar pa seveda ni odvisno samo od dobre volje organizatorjev.
Dr. Lojze Hrček
OZALJSKI SEJEM VINA
OZ ALJ — Jutri, 14. julija, bo v Ozlju 6. tradicionalni vinski sejem Ozalj 89. Tema okrogle mize bo »zaščita vina SR Hrvatske. Slovesna otvoritev sejma bo ob 20. uri, potem pa bo tovariško srečanje.
')A/WWWk.WWWW\A.WWVWWVWVV\. WWWWW\W N\ W\*
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja Tit Dobersek
Oidij je nevaren
Ob deževnem vremenu posvečamo glavno skrb preprečevanju peronospore na trti, pri tem pa smo manj pozorni do oid-ija ali pepelaste plesni. Ko sem te dni pregledoval trte v vinogradu, nisem našel na listih znakov peronospore, našel pa sem manjše okužbe od oidija na groz-dičih. kljub temu da sem škropivu proti peronospori (bakrocid) dodajal cosan.
Sedaj, ko po deževnem juniju pričakujemo lepše vreme, postaja nevarnost te bolezni še večja.
Oidij se v močnejši obliki pojavlja zlasti v soparnih dnevih. Tega ne smemo prezreti, saj se v takih dnevih bolezen naglo razvija in se širi kot požar. Pri zgodnejših napadih se sušijo kar celi grozdi, poznejši napadi povzročajo pokanje debelejših jagod, tako da se iz njih vidijo peške, poleg oidija pa ranjene jagode napade še siva gniloba (botritis).
Varstvo pred boleznijo
Za varstvo pred oidijem so žveplena sredstva še vedno najpomembnejša. Žveplo kot fungicid uporabljajo že od sredine prejšnjega stoletja, odkar je leta 1845 vrtnar Tuckery (po njem latinsko ime za bolezen: Oidium Tuckery)na Angleškem opazil to bolezen v svojem cvetličnjaku.
Žveplo ima dobre in slabe strani. Dobra stran je, da je zelo učinkovito, glivica bolezni je zelo občutljiva za žveplo, ki pri pravilni temperaturi močno hlapi, hlapi pa dosežejo tudi tiste dele trte, ki sicer niso dosegljivi. Polegtega žvepleni pripravki učinkujejo proti pršicam (poletni razvoj pršic). Pomanjkljivost žveplenih pripravkov pa je v tem, da žveplo učinkuje le, če lahko hlapi, ra kar potrebuje dovolj toplote. Če je temperatura čez dan nižja od 15°C, z žveplom ne bomo dosegli pravega učinka. V preveliki vročini (nad 30°C) žveplo premočno hlapi in rado ožge dele trt.
I\v\\\\\\vwvwwv\\\wvvwwvv\vv\
Žveplo v prahu je bilo še nekaj let po vojni edino sredstvo za varovanje trte pred oidijem. To sredstvo bomo uporabljali tudi sedaj (je najbolj učinkovito) v času med dvema škropljenjema proti peronospori, ko proti poronospori ob nastopu lepega vremena ni treba več tako pogosto škropiti. Zavira razvoj pršic. Za žveplanje rabimo posebne prašilnike, kijih pa trgovina ne nudi. Opozarjam, da je praktični vinogradnik iz Bršljina (Luzar) sam naredil poseben nastavek na motorni pršilnik (štile-rico), s katerim uspešno praši vinograd z žveplom.
Cosan je najbolj znan in danes skoraj edini žvepleni pripravek, ki ga lahko mešamo skoraj z vsemi sredstvi, celo z galico. Ko določamo odmerke, se moramo strogo ravnati po navodilih, saj bi v toplejšem obdobju večji odmerek lahko povzročil ožig. Zavira razvoj pršic.
Karathane je organski fungicid, ki zelo dobro učinkuje proti oidiju, zavira pa tudi razvoj pršic. Slaba Stranje v tem, ker je dražji od omenjenih" žveplenih pripravkov.
Bavlethon je sistematični pripravek. To je učinkovito sredstvo za varstvo pred oidijem, ki učinkuje tudi kurativno. Njegova slaba stran je, da nima nikakršnega zaviralnega učinka na razvoj pršic. Učinkuje ne glede na toploto.
Kalijev hipermangan uporabimo za zatiranje oidija takrat, kadar se bolezen močno razpase. To je vijoličasta kristalna sol, ki takoj razpade, ko pride v stik z organsko snovjo, micelijem bolezni. Pri tem razvije prost kisik, ki oksidira (požge) nežne micelije oidija in tako očisti okuženi del trte. S tem učinek hipermangana poneha in je treba trto za njim zavarovati z drugimi pripravki. Hipermangan uporabljamo v raztopini 125 gramov na 100 litrov vode, ki ji dodamo 3 kg gašenega apna, da se škropivo bolj prime.
T. DOBERŠEK
Priporočeni strniščni dosevki
Iz nedeljske kmetijske oddaje Studia D — Seznam priporočenih poljščin
Pridelava dodatne krme za živino bo tudi v letošnjem letu imela velik pomen, posebno če pomislimo, da je bilo sorazmerno malo sena kvalitetno pospravljenega. V krmni bilanci bo primanjkovalo predvsem beljakovin, katere lahko v večji meri nadomestimo tudi s strniščnimi dosevki, to je s posevki, posejanimi po str-nišču pšenice in ječmena, oljne ogrščice in zgodnjega krompirja. Dajo dodaten pridelek, imajo pa tudi zelo velik pomen pri izboljšanju rodovitnosti tal.
Po žetvi je nujno tla čimprej obdelati. preorati in pobranati, da preprečimo izsuševanje tal. Globina obdelave naj bo prilagojena vlažnosti in tipu tal. Bolj so tla suha ali peščena, plitvejša naj bo obdelava, bolj so tla vlažna ali težja, globlje naj bo obdelano. Glede na to obdelamo tla od 10—18 cm globoko. Globlje oranje pomeni izsušitev zemlje, ker prekinemo dovod vode iz nižjih plasti v ornico. Ko poleg reže in obrača

*
S
S
*
*
»Spomenik« slabe politike išče dobrega gospodarja
Za prazen mavrlenski hlev ne najdejo najemnika
zemljo, pretrga naravni sistem vodnih cevčic, po katerih se giblje voda v tleh. Če hočemo, da bo preskrba z vodo dobra, morajo biti tla sklenjena. Bolj so tla globoko zaorana, daljši čas je potreben za sklenitev kapilar, bolj so tla razsipana, prej se kapilare sklenejo.
NENAVADEN DELOVNI ČAS — Mesnica v Osilnici je kot vlak brez voznega reda, saj na vratih nima napisanega delovnega časa. Krajani povedo, da je odprta le takrat, kadar ima meso. To je običajno v ponedeljek, torek ali sredo, morda še četrtek. V petek, soboto in nedeljo, ko bi bilo domačih kupcev, turistov in vikendašev največ (a še vedno malo), pa je mesnica običajno zaprta, saj mesa nima več.
Če so tla vlažna, se hitreje sklenejo, kot če so suha. Za sklenitev kapilar nam pomaga valjar, ko tla po setvi povaljamo. Če je močna suša, ne orjemo, temveč tla samo pobranamo ali pre-kultiviramo in sejemo. V primeru težkih tal, ko so močno presušena, imamo v poletnem času možnost podrahljavanja.
Pred setvijo strniščnih dosevkov tla pognojimo s 70 do 100 kg dušika, 50 — 60 kg P2 05 in 80 — 100 kg K20. Krmne dosevke kasneje še dognojimo. Ko izbiramo krmni dosevek, moramo vedeti, ali ga bomo silirali, pokrmili svežega ali spravili korene za zimsko krmljenje, predvsem pa si izberemo tistega, ki nam bo dal največ hranil na hektar in bo kilogram hranil najceneje pridelan in kar najbolje vsestransko uporaben. V razpredelnici so prikazani dosevki po kvaliteti (pridelane prebavljive beljakovine na 1 ha in kilogramov škrobne enote na 1 ha), potrebno seme na 1 ha, možnost siliranja ter pripročene sorte za posamezno vrsto posevka.
MAVRLEN PRI ČRNOMLJU — Po vojni je bilo za takratno zadrugo Heroj v črnomaljski občini zgrajenih več hlevov. Ko pa se čez leta v nekaterih izmed njih reja živine ni več splačala, so v njih preusmerii proizvodnjo, kot na primer na Krasin-cu, ali pa so začeli propadati. Dva »spomenika« zgrešene povojne kmetijske politike sta dolga leta stala tudi na Planini pod Mirno goro in na Mavrlenu. Medtem ko sta hleva na Planini pred kratkim le našla gospodarja, ki ju je rešil dokončnega pro-
m	t' 11
finahi ■ *
*
ZAPUŠČENI HLEV - Se bo v hlev na Mavrlenu končno zopet vrnilo življenje?
pada, pa je okrog 800 m2 velik hlev na Mavrlenu še vedno prazen. Res, da ni več tako izpostavljen propadanju, saj so mu nedavno prenovili streho, toda domačinom zapuščena zadružna stavba še malo ni v ponos.
Kot je povedal direktor kmetijske zadruge Črnomelj Niko Požek, so mavrlenski hlev v petdesetih letih uporabljali za rejo živine, pozneje je bilo občasno v njem skladišče, že vrsto zadnjih let pa je prazen. Zadruga in občinski izvršni svet se že dolgo trudita, da bi našla nekoga, ki bi ta prostor smotrno uporabil, bodisi za skladišče ali proizvodnjo, ki bi bila lahko kakršna koli, ne le kmetijska. Vendar je bil doslej trud zaman. Sicer pa Požek poudarja, da hlev ni primeren za rejo živine, saj nima zaledja za pridelavo krme. Lahko pa bi v njem gojili kokoši ali zajce, čeprav bi tudi v tem primeru nastale teža ve,saj do hleva ni speljan vodovod. Vendar v zadrugi upajo, da bodo končno le našli najemnika, saj seje v zadnjem času zanimanje za življenje in delo na viš.nskem področju, kamor spada tudi Mavrlen, močno povečalo.
M.B.-J.
Strniščni	Priporočene		Pridelek na 1 ha		
dosevek	sorte	kg prebavlj. beljakovin	kg škrob, enot	potreb. seme kg/ha	možnost silirania
koleraba		415 kg	3450 kg	3—5	ne
strnišč. kor.		490 kg	3400 kg	3—6	ne
pres<» jena pesa		460 kg	2900		ne
repa		340 kg	2100 kg	2—3	ne
Ozimna ali					
jara grašita	(popelsdorfer)				
+ mnogocvet.	Ijuljka	67C	2500	40+23	da
ozimna ali	jara graš.				
jara grašica	sirmium	575 kg	2600	50+60	da
+ oves (pšenica.					
ječmen)					
grah + oves	grah =				
	poneka	570 kg	2800	70+50	da
mnogocvei. Ijuljka	tetraflorum.				
	dilana. draga.				
	polanum	450 kg	3000 kg	40—50	da
krmni ohrovt	zeleni angeliter	600 kg	2500 kg	4 — 5	ne
jara ogrščica	starška	380 kg	1500 kg	8—10	ne
krmna repica	perko				
krmna redkev	RAULA	50 do 100	ton za podor		
sudanska trava	zora sren			40-50	da '
krmni sirek	silo sirek				
	šečerac, džin				
	swet sioux			10—12	da
(2082) 13. julija 1989
TONI HROVAT Kmetijski zavod Ljubljana
DOLENJSKI UST

IZ NKŠIH OBČIN
ililU
IZ NkŠIH OBČIN

bi
Dolenjski manjka četrt stoletja
Novomeška delegacija je proučevala položaj.romske skupnosti v Pomurju^—Romi
NOVO MESTO — 30. junija seje na celodnevnem obisku v Pomurju mudila 16-članska novomeška delegacija, v kateri so bili strokovni delavci sisov, osnovnih šol, vrtcev, zavoda za zaposlovanje in izvršnega sveta, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, v delegaciji pa sta bila tudi dva predstavnika novomeških Romov. Namen obiska je bil predvsem ugotoviti, kako se s celovito romsko problematiko soočajo v tem delu Slovenije, ki je znan, tako kot Dolenjska, po večjih koncentriranih romskih naseljih. V ta namen so si ogledali naselje Pušča, tamkajšnji vrtec, pogovarjali pa so se tudi s predstavniki tamkajšnjih družbenopolitičnih in romskih organizacij.
Ena od splošnih ugotovitev bi lahko bila, da so, predvsem kar se tiče predšolske vzgoje, izobraževanja, samoorganiziranja Romov in njihovega vključevanja v življenje
ZA ŠTUDENTE MANJ DELA KOT LANI
NOVO MESTO — Čas počitnic je že tu, s tem pa tudi povpraševanje dijakov in študentov po počitniških delovnih mestih. Na novomeškem študentskem servisu imajo letos za polovico manj ponujenega dela kot lani, kajti delovne organizacije so še pred koncem šolskega leta za delo med počitnicami začele sklepati pogodbe s svojimi štipendisti, otroci njihovih delavcev ter z lanskimi dijaki in študenti, ki so se že lani dobro odrezali pri delu. Največ dela je letos ponudil Novoles, vendar je sklenil tudi največ pogodb z mladimi. Nekaj malega so potem ponudili še Labod, SDK, Ljubljanska banka in Krka-TOZD Izolacije. To so predvsem proizvodna dela za fante, dekletom pa so največkrat na voljo administrativna dela. Več ponudb pričakujejo konec julija in v začetku avgusta, ko bo večina štipendistov že opravila obvezno prakso. Na servisu pravijo, da se mladi pri izbiri del odločajo le za bolje plačana dela. Sicer pa se na novomeškem servisu oglašajo predvsem dijaki in učenci, študentje pa manj.
J. Ž.
Novi vozili za jubilej gasilcev
Ob 120-letnici GD
METLIKA — Gasilsko društvo Metlika, najstarejše v Sloveniji, šteje 101 člana. Ob 120-letnici društva, ki je tudi 120-letnica slovenskega gasilstva — ta visoki jubilej so z več prireditvami proslavili v začetku meseca — je bila slavnostna seja. Na njej so šestim metliškim gasilcem izročili plaketo gasilskega veterana. To priznanje dobi član, kije star najmanj 60 let in je vsaj 30 let gasilec.
»Naj večja pridobitev za naše gasilsko društvo v zadnjih letih pa sta dve novi kombinirani gasilski vozili, ki so nam ju slovesno izročili predstavniki pokroviteljev, Kometa in metliškega Novolesovega tozda,« je povedal predsednik Gasilskega društva Metlika Milan Kremesec. »Za novi vozili sta denar prispevali požarna skupnost in metliško združeno delo. Eno vozilo ima naprave za gašenje z vodo, peno in prahom, drugo pa z vodo in peno. Na srečo smo se za nakup odločili še v
Milan Kremesec
pravem času in smo naleteli na razumevanje pri delovnih organizacijah, kajti danes ne bi mogli več zbrati toliko denaija. Po današnjih cenah bi ti vozili stali več kot 1,3 milijarde dinaijev.«
Ko so metliški gasilci dobili novi sodobni gasilski vozili, so staro orodno vozilo z 2500-litrsko cisterno dali suhorskim gasilcem. »Po tehnični plati je naše društvo sedaj dobro opremljeno,« pravi Kremesec, »potrebovali pa bi še drobno opremo za novi vozili, ki pa je tudi zelo draga. Skušali bomo nabaviti čimveč sodobnih zaščitnih sredstev za gasilce od oblek do dihalnih aparatov, tako da se bodo lahko naši člani še bolj uspešno in z manj nevarnosti spopadali z ognjem.«
A. B.
krajevne in širše družbene skupnosti, v Murski Soboti kakih 25 let pred nami. Imajo dobro vpeljano dveletno predšolsko izobraževanje, kar
• V razgovoru so se vsi navzoči zavzeli tudi za skupen nastop vseh občin, kjer imajo večje število romskega prebivalstva, da bi pri republiških organih dosegli za Rome mesto v novi slovenski ustanovi, saj bi s tem, da bi v njej dobili Romi status narodnosti, postala skrb zanje stvar širše skupnosti, ne pa le občin, v katerih živijo.
pomembno. Precej Romov odhaja tudi na sezonsko delo v Avstrijo ter si s tem zagotavlja sorazmerno visok osebni standard, čeprav je v njihovih naseljih opaziti še zelo velike socialne razlike med družinami. Romi aktivno sodelujejo tudi v vseh organih krajevne skupnosti in kažejo veliko iniciativo pri reševanju skupnih problemovinkomunalnemure-janju naselij. Po drugi strani pa je tudi med njimi opaziti splošen problem Prekmurja, to je velika brezposel-nos, v naseljih pa divjo rast, kar je možno zaradi tega, ker so njihova naselja za raliko od naših zrasla na površinah splošnega družbenega premoženja.
T. J.
romskim otrokom z dokaj dobrim predznanjem slovenščine omogoča tudi zadovoljivo spremljanje osnovnošolskega pouka, čeprav je učni uspeh romskih šolarjev še vedno slabši od poprečja. Na ta način imajo tamkajšnji Romi tudi že lastno inteligenco, kar je pri njihovem vključevanju v družbeno življenje zelo
60 LET GD PODTURN
PODTURN — V nedeljo, 16. julija, bo gasilsko društvo Podturn praznovalo šestdeset let svojega obstoja. Ob 8. uri zjutraj bo sektorsko tekmovanje. popoldne ob 15. uri pa bo prihod gasilskih enot na slavnostni prostor, kjer bo pozdravni nagovor, podelitev jubilejnih priznanj, prevzem novega vozila in prostorov ter razglasitev rezultatov tekmovanja. Po programu bo družabno srečanje z gasilsko veselico.
Proti zmanjševanju pravic
Novomeška sindikalna stališča o predlogu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja
NOVO MESTO — Pretekli četrtek sta novomeški občinski sindikalni svet in konferenca osnovnih organizacij ZS Krke, tovarne zdravil,
• Na posvetu so bili proti, da bi se lahko na osnovi splošnega interesa odredilo nočno delo mladoletnikov. Ta splošni interes ima namreč hudo raztegljiv pomen, idealen za zlorabe. Podobno velja za nočno delo žensk. Upoštevaje mednarodno konvencijo dela, naj bi v zakonu ne bilo določbe, ki nočno delo omogoča tudi »zaradi resnih družbenoekonomskih, socialnih in podobnih okoliščin«. V Novem mestu podpirajo boljšo opredelitev presežkov delavcev, obvezno objavo prostih delovnih mest, možnost, da je delovni teden krajši od 42 ur, večjo fleksibilnost pri izrabi dopusta zaradi specifičnosti dela, dvomijo pa o realnosti polletnega roka za uskladitev vseh aktov s tem zakonom.
kati le javne opomine, o vseh ostalih ukrepih pa naj bi odločala disciplinska komisija. Podprli so predlog, da preneha delovno razmerje, če je delavec manjkal pet dni in ni obvestil delovne organizacije, upravičena nezmožnost obvestitve pa naj bi se ugotavljala in upoštevala v kasnejšem postopku. Strinjali so se, da mora biti v zakonu poseben del o stavkah.
Z. LINDIČ-DRAGAS
Podgorci so ugnali Belokranjce
Uspela prireditev Ate in mama so mi povedali
JUGORJE — Tudi za gasilske veselice niso več pravi časi. Potrebno se bo pač izmisliti nekaj takšnega, da bodo ljudje prišli,gasilci pa vsaj za silo napolnili svoje presušene blagajne. To je v nedeljo popoldan uspelo gasilcem Jugo-rja, ki so to pot že četrtič zapored pripravili prireditev „Ate in mama mi povedali" avtorja Rudija
Škofa. Na prizorišču v dolini pod gostilno Badovinac, na kraju, ki ga domačini imenujejo tudi Klopce ali Luža, se je letos zbralo pet ekip: s Suhorja, iz Dragomlje vasi. Gradnika, Jugorja in Podgrada. Pomerili so se v lovu na polhe, letu coprnic, plezanju na mlaj. mlatvi in košnji. Največ točk so zbrali člani ekipe iz Podgrada (352), za njimi pa so se uvrstile ekipe Gradnika (345), Suhorja (275). Jugorja (255) in Dragomlje vasi (220), ki je bila lani in predlani zmagovalec te prireditve. Podgrajčani iz dolen jske strani Gorjancev so jim odvzeli prehodni pokal.
„Ideja o predstavitvi naših ljudskih običajev z igro in pesmijo se mi je porodila že pred leti. Pri iskanju kraja tega dogajanja me je vedno znova vleklo nazaj v rodno Belo krajino, še posebej v hribovski del te lepe dežele, kjer je še živo pristno ljudsko izročilo," je v scenarij zapisal Rudi Škof. mi pa pridajamo, da mu je letos prireditev v celoti uspela, saj je poteg tekmovalnih ekip pritegnila tudi veliko gledalcev s te in one strani Gorjancev.
Prireditev so popestrili tudi fantje ansambla Iskra, ki so zapeli nekaj starih slovenskih melodij s prirejenimi besedili, spretno pa je prireditev krmarila Vera Marušič, voditeljica programa v Studiu D.
J. P.
Baza 20 je še vedno v ilegali
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri novomeški občinski konferenci SZDL je prejšnji četrtek med drugim razpravljal tudi o sanaciji Baze 20 na Rogu in sprejel sklep, da podpira prizadevanja strokovnih služb za strokovno sanacijo in revitalizacijo objektov, formalnopravno ureditev njihovega statusa, ter dal pobudo, naj se medobčinski odbor podpisnikov
družbenega dogovora o zaščiti, urejanju. vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Rogu čimprej sestane, stopi na že začrtano, a prekinjeno pot ter pomaga strokovnim službam pri opravljanju njihovega deta.
Tistemu, ki pozna razmere na Bazi 20, bi se zdel tak sklep vsekakor čuden, saj ve, da se tam že marsikaj dogaja. Tja je speljana lepa asfaltna cesta, tam je Lukov dom, poteg pa še nedavno odprta večnamenska stavba. Sedaj se govori tudi o hitri sanaciji spominskih objektov, pa tudi o že pričeti ponovni grandji Baze 21. Večina teh stvari je bila narejena brez vedenja, kaj šele soglasja občinskih in medobčinskih strokovnih služb, ki so po svojem položaju prve pristojne za to. Priča smo bili dvotirnemu sistemu: enemu, zelo vplivnemu, na republiški ravni, in drugemu, prezrtemu, na lokalni, ki je le nemočno opazoval, kaj se na Rogu dogaja.
Zadevo je v še bolj zapleteni podobi prikazal podatek novomeškega Zavoda za kulturne in naravne dediščine, ki pravi, da nobenih objektov na Rogu pravzaprav ni. saj je po vseh teh letih v zemljiški knjigi vrisana le gozdna parcela, katere uporabnik je
pripravila razpravo o predlogu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Udeležili so seje tudi sindikalni in strokovni delavci iz nekaterih drugih večjih delovnih organizacij v novomeški občini.
V razpravi so dobila podporo stališča in predlogi republiškega sveta ZSS, ki jih je predstavil član predsedstva tega sveta Dušan Rebolj, pa tudi pripombe in predlogi, dani na predhodni novomeški razpravi o tej temi. Razpravljalci so izoblikovali še nekatere dodatne pripombe in predloge, da bi zakon ne bil ponekod preveč, drugje bistveno premalo radikalen!
• Za danes popoldne je Medobčinski svet SZDL v Lukovem domu na Rogu sklical sejo vseh podpisnikov družbenega dogovora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Rogu, na kateri bodo obravnavali informacijo o stanju na spominskem območju Partizanski Rog in izvolili predsednika Odbora podpisnikov družbenega dogovora. Za to mesto je bil predlagan podpredsednik skupščine Slovenije Jože Knez.

PODGRAJČANKE SO JIM POKAZALE — Vse igre na Jugorju so tekle brez posebnih zapletov, le pri mlatvi s cepci se je zatakanilo. Podgrajčanke, ki so prve nastopile, so tako dobro mlatile, da se jim druge ekipe nikakor niso mogle približati. Kot uglajen motorček se je slišalo pika-poka-pika-pok. Podgrajčanke so zaslužno zmagale. Po končanem tekmovanju pa so morale še enkrat pokazati, da so res vešče tega opravila, ki gre že v pozabo. (Foto: J. Pavlin)
Gozdno gospodarstvo Novo mesto. To je torej po zakonu dolžno skrbeti za objekte, ki formalnopravno ne obstajajo. Na številne intervencije „od zgoraj" je Zavod sedaj le izdal soglasje za sanacijo objektov Baze 20, in sicer Gozdnemu gospodarstvu, to pa kljub temu, da ni znano, kdo bo izvajalec, od kod se bodo stekla sredstva in, kar ni najmanj pomembno, niti ni znano, kakšne so strokovne podlage za restavriranje. Zavod je sestavil le strokovni odbor, ki bo nadzira! izvajanje del, ko se bodo le-ta pričela. Vzporedno s tem pa je Zavod sprožil pri novomeški občinski skupščini akcijo za oblikovanje odloka o posebnem varstvu in določitev obsega varovanega območja, da bi tako le rešili formalno plat zadeve.
T. JAKŠE
Mnenje je bilo, da mora predlog omenjenega zakona v celoti, ne pa le v posameznih določilih, upoštevati določila in vsebino konvencije Mednarodne organizacije dela in slediti vsebinam modernih delovnopravnih zakonodaj v svetu. Poleg tega so potrdili, da v sindikatu ne morejo pristajati na zmanjševanje pravic delavcev s področja delovnih razmerij. V predlogu zakona je večkrat določeno, da o zadevi odloča pritoj-ni organ, ni pa jasno, kdo je to. Večina v razpravi seje tudi zavzela za sindikalno rešitev, da zakon ne sme dopuščati odprte brezposelnosti, čeprav so bila tudi mnenja, da bi sindikat moral pristati na trg delovne sile, s tem da bi bila zagotovljena socialna varnost brezposelnih.
Trije možje za metliški kamp
Trije zasebniki vzeli v 10-letni zakup metliški kamp — Ko bo dokončno urejen, bo prostora za 200 enot — Vzor jim je kamp Sobec
METLIKA — O metliškem kampu je bilo v zadnjih letih povedanega in napisanega za zajetno knjigo besed, in to kritičnih, v glavnem takih, ki ne sodijo na papir. Nobena razprava o hirajočem metliškem gostinstvu in turizmu seveda ni mogla zaobiti kampa, tega lepega prostora ob Kolpi, ki še nikoli ni bil izkoriščen niti stotino tako, kot bi ga izkoristil vsak dober in pameten gospodar. Pri črnomaljskem Integralu, ki je lastnik tega kampa, so se kar naprej nadejali ob-Ijubljane pomoči od ljubljanske centrale, a dalj od obljub vsa ta leta niso prišli, sami pa ves čas jadikujejo, da še za bolj nujne stvari kot je ureditev metliškega kampa, nimajo denaija.
V novomeška stališča o predlogu zakona o pravicah iz delovnega razmerja so zapisali tudi, da so pristojnosti in pooblastila poslovodnih delavcev preširoka oz. daje premalo varovalnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo pooblastil. Poleg tega bodo z uveljavitvijo sedaj zapisanih določil vodilni preveč obremenjeni s povsem operativnimi vsakdanjimi zadevami, če ne bo zakon omogočil prenesti del pooblastil na druge vodilne delavce. V zvezi z disciplinskimi postopki je bilo mnenje, da mora ostati v zakonu možnost pogojnih ukrepov, ker ima ta oblika največji vzgojni učinek, kolektivi pa se je tudi največ poslužujejo. Direktor naj bi smel izre-
Sedaj pa kaže, da bo doslej zanemarjen travnik ob Kolpi le dobil drugačno podobo. Pred kratkim so trije zasebniki s črnomaljskim Viatorjem podpisali 10-letno najemno pogodbo in te dni naj bi po dolgih letih metliški kamp spet uradno začel sprejemati goste. »Že dalj časa gledamo ta prelepi prostor ob Kolpi in škoda se nam je zdelo, da tako neizkoriščeno propada, medtem ko so turisti, od katerih bi se marsikdo na poti na morje ali z morja ustavil tu, prisiljeni nadaljevati pot,« je dejal Marin Kovačevič, eden od treh novih »najemnikov«. »Mi smo želeli vzeti v najem vse skupaj, prostor in gostinski objekt, vendar si je Viator objekt zadržal zase, mi pa smo v njem dobili samo prostor za recepcijo.« Možaki so se takoj lotili dela, prostor najprej ogradili in uredili. »V
glavnem delamo sami, do sedaj pa smo, ne upoštevaje delo, vložili že kakih 10 starih milijard. Prostor je izredno lep,
• Ne strinjam se z vami, vendar bi dal zadnjo kapljo krvi za pravico, da prosto poveste svoje mnenje. (Voltaire)
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 15. julija, bodo v Novem mestu do 19. ure,drugod pa do 17. ure kot dežurne odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market na Kristanovi
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka
•	V nedeljo bo v Novem mestuod 8. do 11. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku.
vendar je bil dolga leta zapuščen in zanemaijen.«
Po pogodbi morajo novi najemniki kamp postopoma urediti po projektu, kije bil narejen leta 1981, po katerem naj bi bilo v metliškem kampu prostora za 200 šotorov oziroma prikolic. »Seveda je v našem interesu, da bo kamp čim prej in čim bolje urejen, saj bomo le tako privabili goste in dobili ugled. Naš vzor je kamp Sobec. Zavedamo se, da se nam prva leta vložen denar in trud ne bo povrnil, na daljši rok pa bi se to moralo izplačati,« je prepričan Kovačevič.
A. B.
Marin Kovačevič
ŠALA?— Po našem mestu krožijj „uv slednja ljubka šala. Podgorec je želTo iUcj morje, kjer je večino dni prebil v se»j)0 z brizganci, ko pa je že moral (zar,W(lei babe in otrok) v vodo, je plaval K0| krogih. Veste zakaj? Zato, ker sejcPf mest vati učil v domači Šterni. Jave n, ŠČURKI — Kaže, da struMn^ ščurkov v Tobakovem kioksujpt>diet Glavnem trgu (o njej smo podrta v ( pred dnevi) ni bila posebno uiP^TKivid Tako vsaj trdi naša bralka, ki nal,«(l n sporočila, da je prodajalka So*.' njeno posebno željo ubila pet pos^ debelih primerkov. Ženska se na®2 te golazni boji, kar seveda ni niun
vadno niti obsojanja vredno. Sa®3anja
razpisih za prodajalce bo moralJvices
bak kot pogoj zapisati tudi toC/kaj< Kandidat mora brez stresov Pfen,XUzeji pogled na ščurke, zaželena pa J£ Hatle, veščina ubijanja slednjih."	Jhdob
SREČELOV — V okviru sre»). stc delavcev IMV na Gorjancih je b» ober srečelov. Poročajo, da ni treh gla'"h, k j dobitkov dobil nihče, šli naj bi na?|rkvii
uuuiiKUV uuuu muce, sn uoj
trgovsko skladišče. Tako pripovf ili, 0 tudi možak, ki je kupil zadnpjar ■
srečk in zanje odštel kar nekaj 55Ctina sočakov. Vprašanje za novomesktTjtro 1( minaliste se torej glasi: kak.Jftnjii
mogoče, da so prodane vse sre^',svc glavne nagrade pa ostanejo nep^akšnj
Ijene? MLEKO
sila tudi gospa, ki se ji nikakor t sreči skuhati oziroma zavreti r° ~
V uredništvu seje°^njil
fle Poiti;
J1VV1 „„„„„„ uta.v.UM ^ ______ 'tajgi
Vsako se sesiri. Morda je odgo^Neri to nevšečnost, ki se ne dogaja * JJbesj njej, v dejstvu, da mleko do sek;Tazn'l zjutraj na soncu čaka trgovce. azni, bodo spravili v hladilnike. Takf Jiki , je običajno že prepozno. Sončni °ieg; so že obudili bakterije.	1 Van
lutak
fabi
Ena gospa je rekla, da vsi skujejo, kdo je v Pavlihu zabeljeno zgodbo o grafičnem b* ^ na Otočcu, nihče pa se ne vpraša v njej tudi kaj resnice.
IZ NOVOMEŠKE PORODNišNiC
V času od 3. do 6. julija so v.P°p.Čl . ški porodnišnici rodile: Marija . "J' iz Češnjevka — Aleša, Andreja el
iz Češnjevka — Aleša, Anuivr u,, iz Ir če vasi — Janeza, Brigita R? j !*sl Soteske — Blanko, Milena P*r let Pavle vasi — Karmen, Suzana G , e n:
iz Šempetra pri Otočcu — Sanjo, . istvo Šentjanža — Karme’. >rje.
ja Hribar iz Šentjanža — Narm-V' ranka Peričak iz Brloga — Manj ’ t ta Špringer iz Dol. Toplic —- A hri , Anica Horvat iz Podturna —■ ojana Eršte iz Črešnjevca —■ ,/jtMnc Mojca Lokar iz Prelesja — j^rfužin. Anica Stuhen iz Jerneje vasi ■ 1star Renata Nagelj iz Smolenje Valentino, Jožica Košmerl lZj0|, Kamene — Alenko, Milena Debenca — Nino, Irena Stanij Dol. Sušic — Davida, Anica r . . iz Stranja — Amando, Marija A« Cerovega Loga — Jasmino, J Mitevski iz Metlike — Emo, ^7lnsl Pureber iz Vavte avsi — Meliso
Kren iz Mačkovca — Jožeta, , ... Marušič iz Brezovega — Marti" - od na Habazin iz Šmarjeških Top'la-Sanjo, Majda Jakopič iz Črno ^ ^
Šarijo! Manja s“,e"gnVz Goleka^va klico, Martina Pisek iz Oreho [ v
dečka.
iVal
LKii.	jjr
Iz Novega mesta: Darja Glavnega trga 16/a — Anito,)> Udovič iz Lobetove 27 — Mojc°-
Čestitamo!

Sprehod po Met®!;
Ng;

PRIBLIŽNO PETDESET ,„o DALCEV sije ogledalo Pre“st?.0/lv U rana Matoviča in Perice Mart n ^
ki sta kot prva nastopila v šnjih kulturnih prireditev na g * fftek
šnjih kulturnin prireditev u“ c' n"i*a dvorišču Belokranjskega raaVi Jgaja kloristi so dali petim priredttv bodo julija in avgusta — nas„^,i5ljK“'ž zvečer v grad. Prireditve so kot sproščeni kulturni dogodku j ni čuditi, če so poskrbeli naVvnjiC°d; tudi za to, da je pred predstava" ACr njih odprta grajska klet, v kat . p). med drugim pristno domače y'y p, NASLEDNJA PRIREDI* vM
NASLEDNJA PRIREDI* V ka OKVIRU metliških kulturni", j/dnj, ' na grajskem dvorišču b° * Jpo ! 1. u ri. Obiskovalcem se bo gledališki igralec Dare y(5PAl monodramo Janeza Pov^5-nri^ii^ dolžnosti. Prav bi bilo. če Pj^Ur grajsko dvorišče kar največ g‘ jn L; saj gre za odličnega igrah3 nrvovrstno monodramo. ,, SP. sl:
janj ob 21 vil
prvovrstno monodramo. , 3« » GOSTJE SLAVNOSTNA tfa(;
GASILSKE ZVEZE Sloveni)?da je v Metliki ob 120-letnici 83 jvd^(
Slovenskem — so om predvsem nad kulturnim P.r°|jjč1 ’ :	ga izvedli: Silvester Mm A "d
ja iz osnovne šole M^ (jev1
ki so
tatorja iz osnovne soie mj-'« (jov’ Vitis in pevska skupina iz ZT&' Mi (1
nikastabiladr.BrankoBožiG^dfhi
nik slovenske gasilske zveZ^'nL n Bačič, podpredsednik RK
DOLENJSKI UST-
Št. 28 (2082) 13. julij®
[Črnomaljski drobir
iv
’I,«iLmREZ INTELEKTUALCEV — Na IK*M?er dneva borca je bila v črno-"ftli em ku!turnem domu dramska ožify.. tava Gala. Glede na to, daje bila SeltL' °''£rn mestu dvakrat razprodana, rstk j1, Belokranjci pričakovali solid-
zatl?V'eri e e^b°, zlasti še, ker je bilo delo
;ank(j |Tno na visoki profesionalni rav-jept^ ot nalašč torej za tisto inteligenco Lestu’ ki seji marsikdaj zdijo preds-upiC|ei ?revee cenene in glede na njihov su C.5ktualni potencial gledajo nanje jroifr^Jujo^e. Toda začudo se je tok-prf%i . uyorani zbralo le 30 gledalcev. iaH.vLWci vedo povedati, da bi lahko elt CjSni?IITri' l'ste, ki se razglašajo za IS#L inteligenco«, preštel na prste
i^lbur j ^V-^IJA — §e sreča, da so anfcni,1 ,v°lj denarja za začetek odkri-allivi,> Bl^ti okrog črnomaljske cer-toi4|,.:SV' Puba- Ce bi se tega dela lotili J.s‘°I«ij pozneje, bi se v kakšnem je tKfltan '*U ®otovo znašle tudi konzervne »jjT.fn^adajoči čevlji in podobne eJjtj) ltv? ljudi, ki žive v civiliziranem >il|%bpl0 etJU\Arheologi pa imajo tako OTh L‘ sP°min, da še niso pozabili tis-laMerkv! -S° Pred časom prekrivali streho v^ili J*,’na kateri so očitno tudi mali-ijiltiar’v Sta"ih® .Pa Pridno »hranjevali«, i strunaral“*'aJi okolici. Gotovo niso ke*litrou!:.da, se bodo arheologi tako Jto lesni u '1 okopavanja in s tem izničili !ke,J Zr trud- ki so ga vložili v to, da etAktn;Jlm Potomcem pokazali, na
V. nJln r—	-
Črnomaljci, ki so v n£Phio'irv!i^azničnih dneh hodili mimo ifl^rašeJu e?a obrtnega doma,
vet linerii* m seIe na^a država tako safebecii3 °brtnemu združenju, da ni :edl raznik°tjZastav' menda ni bil prvi ki razni n S° drogovi pri domu ostali iratnjkj j Va pa. zastave imajo, so obr-°b letošnji otvoritvi i vani wa’ *co so dom skoraj oble-ju tak!!' jfda pa se jim na združe-Kahi;„mudl na Praznični dopust, da , Jo na državljansko dolžnost.
feMELJ: koncert VjASKEGA orkestra
jvs.„ .^IylELJ — V počastitev dne-i ‘ajestovenskega naroda in dne-itatnif j^drsko-biološko-kemične Itinmr ! katerega enota je tudi v JV bo v sredo, 19. julija, ob , v tukajšnjem kulturnem do-ihi°ncerl vojaškega orkestra iz
^nfe"e' 20' iuliia’ ob dnevu
, Mij"i-ne8a roda. pa bodo v črno-' vsp VoJa§njci pripravili sprejem I e upokojene starešine in civi-s° delali v njihovi enoti, ter ,. f lz obeh belokranjskih občin.
OTROCI NA DEBELI RTIČ
t&NJE - 56 otrok iz občine pi4 U Ju ,'0 ^tovalo od 24. do 31. julija mJtkin i.e em Btiču. Kot ugotavljajo v apX |eSkem odboru Rdečega križa, je 3<4cs:ntOS ^0'manje za omenjene poči->,4tvamorjuveliko,karsi razlagajo z ;n.Ibne°?' da Uudje hodijo manj na jaAoolv.0.1 so včasih, in da zato želijo AtiVj Ul letovanje vsaj otrokom. Pri .°tr°k ?a poletno kolonijo na m "tiču so organizatorji dali ^vSžin St tlst'm iz socialno ogroženih ti htart°troRom’ k' imajo samo enega
oNtev r'Pr'izboru pa so med dru^im gevjok 81 tud' zdravstveno stanje
Darovanje krvi
%wIN ORGANOV
SuTtinski — Na letošnji majski ,M4) kri krvodajalski akciji je daro-Zv° 13 in vn~ Mirni 224, v Mokronogu nO.,.Vodaia, ,.r?bnJem 263 občanov. Na 'Pojavilo Skl"uitcijahseje38občanov 'tflppeškeo med darovalce organov 3 ''jtova|.,p relesa. Tem občanom in ovPltiv , ?? krvi se za človekoljubni (/bljuje nSk' °dbor RK Trebnje
Trebanjske i
__________ iven
Jbjtega JjT. V pASU — Ob otvoritvi IMlni . "tltiranega odseka na regio-^tli je 1 Pfed Mokronogom in Zbu-Cvedal j..v zasebnem pogovoru ^ŽkoskrK3-6 imel pri gradnji te ceste 3 ‘*''vUxni,1 'n p°tov, daje moral nare-
r../lvUSn- ln Potov, daje moral nare-'"AtJ .nfm hlačnem pasu kar nekaj pAv “ktmj. Občan, ki gaje tako ■J ff*eka U' domuje na območju, kjer ;LU«ajas- enJeni cestni odsek. Kaj se
■jSgrstsrrtJS
»•K^^AURA1 ‘°vf h ■	•.
rfii ifh dali n« . . — V Trebnjem si še
^itfrtava; stav't j sončne ure, čeprav to
'n0' j.h® tla cd°.st5>r*ti- Mogoče naprave.
**	V/.1IUUI1UUVI UpbM
“bo,Jtl'°,i(oil'
riH^OV LlROVNIH samoras-’eda|vSiŠka'I ,Ko nekateri poslušajo f in Lpalcriia d°kazovanja, da sta Tabor ’	'kovnih samorastnikov
:	sliŠij0 Zadevi- komentirajo tisto.
' s kar malce posmehljivim ,s,V»Na 1Kdo pa je kriv temu Tabo-vdl%|‘0bko dosegel? Upati je. da !raf>h fe8ii ? ^ kulturni delavci niso {ii/. eni„ lrnfni zanesenjakov, ki so .. t^btlnih riPhpruvovsakoletnih med-Tuh'jVr|i^kih srečanj v Treb-
P'«'iV'ivaina5nJ' Čar'e “ kUJUlr°
,n dv5"' nak n neusmiljen in kdo ve. tovn ^ane vse skrita zgoraj na-trrašanje.
in "kjj


IZ NKŠIH OBČIN
Gok neprivlačen za brezposelne
IZ NtkŠIH OBČIN
BF
.«
a
Občasno pomanjkanje dela v gradbeništvu in nizki osebni dohodki niso zanimivi niti za iskalce zaposlitve — V Goku iščejo nove programe
ČRNOMELJ — Tukajšnji Gok je 1. julija postal enovita delovna organizacija s tremi enotami: Begradom, IGM in obrtjo. V vseh obratih imajo sedaj dela sicer dovolj, čeprav že nekaj časa opažajo, da se prodaja peska v IGM zmanjšuje, gradbeniki pa se boje, da se v prihajajoči zimi ne bi ponovila zgodba iz pretekle zime, ko je bilo vreme za gradnjo sicer idealno, a ni bilo naročil. Le obrtnikom, ki opravljajo zaključna dela v gradbeništvu, dela ne primanjkuje, saj prihajajo naročila iz vse Jugoslavije.
Toda kljub vsemu temu se v Goku zavedajo, da je število zaposlenih za sedanji obseg dela preveliko v vseh enotah, zato bodo morali poiskati nove proizvodne programe. Radi bi jih našli v osnovni dejavnosti, ker pa je gradbeništvo v krizi, razmišljajo tudi o drugih, ki z njihovim sedanjih delom nimajo nikakršne povezave. Pri tem je pomembno tudi to, da imajo dovolj pokritega prostora, ki sedaj ni popolnoma zaseden. PIC jim je že priskočil na pomoč s karto-nažnim programom, ki pa zanje, tako so ugotovili, dohodkovno ni zani-
miv. Ker pa je oprema že na razpolago, bodo ponudili delo njihovim delavcem kot dopolnilno dejavnost,
• Gok bo ob letošnjem polletju sicer izplaval in ne bo imel rdečih številk, toda zaradi občasnega pomanjkanja naročil in velikih stroškov, dobička ne more pričakovati. Poleg tega ima tudi velike zaloge, predvsem zaradi 12 zgrajenih, a neprodanih stanovanj.
čeprav bi bilo za organizacijo idealneje, če bi se nekaj delavcev odločilo kar za svojo obrt. S tem bi tudi
Na Kočevskem se le premika
V revitalizaciji več za kmeta in podeželje
KOČEVJE — Skoraj 70 odstotkov območja kočevske občine je nerazvitega in tu delujejo predvsem kmetijci, gozdarji, trgovci in še nekateri. V vsem povojnem obdobju so bili deležni največ nerazumevanja kmetijci, zato so tudi prvi začeli razmišljati o revitalizaciji Kočevske.
Direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje inž. Janez Žlindra ocenjuje, da je dosežen velik napredek že s tem, da se uveljavlja drugačno razmišljanje o razvoju Kočevske, predvsem pa njenega podeželja. Na podeželju se izboljšuje vodooskrba (vrtine v Polomu, Koprivniku in pri Brezovici), pripravljajo ravoj telefonije (Livold, Mozelj, Onek, Koprivnik, Poljanska dolina), tudi najodročnejši kraji dobivajo elektriko. Premalo pa je narejenega za posodobitev cest.
Ovdosežkih in načrtih kmetijstva Janez Žlindra pravi: »Na področju kmetijstva smo pred kratkim na Mlaki dogradili senik za 400 ton sena na sončno energijo, posodobili smo mešalnico močnih krmil, posodabljamo farmo v Ko-
RDEČI KRIŽ ZA VARNOST OTROK
TREBNJE — Predsedstvo trebanjskega 00 RK je na eni zadnji sej oblikovalo predlog, naj bi sredstva javnega obveščanja več poročala o škodljivosti bolezni odvisnosti, posebej o kvarnih posledicah alkoholizma. Razen tega so se v omenjeni ustanovi odločili. da se bodo s posebnim javnim pozivom zavzeli za večjo varnost otrok, udeleženih v prometu. S pozivom, ki ga bo OO RK Trebnje poslal v nekatere ozde in Zvezi šoferjev, bodo opozorili tovarniške in druge šoferje, naj vozijo pazljivo, posebej v času počitnic, ko je na cestah več razposajenih otrok. OO RK Trebnje je pred kratkim obravnaval tudi kadrovske zadeve in člani odbora so pri tem izvolili dr. Zdenko Stričevič iz ZD trebnje za predsednico komisije za socialno politiko in zdravstveno vzgojo pri predsedstvu OO RK.
blatjih, gradimo 1.600 kubikov novih betonskih silosov, urejamo ekologijo na farmah in na zapuščenih družbenih površinah odpiramo nove družinske kmetije. Krajanom pomagamo pri organiziranem vrtičkarstu in sadjarstvu. Potreb je še veliko, predvsem pa moramo posodobiti mesarijo, nato pa še mlekarno v Kočevju. Mesarija bo imela nov program proizvodnje suhomesnatih izdelkov po bioprojektu.«
J. P.
nekoliko omilili tehnološki presežek, četudi nimajo natančnih številk o tem. koliko jih je od 450 zaposlenih preveč.
Sicer pa v Goku delavcev, ki bodo odšli, ne bodo nadomeščali, razen nujno potrebnih kadrov. Pa tudi prošenj za delo nimajo veliko. Zaposlitev v gradbeništvu ni zanimiva, saj pogosto primanjkuje dela, a tudi osebni dohodki so vse prej kot privlačni. Samo za primer: maja so v Goku zaostajali za povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu črnomaljske občine za 800 tisočakov ali 29 odst. To pa je ob današnji draginji že dovolj velik razlog, da si brezposelni poskušajo raje najti delo kje drugje.
M. BEZEK-JAKŠE
STARE SOLE NAPRODAJ?
KOČEVJE — V prvih letih po končani vojni so v mnogih krajih delovale osnovne šole, toda zaradi zmanjšanja števila otrok je bila kasneje vrsta teh šol ukinjena. Poslopja so uporabili za razne namene, nekatera pa so sedaj prazna. Vodstvu osnovne šole v Kočevju, ki razpolaga s posameznimi stavbami, povzročajo te precej težav. Da bi poslopja čimbolj načrtno izkoristili, so v teku razgovori, za katere namene bi se uporabila. Če ne bodo v kratkem času našli rešitev, bodo stavbe bivših šol v Koprivniku, Polomu in na Travi na javni dražbi prodali.	v. D.
Turistični dan v Osilnici
Srečanje harmonikarjev — Nagrade za spominke — Recitacije tudi v domačem narečju — Modna revija
Kranjc iz Kočevja za nalepko Dežela Petra Klepca. Druga nagrada je znašala 400.000 din, tretja pa 300.000 din. Za četrto najboljše delo je bila razglašena keramika Marjana Lesa z motivom cerkvice v Ribjeku.
OSILNICA — Turistični dan je organiziralo 3. julija domače Turistično društvo. Na prireditvenem prostoru za šolo je bilo gostom na voljo mnogo dobrot in posebnosti, ki jih je ponujalo nad 20 gostincev in trgovcev z obeh bregov Kolpe in Čabranke. Posebno privlačen je bil seveda vol na ražnju. Po avtomobilskih registracijah sodeč — Osilnica je bila ta dan zatrpana z avtomobili —je bilo največ gostov iz sosednjih hrvaških občin, nato iz Slovenije, nekaj pa je bilo celo tujcev.
Turistični dan seje nadaljeval s srečanjem harmonikarjev obeh sosednjih republik. Udeležilo se ga je 22 godcev. Nato je domače Turistično društvo razglasilo izid natečaja za turistični znak Osilnice. Prve nagrade niso podelili, drugo je dobil naivni umetnik Marjan Leš iz Gerova za miniaturni obesek »Voznik«, tretjo nagrado pa Sonja
Na zabaviščnem prostoru, kjer je igral za ples ansambel Henček, so nato recitirali več pesmi pesnika iz Gerova Zlatka Podhobradskega, ki piše tudi v narečju, katerega govore na tem območju in je nekakšna mešanica hrvaščine in slovenščine. Seveda pa ni šlo tudi brez modne revije, za katero je poskrbel kočevski butik Žaba.
Žal je turističi dan delno pokvaril dež.
J. P.
V Radence se vrača življenje
RADENCI — Za vaščane Radencev, po številu prebivalcev največje vasi v krajevni skupnosti Stari trg, je bila največja pridobitev v zadnjem času ureditev 2 kilometra dolge ceste od odcepa poti proti Vinici do vasi. Dokončno sojo uredili z okolico vred sredi junija, pripomogla pa bo, da se ljudje ne bodo več odseljevali iz vasi.
»Še ne dolgo nazaj so se predvsem mladi spraševali, zakaj naj še ostanejo v Radencih, sedaj pa se mnogi že vračajo. Vas ne bo izumrla, to je zagotovo, ampak se obnavlja, na kar vsi gledamo z velikim optimizmom,« pove Jure Kobe, predsednik gradbenega odbora za cesto in tudi novi predsednik skupščine KS Stari trg. Očitno pa gradbeni odbor še ni končal z delom, kajti zadnje neurje je radensko cesto že močno načelo, tako da ljudje že razmišljajo, da bi jo asfaltirali. Škoda vsega denarja in truda, če nam jo bo sedaj nekaj nalivov »odneslo« v dolino, pravi Kobe.
Cesta pa ni edina pridobitev v Radencih v zadnjem času. Pretekli teden so v vasi končali tudi posodabljanje električnega omrežja ter napeljavo javne razsvetljave v kraju. Radenčani so edini v krajevni skupnosti, ki dobivajo elektriko s hrvaške strani.
Čeprav so se v zadnjem času pogoji za življenje v Radencih močno izboljšali, pa prebivalci še niso popolnoma zadovoljni. »Potrebujemo še vodovod, kanalizacijo in asfalt skozi vas. Ne moremo si predstavljati, kako naj vstopimo v 21. stoletje brez asfalta v vasi. S tem si tudi ne delamo prevelike reklame za turizem, prav v naš kraj pa iz leta v leto zahaja več turistov. Gotovo bo potrebno storiti več za ureditev našega kraja,« pravi odločno Kobe.	M. B.-J.
MANJ JAM IN PRAHU — V okviru obeleževanja krajevnega praznika KS Mokronog so 5. julija popoldne v Srednjih Laknicah predali namenu asfaltirano cestišče, odsek regionalne ceste Mokronog—Zbure. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni gostje in domačini, so podelili priznanje Andreju Levičniku. direktorju strokovne službe pri republiški cestni skupnosti, in javno zahvalo Cestnemu podjetju Novo mesto. Po otvoritvi se je večina udeležencev proslave odpeljala na protestno vožnjo po novem asfaltu, in sicer za opozorilo, da je na dobrih dveh kilometrih te regionalke še makadam. Na fotografiji: trak na novem delu ceste je prerezal Andrej Levičnik. (Foto: M. Luzar)
SREČANJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
ČRNOMELJ — Združenje šoferjev in avtomehanikov Čr-nomelj-Metlika pripravlja za soboto. 15. julija, ob dnevu šoferjev in avtomehanikov regijsko proslavo v Čr omlju. Šoferji in avtomehaniki se bodo pomerili v spretnostni vožnji, avtomehaniki in avtoelektričarji tudi v testiranju in odpravi napak, vsi skupaj pa v streljanju z zračno puško. Ob 1L uri bo krenila izpred osnovne šole v Župančičevi ulici parada v jurje-vanjsko drago, kjer bo proslava in tovariško srečanje. Pokrovitelj srečanja bo Obrtna zadruga iz Metlike, podprli pa so ga še Beti, Belt, obrtna zadruga iz Črnomlja, Iskra, Komunala. Integralov tozd Promet in delavnice ter Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov.
MIROVNO-
RAZISKOVALNI
TABOR
TREBNJE — Od 30. julija do 6. avgusta bo pri Šentrupertu mirovno-raziskovalni tabor, ki ga v sodelovanju z republiškim centrom klubov OZN organizira OK ZSMS Trebnje. Tabor, na katerem bo predvidoma sodelovalo okrog 20 udeležencev, bo razdeljen na več delovnih področij. Takobosocialno-etnološka skupina preučevala socializacijo Romov, »naravoslovci« bodo vzeli v pretres najrazličnejše posege v naravo s poudarkom na hidromelioracijah, del udeležencev pa bo organiziral poseben1 otroški vrtec. OK ZSMS Trebnje pričakuje, da se bodo zlasti študenti še prijavili za sodelovanje na taboru.

MOTIL JE DEŽ — Turistični dan v Osilnici je pripravilo domače turistično društvo v sodelovanju z gostinci in trgovci z obeh bregov Kolpe, udeležilo pa :e gaje preko tisoč gostov (na fotografiji). Žal je prireditev pokvaril dež. (Foto: Primc)
Delo ali propad
V Starem trgu bi morali preprečiti novo Izseljevanje prebivalcev
STARI TRG — Pred dobrimi šestimi leti, ko so v Starem trgu odprli obrat Uniorja iz Zreč, so komaj dobili dovolj delavcev, da so lahko začeli proizvodnjo. Prebivalstvo se je namreč, ker ni videlo nikakršne perspektive za življenje v odročnem, nerazvitem področju, množično izseljevalo. Danes, komaj dobrega pol desetletja pozneje, pa so se razmere popolnoma spremenile.
V dveh izmenah dela v Uniorju 65 ljudi, posebno v zadnjem letu pa se je povpraševanje po zaposlitvi v obratu močno povečalo. Medtem ko so v začetku z odprtimi rokami sprejeli vsakega, ki se je želel priučiti delu v njihovi tovarni, danes zaposlujejo le še štipendiste. Toda prav slabe izkušnje pri izseljevanju tukajšnjega prebivalstva bi morale biti odgovornim v poduk, da bi na tem, še vedno nerazvitem področju nekoliko drugače gledali na presežke delovne sile. Vprašanje je. če se bi bili ljudje, ki bi se morebiti danes izselili, še pripravljeni vračati nazaj v rodni kraj, kot so pred nekaj leti, ko je bilo možnosti za zaposlitev še dovolj, naredili nekateri Starotržani. Seveda ne gre, da bi kar takole ekstenzivno zaposlovali ljudi v Uniorjevem obratu, da bi s tem pač preprečili izseljevanje. Razmišljati pa bi morali o novih programih, razširitvi proizvodnje. Nekaj razmišljanj o tem sicer že je. moti le, da bi se programi lahko uresničili šele v nekaj letih. Ali ne bo to za Stari trg in okoliške vasi prepozno?
Vendar si v obratu sami ne morejo veliko pomagati. Odvisni so od pomoči matične organizacije, pričaku-juejo pa tudi denar za nerazvite. Dobro pa se zavedajo, da vloge socialne ustanove v obratu ne morejo igrati, četudi s tem tvegajo večje izseljevanje. Edina možnost, da bodo še bolj uspešni kot doslej, ko so od 250 tisoč kosov orodja dve tretjini prodali na tuji trg, je, da bodo tekmovati na trgu. To tekmovanje pa ne dopušča socialnega usmiljenja. Izbira je torej majhna: ali boš delal ali pa propadel. V Starem trgu si želijo prvo.
M. BEZEK-JAKŠE
KORAK NAPREJ
ČRNOMELJ — V drobnem gospodarstvu v črnomaljski občini je v letošnjem letu napredek, saj imajo 3 obrtnike več kot preteklo leto, zaposlili pa so kar 18 delavcev več kot lani. K temu je delno prispeval tudi Podjetniško-inovacijski center kakor tudi oprositev plačevanja prispevkov za občinske sise.
IZVRŠNI SVET PODPIRA MLADINSKO ZAMISEL
TREBNJE — Trebanjski občinski izvršni svet je podprl zamisel o osnovanju servisno-produkcijske enoe, s katero je člane izvršnega sveta seznanil na nedavni seji predsednik OK ZSMS Trebnje, ustanoviteljice te enote. Načrtovana servisno-produkcijska enota naj bi bila neke vrste študentski servis oziroma posredovalnica dela za mlade. S pomočjo te posredovalnice bi mladi lahko vnovčili svoje znanje kot inštruktorji za različne predmete, kot otroški vzgojitelji in kot snažilke, sicer pa naj bi omenjena enota med svoje dejavnosti vključila še računalništvo, turistični inženiring in bolšji
trg.
SZDL v strankarski preobleki
S seje trebanjske Socialistične zveze — Nič več »servis za volitve«,pač pa politični teKmec, enak med enakimi — SKZ ima mesto v predsedstvu
TREBNJE — 6. julija se je sestalo na redni seji predsedstvo OK SZDL Trebnje. Člani tega političnega telesa so zlasti ob poslušanju poročila izjavne razprave o osnutku dopolnil k slovenski ustavi in v svojih razmišljanjih o prihodnjih volitvah trčili na ugotovitev da bo naš politični sistem prav kmalu v marsičem drugačen od nekaterih postavk v prvotnih zamislih tvorcev povojnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
kateri udeleženci seje razkrili svoie pomisleke, češ da še niso znana podrobna formalna določila o volitvah. Vrsta stvari je znanih in ne bi bilo smiselno čakati, se je odzval na omenjena previdnostna mnenja Perko, ki je na seji sicer strnil vrsto znanih načrtovanih volilnih novitet. Spodbudni ton Perkovih besed pa ni zožil razpoke, ki deli načelne zamisli o novih volitvah od volilnih izvedbenih potez na terenu. Zakaj so predvolilni koraki še negotovi, je bilo moč razbrati iz uvoda sekretarja P OK SZDL Trebnje Toneta Perparja. Ne ve se, kaj bo z družbenopolitičnim zborom, kako z volitvami na volilnih okrožjih, kaj z bodočim sodelovanjem sedanjih DPOipd..je našte-
V razpravah o volitvah so člani predsedstva spraševali, kako naj se na volitvah obnaša SZDL. Vse kaže, so ugotavljali, da Socialistična zveza že na volitvah leta 1990 ne bo več nastopala kot »servis za volitve«, ampak bo tedaj nastopala kot samostojna zveza, ki bo pač le en tekmec v boju za glasove volivcev. Zaradi tega dejstva pripravlja SZDL svoj posebni program za volitve, je dejal predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Jure Perko. Po Perkovem mnenju mora Socialistična zveza nemudoma začeti s pridobivanjem svojih kandidatov, ker bodo podobno pot ubrale ali pa sojo že — druge zveze. Vendarsoglede takojšnjega začetka evidentiranja ne-
val Perpar. Sekretar OK ZKS Trebnje Milan Kranjc pa je opozoril.
• Na seji P OK SZDL Trebnje so sklenili, da bodo poslej na seje predsedstva OK SZDL Trebnje vabili predstavnika podružnice Slovenske kmečke zveze, katerega udeležba bo zaželena, ne bo pa obvezna. Skladno s sklepom bo občinska konferenca SZDL Trebnje imela 38. in ne več 37 delegatskih mest.
da bo težava pridobiti občane za odprte kandidatne liste.
V poročanju o javni ustavni razpravi. h kateremu je dodal Jure Perko nekatera stališča republiške ustavne komisije, je dejal Tone Perpar, da je bila v trebanjski občini udeležba na javnih razpravah slabša od pričakovanj.
M. LUZAR
[2082) 13. julija 1989
DOLENJSKI UST

IZ N(sŠIH OBČIN
r%m
1:1'
IZ NkŠIH OBČIN

u
Prireditev je zdramila Brežičane
Zavoljo poslovnosti jo velja ponoviti
Na nedavno minuli prireditvi, ki je vsaj malo prebudila zaspane Brežice, se je godilo marsikaj. Prvo čudo je bilo ugodno vreme, drugo velika množica obiskovalcev, ki so dodobra zapolnili osrednjo mestno ulico. V Brežice pač ne zaide pogosto kaka mednarodna prireditev, sploh pa ne taka s priokusom po ljudskem izročilu, ki je podeželanom tako blizu in pri srcu.
Da smo glede podobnih prireditev Brežičani še začetniki, je bilo takoj jasno. Slabosti v organizaciji ni bilo mogoče pokriti, ravno tako ne enourne zamude. Preznojeni obiskovalci, ki so na ulici čakali na dogodek, se niso imeli kje odžejati, sajjih je od Slovinovih šankov ločila lična pregrada z napisom — vstopnina. Marsikomu seje ob tem pogodila misel, da bi v soparni uri lahko zvabili denar od obiskovalcev tudi drugače.
So pa v času čakanja obiskovalci veliko zanimanja pokazali za prikaz starih opravil in obrti pred občinsko stavbo. (Ali je v tem kaj simbolike?). Za nekatere so bila to opravila, ki jih redko vidijo, za druge spomini na dobre stare čase. Škoda le, da organizatorjem ni uspelo pritegniti k sodelovanju več ljudi. ki še posedujejo znanje svojih prednikov.
Brežiška podjetja so seveda vodo napeljevala na svoj mlin. Zakaj tudi ne, ko je pa to enkratna priložnost za kvalitetno in relativno poceni reklamo! Organizatorji si ne glede na številke ob obračunu prireditev lahko manejo roke. Glede pomanj-klivosti pa samo to: prireditev velja ponoviti, ni vrag, da se ne bi iz izkušenj tudi pri nas nekaj naučili!
B. DUŠIČ
TAMBURAŠE JE SPREJEL BREŽIŠKI ŽUPAN
BREŽICE — Predsednik skupščine je zadnji petek v juniju pripravil sprejem za člane tamburaškega orkestra Prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič, orkester si je tako pozornost prislužil z večletnim kakovostnim in intenzivnim delom pod vodstvom Draga Križaniča, s številnimi nastopi in koncerti, še posebno pa s srebrno plaketo, ki si jo je priigral na letošnjem festivalu jugoslovanske tamburaške glasbe v Osijeku.
NOČNO STRELJANJE PRESTAVLJENO
Voda in plazovi so uničili veliko cest
BREŽICE »Neurje in ogromne količine dežja, ki so se usipale izne-vihtnih oblakov v noči od 3. na 4. julij, so naredile na cestah v brežiški občini ogromno škode in naši delavci so delali zaradi tega dva dni zapored noč in dan,« je povedal direktor Cestnega podjetja Novo mesto-tozd Brežice Anton Petrič.
»Najbolj je bila poškodovana regionalna cesta Brežice—Bizeljsko,« je nadaljeval. »Za bistriško smer je še zdaj obvoz po lokalni cesti skozi
Orešje mimo bizeljskega gradu, ker se je v bližini križišča pri Šekoranju
vdal propust. naprej proti Funku pa sta se sprožila dva plazova. Eden je ogrozil tudi gospodarsko poslopje. Sotla in bližnji potok sta preplavila regionalno cesto Bizeljsko — Klanjec. Voda je poškodo-

siSP®
m**
s


A.
Anton Petrič
vala vse bankine. Tudi na regionalni cesti Brežice — Bizeljsko je deroča voda z bregov spodjedla bankine in zamašila obcestne jarke z muljem.«
Petrič je naštel nato tudi vrsto lokalnih cest. ki sojih na silo usposobili za promet. Močno je bila poškodovana cesta na Prilipah pri stezi za motokros. Plaz je zasul del ceste Dečno selo Sromlje, na novi vinski cesti od Silovca do Pavlove vasi pa so se sprožili kar trije plazovi. Zamašili so velik propust. Cesta Zgornja Pohanca—Pečice je bila pod vodo, vihar je čeznjo pdrl drevje, a jarki so bili vsi zamuljeni. Neurje je spodkopalo tudi lokalno cesto na Cerino, cesto v Mrzlavi vasi . Globočicah, v Sobenji vasi. v Bu-šeči vasi pa jo je zasul plaz:
PTT podjetje jih vleče za nos
Na Bizeljskem in v Pišecah kari 28 družin čaka na telefonski priključek, čeprav so že pred leti plačali prispevek in opravili vse obveznosti________________________________
BIZELJSKO — Že februarja leta 1983 sta krajevni skupnosti Pišece in Bizeljsko sklenili samouprav ni sporazum s podjetjem PTT Novo mesto, ki je obe strani zavezoval k izgradnji telefonskega omrežja na tem delu Kozjanskega. Računica, ki so jo delali minuli petek na sestanku telefonskih interesentov s predstavniki PTT, je pokazala, da so krajani v vsem izpolnili obveznosti po sporazumu, PTT podjetje pa v ničemer.
Bizeljanci in Pišečani so že pred leti vplačali sredstva za telefon, nekateri že leta 1981. S prostovoljnim delom in zlastnimi materiali so izgradili krajevno kabelsko omrežje ter pripravili prostor za telefonsko centralo. Čeprav so prvi popis interesentov za telefonski priključek naredili že
1979. leta, so danes, po desetih letih, še zmeraj praznih rok.
V podjetju PTT Novo mesto so poskrbeli za nadzor nad izvajanjem del, a že na zaključnih akcijah so na to obvezo iz sporazuma pozabili. Avtomatsko telefonsko centralo z zmogljivostmi za Bizeljsko in Pišece so nabavili s pomočjo sredstev za nerazvita območja. Tudi z njo si ti kraji ne morejo pomagati, saj nima čemu služiti. PTT namreč še ni vzpostavil
medkrajevnih kabelskih povezav, prav tako ni zagotovil možnosti za vključitev tega omrežja v brežiško telefonsko centralo.
Krajani obeh krajevnih skupnosti so nad takim obnašanjem ogorčeni, da so v petek zahtevali čiste račune in jasne obrazložitve. Izrazili so prepričanje, da jih PTT z obljubami in novimi zahtevami že desetletje vodi za nos. Ravno zato niso imeli posluha za tarnanje nad finančnimi zagatami
BREŽICE — ZA VEC MILIJARD ŠKODE
BREŽICE — Po grobih ocenah, ki sojih do torka, 11. julija, naredili pri brežiški Agrarii, je zadnje neurje z deževjem povzročilo za nekaj sto milijard dinarjev škode. Voda je vdrla tudi v žitne silose v Brežini, zmočila nekaj žita in popolnoma uničila strojnico. Na kmetijskih površinah v družbeni in zasebni lasti so prizadeti zlasti posevki, pšenica, oljna ogr-ščica in koruza Koruza je ponekod poležena in njive bodo morali preorati ter posejati nekaj drugega. Uničeni so tudi melioracijski sistemi. Voda je spodjedla nasipe, odnesla mostove, mulj pa je zamašil propuste. Kooperantom so plazovi odnesli 10 ha sadovnjakov in jih popolnoma uničili. Komisije so na terenu in ocenjujejo škodo, podrobnejše podatke o njej pa bodo sporočile šele prihodnji teden. Nekatere površine so še vedno nedostopne, ker na poljih še vedno stoji voda.
• Razdraženi krajani niso prenesli ponovnega poziva predstavnika PTT podjetja Novo mesto, naj vendar pokažejo več razumevanja za njihove težave. Vedoč, da njihovim telefonskim mukam ne bo skoraj konca, so protestno zapustili zborovanje še bolj ogorčeni, kot so prišli.
podjetja, kajti telefon bi morali imeti že do leta 1985. 18 Pišečanov in 110 Bizeljancev, ki so vplačali prispevek ter izpolnili vse ostale obveznosti, se upravičeno boji, da njihov problem ne bo rešen niti do leta 1990. PTT podjetje jim je namreč dalo pogoj, da se najprej izgradi potrebna telefonska centrala v Brežicah, kar bo trajalo še najmanj eno leto, ter da krajani financirajo še postavitev medkrajevnih kablov in potrebne opreme zanje. Ko bodo ti pogoji izpolnjeni, bodo Pišece in Bizeljsko imele tehnično možnost za priključitev svoje centrale na telefonsko omrežje.
Očitno je, da so Pišečani in Bizeljanci dobili še en zelo otipljiv in boleč dokaz za to, kako nizka je lahko jugoslovanska poslovna morala. V obeh krajevnih skupnostih so zdaj že nekaj let zavrte vse ostale akcije, saj
• Narod je kot prevaran mož, vedno zve zadnji.
Šole in vrtci so že pretesni
Težave vzgoje in izobraževanja tudi v „bogati“ krški občini
KRŠKO — Čeprav so v krški občini na področ ju vzgoje in izobraževanja dosegli pomembne dosežke prav v zadnjih letih naglega gospodarskega razvoja, ko so bile zgrajene ali prenovljene številne šole in vrtci, in prostorske razmere zdaj zagotavljajo tej dejavnosti višjo raven od slovenskega povprečja, pa je še zmeraj precej perečih, odprtih vprašanj.
ni šoli. Hkrati pa seje povečalo šte-
Krčani opozarjajo, da so prostorski pogoji na srednji šoli v Krškem vse prej kot zadovoljivi in da na treh osnovnih šolah —- v Brestanici, Koprivnici in v Krškem — še nimajo
SEVNICA — Občinska strelska zveza v Sevnici je morala zaradi slabega vremena prestaviti že tradicionalno nočno streljanje z vojaško puško M-48 na strelišču Izem nad Jutranjko, ki ga prirejajo v počastitev dneva borca. Streljanje bo tako namesto 3. julija jutri, v petek, 14. julija, ob 21. uri. Naj spomnimo, da se bodo ljubitelji streljanja pomerili le ekipno, in sicer po trije v ekipi, kije lahko tudi ..mešana", se pravi, da so v njej tudi predstavnice nežnejšega spola.
zadovoljivih pogojev za pouk telesne vzgoje, se več: na osnovnih šolah
Milke Kerin v Leskovcu in Jurija Dalmatina v Krškem se kaj kmalu obeta dvoizmenski pouk, kar bi bil seveda velik korak nazaj. Utesnjenost pa občutijo že tudi v prene-kateri enoti družbenega varstva predšolskih otrok.
Ne gre pozabiti, da so zaradi gospodarske krize tudi v močni krški občini morali občutno skrčiti dogovorjene programe za osnovne šole in ukiniti dve celodnevni osnov-
vilo tistih programov, za katere morajo primakniti precej denarja iz svojega žepa starši otrok. Krčani so tudi opustili nujno financiranje dopolnilnega izobraževanja ter usposabljanje vzgojnega in pedagoškega kadra.
Zaradi takih razmer so delegati krške občinske skupščine in delegati občinske izobraževalne skupnosti kot četrtega zbora znova dali pobudo za drugačno samoupravno organiziranost osnovnih šol. Ta naj hkrati zagotovi smotrno poslovanje in gospodarjenje z razpoložljivim denarjem ter večjo učinkovitost strokovnega dela. Razbremenitev upravnopravnih zadev pa naj šolam
zagotovi več možnosti za pedagoško delo.
V luči prostorskih možnosti na osnovnih šolah, ki so nepopolno zasedene ali so jih v preteklih letih opustili, bo potrebno pripraviti analizo in nekaj spremeniti v sedaj veljavnih šolskih okoliših. Krčani poudarjajo, da se pri organiziranem družbenem varstvu predšolskih otrok pojavljajo težave zaradi potreb po večjem številu oddelkov, česar nikakor ne bi smeli pojmovati za „dodatni program" in s tem povezovati „limitiranja“ tovrstnih
Ostareli niso ostali osamljeni
Brigada Rde^)e^^r^aT^^rJ|^eeP,(^1aa|Qdvef^'p^lj^anju dom^ir^
SEVNICA — V okviru republiške mladinske delovne akcije »Sevnica 89« bo v prvi izmeni od 2. do 22. julija sodelovala tudi brigada Rdečega križa Slovenije. Komandantka te brigade je 18-letna medicinska sestra Metka Oder s Senovega, ki je tokrat že tretjič na mladinski delovni akciji. Prvič je bila na zvezni MDA v Murski Soboti, lani pa na republiški MDA v Zasavju. Enkrat je bila namestnica komandanta brigade, enkrat pa komandantka.
»VsestavinašebrigadeRKSjeteh- poti, odtočnih kanalov in obseka-
ničnaenotaz l2inzdravstvenaenota s 6 brigadirji. Približno dve tretjini brigade sestavljajo fantje in tretjino dekleta. Tako razmerje je ugodno prav zavoljo temeljitejše izvedbe tehničnega programa. Po tem bomo v krajevnih skupnostih Bučka, Loka, Studenec, Trišče, Šentjanž in Za-jrukovje pomagali starejšim, bolnim in invalidnim ljudem ki jih je predlagal sevniški Center za socialno in svetovalno delo. v sodelovanju s komisijami za socialno dejavnost in kraievrtjmi organizacijami Rdečega k riža v teh, k rajevn i h sk upnosti h. Bri-gadirji bodo pomagali pri beljenju stanovanj, prekrivanju streh in čiščenju okolice domačij, pomagali bodo pri poljskih opravilih in pripravljali drva za zimo. V KS Bučka bodo brigadirji poskrbeli za čiščenje vaških
vanje grmovja ob poteh.
Dva dneva naj bi brigadirji tehnične enote čistili okolico domov za starejše občane in doma upokojencev v Sevnici, en dan pa je predviden za očiščevalno akcijo za okolico sevniškega gradu.
Zdravstvena enota bo opravljala patronažne obiske, brigadirji bodo obiskovali starejše občane, invalide in borce NOV. jim merili pritisk na domu in jih na željo tudi spremljali k zdravniku.
vlada med krajani popolno nezaupanje. Medtem ko je bil sporazum za eno stran samo kos papirja, je bil za drugo mnogo več: bil je dokument, s katerim so šli med ljudi, ti pa so ga podpisali. Zdaj je ljudem jasno, da nimajo nobenega zagotovila, da se bo PTT sporazuma držala. Četudi bi zdaj financirali še postavitev medkrajevnih kablov, to še nič ne pomeni. Kdo pa jim lahko zagotovi, da ne bo potem še novih pogojev?
B. DUŠIČ
Za prodor v Evropo še niso dovolj - cene 21. stoletja.
• Med zaposlenimi v krški občini je še zmeraj zaskrbljujoče velik delež tistih, ki nimajo ustrezne izobrazbe in znanja. Da bi izboljšali neugodno izobrazbeno raven delavcev, bodo morali izobraževanju oz. dodatnemu usposabljanju odraslih posvetiti več pozornosti v kadrovskih načrtih podjetij, krška delavska univerza pa kot izvajalec dogovorjenih programov.
programov. Zlasti so pereče potrebe po dodatnih zmogljivostih za varstvo otrok do treh let starosti, nujno pa bi morali organizirati tudi posebne oddelke za varstvo predšolskih otrok z motnjami vduševnem in telesnem razvoju.	p p
Ne dajo svoje zemlje za igrišče za golf
Ljudi nič vprašali
GLOBOČICE PRI KOSTANJEVICI — V Globočicah, Jablanici in Orehovcu v kostanjeviški krajevni skupnosti so vaščani najbolj razkurjeni, ker so brez njihovega dovoljenja in vednosti geomeri začeli šariti in meriti po njihovih travnikih in pšenici, kjer naj bi finski projektant Kosti Kuronen izdelal načrt za gradnjo igiršča za golf. Najprej smo se zaustavili pri Spodnjem Laknerju, kot se po domače imenuje domačija Franca in Marije Jerele v Globočicah 7.
Marija je ves čas delala na očetovi kmetiji, kopa seje priženil Franc sta dokupila še poldrugi hektar zemlje. ..Zdaj imamo 5.5 ha zemlje v enem kosu tod okrog domačije. Hektar imamo v najemu še od Žib-ertovih, tako da redimo povprečno 11 glav živine. Prav pred kratkim smo prodali 4 glave. Veseli naju,
Marija Jerele Franc Jerele
ker je 23-letni sin Franci tako zagnan na kmetovanje. Radi imamo svoje zemlje. »Zdaj imamo 5,5 ha zemlje v enem kosu tod okrog do-
mačije. Hektar imamo v najemu že od Žibertovih,
tako da redimo povprečno 11 glav živine. Prav pred kratkim smo prodali 4 glave. Veseli naju. ker je 23-letni sin Franci tako zagnan za kmetovanje. Radi imamo svojo zemljo in za nič je ne bi dali, zato si lahko mislite, kako pisano sem pogledala,kosem pred kratkim videla, da pet ali šest možakarjev lomasti po naši pšenici. Ko so nekaj merili po travnikih, se še nisem ujezila, toda da ti nekdo tebi nič meni nič pride uničevat še pšenico, to je bilo pa preveč. Zavpila sem fantom, ki so pomagali ljubljanskim geometrom pri meritvah, naj gredo takoj iz pšenice. Fantje so ubogali, geometer pa seje zadrl: »Pizdo materno, al seje stara razkuhala!«, To me je še posebej prizadelo, saj takih besed od nekoga, ki se ima za izobraženca, ne bi pričakovala,« pripoveduje Marija. Mož Franc, ki ima okrog 20 let delovne dobe, zdaj pa je invalidsko upokojen, nam je povedal, kako so po razburjenju vseh prizadetih vaščanov, ki naj bi izgubili, enkrat pravijo 90, drugikrat 110, potem pa že 150 ha zemlje, v krajevni skupnosti le sklicali sestanek. »Ponudili so tri možnosti: ali naj bi dali v najem ali prodali ali pa zahtevali zamenjavo zemlje. To za nas niti za druge večje posestnike sploh ne pride v upoštev:	p pg^c

v sev-domu in
Metka Oder, komandantka brigade Rdečega križa Slovenije
Med 2. in 22. julijem bo v sev-niškem zdravstvenem domu trikrat organizirano merjenje krvnega pritiska /a občane, ki bodo to želeli. Brigadirke bodo pomagale tudi niškem zdravstvenem don otroškem vrtcu. Upam, da nas bodo ljudje lepo sprejeli, tako kot tam, kjer so take pomoči brigade Rdečega križa Slovenije že bili deležni, denimo v Prekmurju in na Kozjanskem, ter da bomo dobro sodelovali z občinskim odborom RK v Sevnici in drugimi,« je povedala Metka Oder.
P PERC
Novo v Brežicah
PTT NANIZANKA — Življenj' tako pestro, da si marsikdo niti# ne more. Kakšnih dovtipov, izbrut* kletvic in drugih medklicev so pj
preprosti podeželjski ljudje, snw ^
Ti minuli petek na Bizeljskem-redi jeza in ogorčenje, tega ne Kf noben režiser, niti Marodič ne. p BO TREBA SPET V HOSTO, Ko so na sestanku zaradi telefonoj Bizeljskem in v Pišecah razbiM iskali možnosti za rešitev proble*1: pri predstavnikih PTT naleteli tii. ha ušesa. Toda predsednik gradr^ ga odbora za telefon se n' »Problem moramo rešiti, kajti v so močno z.revoltirani! Ne bom? da pustili, da bi prijeli za puškem v hosto?«
ČE BI IMELI ZAUPANJE Predstavniki PTT so iskali PoC*P?!
svoje finančne težave: »Če bi imel' panje...« Na to pa seje oglasil m ženski glas iz dvorane: »Ha,haJ'a'
vam še eno kravo pripeljem?"
PTT PONEKOD TUDI HVAjj — Resda so marsikje problemi sPm in telefonom, toda marsikje P0<T PTT tudi hvalijo. Kar dvakrat Je£
| daril ta »hvalijo« predstavnik
i krajan iz ozadja dvorane PJai i J	- 1 ■	-olP
pomodroval: »Pravite, da vasp°jr tudi hvalijo, saj ni čudno, mog0® I pa tam naš denar vlagali?«
Krške novice
pt
ki
ANKETA — Navdno z zbiranj
jav za našo anketo nimamo težav, čeprav smo imeli že p1*! • prijetna vprašanja, kakor je “ nimo tisto o službi državne va Tokrat, ko smo spraševali o naI na JLA (v luči ocene MikuličeveK ture), pa smo se znova lahko preP da je vojska za marsikoga^ ^ precejšen tabu. Nekoga smo,2* \ tili sredi dopusta in kdo bi * sploh pomislil na politiko, ce svojo »atomsko«, ki mu reZ kruhek, raje pozabi. Drugega >r
sicer velja za gromo.. . presenetili med nekim »sejanj^Pj, tanko takrat, ko je tovariš svnie nisarne no malo kisika. »
ivnika-
lanrvu larvi al, icu jv i«’««
svoje pisarne po malo kisika. 1 kar je menda hotel naročiti svojjj
kar je menda hotel naročiti s>«. ci.je pozabil povedati in je brž' svoje svetišče. Potem smo s‘.j nežnejšega spola. Zakaj pa njv o dodal kakšnega bisera o JLA- ^ di piscu dobro znana tovarn j pesno eskvivirala. češ da naj le P j da ne bo prišel Slobo še k n I pšenico...	! —
POLITIKA IN GOSPA Mij*-— RICA — Na ponedeljkovem gostinstvu in turizmu v Krs , direktor hotela Sremič, Peter
vič. opozoril, da je njihov pote gost revež in tudi gostinstvo ko 'J ga je revež. K temu prispeva tub j niti v občini nimajo na tem razvojne in urbanistične pohbk j _ _ t I. I	I . _	K#1]
razvojne in urbanistične PV TJ se lahko primeri, da se znajde K p kalov na razdalji 100 metro*«! n zasebnim gostincem tisti v dru2 J !l£
__• —:.....• 1^, \/
H. M .v
pravnem položaju ne bi	1
Krški gostinski in turistični de J :'ce dolgo niso videli ministrice z* ' J* u odtistihmal, ko so ji v obraz Pr. Paro tub® •
nekaj grenkih, uspeva repub^puhj
priromati kvečjemu do Otočca- dose
ko je pa tako luštna! • kjeg,
Aih Aze
Sevniški pabeffe
iibliSU^Poi
BUDILKA —Na republiški ^poz
I ski delovni akciji »Sevnica 89« s j. nizatorji izjemno zadovoljni Tprtte nostjo brigadirjev, ti pa s c/^trii interesnimi dejavnostmi, ki sPT,(jtlnle
[njihovo delo in bivanje v. jrno srednje tekstilne šole. Zadnjic 'T, Tn j. 6. julija nekaj po 6. uri — Pa
I gadirji pionirske brigade , Gregorčiča iz Nove Gorice za yj. internatu namesto na delovišč
internatu namesto na	mujc. .
bilo treba spodbujati, da so P ^ Ikako hudo razočarani so hi ' j njihova brigada tisto jutro m ^
i ii|inuva ui ijiaua umu juu^ • * upi I la drugim. Po ogorčenih bes^3 -jj
Izlirioti tvii Ki Kila 79 t D k f*I	-»I

I mentorja barbara m >ergt|. ^ k | la za sabo prenaporen dan in n li-ke Ise lahko še pravočasno zbuu' JsOsp Ibodo brigadirji kupili kakšno ! jiT® je | hrupno budilko ali pa bo . |C,v#0te I dobrohotno priporočilo, naj Adi I mentorja bolj hranita svoj®
I tisto, zaradi česar so ju spl1'11	%
Iposlali v Sevnico?
H
M
!&ii
i KIOSK — Sevniški posebn'|,JtltjJ I se je nekaj mesecev hladiln* ^IPa y 1 v Ljubljani, zdaj pa so ga rllv(j|ifhdi
| pasji vro5:_: "....
I varestu ‘
KUJ mesecev ume....
Ijant. zdaj pa so ga rwj|ifH ■očini spustili domov. jtHftsn, t kar dobro počutil-še Jnje In tn it* hila ZBSCd .lil r«
I je motilo to. da je bila zasedb® J ^
začasne kamre Jugoslavija , ic ne v malem. Bil je nan'celf,p)ir. 1 Slovenec in se nikakor ni m‘ A,,«*'
I	VV.IIIV. III JV IHAUnoi	T»VQ
diti na novokomponirano	u
jugovzhodne Jugoslavije. • Jta , | Mihec zadnjič še 7auiial'0dP|tji
ivi n ice /auiijic si	(tUrnUl
septembra ob pomoči Dela j/ ''
| Merxu kiosk za prodajočasi’P si le ne bi premislil do jeseni- fAt!
PESTRA SOBOTA NA SEVNIŠKEM KOPALIŠČU — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Sevnici je preteklo soboto pripravila Igre na vodi na sevniškem kopališču. Tekmovalci so se pomerili v šestih družbeno-športnih igrah, in sicer so po natančno določenih pravilih mešane ekipe sestavljale piramido, veslale z zračnico, zadevale koš, obilo smeha med številnimi kopalei pa sta zbudili igri »tudi slepa kura zrno najde« ter ohlačenje-slačenje. Na sliki: »v igri suh preko vode« je sodelovalo vseh 8 članov ekipe. Zmagali so Sevničani, 2. so bili Zagorjani, 3. ekipa Jugotanin-Šmarje,« 4. Radečani in 5. ekipa RMDA Sevnica 89. Zvečer so za pies igrali Panda in afriški študentje. (Foto: P. P.)
I KOPALIŠČE — Med Ig^Al
dijepotdefonu protestiral*1 »<4
da kopališča, češ da jo V0' |T.VJa I hrup. To se je zgodilo 0*“^' .ijaNp*!
kasnejših sobotnih intervenv | je glasba razlegala pozno v .pil *ot | vodja kopališča Kristijan J ' >|i.T*tej i dal ničesar. Biljeprezadov'J	ltj|
I bilo v nedeljo 1800 kopalce y
DOLENJSKI LIST
Št. 28 (20821 13. MjjjL.
Mala cerkev, ki veliko obljublja
Obnova cerkev sv. Duha v Črnomlju je odprla vrsto vprašanj za stroko in __ spodbudila raziskave, ki so že in še bodo obogatile zgodovino
ČRNOMELJ— Malacerkevsv. Uuha, ki kot nepogrešljiv del ™«tne vedute kraljuje na južnem aeluv Črnomlja, na strmini nad sotočjem Lahinje in Dobličice, ima preboj častitljivo zgodovino. Naj-n pa se vse do njene postavitve, ki sega v 15. stoletje, ni okoli nje kre-... salo toliko isker, kot se jih je v "'lil 7 njem obdobju. Po dolgoletni ^nemarjenosti, spotikanjih in žaganjih bo ta kulturni spomenik le okop*'3* ustrezno vključitev v
P° vojni je namreč cerkev oživela dokaj nenavadno usodo, ?lla je ena redkih cerkva, ki jih je JUdska oblast nacionalizirala, Premenila v splošno ljudsko Premoženje, kot se je temu reklo.
dfti? 954je božj'hram P°stalskIa‘ . Ce', K°. je cerkev v začetku emdesetih let to neprimerno 'ogo izgubila, soČrnomaljci zače-razroišljati o vrednejši in kul-Tlt 6J, 1 uPorabi sakralne stavbe, li kma Se-ie m'seb da bi jo uporabi-ot prostor za občasne razstave, , morn® koncerte in druge kul-ne prireditve. Vsekakor dobra «m>sel, saj v Črnomlju ni k ,aiernef?a prostora za in druge mji.rne prireditve. Hkrati pa bi se zn s‘°s Primemo ureditvijo cerkve nemio kulturne sramote, kar je r,7_ev, zaradi svoje neurejenosti, Padanja in nacionalizirane us-n"e gotovo bila. Ob 400-letnici "e."6®3 obstoja so leta 1987 v nji Dr‘°ipr,pravili Prvi koncert, kijebil dah'VSeJ? °Pozorilo in spodbuda, lit#JSe ,n?maljcipospešenoloti-jabolka6^0''^0 ®renke8a 'n kislega
; črnomaljska kulturna skupnost Poskrbela za obnovitev strehe, ve? zamakalo v notranjost, lj:,n..ar Je bilo treba pred teme-i e?° obnovo in preureditvijo j7.vblr določiti konservatorska , odišča za obnovo. Da se stvari o mai, cerkvi lahko zapletejo, je ja k* vedeti že kopanje drenažnega let r' ”r’ kopanju so delavci na-eli na ostanke zidovja v ^Posredni bližini cerkve. Arheo-a sonda, ki sojo odprli lani na P atoju ob južni strani cerkve, je Pokazala, da gre za ostanke stare-
ga črnomaljskega mestnega obzidja, edine doslej odkrite. In da bi bilo vse skupaj še bolj presenetljivo, je sondiranje odkrilo več kulturnih plasti.
Najdbe iz halštata, iz 1. in 2. stoletja našega štetja, ostanki obzidja iz visokega srednjega veka in grobovi iz 17. in 18. stoletja so pokazali, da je bil prostor kontinuirano poseljen vse od prazgodovine naprej. Izkazalo se je, da je cerkev sv. Duha več kot samo zgodovinski spomenik, ki ga je treba gradbeno obnoviti in pripraviti za kulturne prireditve.

Žal'
išic»
pa/'
ti»0
Umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki jessodelav-ci pripravila konservatorska izhodišča za obnovitvena dela, pravi, da so zaradi vseh stvari, ki so prišle na dan pri prvem poskusnem izkopavanju, cerkev intervencijsko vključili v plan Kulturne skupnosti Slovenije in tako dobili del potrebnega denarja za nadaljnje raziskave, nekaj pa so ga združili iz drugih načrovanih akcij. Zbrali so ga oliko, da so prejšnji teden lahko začeli z arheološkimi izkopavanji. Dela vodi Belokranjcem že poznani britanski arheolog dr. Phil Mason ob pomoči šudenta arheologije Vanje Janežiča in z nekaj priložnostnimi delavci. Na mestu izkopavanj je lepo videti ostanke mestnega zidu in obrambnega stol-
pa, našli so že tudi novčič, kaj več pa bodo izkopavanja gotovo še dala, saj je bila lanska sonda dovolj obetavna.
Letos bodo opravili tudi sondiranja sten v sami cerkvi, porušili močno načeti strop in kor. Cerkev je namreč v svoji 400-letni zgodovini doživela številne predelave, ki so zabrisale najstarejše srednjeveške stavbne elemente. Zadnja, največja predelava, ki so jo opravili v prejšnjem stoletju, je cerkvi na zunaj in znotraj dala precej drugačno podobo: dogradili so lopo, spremenili zvonik, slavolok, Franc Blaznik je stene in strop poslikal s suhimi freskami, postavili so nov oltar in naredili okrasje na zunanjem ometu, ki je delno skrilo gotsko zasnovo prezbiterija.
Sondiranja sten in odstranitev hudo načetega stropa bodo uničili sedanje slikarije, ki jih strokovno ne ocenjujejo kot pomembne, vendar so že poskrbeli za njihovo dokumentiranje in so v celoti prefotografirane. Raziskave so nujne, saj bo šele na njihovih osnovah mogoče dobiti prave iztočnice, kako stavbo prezentirati, katere slogovne prvine ohraniti, katerih ne. Skoraj gotovo bo, kot pravi Dražumeričeva, prezbiterij predstavil skf
stropom ter tlaki, se bodo odločali kasneje.
Vse skupaj je seveda zavrlo hitro obnovo, kot sojo nekateri pričakovali. Jasno je, da gre za pomemben kulturni spomenik širšega značaja, ki ga bo treba pomenu primerno urediti, da se bo kar najbolj vključil v kulturno podobo in dogajanje okolja, kjer je dotlej bolj prazno izzveneval.
Če bo volje in seveda dovolj denarja, potem bo Črnomelj dobil zanimiv objekt, ki bo obogatil mesto in Belo krajino. Odbor za prenovo, v katerem so S. Mihelčič, K. Khalil, S. Žunič, J. Strmec, M. Hutar in J. Grobovšek, čaka še dovolj dela, predno bo cerkev sv. Duha taka, kot zasluži sama, daje, in kot zasluži mesto, dajo ima.
M. MARKELJ
jvfien v svojem izvornem got-k^P^tbgu, kako bo z ladjo in
Slovo od letošnjega Tabora
V soboto so zaključili trebanjsko samorastniško srečanje — V znamenju krize, a vendar tudi upa
Omenjeno zmanjšanje taborove-ga obsega je varčevalne narave. Pozna se stiska in da je za kulturo manj denarja, ocenjuje Stane Novak, predsednik skupščine trebanjske občinske kulturrSftikupnosti. Toda, kot meni Novak, osrednji namen Tabora so dosegli. S sicer manj običajnega zunanjega blišča so organizatorji pripravili v dneh od 1. do 8. julija nekaj za čas, ko so umetniki odložili dleta i r čopiče. Tabo-rovci so se odpeljali v Novo mesto v Jakčev dom in Dolenjski muzej in na Otočec, kjer so si ogledali Grafični bienale. S piknikom pri Trebnjem so organizatorji poskrbeli za
TREBNJE -— V soboto, 8. julija se je končal XXII. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem, ki so ga odprli 1. julija. Na sklepni simbolični slovesnosti so podelili plaketo Tabora, ki jo je prejel Emin Basaranbilek iz Istam-bula, in vsem udeležencem priznanje za sodelovanje.
Značilnost letošnjega tabora je manj številna udeležba, kakor je bila na preteklih trebanjskih likovnih srečanjih. Letošnja samorastniška delavnica je drugačna od prejšnjih med drugim še v tem, da so ustvarjalci, ki so se odzvali tokratnemu vabilu v Trebnje, delali v galeriji, medtem ko so bili doslej razseljeni.
Kamera in atelje
Razstava fotografij Tihomirja Pinterja v študijski knjižnici
NOVO MESTO — V prostorih Študijske knjižnice v Novem mestu so v torek, 11. julija, odprli fotografsko razstavo del Tihomirja Pinterja. Razstava sodi v okvir razgibanega poletnega kulturnega dogajanja Bienala slovenske grafike.
Tomislav Pinter je uveljavljeno ime v slovenski in jugoslovanski fotografiji. Za seboj ima številne uspešne samostojne in skupne razstave, pri Državni založbi Slovenije pa je izdal tudi monografijo Umetnik v ateljeju. Gradivo iz monografije je bilo že tudi postavljeno kot samostojna razstava, kije pritegnila precej pozornosti. Pinter pa je fotografske izkušnje iz umetniških ateljejev razširil v nov cikel fotografij, ki so tokrat na ogled dolenjskim ljubiteljem fotografije. Za razliko od predstavitev umetnikov in njihovega dela. kot jo je zasnoval za monografijo, tokrat pripoveduje drugačno zgodbo: s kamero išče predmetnost umetniškega ustvarjanja:	palete,
kupe barv, površine delovnih miz, police, stene in okna ateljejev. Skozi objektiv kamere predstavlja tudi nedokončana in dokončana umetniška dela, ki pa se skozi objektivodpi-rajo na svojstven način. Pinter torej pripoveduje novo fotografsko zgodbo o nastajanju likovne umetnine.
Razstava bo odprta do konca
aVgUSta'	MiM
• K sodelovanju na letošnjem Taboru so povabili 14 samorastnikov. Udeležili so se ga: Emin Basaranbilek (Turčija), Jutta Borchert • (ZRN), Michai Chereches (Romunija), Sekula Dugandič, Stjepan Ivanec, Tivadar Košut, Darja Lobni-kar-Lovak, Janoš Mesaroš, Dobro-sav Milojevič, Stane Novak, Petar Petrovič, Pero Topljak, Jože Volarič in Zlata Volarič (vsi Jugoslavija).
sproščeni del bivanja gostujočih samorastnikov.
Če je omenjeno varčevanje na-grizlo optimizem organizatorjev, ga ni razjedlo. »Mislimo, da bomo obstali. Če bo še naprej manj denarja, sicer lahko pride do težav. Če bi zaradi njih morali tabor ukiniti, bi bil to korak nazaj, upam pa, da do tega ne bo prišlo,« pravi Stane
Novak.
L. M.
TREBANJSKA RAZSTAVA V POSTOJNI
POSTOJNA — V Domu JLA v Postojni je ta mesec na ogled razstava »Moja Dolenjska«, na kateri se predstavlja z 19 deli trebanjski slikar Bogdan Breznik. O tematiki, ki jo izpoveduje 19 suhih pastelov in o avtorju bržčas pove vse zapis, ki gaje postavil v popotnico razstavi akademski slikar Štef Potočnik. »Če ima človek rad življenje, rad življenje na deželi, in je povrhu še polan kmet, pa jo zbriše v mesto samo zato, da se popoldne vrača v to življenje, je to Bogdan Breznik, inženir agronomije.«
Marjan Leš večino del naredi po naročilu ter hitro proda ali razda.
LeS med naivci
Občuteno upodablja rojake — Zdaj izdeluje dva velika kipa Petra Klepca
OSILNICA, GEROVO — Lesnega tehnika Marjana Leša iz Gerova, ki se ukvarja tudi z likovnim ustvarjanjem, smo pred meseci že predstavili v našem listu. Bralce naj spomnimo le, daje znan predvsem po velikih iz lesa izrezljanih reliefih, ki merijo po več kot kvadratni meterali dva. Na njih doživeto upodablja svoje rojake, prebivalce Gorskega Kotarja, kako oglarijo, polharijo, podirajo drevje in spravljajo lesitd. S temi in drugimi deli je požel na razstavah in tudi sicer med občani precejšen uspeh.
Pred kratkim je bil sprejet v Društvo naivnih likovnih umetnikov Hrvaške. O sprejemu je odločala posebna umetniška komisija, ki je razsojala o njegovih delih.
Marjan Lešje po naročilu KS Osilnica izdelal blizu 20 umetelnih kozolčkov, ki jih v tej krajevni skupnosti uporabljajo za oznako krajev, oglasne deske, kažipote itd. Novost je, da bo Marjan Leš izdelal tudi dva velika kipa ljudskega junaka iz teh krajev Petra Klepca. Stala bosta na vhodu v KS iz smeri Broda na Kolpi in Čabra ob glavni cesti.
J. P.
UMETNIKOV JUBILEJ
Poslednji romantik umetnosti
Ob 90-lenici akademika Božidarja Jakca, akademskega slikarja in grafika, novomeškega rojaka
M
rdi ki p °n“ Jakcu in materi Josipini, anc’ rodil sin Božidar. Sojerja um rnu.vz'bel položile dar velike-P^arnm tni5kega ustvarjalca. S tem jljfjfiuha r’0 mu dale tudi večni nemir kl n,k?li ne zastane ob že *Je *nem ir) . dognanem. Kot /fih l»i	‘z upadih novome-
■ , Tan Jarc Je postal tudi on .l/lJarcn kuec ^rivnosti. Kar se je
•’ ^Peln?r* 'Val° v Pesem- je Jakcu iel° v črn in barvi.
f1alaai!n0jko1' Božidarja Jakca pe-I117Po?n,wi!al'ga gnala žeja po novih «1'^- k . J.lb 'n doživetjih, povsod je 1°i *itietniHlm°8recie-se zd> ~ nastajal P>m‘ ,Škl °P“s. ki ni pomemben
ttfjjj' Ustv^H^ Mars,kdo bi za to, kar u Taljeni n* Jakac’ potreboval več ,oboritinJemu pa je bilo dano vse i.	,,enem kosu“- Za to pa niso
sf ad78°”°W<''1,1 ‘0mu spk"'
leta je Božidar Jakac ,Fal tu'di’ ,,ove1m mestu, kjer je ko-l’lyačel ! ■ ,' ^eta osnovne šole in
ln^°sPodarIukovati gimnazij°- Po P#je ne. polomu svojega oče-
w>tem kaj časa bival v Beli krajini, J>dajevPa °dpotoval v Idrijo, kjer je vfifv l7sn . 5oanJe na realki. Leta ^°verK^ YP°klicali k vojakom in v i^al «,'• Blslr'ci Je P° več letih ■j'S'(iitnif^0Je®a očeta — v avstroogr-»Cefc^tokasnejejenaidrij-^ ^Vzarin-Prav'!.vojno maturo, nato avstrijski ofenzivi ob Pia-,#N0 L' VoJne grozote, ki so neizb-,(ijjpie. Samovale njegovo življe-
N„evda je Jukac vsa ta leta tudi ^JK.-sal in slikal. Prvi njegov ||:i U 0 je k;navt°Portret je iz leta 1915. n1|u0|T|ači xta '916 med počitnicami »hS Pri Jerebovih e' Ra-(N| on P Vdanem Mostu, je našli-
" oa'P°Lrlret Jerebovih fantov — 'rUSj- , Je kasnejši narodni heroj .,!figovo ..ereb-Silvo. Usodni za
|Wko*ni na 15- umetniški razstavi l>'Ihtavi L?^e,m Pa Vl (ionu prvič javno ioč Na tJal (dve risbi) in spoznal Ri-'"iNvai k°piča- Naslednje leto je, eC' petletnik, preživel v Novem Ni. p’ Jer je intenzivno risal in sli-■ dragocenim mentorstvom

Riharda Jakopiča je ustvaril tudi prve pokrajinske slike. Takrat je Jakac tudi navezale tesnejše stike s pesnikom Antonom Podbevškom.kije pripravljal znamenito pesniško zbirko Človek z bombami. Jeseni tistega leta je odšel naslikarskoakademijov Prago, kjer ga je prof. Jakub Obrovsky sprejel v drugi letnik splošne slikarske šole.
Leta 1920 se je Jakac v rodnem mestu udeležil manifestacij likovne, literarne in glasbene avantgarde ter se na pokrajinski razstavi v salonu Windischerjeve gostilne predstavil z največ (več kot 200) deli. To pomembno dogajanje v Novem mestu je postalo znano kot ..novomeška pomlad". Jakac pa je tisto leto nadaljeval študij v Pragi v specialki pri prof. Franzu Thieleju. Leto kasneje je opravil prva študijska potovanja v Dresden, Berlin in Benetke, študij pa nadaljeval v dveletni grafični specialki pri prof. Augustu Bromseju. Študij na praški akademiji je končal leta 1923, in to z odličnim uspehom in s posebno pohvalo profesorskega zbora. Poslej je moral v svet likovne umetnosti hoditi sam.
Leta 1925 je odšel Jakac na študijsko izpopolnjevanje v Pariz, kjer je srečal norveškega skladatelja Ha-ralda Saeveruda, katerega je tri leta poprej portretiral, nato pa sta sesku-paj odpravila v Tunizijo. Naslednje leto je obiskal Benetke, Bologno in Firence ter očetovo domačijo v Istri. Z vseh teh potovanj se je seveda vračal otovorjen s številnimi slikami in skicami. Ustregel je želji prijatelja Mirana Jarca in mu ilustriral z lesorezi pesniško zbirko Človek in noč. Preden seje leta 1929 vkrcal na ladjo proti Ameriki, je še enkrat obiskal Tunizijo.
Novo leto 1929 je Božidar Jakac praznoval v Kaliforniji, vse leto 1930 ustvarjal v raznih krajih ZDA, leto kasneje pa seje vrnil vdomovino, ker mu je umrla sestra. V Ameriki je Jakac večkrat razstavljal in prejel na razstavi v Cleveland Museum of Art dve nagradi, in to kot ameriški umen-tik. Ves čas bivanja onkraj Atlantika si je dopisoval z Miranom Jarcem. Jakčeva pisma je Jarc priredil za tisk in jih leta 1932 izdal v knjigi Odmevi rdeče zemlje. Istega leta je Jakac dočakal tudi izid svoje prve monografije, za katero je napisal uvod umetnostni zgbdovinar Karel Dobi-da. Takrat mu je bilo triintrideset let.
Do konca tridesetih let se je v Jakčevem življenju zgodilo še več pomembnih stvari. Svoje življenje je povezal s Tatjano Gundrum in umrla mu je mati, kar je pomenilo konec njegovega novomeškega doma. Slikarsko je prepotoval evropski sever,' Norveško, bil na Nord Čapu in več dni slikal na Lofotih. Izšli so Gradnikovi Večni studenci z Jakčevimi lesorezi.
Vojna in narodnoosvobodilni boj pomenita posebno poglavje v Jakčevem življenju. Leta 1942 je izgubil kar dva dragocena človeka: umrl mu je oče, na Rogu pa je kot partizan padel njegov najboljši prijatelj Miran Jarc. Naslednje leto sta z ženo Tatjano odšla v partizane. S tem seje začelo za Jakca, kakor je nekoč pozneje sam pripovedoval, eno najtežjih in obenem najveličastnejših življenjskih obdobij.
Jakac je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju izvoljen v plenum OF in Avnoj. Udeležil se je 2. zasedanja Avnoja v Jajcu in tam kot prvi jugoslovanski slikar portretiral maršala Tita. Potovanje v Jajce in portretiranje vrhovnega partizanskega komandanta je popisal v posebni knjigi, ki je, ilustrirana s številnimi njegovimi ideli, od skic do končanih stvaritev, izšla sredi sedemdesetih let. Predstavitev so pripravili na novomeškem Bregu, tako rekoč v hiši, kjer je bil Jakac rojen.
Povojni čas je Jakac začel kot redni profesor in rektor novoustanovljene Akademije za upodo-bljajočo umetnost v Ljubljani, prve slovenske visoke šole za likovno umetnost. Za rektorja je bil potem izvoljen še večkrat. Leta 1964je drugič portretiral Tita. Leta 1953 ga je obiskal norveški prijatelj skladatelj Harald Saeverud, ki je v Ljubljani dirigiral svojo V. simfonijo, to je Jakcu posvečeno Simfonijo upora. Leta 1958 je drugič obiskal ZDA, tokrat z ženo, in dvakrat slikal na ameriškem Zahodu. Naslednje leto so ga v Novem mestu proglasili za častnega občana.
Leta 1961, ko je bil star dvainšestdeset let, so Jakca na njegovo željo upokojili. Poslej seje lahko šc bolj posvečal ustvarjalnemu delu. Spet so se vrstila potovanja po svetu in večal njegovumetniški opus. Leta 1965 je pri Ivančni Gorici doživel hudo prometno nesrečo, to-
da z neomajno vero v življenje in z delom je premagal tudi to nadlogo. Leta 1966 je na Brionih tretjič portretiral Tita, leto kasneje pa prejel nagrado Avnoja za življenjsko delo. Ko je leta 1969 Jajcu podaril svoj znameniti med 2. zasedanjem Avnoja nastali portret maršala Tita, skicirko s portreti vseh govornikov na omenjenem zasedanju in podpise vseh delegatov zasedanja, je v zahvalo prejel srebrni ključ mesta Jajce.
Jakac ni nikoli počival, saj tega tudi nikoli ni znal. Tudi poslej, ko je bilo za njim že sedemdeset pa osemdeset pomladi, so kronisti zabeležili njegova dolga popotovanja po svetu. Postal je nerazrešljiva uganka, saj so se vsi spraševali, odkod mu tolikšna energija, odkod mu tolikšna duhovna moč in vitalnost.
Nič koliko priznanj in nagrad za umetniško delo, odlikovanj in naslovov (član SAZU ipd.), ki pričajo o tem, kako je Jakac bil in je v časteh doma in po svetu, seje vsa ta leta na-vrstilo umetniku, ki bo v nedeljo, 16. julija, dopolnil in slavil devetdeset let! V Kostanjevici, kjer je bila doma njegova mati, je veličastna galerija, imenovana po njem. V Novem mestu, v hiši, ki je bila nekdaj last njegovega očeta, je zbirka umetniških del, ki jih je Jakac podaril rojstnemu mestu. To je znameniti Jakčev dom. Številnim monografijam, ki so izšle v raznih obdobjih, so Novomeščani dodali dve svoji: Božidar Jakac in Dolenjska in Jakčev dom.
Z Jakcem je povezano toliko stvari, da vsega preprosto ni mogoče navesti. Kje vse je razstavljal, koliko galerij in muzejev ima v svojih zbirkah njegova dela, koliko mest in ljubiteljev likovne umetnosti si ga lasti!
Umetnostni zgodovinar Luc Me-naše je o Jakčevi umetnosti pisal, da je to umetnost, ki je obenem spoštovanje in izpoved Nekateri trdijo, da je Jakac zadnji humanistični navdušenec med nami, zadnji negovalec tistih renesančnih ..cabinets des curiositees", v katerih so še v sožitju živeli človek in narava, znanost in umetnost, lepota in nenavadnost, zdajšnjost in davnina. Zgodovina uči, da so bili taki entuziasti redki v vseh časih in družbah. Človek mora biti izjemno
močan in dobrotljiv silak, da s svojim delom resnično obogati ljudi. Jakac je, pravijo, prav tak silaški vsestranski človek, upodobil je na stotine in stotine krajev in pokrajin, znancev in neznancev, naravnih in kulturnih spomenikov na zemlji ter oblakov in zvezd na nebu.
„Nihče izmed naših likovnih umetnikov ni tako vsestransko dokazal svoje prisotnosti v našem kulturnem in zgodovinskem prostoru, kot je storil Božidar Jakac," poudarja Luc Menaše. „Kakor nas to dejstvo, količina ustvarjenega in do danes nepretrgana dejavnost seznanjajo z izrednim garačem in virtuozom, navdušencem in presenetljivo urejenim delavcem, pa nas znova in znova preseneča to. da je Jakac skozi vsoto aktivnost ohranil svoj osebni izraz, izpoved, lastni umetniški jaz in svojo lastno visoko kakovost."
Jakca so umetnostni zgodovinarji označili za učenca impresionistov, za ekspresionista in realista, pesnika in kronista, za lirično mehkega Dolenjca in stvarno trdega Kraševca, za očeta slovenske grafike. Naj veljajo že take ali drugačne zunanje oznake zanj, je bistvo vendarle v nečem drugem. Spet moramo pritrditi Lucu Menašeju, ki pravi, da je jedro Jakčeve umetnosti v presenetljivo iskrenem in občutenem, hkrati tankočutnem in krepkem nadaljevanju tistega fin de siecla.kiješe nego-
val izročilo romantike, prižigal luči na oltarjih lepote in veroval v vzvišenost občutij.
In kot tak naj ostane Jakac zapisan za nas in kasnejše rodove.
I. ZORAN
ODPRTEGA SRCA — Božidar Jakac je veliko svojih del razdal, včasih tudi neznancem. S seboj je v aktovki vedno nosil kake manjše grafike, in preden je komu kakšno podaril, je nanjo napisal posvetilo in se seveda podpisal.
TRENUTEK, KO SE JE RODIL JAKČEV DOM — „Vi odstopite hišo, ki je bila nekoč last mojega očeta, jaz pa vam to hišo napolnim s svojimi slikami." Nekako tako je Božidar Jakac nagovoril predstavnike novomeške občine na srečanju z njimi v stavbi, takrat še gostinski šoli, ki je bila namenjena za galerijo, nato pa so sklenili pogodbo. To je bil nekako rojstni dan Jakčevega doma. Nekaj let zatem, za občinski praznik Novega mesta oktobra 1984, so ta hram umetnosti tudi slovesno odprli.
pisma
in
odmevi
0 poteku priprav na gradnjo posta-je v Novem mestu
Uradna informacija
Priprave za pričetek gradnje nove avtobusne postaje v Novem mestu potekajo glede na sprejeti plan z nekajdnevno zamudo. Zaenkrat ta zamuda še ne more ogroziti pričetka izvajanja na samem terenu in s tem tudi ne končnega roka izgradnje. Za graditev so pridobljena vsa potrebna zemljišča in izdano lokacijsko dovoljenje. GIP Pionir Novo mesto kot investitor in izvajalec pripravlja projektno dokumentacijo in se pripravlja tudi na izvajanje pripravljalnih del, kot so ureditev gradbiščnih objektov ter postavitev ograje med novo avtobusno postajo in zaledjem. Operativni pričetek del je načrtovan za začetek avgusta, pripravljana dela pa že v juliju. Občina in podjetje »Goijanci« sta večji del finančnih obveznosti do Pio-niija že izpolnila, za preostali del pa se bosta oba soinvestitorja zavzemala, da bo tudi še neporavnana obveznost čim-prej izpolnjena, kar pa ne vpliva več na eventualni operativni pričetek del. Zaradi uporabe avtobusne postaje je potrebno prvo stanovanjsko hišo ob železniški progi porušiti. Glede na to, da si mora lastnik najprej zgraditi nadomestno hišo, bo do konca maja 1991 prehod za pešce preko tega dela zaprt, pešci pa bodo v smeri Drske uporabljali toliko časa že obstoječi prehod s tem, da bodo dostopi v smeri konzolnega mostu in Drske sanirani.
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IN
GIP PIONIR NOVO MESTO
' -
ZOPET V MAMINEM OBJEMU— V soboto popoldan seje iz zdravilišča na Debelem Rtiču srečno vrnilo domov 48 dolenjskih otrok. Kot vsako leto, je tudi letos Zdravstveni center Dolenjske skupaj z Rdečim križem omogočil brezplačno letovanje na morju za najbolj bolehne otroke, predvsem astmatike. (Foto: J. Žagar)
PODOKNICA V RADENCIH
V Radencih je bila junijska Osina podoknica, kulturno-turistična prireditev glasbene priloge Nedeljskega. Okrog 500 obiskovalcev prireditve se je z njo spomnilo starega slovenskega običaja, podoknice, ob kateri so dekleta hrepenela in čakala, navihani fantje pa so počeli vse mogoče vragolije, da bi bili dekletom še bolj všeč. Podoknica v Radencih je bila za Martino Grdešič, prispevala pa sta jo s poskočnimi vižami ansambel Krt in hudomušni podo-kničar Franc Pestotnik. Ta podoknica je bila nekaj posebnega, saj je šlo tokrat za čisto pravo, ker seje Martina teden dni pozneje resnično poročila s svojim Stanetom. Večer v Radencih so popestrili še tamburaši iz Sodevc in folklorna skupina iz Starega trga, ki je prikazala svatbeno koto. Za dobro razpoloženje je skrbel še ansambel Spomin, za dobro organizacijo pa gasilci GD Radenci. Ta kulturna prireditev je ena največjih v zadnjih 40 letih v obkolpski Poljanski dolini.
MARTIN LINDIČ
POIZVEDBA
Zvesto in dolgo sem čakal prestradan, bolan in zapuščen svojega gospodarja na letališču Modelarskega kluba Krško v Žadovinku. Usmililse me je dobri novi prijatelj, ki mi sedaj nudi vse, karpotre-bujem, in sem ga zelo vzljubil. Tudi ozdravel sem in sem zelo srečen. Ne morem se ponašati z rodovnikom, sem pa odrasel in precej podoben našemuovčarju.
DRAGI MOJ BIVŠI GOSPODAR če si me zavrgel, ti oproščam, bom te že nekako pozabil. Če pa me pogrešaš in iščeš, pridi pome. Sicer pa vsaj sporoči, kako mi je ime. če sem bi 1 cepljen, koliko
Najraje bi pa ostal.
TONI SIKOŠI-.K 68270 KRŠKO PAPIRNIŠKA 19
»Hočemo
ostati
Donit!«
aj je ozadje odločitve v Sodražici
Pred kratkim sem bil kot Sod-ražan seznanjen z izvedenim referendumom Donitovega tozda Pletilnica v Sodražici. Zaposleni so se odločili, da ukinejo tozd in ostanejo v Donitu.
Pozanimal sem se o ozadju te odločitve in tega »uspeha«. Iz priložnostnih razgovorov z nekaterimi zaposlenimi v Pletilnici se je izkazalo, da so zaposleni glasovali »za«, ker si v okviru Donita že vrsto let delijo razmeroma visoke prejemke glede na občinsko povprečje in predvidevajo, da bo tudi vnaprej tako, saj je tako rekel generalni direktor Donita.
V isti sapi pa so mi številni sogovorniki izražali skrb za bodočnost, saj so v tozdu v zadnjih lOletih kupili leennovtkal-ni stroj, pa še ta ne dela s polno zmogljivostjo, ostali pa so stari 10 do 80 let. To pomeni, da ima tovarna izredno zastarelo proizvodno opremo, in to v času, ko bomo primorani z manj privilegijev prodajati na vse zahtevnejši evropski in svetovni trg.
Presenetljivo »dobra dota« za Pletilnico, ki se je v okviru Donita tako »uspešno« razvijala za nove čase in se bo verjetno tako tudi vnaprej!
Domnevam, da se proizvodni delavci zavedajo tega zaostanka, strokovni delavci in vodstvo tozda pa bi se ga morali še bolj. Vodstvo tozda bi moralo pred referendumom narediti nekak obračun skupnega razvoja v Donitu, saj jesplošnoznano.davve-liko primerih tozdi plačujejo visoko ceno za vodenje razvojne politike delovni organizaciji, a jih ta le opozarja na njihovo zaostajanje in nič ne stori za njihov razvoj, na koncu pa denarja ni.
To je bil zagotovo eden glavnih vzrokov, da so se trije tozdi Donita osamosvojili.
Čudim se torej, da je bil referendum tako uspešen in šeni pretehtala še kakšna druga možnost kot ta, da tozd zopet postane proizvodna tovarna z nosilcem lastnine v Medvodah. Čudim se predvsem zato, ker sem prepričan da imata Sodražica in Ribnica zadosti strokovnih kadrov, ki bi bili sposobni nadaljeati uspešno „Ivančevo“ tradicijo! Takšni kadri so v kraju in v občini ali pa se številni po tradiciji še šolajo, jim je pa lokalna perspektiva s to referendumsko odločitvijo za nedoločen čas zopet odmaknjena in je kraj svojo šolano mladost tako že posla! v svet.
F. VESEL Ljubljana
Še enkrat: Kočevci in Kočevarji
Zanemarjenemu mestu je očitno vseeno, kako se imenujejo njegovi meščani
Minilo je že leto dni, odkar je bil pod tem naslovom v Dolenjskem listu objavljen poziv vsem predvojnim prebivalcem Kočevske, naj pomagajo ugotoviti, kako pravilno nazivati prebivalce Kočevske, a se verjetno do danes še nobeden ni oglasil, vsaj jaz nisem o tem ničesar zasledil. Pa bi se morali! Vsekakor bi morali povedati svoje mnenje zlasti živeči predvojni prebivalci Kočevske. Sicer pa je tudi to kultura.
Nisem videl, kaj piše, če sploh kaj piše o Kočevski, v slovenskem etimološkem slovarju. Vem pa, da prebivalci Kočevske nikoli niso bili Kočevci, ampak vedno Kočevarji. Kako smešno bi bilo, ko bi prebivalca Kamnika nazivali: Kamnic,prebivalce pa Kamnici...
Ime Kočevje prihaja od koč, ki sojih postavljali prvi priseljenci. Prebivalci so se nazivali Kočevarje, neglede na to, kateremu jeziku so pripadali.
Problem Kočevarji — Kočevci so pravzaprav ustvarili tuji ljudje, ki so prihajali od drugod in začeli posiljevati prebivalce z nazivom Kočevci brez njihove vednosti in pristanka.
Kako seje naziv Kočevci uveljavil po drugi svetovni vojni in kdojcdovolilto popačenko, še do danes ni razčiščeno. „Kdor hoče Kranjce in Hrvate etnološko študirati, ne more in ne sme mimo Hočevarjev— Kočevarjev." Tako nekako je pred dobrimi 150 leti napisal in popačil Slovence za Hočevarje Poljak Emil Korytko, ko seje vdružbi mozeljskega župnika Mihaela Volfa podal med kočevske prebivalce opazo-
Prizadeti borci
O priznavalninah in pošti
Kmetje — borci NOV, ki imajo priznan status borca po 9. septembru 1943, nimajo zajamčene borčevske pokojnine. Če izpolnjujejo pogoje, prejemajo občinsko priznavalnino, ki je pri nekaterih razmeroma visoka, več pa je takih upravičencev, ki dobijo zelo malo in bi takim njihovim prejemkom prej lahko rekli miloščina kot priznavalnina. Večina teh borcev je stara že nad 70 let in malokateri je še zdrav. Vseeno jim zaračunavajo katastrski dohodek, češ da se lahko preživljajo z dohodkom od zemlje. Toda človek, ki je v teh letih in še bolehen po vrhu, ne more več sam obdelovati zemlje. Od zemlje tudi nima ničesar, če jo obdelujejo drugi. Pri dodeljevanju priznavalnin bi bilo pravično, ko bi upoštevali predvsem starost nad 70 let.
Borce, prejemnike priznavalnin, moti še nekaj, kar sicer ni povezano z upravičenostjo do teh prejemkov, gre za visoko poštnino. Naj navedem primer o tem: borec je prejel poračun za nazaj v znesku 981.000 din. Od tega mu je pošta odtegnila za storitve kar 60.000 din, kar se nam zdi zelo veliko. Bolje bi bilo prejemati priznavalnine preko banke, ki svojih uslug ne zaračunava, in tako bi borci prejeli vsaj tisto, kar jim je odobreno.
, R. H.
vat njihove navade in običaje, poslušat besedo in pesem, da odkrije svetu življenje malokomu znanega ljudstva. Živahni poljski poet in etnograf je iskal vsestranskih poti in virov o življenju teh zanimivih v preprostosti ostalih seli. Prav Kopitar ga je opozoril na kočevsko neznanko in na Jožefa Ru-deža, da je navezal prijateljske stike z gostoljubnim ribniškim graščakom ter dobil od njega kočevske zapise. Kajti Rudež, Kopitarjev gojene, je zbiral slovensko narodno blago in se zanimal tudi za kočevski otok.
To pa ni bilo lahko, kajti kočevski prebivalci so bili že nekdaj vase zaprti in do vsakega tujca nezaupljivi. Tako so že pred 150 leti popačili Kočevca za Hočevarja. Take in podobne zmešnjave so vnašali v zgodovino Kočevske tuji strokovnjaki. Sicer pa tudi nihče ni vprašal kočevskih prebivalcev za mnenje, ali so Kočevci ali Kočevarji. Oni sami bi iz tega ne delali problemov.
V	zimi 1941—1942 se je večina nemško govorečih prebivalcev izselila. Po drugi svetovni vojni, ko seje veliko brezdomcev priselilo od drugod, so bili zadovoljni, da so dobili življenjski prostor, in jih ni brigalo, če so Kočevci ali Kočevarji. Tako seje v tem pogledu zgodovina ponovila.
Stari prebivalci pa so se med seboj vendarle ločevali v Slovence in Kočevarje — nemško govoreče, nikakor pa ne v Kočevce in Kočevarje. Kočevarji so bili nemško govoreči in so se k njim prištevali tudi ožji stalni prebivalci Kočevske kotline, bolj oddaljeni na obrobnih vaseh pa le nemško govoreče prebivalstvo. Obrobno slovensko prebivalstvo je ponekod vztrajalo, da so Slovenci in Kočevarji, tako kot danes, ko nekateri vztrajajo, da so Jugoslovani.
Po prvi svetovni voni seje veliko ljudi priselilo na Kočevsko, zlasti iz takrat okupirane Primorske, ki so potem predstavljali najbolj zavedno skupino Slovencev. Na Kočevskem so se priseljeni ljudje imenovali še vedno Primorci, Dobrepoljci, Dolenjci itd., pač po tem, od koder so prišli. Kakor hitro pa je tak priseljenec prišel iz Kočevja v Ljubljano ali kamorkoli drugam, je bil samo Kočevar in ne Kočevec ali morda Primorec, Dobre-poljec, Dolenjec...
SREČANJE LISCI
V	nedeljo. 2. julija, so se pri Tončkovem domu na Lisci zbrali upokojenci sevniškega območja. To srečanje je tradicionalno, saj tja prihajajo vsako leto. Imeli so zanimiv kulturni program, ki so ga izvajali domači kulturniki iz Razborja. Za humor so skrbeli upokojenci sami, saj so med njimi odlični humoristi in humoristke. Po končani slovesnosti so se sprostili ob glasbi Fantov z Orehovega. Da pa bi bil program še pestrejši, je poskrbel gost dneva ansambel Francija Ocvirka iz Sevnice. Celo vreme je bilo lepo, kar je še bolj poživilo nedeljsko popoldne.
TONE ZAGODE
Šentjernej: prijetno presenečenje
Ob izidu natečaja za idejno rešitev poslovilnega objekta: krajevni skupnosti Šentjernej gre čestitati za razumevanje problematike pokopavanja_
V teh dneh je končala delo ocenjevalna komisija javnega slovenskega natečaja za idejno rešitev poslovilnega objekta z ureditvijo novega pokopališča v Šentjernju. Devet članov je soglasno ugotovilo, da je natečaj popolnoma uspel, saj je 19 prispelih elaboratov razvilo vrsto zanimivih pogledov na zastavljeno temo. Razpisnim pogojem ni ustrezal le en prispevek.
Ocenjevalci smo pri sestavi kriterijev dali bistveno prednost tistim predlogom, ki so uspešno razreševali arhitekturo poslovilnega objekta, za manj upravičene pa ocenili zamisli, ki so tipično dolenjsko pokopališče — v Šentjerneju je to še posebej lepo povezano s kultivirano krajino — skušali dopolnjevati z večjo ali manjšo vegetacijsko ureditvijo.
Potem ko je komisija določila vrstni red kvalitete projektov, je nastala nemajhna zadrega, saj so bile po razpisu na voljo le tri nagrade. Kvaliteta nadaljnjih petih projektov je bila po presoji žirije tolikšna, da so člani žirije na pobudo predsednika Marka Mušiča, znanega slovenskega arhitekta, skušali pridobiti sponzorje za odkupne nagrade. Zamisel je v celoti uspela. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto, Iskra-TOZD HIPOT Šentjernej in rimskokatoliško župnijstvo Šentjernej so prispevali sredstva za nadaljnjih pet odkupov. Preostala zbrana sredstva združenega dela Šentjerneja pa zadoščajo, da dobe odškodnino tudi preostali udeleženci tega zanimivega tekmovanja zamisli in pobud, ki so prispevke uskladili z razpisnimi pogoji.
Po končanem ocenjevanju je komisija odprla ovojnice z imeni
avtorjev nagrajenih in odkupljenih del. Navdušenje žirije je bilo nedeljeno. Prvo nagrado je prejela arhitektka Tatjana Capuder iz Ljubljane, drugo pa Novomeščana Borut Simič in Janez Žerjal, mlada arhitekta skupine Neapoiis. Tretjo nagrado so si priborili avtorji Tomaž Brate, Miloš Florjančič in Jure Sadar iz Ljubljane. Posebno prijetno presenečenje je bila uvrstitev elaborata na osmem mestu, ki gaje oblikoval Darko Homan, študent arhitekture iz Šentjerneja.
Skupna ugotovitev po opravljenem delu je prijeten občutek, da je v tekmovalnem duhu uspelo izbrati za novo poslopje šentjernejskega pokopališča drzen predlog, „ki predstavlja domišljeno arhitekturo v celotnem razponu od poglobljenih izhodiščnih razmišljanj do dosledno in izjemno kvalitetno izpeljanega končnega oblikovanja" (iz zaključnega poročila žirije). Sodimo, da je bilo med avtorji izjemno veliko mladih in najmlajših arhitektov, vrsta krajinarjev in nekaj dobrih fotografov. Žiriji ni žal napora, da je zbrala sredstva za odkupne nagrade in odškodnine, saj sodi, da je opravljeno in v projekte vloženo delo lep obet za bodočnost.
Natečaj je dokazana demokratična oblika izbire najkvalitetnejšega
POZDRAV
Iz Fazana pri Portorožu so poslali v uredništvo prijetne poletne pozdrave otroci, ki letujejo v 2. izmeni počitniške kolonije RK v Fazanu pri Portorožu. Kot so pripisali, je bilo v prvi izmeni 75 otrok, v drugi pa je jih 64. Na letošnjem letovanju, ki bo trajalo do srede avgusta, se bo zvrstilo pet izmen. Mladi dopustniki so poletnemu pismu v domače kraje priložili pesmico, šali in spis o, oh, angini.
dela s področja arhitekture, oblikovanja, pa tudi urejanja prostora. Krajevni skupnosti Šentjernej gre brez zadrege čestitati za razume-
• RAZSTAVA ZAMISLI MRLIŠKE VEŽICE — Preteklo soboto je bila v Šentjerneju otvoritev razstave javnega anonimnega iskanja idejne rešitve za gradnjo mrliške vežice in ureditev pokopališča v Šentjerneju. Udeležili so se je tudi avtorji nagrajenih rešitev. Z izidom javnega natečaja so razpisovalci zelo zadovoljni, zaradi razumevanja več ustanov pa so lahko nagradili poleg prvih treh še pet nadalje uvrščenih elaboratov. Poleg tega je združeno delo v krajevni skupnosti Šentjernej omogočilo izplačilo odškodnine vsem ostalim avtorjem, katerih elaborati so ustrezali razpisnim pogojem. Ogled vseh rešitev je možen v šentjernejski osnovni šoli še do sobote, 15. julija, vsak dan od 15. do 19. ure, vspetemb-ru pa nameravajo nagrajena in odkupljena dela razstaviti v novomeški Fotogaleriji.
vanje problematike pokopavanja in pokopališča, za zrelost in razumsko širino. Upamo, da ji bodo sledila tudi druga okolja.
In vendar naj na koncu izrazim še razočaranje, ki je spremljalo delo žirije. V času, ko si je prizadevala, da bi Šentjernej pridobil kvalitetno pokopališko arhitekturo, so na glavnem trgu skoraj v celoti padle tri hiše. Razen za stavbo Ljubljanske banke, kjergre za novo stavbo nasta-ri lokaciji, za druga primera nihče ni mogel dati pojasnila. Ali grepačleza dve črni gradnji več? Bo torej Šentjernej svetlo aii temno središče plodne ravnice pod okriljem najlepšega ptiča?
JOVO GROBOVŠEK
Potniški vlak za Kočevje, ki je pred vojno vedno stal na prvem ali drugem tiru — po vojni pa je bil v napoto in je stal daleč na južni strani, na slepem tiru Ljubljanskega kolodvora — je bil vedno samo Kočevar in nikoli Kočevec. Ta vlak je bil last slovenske oziroma jugoslovanske železnice. Torej bi moral biti od nekdaj Kočevec in ne Kočevar.
Tako je s tem nazivom.
Naj dodam še to: Mesto Kočevje je bilo pred drugo svetovno vojno eno izmed najlepših starih mest na Slovenskem. Bilo ječisto, lepo urejeno, krasilo ga je veliko zelenja, pravo bogastvo parkov s stoletnimi kostanji in lipami. Od „Marijinegadoma“ ob cesti do železniške postaje so stali kostanji, vzdolž starega gradu so rasla košata drevesa, okoli Zavoda za slepe, kjer je danes v vsej puščobi poslopje Ljubljanske banke in avtobusna postaja, so se bohotili mogočni kostanji in lipe. Od tod do stare osnovne šole je bil kostanjev drevored, za njo pa trikotni park s smrekami, lipami in kostanji.
Čeprav je tudi takrat občinskim možem delala preglavice reka Rinža s svojim cvetenjem (nikakor pa ne s svinjarijo), so skrbeli za podobo obrežja in niso nikoli dopustili, da bi bilo tako zanemarjeno, kot je danes, ko je mesto ostalo brez zelenja in je s svojim asfaltom in betonom prava puščava. Ni čudno, če se stari prebivalec Kočevja Peter Vovk razjoka nad njegovo usodo, ko opozarja v Dolenjskem listu, kako neodgovorno se počne z mestom Kočevjem. Sedanjim prebivalcem je malo mar podoba mesta in njegove okolice, kakor jim je verjetno tudi malo mar, ali so Kočevci ali Kočevarji.
IGNAC JEREB
Srečanje pa tako!
Bilo je preteklo nedeljo na prireditvi Srečanje v moji deželi v Dolenjskih Toplicah. Stal sem pri mlaju jase in pomagal pri poteku obeh iger za obiskovalce, ko pride mimo mlajša ženska in vpraša:
»Za kaj pa sloh gre?«
» Ugotoviti je treba višino mlaja od tal do vrha zastave na njem. Kdor ugane, dobi nagrado,« ji obrazložim.
Pogledala je samo enkrat gor in hitro ustrelila: »Štirideset metrov.«
» Ojej,« mi je ušlo, čeprav sem do tedaj pobiral listke z vpisanimi ocenami brez komentarja. Zenska je namreč po mojem mnenju usekala mimo vsaj za dobrih 10 metrov.
Vidim, da s tem nebo nič. pa jo povabim k drugi igri: »Pa ugotovite, v kateri smeri je Triglav!. Kupite enostavno številko in jo položite v smeri, kjer mislite, da je.«
»Nimam pojma,« je zmignila z rameni, »lahko je tu, lahko je tu...« se je obračala in pokazala v vse štiri strani neba.
» Vsaj približno bi pa že lahko vedeli, saj niste padli z lune!« jo malce pokaram.
Ona pa: »Z lune res ne, prišla pa sem iz Kanade, visoko gori s severa, tam od severnega pola. Kar verjeti ne morem, da sem tu.«
Presenečenje je bilo popolno. » Verjamem«, ji skesano pritrdim. »Jaz vem, da niti slučajno nebom kdaj hodil tam okoli.«
Zamišljeno je nadaljevala: »To je tako daleč, da sem še sedaj čisto zmešana. Ali veste, kje je...?« Imenovala je neko mesto, čigar imena sesedaj ne morem spomniti.
»Nimam pojma.«
»No, vidite, se mi je kar zdelo! Pa je še kar precej veliko.«
S. KLANČIČ AR
Dolenjski invalidi v Metliki .
Dobri gostitelji ^
Dolenjska društva invalidov org*1' zirajo vsakoletna srečanja vsakič v®' gi občini. Letos je to nalogo spt|W društvo invalidov Metlika. Udeleže* iz 7 dolenjskih občin so se zbrali na[; kem srečanju L julija na metliškem1' gu svobode. Sekretar občinske M? renče SZDL Metlika Jože Gerk»| imel pozdravni govor. Sledila je W slovesnost. V tipičnih narodnih o®* mladih fantov in deklet so plesalci pr* stavili ljudske plese, srečanje pa s°P pestrih tudi s petjem in igranjem?* dodam, da je delegacija novonRSj invalidov ob prihodu položila venf" spomeniku padlih borcev.	i
Po prireditvi smo imeli prosti W ogled mesta. Metliko sije vredno# dati. O tem mestu je znano, da se Pj* omenja v 13. stoletju, iz novejšega*' pa je podatek, da so Metličani nw vimi uvedli samoprispevek za asW nje cest. Mesto ima lep dom upoM cev in še bi lahko naštevali znamenj in zanimivosti, ki smo jih spoznali *': na sprehodu. A čas nas je priganja* smo imeli ob 12. uri tovariško sreča"? in kosilo.	J
Metličani, ki so prav te dni prazn°' li svoj veliki gasilski dogodek, so s* kazali kot dobri gostitelji. Nasffl^ obrazi, hitra postrežba in vsi snte nasmejani.	..
Škoda, da vse, kar je lepo, tako* mine, ostane le spomin. Upajmo,®; tudi naslednje srečanje, ki bo v tre® ski občini, lepo uspelo. Na
• Največja zmota marksizma «*'A sti njegovih dogmatičnih interpm je — ne da bi s tem oporekali V-vim ustvarjalnim sestavinam v dologiji analize ekonomskih p°P\ v kapitalizmu — prepričanje, odkrili eksaktni in nezmotljivi h, s po katerem potekajo zgodovi procesi (M. Veselica) _____i
Verjel Ijudetf
Na domačiji v spodnji P0^.*
rsr. «4
gobe v gozdu, ga zagledan , začeli vabiti, naj gre z njim ivni srnjak pa lepo za njim1 do doma. In tam je sklenil nekaj časa ostati. P>omaft.li niso zaprli v ogrado, da bila" j odšel, kadar se mu bo zahote ■ Srnjaček se je domačim P ljubil, zanj pa so vedeli tudi m , gi drugi, ki so ga hodili opaf° . in fotografirat. Kdo bi vedel, i srnjačku nenadna publiciteto celo ustrezala! Tedaj pa 50 ] začeli poganjati rogovi in njem prebujati divji nagoni■	>
mesto v gozd se je namenit ^ gam. Ubral jo je na cesto, P0* in strašil je mimoidoče obglodal prenekatero ml drevo in se končno spravil se domačega dveletnega krm . hlačnika.	., «
Od tedaj so mu bili dnevi s Lovci so čakali samo še na ko lovopusta. Takrat je počilo ih njaček, v začetku zan}fy pozneje pa vse bolj nadte gost, je postal „civiliziran vse večne čase.
In še nauk: Tako konča kdor slepo verjame
'___A
ci so imeli srt posebnega. Otroci so
Očarala so ga zelišj?
Zdravilne rastline imamo, a jih ne uporabljaj
čaje. Vse svoje ugotovitve je *j{ testiral v laboratoriju. Sedaj,
KOČEVSKI ROG — Zeliščar-stvo se zopet vrača, pojavljajo se vse bolj aktivna zeliščarska društva, ki prirejajo predavanja o nabiranju in uporabi zelišč ter izlete v naravo. Ljubljansko društvo je še nadvse aktivno, za kar gre nedvomno velika zahvala sedanjemu predsedniku društva Stanetu Erjavcu, tukajšnjemu domačinu in dolgoletnem u zeliščarju iz Ljubna.
Že njegova mati je bila znana daleč naokoli kot dobra zeliščarka. Tudi njega so začele zanimati te »čudežne rastline« in začel jih je nabirati, kasneje pa iz njih pridobivati razna eterična olja, mazila in
pokoju, se še temeljiteje P^J zdravilnim rastlinam in seve d društvu. »V Jugoslaviji, še p° J pa pri nas v Sloveniji, ima® bolj pestro sestavo zelišč v ^ da jih skoraj ne uporabi žalostno pridaja Stane.	.J
Pred leti je bil zelo bolan. hudo pljučnico, ker pa mu an d tiki ne pomagajo, je poskusu * lacijo jelkinega eteričnega Lj tudi ozdravel. Tako ima s f. Kočevju destilarno za PT],°Z0V eteričnega olja iz jelke. >>Vpr3'' preživim zelo veliko časa P A roških gozdovih, da si nabcr^ tl/ lične zdravilne rastline, j® ,,;(! posušim in se nadiham čist J ka.« Stane poudarja, da je ^ vilno posušeno zdravilno' zdravju koristno. Zelišča n 1 . sušiti v senci, zelo pri®1 podstrešje, na razpeljan^
polagamo rastline, da se. nuStU enakomerno posušijo z obe ^ »Zeliščarji bomo v Prl .st(i0sl bolj seznanjali ljudi s kori s),^ zdravilnih zelišč, saj tako Pr ,jii% tudi v svetu alternativna ® ^iiks pridobiva na pomenu,« je 11 poudaril Stane.	T ^0'
8
DOLENJSKI LIST
Št. 28 (2082) 13, julija.
I
o#'
£v*
ipr#
:le»'
H
Lem1
koi*
m
M.
i ni#
dp*
L sof
m.«
nie^
/eno'1
idas-
lOOf*
;ep''!
ga#
ned P
ifaliin
>kc£ enil* ali nd ijal«
reM
ose<
®ep’
ne*
o**
,<*•
reb*1
$
nji?
t
zak\
>0
m
An«;
JVA
i/rfli
li K
m
i* 'AH' 'i it 0 telo-pri-m-
»i'
m
,/nf
M
fj
%
ari1; lati te*1 #1
fld‘
o/
i/h'!
/iti1
eft - A
lis«
I
10
koif,
JSV<V
A
0<\
■Op1'
aH">,
Življenje ali smrt za kraljico Roga?
Ko je preteklo sobote zarjeno od vročega pole sonca, v hladu roških gi nekaj ljubiteljev narave nilo roke okoli kraljice največje jelke, kar jih ra Slovenskih tleh, je bil t obroč simbolen objem lj
živegt>°lU povezanosti
o* * so se na tradicioi n„eeanju, ki ga že vrsto Imvfv8 društvo zelii inbljana, letošnje pa j' znamenju Ekološkega ~T zveze zelenih na ! Kern, kot se imenuje k n°ri k° U8merjenih c
Sozdove niso prii ^nzabno srečanje, r P išli so kot glasniki u gač nega odnosa dc nk- , mastno drevo, k obiskali, je iz tal Koči 3Q8a pognalo pred <
mico praznujemo e„^,a par>ŠKih ulicah t 0 bratstvu, en ^°bodi. Jelka je v
&Čnih roškib S<
ka ",18C zrasla v pi nko, dosegla je viš
A6fiV’ n^en obseg ie n
kar-aToT ™asa Pa resv^kublčnega es veličastno bitje!
n™ , d11 takšna mi Potrebuje objem k li^Ovih rok? Ji čim v nčki ob njenem r rwžin sploh lahl AHnnf?Ji sploh'
Vzvis izKazuje v'sena nad njimi
Vp^bgovor je dand Prp? drugačen, k< ttin stoletjem. Df ka^vljinčki imajo n njeno in usode
vih bitij na tem planetu. Igrajo se z usodnimi rečmi. A da se igrajo tudi s svojo usodo, so se zavedli zelo pozno. Upajmo, da ne prepozno.
Slovenski gozdovi so ogroženi. Med drevesi so prav jelke tiste, ki prve padajo pod velikim bremenom, ki so ga ljudje naložili okolju. Sušenje iglavcev zaradi onesnaženega zraka in tal, zaradi kislega dežja in strupenih vetrov ter odlaganja koncentriranih snovi v tla že dolgo ni več novica iz drugih dežel in krajev. Tudi slovenski in jugoslovanski gozdovi so dočakali smrtne dihe zastrupljenega okolja.
Po podatkih, ki so jih v zadnjih letih na različnih koncih Slovenije zbrali gozdarji, je neogroženih samo še 56,3 odstotka slovenskih gozdov. Skoraj polovica gozdov na Slovenskem je torej ogrožene, če ni v tem času dejanskost segla že preko te meje. Malo ogroženih je petina, ogroženih 11,4 odstotka in zelo ogroženih 6,7 odstotka. Propada 5,5 odstotka gozdov. To je seveda statistično povprečje. Na nekaterih območjih Slovenije je podoba 'mnogo bolj strašljiva. Vsekakor pa velja splošno ugotovitev, da so slovenski gozdovi poleg gozdov v Gorskem Kotarju v vsej Jugoslaviji najbolj ogroženi.
Med drevesi je na prvem mestu ogroženosti jelka, in sicer je odstotek ogroženosti kar 94, za njo je z 78 odstotki smreka, še nekaj iglavcev ter nato kot najbolj ogrožen listavec kostanj.
Za gozdove novomeškega in kočevskega gozdnogospodar-stvenega območja velja, da spadajo v skupino manj ogroženih. Vendar so dosedanji Ipopisi od leta 1985 naprej po-| kazali, da se tudi stanje gozdov na teh območjih poslabšuje. Prizadeti so prevsem jelo-vo-bukovi sestoji na območju Roga. Stopnja ogroženosti jelovih sestojev že vpliva na normalno gospodarjenje, povečuje stroške pridobivanja lesa ter varstva gozdov in zmanjšuje'učinke posrednih
funkcij gozdov, kot je zapisal v aprilski številki Gozdarja Stane Žunič.
Vsi ti podatki so dovolj zgovorni. In v njihovi luči je prijateljski objem in varstvo, ki ga Človek lahko s svojim drugačnim odnosom do narave in okolja, s spremenjenim obnašanjem in mišljenjem da gozdovom, vsekakor nekaj več, kot le gib prijaznosti in sentimentalnosti.
Kot so povedali zbrani zeliš-čarji z vseh koncev, so kočevski gozdovi, vsaj v tem delu, še dobro ohranjeni. Vilma Mlakar, ki je na Rog prišla iz Podljubelja, kjer dela in živi, je povedala, da imajo tamkajšnja zdravilna zelišča sicer večjo moč, ker so pač na visokogorskih rastiščih, vendar je na svojih sprehodih po okoliških gorah opazila, da gozdovi tamkaj pospešeno propadajo. Prepričana je, da jih lahko rešimo samo tako, da se v mišljenju in ravnanju spremenimo. Tam, kjer gozdovi še zdravo dihajo, pa sploh. Tudi Ivan Erjavec iz Krškega, ljubiteljski zeliščar, je prepričan, da bi morali naravo ohranjati; v nji je toliko bogastva in zdravilnih moči. In ko propada gozd, je to znamenje, da je propadu zapisano še kaj drugega.
V Sloveniji zelo poznani zeliščar in propagator zdrave prehrane Ivan Maršič iz Ljubljane je za udeležence skuhal zeliščno enolončnico po svoji recepturi in v skladu s svojimi spoznanji o tem, kaj je prav in dobro za človeka. Ker za svoje pripravke potrebuje naravna živila, mu je znano, kako daleč
je seglo uničevanje okolja. In je seveda v svojih hotenjih in mišljenjih na strani slovenskih zelenih, ki se borijo za zdravo okolje, razumljeno v vsej pomenski širini te sintagme.
Lahko bi torej rekli, da se ve, kaj in kako. Pa vendar se še vedno dela drugače. Kot bi težak voz preteklosti nezadržno drvel naprej, pravih zaviračev in moči, da bi ga zaustavili, pa ni. Pri nas so sicer nastale skupine ekološko osveščenih ljudi, ki so opozarjale in še opozarjajo na številne probleme te vrste. V zadnjem času je otoplitev političnih ledenodobnih razmer pognala v rast kar pisano cvetje gibanj
in društev. Toda prav po slovenski navadi smo dobili razcepljeno gibanje zelenih. Na eni strani imamo Zelene Slovenije v okrilju ZSMS, na drugi pa Ekološki zbor — zvezo zelenih na Slovenskem. Njen vodja dr. Marek Lenardič, hu-manekolog, kot svojct strokovnost z novo besedo imenuje, je na Rogu predstavil gibanje in njegov program, s katerim namerava, če se bodo seveda razmere tako dogradile, tudi na volitve.
Ekološki zbor kot koalicija društev in odborov, ustanovljena lani v Ljubljani, je v program zapisal zahteve po zdravi pitni vodi, čistem zraku, čistih gozdovih. Zavzema se za preprečevanja nasilja nad
naravo in ljudmi, za takšen razvoj družbe, ki bo temeljil na okolju prijaznih tehnologijah, kar seveda pomeni prestrukturiranje proizvodnje, energetike, prometa, infrastrukture. Zahtevajo tudi spremembe v medčloveških odnosih, podporo družini, skrb za ostarele, svobodo in višji standard mladih, zavzemajo se za mir in strpnost. Politično vztraja pri demokraciji in pluralizmu.
Na Rogu so se torej v soboto zbrali ljudje dobre volje in novega mišljenja, če je drobec tega tudi v srcih in pameti drugih ljudi, potem je bil živi obroč okoli kraljice Roga obroč življenja.
M. MARKELJ
Slovenski
krvni
davek
svetu
Slovensko izseljenstvo je del celovite podobe našega naroda, slovenski izseljenci, naj žive kjerkoli v svetu in naj so se izselili v kateremkoli obdobju narodovega življenja ter si ustvarili dom v tujem etničnem okolju, so del celotnega slovenskega kulturnega prostora in jih je treba tako tudi preučevati. Seveda ostajajo nekatere tradicionalne delitve glede na obdobja, kraj in vzroke izseljevanja, znotraj teh pa so možne še druge, ki so vsekakor zanimive in potrebne, če hočemo nekatere ožje vidike jasneje opredeliti in proučiti. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi pomembne dele slovenskega izseljenstva ali njihovega delovanja namerno prezrli ali izključili iz znanstvene obdelave.
Zgoraj zapisano bi bil lahko nekakšen povzetek vsebine prve okrogle mize o Slovencih in izseljenstvu, ki sta ga Slovenska izseljenska matica in organizator »Srečanja v moji deželi« pripravila v Dolenjskih Toplicah. Udeležili so se ga
domala vsi pomembnejši slovenski znanstveniki, ki se tako ali drugače ukvarjajo z raziskovanjem izseljenstva, navzoči pa so bili tudi strokovnjaki iz zamejstva in nekateri izseljenci. Raziskovanje te široke tematike zaposluje sociologe, etnologe, zgodovinarje, jezikoslovce, literarne zgodovinarje in mnoge druge znanstvenike, pomanjkljivost pri vsem tem pa je, da pri nas manjka koordinacija tega dela, pomanjkljivi pa so tudi viri za raziskovanje, saj jih je v domačih arhivih zelo malo, v tujini pa so zaradi pomanjkanja denarja za to vrsto raziskav težko dostopni. Za znanstveno obdelavo so težko dostopni tudi nekateri emigrantski tiski, ki so sicer zbrani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, vendar so znanstvenikom dani le na vpogled tam in jih ne morejo dobiti na dom za temeljito obdelavo. Ko smo se že dotaknili tega problema, naj omenimo tudi pomanjkljivost Slovenske enciklopedije, ki je do slovenskih političnih emigrantov, ki so že prej doma ali pozneje v tujini dosegli omembe vredne dosežke, pa zaradi tihega dogovora, seveda z ideološkim predznakom, ne morejo dobiti lastnega gesla v tej zakladnici slovenskega duha, ampak lahko v njej nastopajo le posredno.
Znanstvenemu pristopu k raziskovanju slovenskega izseljenstva, temu krvnemu davku slovenskega naroda vesoljnemu svetu dela, znanosti in kulture — pred očmi mo-
ramo vedno imeti dejstvo, da biva v tujini skoraj tretjina slovenskega življa — bi poleg razdrobljenosti lahko očitali še marsikaj, prav okrogla miza, ki naj bi v Dolenjskih Toplicah postala vsakoletna tradicija, pa naj bi te pomanjkljivosti odpravljala in prilagajala sodobnim potrebam in gledanjem. Tako bo že naslednja okrogla miza obravnavala temo s sodobno problematiko, se pravi, kako povezovati, poglabljati in spodbujati stike sodobnih izseljencev z narodovo matico in kako ohranjati pri življenju kulturno in izobraževalno delo njihovih številnih društev in organizacij. To delo bo gotovo v obojestransko korist, saj v zadnjem času močno poudarjamo, kako pomemben je del znanja in kapitala, ki ga poseduje naše izseljenstvo, tudi za obnovo in razvoj stare domovine.
Ni čudno, da je predlog za prihodnjo temo prišel prav iz izseljenskih vrst, od predstavnikov iz Avstralije, saj le-ti kot mlajši izseljenci še najbolj čutijo močan asimilacijski pritisk novega kulturnega okolja, podobno pa bi verjetno predlagali tudi naši novejši izseljenci v evropskih deželah, ki jih običajno imenujemo zdomce, a bomo morali ta izraz počasi izpustiti iz našega besednjaka in jih prišteti široki družini Slovencev v svetu ali še širše, celotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, v katerega smo vpeti tudi mi doma.
T. JAKŠE
V neobvezen premislek
KATASTROFA
TEHNOLOGIJE
Sovjetski zvezi kot državi v zadnjem času ni lahko, njen imperij na obrobju poka, ljudstva in ljudstveca pod njeno zaščito ne žele več zaščite, Gorbačov s svojimi reformami žanje pohvale po vsem svetu, samo doma ne, v zadnjem času pa je velesila doživela nekaj strahovitih zaušnic tudi na področju vesoljske tehnike in orožij.
Sovjetski vesoljski sondi Fo-bos 1 in 2 sta izgubili stik s centrom za upravljanje, s čimer je odprava na Mars in njegova satelita, ki je stala na milijone rubljev, doživela nepreklicen konec, še bolj odmevne pa so bile katastrofe, ki so jih Sovjeti doživeli pri jedrskih podmornicah in vojaških letalih. V Sovjetski zvezi so lahko vrste za kruh, ljudje so lahko brez potnih listov, ne sme se zgoditi, da bi bilo ali veljalo za slabo, katerokoli od brezštevilnih orožij, ki jih izdelujejo v tej deželi. Zdaj se je zgodilo tudi to, Sovjeti niso mogli niti pred svetovno niti pred svojo javnostjo skriti dveh požarov na atomskih podmornicah. Ena od njiju je šla na dno, v jekleni krsti je pokopanih tudi nekaj deset mornarjev in častnikov. Nič manjša nesreča ni bila za velesilo nesreča, ko se je pred mednarodno javnostjo na pariški letalski razstavi raztreščil še do nedavnega ljubosumno skrivani mig 29, pika na i pa je bil škandalozni lei miga 23, ki je brez pilota preletel ozemlje Nizozemske, ZR Nemčije in Belgije ter strmoglavil v hišo v vasici Bellegem. Vojaško letalo je naredilo 900
km, ne da bi sovjetsko poveljstvo vedelo, kaj se z njim dogaja (imelo ga je za izgubljenega), medtem ko so radarji pakta Naio mig 23 registrirali že nad vzhodnonemškim ozemljem in ga nato ves čas spremljali. Za njim sta se pognala in ga opazovala tudi ameriška lovca F 15, napaka je bila morda le v tem, da letala brez pilota niso nrisilili v strmoglavljenje. Čeprav je ob primeru mig 23 mogoča tudi pomisel na načrtovani scenarij, da so torej Sovjeti načrtno spustili vojaško letalo brez pilota 900 km v ozemlje pakta Nato, ta možnost in njeni efekti gotovo več kot zblede pred negativnimi propagandnimi učinki take akcije. Nekaj več
ali manj pričakovanih rezultatov take provokacije pač ne more odtehtati besed sovjetskega obrambnega ministra armadnega generala Dmitrija Jazova, ki je moral priznati, da bi lovca, ki je vzletel v nekem oporišču na Poljskem in po vzletu ostal brez pilota, morali uničiti že nad poljskim ali vsaj nad vzhodnonemškim ozemljem. »Res je težko reči,« je rekel Jazov, »zakaj letala niso uničili oziroma zakaj ga niso niti odkrili.«
Po vsem tem se obetajo velike čistke v vojaško-industrij-skem kompleksu Sovjetske zveze, zdaj, ko je lov odprt, časopisje kar tekmuje v razkrivanju gnilobe v vojaški industriji. Pravda je celo napisala, da monopolna industrija dobavlja armadi tehniko vprašljive kakovosti. Temu bi pri nas rekli napad na armado, tisti, ki bo pisal zgodovino vzpona in pada boljševizma, pa bo gotovo razčlenil tudi dejstvo, da je ka tastrofo ideologije spremljala tudi katastrofa tehnologije.
MARJAN BAUER
Zase enih 90 let načrtov
Vasi na obrobju Bele krajine je še leta po drugi svetovni vojni prevevala revščina. Kako borno pa je bilo življenje v teh krajih na prelomu 20. stoletja, vedo ljudje v glavnem le po pripovedovanju prednikov. Malo je še tistih, ki so ga občutili na lastni koži. Ena takšnih je Štefanija Vidmar, ena najstarejših, če ne celo najstarejša prebivalka se-miške krajevne skupnosti. Njeno življenje je bilo polno naključij, revščine, trpljenja, odpovedovanja, a kljub temu danes, pri devetinosemdesetih, pravi, da je lepo živeti.
Njena življenjska zgodba se je začela ieta 1900 v Ljubljani. Mati je zaradi revščine in želje po boljšem življenju odšla s trebuhom za kruhom na Dunaj. Poleti 1900 se je vrnila v Ljubljano, kjer je rodila deklico Štefanijo. Toda če je hotela obdržati delo, se ni smela vrniti na Dunaj z dojenčkom. Rešitev je bila torej mati v Sadinji vasi pri Semiču, ki se je, ko je bilo otroku le tri mesece, odpravila ponj v Ljubljano. »Z vlakom sva se pripeljali do Novega mesta, potem pa me je stara mama v jerbasu na glavi nesla 25 kilometrov do Sadinje vasi. Sosede so me pritekle pogledat, in ko so videle drobceno, nebogljeno bitje sredi velike košare, so .tolažile' staro mamo, češ le kaj bo s tako majhnim otrokom, saj ji bo še umrl. Pa nisem, še vedno sem živa,« se smeji Vidmarjeva, ki, ko pripoveduje o svoji mladosti, ne izpusti prav nobene podrobnosti. Mater je videla le še enkrat, a še ta spomin je močno medel. Bilo ji je štiri leta, ko jo je prišla obiskat. Očeta, žandarja, ni poznala nikoli, prav tako dveh mlajših sester ne, medtem ko je brat prav tako prišel k stari mami v Sadinjo vas, ko je začel hoditi v šolo. Toda med drugo vojno je
padel in tako je Štefanija ostala brez bližnjih sorodnikov.
Čeprav Štefka mame tako rekoč ni poznala, pa je le stopala po njenih stopinjah. A ne zato, ker bi ji bila mati morebiti za zgled, tako je pač narekovalo življenje. Kot je bila služkinja mati, tako je tudi njena hči že pri devetih letih odšla za deklo k bogatim, velikim kmetom. Vedno je opravljala pretežka dela za svojo starost in moč, a ni nikoli potarnala. Bila je pridna in poštena in povsod so jo spoštovali. Ko se je poročila, ji je mož dejal, daje vzel predvsem njene pridne roke. Pridnost in iznajdljivost pa sta bili pozneje, ko je bilo potrebno nasititi troje lačnih otroških ust, še kako potrebni. »Mož je bil železničar, kar pa v tistih časih, čeprav so bile službe izredno redke, ni bila nikakršna prednost. Plača je bila skromna, zemlje skoraj nismo imeli. Do leta 1942 smo živeli v čuvajnici v Rožnem Dolu, po napadu pa smo se preselili v Kot pri Semiču, kjer živim še danes. Iz Rožnega Dola sem hodila pomagat semiškim kmetom, da sem prislužila kaj za pod zob. Toda leta 1939 je bilo že tako težko, da sem morala prositi fižol. Tega me danes ni sram povedati, posebno še, ker vidim, da se za marsikoga vračajo časi, ki sem jih morala preživeti jaz. Vse več ljudi ostaja brez službe, toda mnogi tudi po lastni krivdi. Sovražim mlade ljudi, ki nočejo delati,« niza Vidmarjeva, ki prav v delu vidi zdravje in življenje.
Kljub temu da si bo prihodnje oletje oprtala že deveti križ, tefka še vedno okoplje in pokosi vinograd s 300 trtami, ki se strmo spušča pod hišo, ter obdela njivo v dolini, pridelke pa v košu znosi domov, medtem ko grize kolena. »O, pa saj mi pomagajo tudi otroci iz Novega mesta in Ljtfbljane, a jih ne smem preveč obremenjevati, kajti vedno so bili bolj šibkega zdravja, medtem ko sem jaz še vedno prava korenina! Pa saj to, kdo kaj naredi, sploh ni pomembno, glavno je, da se dobro razumemo in da se imamo radi,« se smeji teta Štefa, kakor jo
Valvasor in Novo mesto
Bukve, tedaj pojte, na vsem svetu stojte, po vseh deželah letite inu moju čast donesite!
To so sklepni verzi posve-tilne pesmi-hvalnice verzi-fikatorja s psevdonimom Jožef Zizenčeli ob izidu Valvasorjeve Slave vojvodine Krajske in hkrati prva slovenska tiskana posvetna pesem.
Letos slovenska kulturna javnost slavi 300-letnico od izida epohalnega dela „Die Ehre des Herzogthums Crain" slavnega kranjskega barona in gospoda na Bogenšperku, Janeza Vajkarda Valvasorja. To imenitno, enciklopedično zasnovano in s številnimi bakrorezi bogato ilustrirano delo je izšlo leta 1689 v Nu+rnbergu. Celotno delo šteje 3532 strani, 528 ilustracij in 24 prilog. Razdeljeno je po vsebini na 15 knjig, ki so vezane v štiri zajetne dele. To dragoceno zgo-dovinsko-topografsko in nara-voslovno-etnografsko delo je bil izjemen avtorski in založniški podvig, ki je barona Valvasorja finančno pokopal. Kljub prizadevanjem in prošnjam za denarno pomoč, ki jih je naslovil na bogate in vplivne sodobnike, ni našel pri njih podpore za svoje delo. Da je njegovo najpomembnejše delo lahko izšlo v načrtovanem obsegu, je moral zastaviti oz. prodati večji del svojega premoženja, tudi grad in gospoščino Bogenšperk. Od preostalega denarja si je kupil meščansko hišo v Krškem, se tja preselil in že čez nekaj mesecev umrl.
Poglejmo, kako je Valvasor opisal Novo mesto, kraj, ki ga je dobro poznal z obiskov in potovanj po deželi. Pri Valvasorju najdemo prvi zapis o novomeški davnini. V zanosu, da bi povečal slavo in ugled kranjske dežele, je XI. knjigi „Slave“ zapisal bajko, da je v rimskem času bilo na kraju Novega mesta tako veliko mesto, ki da je
segalo do Hmeljnika, razrušil pa ga je sam hunski kralj Atila. To Valvasorjevo sporočilo kljub bogatim arheološkim najdbam v mestu nima materialne opore, čeprav je morda v njegovem času še bilo živo ljudsko izročilo o velikem »Starem" razrušenem mestu v novomeškem kraju, ki bi ga lahko povezali z davno halštatsko prestolnico na novomeškem Marofu. Slavni baron je v domoljubnem zanosu, da bi povzdignil čast in veljavo rodne dežele, zapisal v tem enciklopedičnem delu poleg takih bajk tudi neštete dragocene ugotovitve in dejstva, ki jih dolgujemo samo njegovemu sporočilu. Položaj mesta, njegove znamenitosti in zgodovino je obširno opisal, odkoder objavljamo le izbor v prevodu Mirka Rupla. Takole pravi Valvasor:
»Novo mesto leži ob reki Krki; čeznjo je zgrajen čeden lesen most. Dviga se na lepem griču in je od narave utrjeno; vendar pa je obdano s hribi, ki so večji in višji od mesta samega, tako da se dd prav lahko s topovi strahovati; brez njih pa sovražnik nič ne more. V mestu so velik trg, lepe hiše, proštija in frančiškanski, pred mestom tudi kapucinski samostan. Kar zadeva proštijo, jo.je ustanovi'. Maksimilijan I. leta 1509, a potrdil je ustanovo papež Leo X. leta 1514. Nekoč je bilo tudi trinajst kanonikov, od katerih je bil prošt na prvem, dekan na drugem častnem mestu. Zdaj pa je število kanonikov znižano in proštijo upravlja prošt, ki ima poleg dekana še štiri kanonike. V mestu ni nobene druge fare razen kapitlja, ki opravlja vse duhovne službe in deli zakramente, čeprav ima v mestu še štiri druge cerkve pod seboj.
Doživelo pa je to mesto od ustanovitve veliko sprememb, srečnih in nesrečnin naključ-kov. Nekoč je avstrijska hiša zastavila mesto grofom Celj-
skim in pozneje, okoli leta 1421, ga je grof Herman Celjski izročil z drugimi gospostvi sinu Frideriku. Leta 1435 sta vojvoda Albreht in grof Celjski močno oblegala mesto, ker se ta vojvoda s svojim gospodom bratom, cesarjem Friderikom, ni mogel sporazumeti zaradi delitve dežel. Njun napad pa je ostal brez učinka, zakaj mesto ga je hrabro odbilo in veliko oblegovalcev pobilo. Ker so se tako pogumno držali, je cesar Friderik naklonil meščanom imenitne svoboščine in jim tudi dovolil pečatiti z rdečim voskom.
Čeprav dedni sovražnik s svojimi roparskimi kremplji tega mesta ni mogel porušiti, je vendar z raznimi barbarskimi vpadi neznansko škodo prizadejal kraju samemu in deželi okoli Novega mesta, kakor je naj ti v letopisih v letu 1469,1492 in 1547. Leta 1469 so Turki, kakor že omenjeno, strašno opustošili in poškodovali okolico. — Leta 1492 so poskušali zavzeti Novo mesto, so pa bili prej tepeni. Zato so vse okoli mesta pometli z metlo uničevanja in so drugi kraji morali tem ostreje občutiti trgajoče kremplje divjih bestij. Zažigali so vasi, trge in mesta, podirali ubogim ljudem hiše, davili može in žene, natikali otroke na plotove ali jih raz-trupavali ob zidovju, zabadali ali sekali neoborožene ljudi in vezali bogatine ko pse ter jih zvezane gnali pred seboj v sužnost. Toda, kakor rečeno, pred Novim mestom so jih zavrnili. In to se je zgodilo tedaj, ko je bil Ali paša z 10.000
možmi tepen na Koroškem; takrat so jih pobili 7000, a tudi kristjanov brez ranjencev je obležalo 6000. Leta 1547 so dvakrat prišli pred mesto in so v okolici vse pokvarili.
In kakšno gorje je v Novem mestu povzročil element ognja! Leta 1576, pred pustom, je mesto zgorelo. V 1583. letu je nenasitni požeruh požrl, kar je od zadnjega požara ostalo in kar so na novo sezidali. Leta 1605, dne 3. oktobra, je ogenj zagrabil trg in upepelil več kot šestdeset hiš. Dh, še pred kratkim, v 1664. letu je mesto na žalost moralo prebridko občutiti ognjeno šibo, ko je s frančiškanskim samostanom in cer-kvijo vred (izvzemši nekaj hišic) do tal pogorelo. Nič manj škode ko uničujoči ogenj hišam je prizadejala nesrečna kuga ljudem v tem mestu: 1578. leta in tudi 1590. je pobrala veliko ljudi; tako malo jih je pustila, da je trava na trgu tako visoko zrasla, da so jo s koso mogli kositi. Leta 1625. je kuga uničila v Novem mestu štiristo oseb. Ko so pisali 1648, pa je v mrtvaške bukve zapisala in iz števila živih črtala samo osemnajst oseb.
Zaradi toliko poškodb je mesto zdaj začelo močno propadati. Pridružile so se še druge nezgode. Preden so zgradili Karlovec, je mesto zelo cvelo in slavni deželni stanovi so imeli tu skladišče za preskrbo mejš; tukaj so tudi izplačevali obmejno vojaštvo. Zdaj so še to vzeli, tako da je nastalo občutno pomanjkanje ali zmanjšanje zaslužka. Da, preden je Turek vzel Kanižo, je bila tu
zaloga trgovskega blaga in so od tod veliko z njim trgovali. Kljub vsemu pa je Novo mesto za Ljubljano najimenitnejše na Kranjskem in je nekoč imelo pravico krvnega sodstva. Dobrih ustanov ne manjka, čeprav ni več nekdanjega blagostanja.«
Valvasorjevo delo je z Novim mestom tesno povezano. Tukaj je Valvasor spoznal in pridobil za svoje delo dva moža, ki sta postala njegova dragocena sodelavca. Prvi je bil Novomeščan slikar Ivan Koch, ki je več let delal na Bogenšperku in izdelal poleg Antona Trosta najboljše risbe za bakroreze v Valvasorjevih delih. Drugi je bil Pavel Ritter-Vitezo-vič, zgodovinar, pesnik in grafik iz Senja, pohrvateni potomec alzaških vitezov, ki je delal bakroreze v Valvasorjevi delavnici. — Novomeški tiskar in založnik Janez Krajec pa je v letih 1877 do 1879 ponatisnil celotno in nespremenjeno izdajo Slave vojvodine Kranjske. Občudovanja v reden podvig podeželskega tiskarja z velikim finančnim tveganjem.
Valvasorjev rod poteka iz Bergama v severni Italiji. Janez Vajkard se je rodil leta 1641 v Ljubljani in se šolal pri jezuitih. Nato je potoval po Evropi in severni Afriki. Po vrnitvi je stopil v vojaško službo v Vojni krajini, bojeval se je s Turki pri Senju in na vzhodnem Štajerskem ter dosegel naziv stotnika dolenjske strani. Po vojaški službi je kupil grad Bogenšperk in tam zastavil svoje obširno raziskovalno in izdajateljsko delo ter se posvetil zbiranju in urejanju dragocene zbirke tiskov, instrumentov in artefaktov. Edinstvena na Kranjskem pa je bila njegova delavnica s tiskarno in grafičnim ateljejem. Leta 1687 je bil sprejet med člane angleške Kraljevske družbe (Royal Society) v Londonu na podlagi razprave o Cerkniškem jezeru. Po finančnem polomu se je preselil v Krško, kjer je umrl leta 1693. Pokopali so ga menda v Mediji na posestvu Valvasorjeve družine, vendar tam ni najti nobenega nagrobnika in napisa o njem. Valvasorjeva hiša v Krškem še danes stoji, na fasadi je vzidana spominska plošča, na zelenici pred hišo pa je bronasti kip Valvasorja, delo kiparja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem.
Najboljši poznavalec Valvasorjevega življenja in dela,
kličejo sosedje in znanci. Teh pa ima veliko. Kako tudi ne, ko pa ni veselice ali kakšne druge zabave v semiški krajevni skupnosti, da se ne bi prišla poveselit! Rada zapoje in zapleše iBji pohvali se, da ima vedno dovol) j plesalcev, tudi mladih. Poznajo pa jo predvsem po vriskanju. Pa | tudi kozarca dobrega vina se ne |1 brani. Vse to so po njenem se' j stavine recepta za dolgo življenje. Najpomembnejše pa je »e ji vedno delo, ki ohranja bistro jj glavo in krepko telo. Medtem^0 je bila v mladih letih pomoč p®1 j kmetih Štefkina nuja, jim hodi j danes pomagat iz veselja. »S®) , me ne prosijo, ampak jaz vza-mem orodje in grem grabit seno, žet pšenico, plet plevel. M®1 naj čepim doma, tarnam in jadikujem? Kdo bi me pa prenašal-Nergačev je svet poln že brez mene. Sicer pa takšnih ljudi tudi ji nihče ne mara,« razmišlja Vidmarjeva, medtem pa že načrtu-je, kaj vse bo morala postoriti in kako urna bo morala biti, da b° nadoknadila urico, ki sijo je od-; trgala za pogovor. Teti Štefi c as prehitro beži in če bi hotel® ji opraviti vse, kar ima še v nacr -tu, bi morala živeti vsaj še ?0 le® »Tako dolgo pa, vem, da ne boi® več,« pravi hudomušno in s kančkom otožnosti.	sc
M. BEZEK-JAKSb
)vinar dr. Branko Reisp’ roji knjigi »Kranjski pom ’ Janez Vajkard Valva^ r sklepnem poglavju za-
zjemnimi deli, ki jih j® '
ril s svojo sposobnost) vami in ki mrli k.clSn6j
... odlično mesto -/ slovenski in jugosio , ampak tudi v avstr« ;irše v evropski kultu® •
irp	Hpr-7.nethun1-'
ned reformacijo in P1? 3tvom, njegov življetU is pa presega dosez®-toliki meri, da ga uv® ned naše najpomem tvaritve sploh. V sv je edini na Slove«
in se uvrstil med P
lee prosvetljenske m.
Bil je med tistim*
istim1
leskladju z domafi® -t j o težile k izvirnim m ciljem in tu doseg o, evropskim obzo igojeno raven. S ten ropsko kulturo tu le. Valvasor, EYr£?a. lhu in izobrazbi, K®
J n     . vrt — f T r t » O r I 1 *^
pu omenimo še z® da je v gradu B j
bilo v preteklo® ;brano in shranjm
,1
zmatično zbirko mr
tematičnih in ast® nstrumentov. V o
st&sr(5%
grafično zbirko , ebški škof Mik-®^e,

3 lZKopaia v — gi /etovnc vojno in v Beli krap«;
a arheološka zb
urne pom-*«— a
Pesem več kot ustavne spremembe
n:
0 tem, da pesem ne pozna meja, smo se nedavno lahko znova prepričali tudi v Ntirn-bergu ob koncertu združenega moškega pevskega zbora slovenskih društev „Simon Jenko” iz Nurnbenga in »Miško Kranjec” iz Erlangena. Repertoar tega zbora — jubilan-
hi je prav s tem koncertom hotel zaokrožiti peto obletnico, se napaja predvsem iz zakladnice slovenske narodne ® umetne pesmi, naši zdomci Pa prepevajo tudi pesmi drugih narodov. Posebnost zbora, ki ga vodi Alojz Tement, je gotovo to, da poje v njem drugi tenor ob četverici Slovencev Nemec Reiner BOckelt. Zanj slovenska besedila sploh niso Preprosta reč, a se jih z veliko ttobre volje zavoljo želje po Petju in druženju z našimi de-tavci na začasnem delu v tuji-ni vedno dobro nauči.
Nasploh mora imeti 16 pev-cev obilo ljubezni do petja, da se vsak teden izmenično vozijo na vaje, enkrat v Erlangen, drugikrat pa spet v Ntirn-herg. Kot pravi pevovodja Te-thent, se je pesem že kar zakoreninila v srcih pevcev, ki so zvečine zelo obremenjeni z delovnimi obveznostmi. Zato radi prihajajo na vaje, še bolj pa so včseli nastopov na prireditvah drugih jugoslovanskih društev in na mednarodnih koncertih v mestih, kjer živijo. Posebno pa so zdomci ve8eli povabil iz domovine, saj
jim vlivajo nov pogum in poglabljajo veselje do petja.
“Naša največja želja je, da bi sodelovali na regionalnih revijah pevskih zborov naših obeh pokroviteljev. Sam sem že kot mlad fant rad prepeval v zboru in rad sem imel glasbo. Veselje do petja pa seveda na tujem ni prenehalo. Zavedal pa sem se, da bom kot amater težko kos zahtevni nalogi pevovodje. A vseeno nikoli nisem obupal. Posebno sem bil vesel, prav tako pa tudi drugi pevci, da nam je pokrovitelj iz Krškega poslal pred našim jubilejnim koncertom za en teden na pomoč zborovodjo Janka Avsenaka iz Brestanice. Pod Avsenikovim strokovnim vodstvom smo trdo vadili in izpilili precej naših pesmi, da jih zapojemo bolj ubrano in lepše zvenijo za uho poslušalcev,” pripoveduje Alojz Tement. In res smo po nastopu združenega moškega pevskega zbora „Simon Jenko” in „Miško Kranjec” ter slovenskega moškega pevskega zbora domači zvon iz Stuttgarta (pevovodja tega zbora je Damjan Jejčič), ki prepeva že 21. leto, lahko slišali za pevce iz Ntirnberga iz Erlangena kar laskave pohvale, češ da je bil njihov nastop celo za spoznanje prepričljivejši, bolj ubran kot pa tisti od zbora z mnogo daljšo tradicijo. Mimogrede: Domači zvon ima celo’ svojo LP gramofonsko ploščo, snemal je že za nemško televizijo,
ne lo-ij- i
Tl
ns
ib-
•o-nj' ke rš-ib-'0-:b' lib i ornimi
io-
Zakaj pa ne sneg v juliju?
:li-
LČO
im
«3'
or-
3ib jd> i
pe-1 ra-ta-iaj' i ib
za-Bo; osti
>n°
iga-i)e ato ili-i ter j tro-, de;
»ral 00° ,
, je : M :
ne- > Irana;
•ala
S
$ n» ini bir-
e m
te-
i!,N
Letošnjega 1. julija so v ok-.lra turistične prireditve »Iz B,®hanj8kega koša« začeli v rebnjem Tabor likovnih sa-norastnikov Jugoslavije in ta aAu° nie§ova vrata že zapr-■ Ob letu jih bodo organiza-rh trebanjskega umetniške-sa srečanja spet na stežaj uprli. Taka vsakoletna priha-I R)a in odhajanja likovnikov amorastnikov so Trebnjemu hi *i 0 z*ez'a pod kožo. Kdor pnai el zyedeti za smisel doli „5 . v. ki so se v razdobju uobrth dveh desetletij zvrstili n^c^Hjski umetniški delav-Cl, bi lahko svoji radovedno-1 ustregel kar s pojasnilom ni»i/Sednika skupščine treba-jske občinske kulturne skup-Tok11 ®taneta Novaka: »Namen aoora je zbrati likovnike “amorastnik iz domovine in nia e! lU(Ji medsebojna izmena9 *zkušenj.« Kar je nastalo .Potiho tega cilja, kot je opi-OT uaibo1) na splošno, govori . ‘aborovem pomenu. »Tabor ena od večjih prireditev samorastnikov v Jugoslaviji. Z bare 2e tesno povezana tre-kn, t 9 Sa'erija samorastni-8t v.y Sloveniji je edina te vr-da N’ena zbirka nastaja tako, )i vsak udeleženec Tabora “Pusti eno delo. V galerijski 1„ lrki je 700 del avtorjev iz ce-boif 8Veta- To je nacionalno * gastvo,« pravi Stane Novak. lr°Vek 8 skrajno izbrušenim l S°V8kim občutkom bi take ni Sehe povedel v številke. Ko-
ta iov°Bdawar!ao! rTadllaOSla|f-dai £ le ti|t'erA>lhGa'er‘,abip;od 3
/M tf.pS.ta, ki bi jih darovalci na-I 6nd* Prav za t°.« odgovarja
Stane Novak na vprašanje, kam z umetniškimi deli, ko se jih bo sčasoma nabralo preveč za omejene galerijske prostore. Mogoče se bo tedaj, ko se jih bo nakopičilo preveč, zgodil v razdobju nekaj desetletij nov dogodek, morebiti bo današnja trebanjska umetnostna zakladnica dobila sestro v podobi nove galerije samorastnikov.
Toda o prihodnosti ne bi več, ostanimo raje pri letošnjem XXII. taboru likovnih samorastnikov. Dan pred njegovim uradnim zaključkom je bil spisek vabljenih umetnikov za dve imeni daljši od seznama udeležencev. Večino taborskih dni je v Trebnjem snovalo dvanajst umetniških duš. Spominov, pričakovanj in življenjskih poti, s čimer so povezana sleherna taka snovanja in iz česar se je napajalo tudi ustvarjanje na letošnjem trebanjskem likovniškem zboru, bi se nemara nabralo za debelo knjigo. »Ob priložnostnem obisku na letošnjem taboru je bilo zanimivo paberkovati po tem obilju, ki so ga v pogovoru razkrivali nekateri od udeležencev samorastniškega srečanja v Trebnjem.
Stjepan Ivanec iz Kladare v Podravini je bil letos na Taboru že dvanajstič ali trinajstič, ne spominja se čisto natančno. Z devetnajstimi leti je prvič prišel v Trebnje, poznejše število vsakoletnih obiskov ga dela za udeleženca trebanjske slikarske kolonije z najdaljšim stažem. Ivanec je slikar, že prek deset let si s čopičem služi kruh. Dela prodaja pretežno v tujino. Največ slika na steklo in tudi ob pogovoru, v katerem je nanizal pravkar predstavljeno poglavje za svojo biografijo, je upodabljal na tej podlagi. Pod čopičem mu je nastajal mini zimski pejsaž. »Pri slikanju me zanima svobodni pogled na svet,« pojasnjuje Ivanec in skozi to optiko je potlej tudi sneg v julijski vročini lahko vsakdanja reč.
Petar Petrovič iz Durdevca v Podravini, nikoli zadovoljen s tistim, kar naslika, ni poklicni
ravno pred jubilejnim koncertom pevcev v Niirnbergu pa je izdal še svojo kaseto.
No, povedati je treba, da gre Domači zvon le pohvaliti, ker se je edini odzval povabilu jubilanta na koncert (od osmerice zborov naših zdomcev v Nemčiji), ki naj bi prerasel v tradicionalno srečanje pevskih zborov naših zdomcev. Pa še to naj omenimo, da je po uradnem delu prireditve v dvorani St. Stefan Domači zvon iz Stuttgarta v sproščenem vzdušju dokazal svojo kakovost. Očitno so vse pevce, tudi iz nemškega mešanega pevskega zbora „Liederkranz 1860“ iz Wendelsteina, in občinstvo v dvorani še najbolj prevzeli gostje iz Slovenije — oktet Boštanjski fantje. Šoštanjčani, ki letos praznujejo srebrni jubilej, so znali spraviti dvorano na noge ne le z Zdravljico ob sklepnem delu koncerta. K nepozabnemu vzdušju je prispeval tudi Liederkranz 1860, pri katerem letnica označuje častitljivo starost nemškega zbora, ki ga uspešno vodi energična gospa Uta Adler. Nemški zbor je nastopil prvikrat družno s pevci iz Erlangena in Ntirnberga na jugoslovansko-nemškem srečanju v Gross-schwarzenlohe.
Naši rojaki so v uradnem delu koncerta toplo pozdravili učence dopolnilnega pouka slovenščine, šefa konzulata v Niirnbergu Mata Miloša, predsednika OK SZDL Krško Branka Pirca, članico predsedstva RK SZDL Darjo Lavtižar — Bebler, ki so jim voščili ob srečanju in jubileju zbora. Pisno so voščili še župnik iz Augsburga, ki tudi vodi zbor, slovensko društvo Krka iz Hannovra in zborovodja Janko Avsenak iz Brestanice. Omenimo še, da je oktet Boštanjski fantje podelil združenemu moškemu pevskemu zboru „Simon Jenko” in „Miško Kranjec” plaketo, delo mojstra Vladimirja Što-vička. Če ob teh, na prvi pogled zgolj protokolarnih zadevah preskočimo še pozdrave vidnejšim predstavnikom nemških oblasti in naših podjetij na Bavarskem, ne moremo mimo simpatične poteze gostje iz Ljubljane, ki je odkrito priznala, da očitno ni primeren čas in priložnost, da bi pojasnjevala ustavne spremembe, za kar so jo poslali. Zato pa je Lavtižarjeva znala pozneje s pevci tako lepo zapeti, da je kar niso hoteli pustiti nazaj v domovino.
PAVEL PERC
umetnik. Zaposlen je, delal je že kot zavarovalniški uslužbenec. »Ker nisem postal poklicni slikar v mladosti, je zdaj prepozno za profesionalizem. Pa tudi samouk sem,« Petrovič morda malce grenko odvrne na vprašanje, če bil bi samo slikar. Zanimivo je, kako najde motive za slikanje, za katero uporablja največ stekleno podlago. »Ko grem po terenu, zmeraj opazujem in vselej nosim s seboj polno vtisov,« pravi Petrovič, ko bi morda hotel povedati, da umetnik pač vidi več.
»Zmeraj več je žensk, ki se ukvarjajo s čim lepim,« upa Darja Lobnikar-Lovak, Ljubljančanka iz Zagreba. To lepo je zanjo slikarstvo, ki se mu poklicno predaja že tri leta. Kako gleda na to početje v povprečje zazrti svet, ki pozna žensko v tradicionalni vlogi gospodinje? »Prav je, da nismo samo gospodinje, če ženska čuti nekaj več, se mora to prebiti iz nje,« odgovarja Lobni-kar-Lovakova.
Stane Novak, že omenjeni predsednik iz Trebnjega, je tudi kipar in je bil zato udeležence Tabora. Njegov značilni kip, ki najbrž zgoščeno predstavlja avtorjeve svetove, je verjetno v lesu upodobljena utrujena dolenjska mati z otrokom v naročju in s košem na plečih. Letos je Novak zarezal v hrast nove like, v katerih je zlahka prepoznati pastirje in čredo živine, po kiparjevih besedah davnino. »Zdaj se ne bi mogel preživljati z umetnostjo, ker to uspeva samo uveljavljenim umetnikom. Moja želja za naprej pa je blizu poklicnemu kiparjenju,« pravi Stane Novak.
čeprav uradni seznam udeležencev Tabora ne vsebuje imena Katja Cugelj, je slikala med umetniki, ki so ustvarjali v trebanjski likovni galeriji, tudi Trebanjka s prav tem imenom. Ima dvanajst let, veliko veselje do slikanja in še večjo prijateljico v že omenjeni Darji Lobnikar-Lovak. Za zdaj torej ni razloga, da deklica z Odrge ne bi postala slikarka.
M. LUZAR
O
BALANTIČU
Pesnik France Balantič ni več prekleti poet, zaprt za zidom molka. Ni več brezimen v domovini, nič več njegove poezije bistveno ne določajo nalepljene politične ocene in njegove pesmi niso več narodoskrunsko ožgane od plamenov, ki so pogoltnili domobransko postojanko v Krajčevi hiši v Grahovem in pesnika z njo. Po izidu pesniške zbirke Mu-ževna steblika v domovini se Balantičeva poezija le pomika tja, kamor edino spada, v slovensko literaturo, in ne politiko. Ta premik je nedolgo tega zaznamovala tudi knjiga Franceta Pibernika Temni zaliv Franceta Balantiča, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.
Gre za literarnozgodovinsko študijo, prvo, ki se tako dolgo sporne osebnosti slovenske literature loteva zgolj in samo z orodjem stroke. Pibernik je za Balantičevo »portretno skico«, kot je svoje delo označil v podnaslovu, opravil obsežno raziskovalno delo. Pesnikovo življenje in delo je opisal na osnovi kritične raziskave različnega gradiva od pesnikove literarne zapuščine do revijalnih objav o njem, spominov, družinske korespondence ter pismenih in številnih ustnih pričevanj, kar vse literarnemu zgodovinarju koristno služi. Seveda je pri svojih raziskavah upošteval tudi emigranstko literaturo in vire.
Pibernik je odkril in zabeležil precej takega, kar bi se najbrž sčasoma za vedno izgubilo, predvsem v zvezi s pesnikovim tragičnim koncem. Med drugim pa je ugotovil tudi nekorektno popravljanje Balantičevih pesmi, napake v ponatisih in podobno.
Delo bo Pibernik nadaljeval, saj je knjiga Temni zaliv Franceta Balantiča bolj stranski proizvod strokovnjakovih raziskav. Končni cilj je pač znanstvena izdaja Balantičevega opusa.
M. MARKELJ
SVETLEČI
ZAKLAD
Ob 11. juniju se je le malokdo v slovenski deželi spomnil, da je na ta dan pred štiridesetimi leti umrl pesnik Oton Župančič, zadnji od velike četverice slovenskih modernistov. Edinemu mu je bilo dano dočakati ustanovitev slovenske države in živeti vsaj nekaj tle v okviru zvezne Jugoslavije, kar je bil sicer tudi daljni sen politika Ivana Cankarja. Župančič si med narodnoosvobodilnim bojen ni našil rdeče zvezde in odkorakal s partizani, kot je o storil njegov hrvaški stanovski vrstnik Vladimir Nazor, ampak se je tega boja udeležil iz ozadja — z umetniško besedo. Še v letu smrti je napisal verze, ki so vklesani v sarkofag narodnih herojev v Ljubljani.
Spominskih slovesnosti ob štiridesetletnici Župančičeve smrti, denimo razstav, recitalov njegove poezije ali česa podobnega, je tudi malo zabeleženih, saj jih skoroda ni bilo. Celo mimo Belokranjcev, iz katerih je Oton Župančič izšel, je šla ta obletnica nezaznamovano. No, ne povsem, spomnili so se je udeleženci tradicionalnega srečanja literatov začetni-
kov v Vinici kiso se tudi letos zbrali v Župančičevi rojstni hiši in na začetku prebrali nekaj njegovih pesmi v pesnikov spomin.
Neprizadetost in molk ob štiridesetletnici smrti Otona Župančiča je prekinila Cankarjeva založba, poslala med bralstvo knjigo Župančičevih pesmi in tako na časten, če ne celo edini pravi način počastila pesnika ob tej obletnici. Gre za Izbrane pesmi Otona Župančiča, kot jih je že pred štirimi desetletji uredil in izdal Župančičev mlajši sopotnik in častilec pesnik Janko Glazer, oziroma za ponatis tega dela. Ta knjiga zagotovo predstavlja najpopolnejši izbor Župančičeve lirike, vsega najboljšega in najznačilnejšega, kar se je temu mojstru pesniške besede narodilo v razmeroma dolgem ustvarjalnem obdobju.
Ponatis Glazerjevega izbora Župančičeve poezije ponovno zarisuje v našo zavest velikega poeta, ki je in ostaja temeljna postava slovenske poezije 20. stoletja. Ta poezija se svetli kakor zaklad, ki se je očistil od časa in izbrusil v diamant ter pomeni neprecenljivo dragotino tudi za današnje dni. In škoda bi bilo ponovno ga ne dvigniti in ga ne občudovati.
I. ZORAN
VRAŽJI
GLAS
Poznavalci kriminalk bodo hitro ugotovili, da zgodba, kot jo Aaron Kronski alias Tomo Rebolj razpleta v svojem kriminalnem trilerju Vražji glas, boleha za hudo napako; dogodki so popolnoma neutemeljeni, saj bi protagonisti pripovedi, namesto da morijo, nastavljajo bombe, razmetujejo denar in življenje ljudi za neko grafiko oziroma natančneje za napis na nji, popolnoma varno in z malo stroški lahko prefotografirali grafiko na razstavi in potem napis prebrali. No, sicer pa je v tem kavelj: sploh ne gre za pravo krminalko in triler tudi ne; avtor ni imel namena, da bi jo napisal. Priljubljeni žanr je le uporabil kot okvir za literarna hotenja, katerih domet je onkraj trilerja in kriminalke.
Do kraja zapiti junak, ki ga val dogodkov nosi po mestih Srednje Evrope in se zapleta v vse mogoče dogodivščine, pač ni okretni zasebni detektiv ne genialni policijski inšpektor. Je prej nekakšen Ahasver, ki blodi po robu med svetom pijanskih blodenj in realnim svetom, beži iz enega v drugega, a nikjer ne najde odrešitve in je pravzaprav niti ne išče, saj ne izhaja iz nikakršnega bistva in smisla.
Ko pisatelj nekje v romanu našteva naslove knjig na polici svojega junaka, med njimi tudi sloviti Lowryjev roman Pod ognjenikom, dejansko izpisuje svoje pisateljske vzornike. Morda bi lahko omenil še Jerofejeva. Vendar avtor vzornikov ne podlega, pisanje suvereno vodi v povsem svojsko stvaritev, ki jo bodo ljubitelji bizarnega branja z užitkom prebrali.
Knjiga je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Žamet. Zbirka je označena kot zbirka „mehkega, elegantnega in bizarnega blaga slovenske literature". Roman Aarona Kronskega vsekakor sodi vanio.
M. MARKELJ
CANKARJEVE
ČRTICE
Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga izbrane Cankarjeve kratke proze z naslovom Podobe iz življenja in sanj. Pravi cankarjanski naslov je knjigi dal njen urednik, literarni zgodovinar France Bernik, poznavalec velikega mojstra slovenske besede. Napisal je tudi tehtno spremno besedo Črtica — temeljna oblika Cankarjeve proze, v kateri ugotavlja pomembnost kratke prozne zvrsti v Cankarjevem pripovednem delu.
Črtica ni samo stalnica v vseh obdobjih Cankarjevega ustvarjanja, marveč je tudi nekakšen izvir in izliv motivov in tem; pisatelj jih je iz črtic razširjal v daljša prozna in dramska besedila, pa tudi obratno je človeške like in teme iz zgodnejših novel in povesti vnašal v kasnejše črtice. Tako je črtica tesno vpeta v vse Cankarjevo pripovedno delo.
Emjkrjr šiSRjg
Izbor obsega 95 črtic, razporejene pa so po časovnem vrstnem redu v sedem skupin, od pisateljevih zgodnjih črtic in vinjet, črtic iz zbirk Knjiga za lahkomiselne ljudi, Ob zori, Mimo življenja,
Za križem in Moja njiva do slovitih Podob iz sanj.
Četudi imamo Cankarja veliko natisnjenega, precej tudi različnih izborov njegovih del, pa take knjige doslej še niso imeli na voljo.
MiM
SVOJEVRSTEN
SPOMENIK
GASILCEM
Ob 120-letnici metliškega gasilskega društva, 34-letni-ci občinske gasilske zveze v Metliki ter 20-letnici Slovenskega gasilskega muzeja, ki je prav tako v Metliki, je rof. Jože Dular napisal knji-ico Zadnjih deset let, ki je posvečena prav omenjenim društvu, zvezi in muzeju. V i njej je avtor z natančnostjo opisal metliške gasilce, njihovo vestno opravljeno delo in vse dogodke, povezane z njimi, v zadnjem desetletju. , Knjižica, ki sta jo izdali in založili občinska gasilska zveza in Slovenski gasilski muzej, opremila pa Mladena Brancelj, je izšla v 400 izvodih.
To ni prvo Dularjevo delo o metliških gasilcih. Že ob stoletnici gasilskega društva v Metliki je napisal knjižico Metliški gasilci, deset let pozneje je izšla publikacija Dva jubileja, kot dolgoletni ravnatelj Belokranjskega in Slovenskega gasilskega muzeja ter tudi gasilski častnik pa je pred štirimi leti napisaj tudi Vodnik po Slovenskem gasilskem muzeju in gasilskih zbirkah Slovenije. Knjižica, ki je izšla pred kratkim, zaokroža niz Dularjevih publikacij o metliškem gasilstvu, ki mu je s tem postavil svojevrsten spomenik.
M. B.-J.
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so. ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni
Dolenjski
grabež
grabeža
četrt stoletja bo tega, kar so v Kopu, podjetju z malo denarja, ki je vsa leta životarilo na robu rentabilnosti, pognale korenine grabeža, ki je vsaj doslej še zmeraj dolenjski rekorder. Bržkone bo to ostal še nekaj časa. 48-letna računovodkinja Milena si je za takratne razmere prigrabila zares čedno vsoto denarja, nič več in nič manj kot 239 starih milijonov.„Vse se je po njenem pričelo tistega dne, ko je v pisarno vstopil takratni direktor in ji dal nalog, naj nekje najde denar za plačilo zunanjega sodelavca, ki jim je pripravil predlog statuta. Rednih sredstev ni bilo na voljo, zato je Milena v plačilnem seznamu popravila seštevek v rubriki bruto osebnih dohodkov, prispevkov in neto OD in na podlagi tako prirejenega seznama s čekom dvignila gotovino. Ob razdeljevanju plač delavcem v kuverte je razliko pridržala in jo nato sodelavcu izplačala. Pri tem se ji je porodila ideja, da bi kaj takega lahko počenjala tudi zase.
Milena, ki ji življenje ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bila že drugič poročena, a se je tudi ta zakon krhal, saj je mož rad pil, je rada živela udobno in razkošno, enako je želela tudi edinemu sinu. Rada je potovala, dopuste je preživljala po hotelih v Splitu in Dubrovniku, veliko je dala tudi na osebni videz in garderobo. Vse to pa seveda precej stane. In ob uvodnem primeru je Milena našla način, kako zadostiti
vsem željam Celih devet let je ponarejevala plačilne sezname, kar 105 jih je bilo na koncu takšnih. Zaradi zastaranja se je na sodni obravnavi znašlo „le“ 90 takšnih primerov. Skupaj je tako mimo plače vzela zase 2,384.404 din; sodni izvedenec je ugotovil, da v kar tridesetih primerih vselej več kot 30.000 din; poprečno je mesečno vzela kar okoli 20 odstotkov vseh v podjetju izplačanih osebnih dohodkov. Podjetje je bilo oškodovano za polovico vsega ustvarjenega dohodka, kajti na njene poneverbe so plačevali še prispevke, tako da je dejansko škoda precej višja, izračun kaže, da krepko čez 3 milijone dinarjev.
Najbolj zanimov je to, da je Milena vse to počenjala v pisarni, v kateri ni bila sama. S sodelavcem je celo navezala ljubezensko razmerje, da bi svoje početje lažje prikrila, z njegovo pomočjo je kasneje celo kupila zemljo in si postavila vikend, za katerega tudi od domačih nihče ni nič vedel. Prav tako ni nič sumljivega odkrilo kar 13 kontrol SDK; Milena je v očeh vseh ostala kot sposobna in dobra delovna moč. Aretirali so jo v hotelu Radin v Radencih, kamor je večkrat hodila na zdravljenje. Sprva je vse priznala, povedala je, koliko časa je poneverjala in kako, kasneje, po treh mesecih pripora, je zagovor spremenila. Pojasnila je, kako je po šestih letih poneverjanj njeno početje odkril direktor. Zagrozil naj bi ji, kako jo bo prijavil, če ne bo tega počenja-
la še zanj. On naj bi ji potem vsak mesec povedal, koliko denarja potrebuje zase, in temu primerno da je morala prirediti plačilno listo. Ko so kasneje kriminalisti opravili podrobnejšo preiskavo tudi v tej smeri, niso našli prav ničesar, kar bi takšno zgodbo potrjevalo, pokazalo se je, da je izmišljena in zlonamerna.
Da je senat novomeškega okrožnega sodišča zadevi prišel do dna, so bile potrebne tri obravnave, dvorana je bila vselej polna, še posebej Mileninih sodelavcev in sokraja-nov. Zgražali so se nad njenim razsipnim življenjem, nad njenimi dopustovanji po obmorskih hotelih. V zadnjem času si je kupila tudi nov avto, sin je imel dva mopeda in drag motor, poleg tega mu je privoščila še harmoniko, električne orgle in ojačevalec. Zase je imela osem dragih plaščev in petnajst torbic, da ostale garderobe ne omenjamo. Veliki senat novomeškega okrožnega sodišča je Mileno obsodil na 15 let zapora. Ob razglasitvi obsojenka ni niti trenila z očmi. Kmalu potem, ko je bila premeščena na prestajanje kazni v KPD Ig, je zaprosila za izredno omilitev kazni, vendar ji je vrhovno sodišče SRS vlogo zavrnilo. Šele ko je prestala že blizu polovico kazni, so novi zahtevi vendarle ugodili in ji čas bivanja za rešetkami skrajšali na 14 let in 6 mesecev. Mi-' lena je bila spuščena na pogojno svobodo kar štiri leta poprej, preden je odslužila kazen.
	
	w
Na lipi so igrali »rogači«
Zupančičeva Marija ali po domače Drenikova iz Hmelj-čiča pravzaprav noče nastopati v tej rubriki kot oseba, bolj ji je do tega, da bi enk rat le napisali nekaj o njenem kraju, za katerega meni, je vreden, da enkrat le pride v časopis. Pisati o kraju pa se da le preko ljudi, ki živijo in čutijo z njim. In Marija tak človek vsekakor je. Kajti tu, pod z vinogradi zasajeno Hmeljčarsko goro, ji je pred petinsedemdesetimi leti stekla zibelka, v vasici, ki je premogla nekaj večjih kmetij, še več pa revnejših bajt, ki jih je tolkla vsakdanja revščina.
Marija si je o tistih časih napravila tudi nekaj zapiskov: »Nekdaj je bila sredi vasi pri Jermanovih gostilna, na spodnjem koncu pri Lahovih pa mesarija. Poleg kmetij so imeli vaščani tudi vinograde. Jermanovi še v Skoplatih pri Gr-čevju. Najmanj dvajset kopačev je okopavalo trte več dni. Za to priliko so zaklali prašiča in teleta, pa še prekajenega mesa so prihranili za delavce ob napornem delu. Delavcev je bilo dovolj, saj so bile družine številne. Pri marsikateri hiši so bili še tete in strici. Takrat ni bilo služb. Strici in fantje so spali v hlevu, tete in dekleta pa v štibelcu, če ga je hiša imela, drugače v zadnji sobi. Otroci so spali v .rajspetelcu’, predalu na koleščkih, ki se je porinil pod posteljo. Nekateri fantje so šli v Tirole. Tako tudi Jože Bobič. Ko se je vrnil, je kupil v Novem mestu Žebljar-jevo gostilno. Ni mu ugajalo. Po treh letih je gostilno prodal in odšel nazaj. Vaščanom so se
zdela imena tistih krajev čudna in smešna, a so si jih zapomnili za rodove. V vasi ali bolje nad vasjo je cerkvica Marije Vnebovzete. Na žegnanju, 15. avgusta, se je trlo romarjev celo doli iz Hrvaške. Matere so nosile čisto majhne dojenčke s seboj. Bili sta dve maši: ena v cerkvi, druga zunaj v lopi. Na košati lipi so igrali ,rogači’, godci na rogove."
To je en izsek iz življenja kraja, ki ga je Marija doživela sama ali je do nje prišel po pripovedovanju, pa ga je zabeležila v svojo malo krajevno kroniko. Od svojega rojstnega kraja se skorajda ni ločila, saj je imela na kmetiji vedno dovolj dela. Nekdaj je bila to še precej večja stvar, pa je šlo z velikim gruntom tudi pri njih nekdaj tako, kot pri mnogih dolenjskih kmetijah. Prejšnji gospodarji so bolj skrbeli za mokroto v grlu kot za red pri hiši, pa je grunt skopnel. „Oče se je priženil sem iz Trebnjega," pravi Marija. „Pri hiši se nas je rodilo pet deklet. Bile smo bogaboječe vzgojene. Z materjo smo ponavadi hodile k maši na grad Hmeljnik, kjer so v kapeli maševali novomeški frančiškani. Drugi vaščani so raje hodili k farni cerkvi v Mirno Peč.
Marija tudi ne skriva, da je vera, vcepljena v mladosti, ostala živa v njej do današnjih dni. Imela pa je zaradi tega tudi nevšečnosti. Pred vojno — bilo je to leta 1935 — se je udeležila vsejugoslovanskega evharističnega kongresa v Ljubljani in v spomin na ta dogo-
Prvi narodni dom v Sloveniji
NovomeškiNarodnidom, kasnejši Sokolski dom, nekdaj ponos mesta in slovenstva, je danes samo še okostje stavbe, ki se ji vsake toliko poskuša vdihniti nekakšno kultuno vsebino. Zato je in prav vedeti, kako in kdaj je bila hiša sezidana, da bi se znali bolje zgroziti nad njenim sedanjim stanjem.
Novomeška narodna čitalnica je bila ustanovljena ob petstoletnici mesta leta 1865 in je z veliko zagnanostjo in požrtvovalnostjo svojih članov prirejala zabavne večere, gledališke igre, plese in izlete, naročala slovenske in važnejše tuje časopise (kar vse je zapisano v njenih pravilih) in s tem budila in širila slovensko zavest med meščani.
Prvo desetletje ni imela primernih prostorov za delovanje; selila se je iz enega gostilniškega podnajema v drugega. »Pomanjkanje za tako društvo silno potrebnih prostorov je, kakor se razvidi iz pomanjkljivih zapisnikov, napotilo dru-štvenike narodne čitalnice, da se zida Narodni dom,« je zapisano v poročilu odbora, ki je leta 1881 preiskoval začetke zidave. Pri tem je zanimivo, da so leta 1881 že tarnali nad nepopolne ohranjenimi komaj slabo desetletje starimi, danes bi rekli — arhivskimi viri.
Ideja o zidanju doma se je rodila konec leta 1872; 2. januarja 1873 so že izvolili odbor, ki je imel dolžnost poizvedeti, kako bi najeli denar za zidanje novega čitalničnega doma, 6. januarja pa so izvolili »odsek za stavbo lastnega domovanja čitalničnega«. Dopisnik je v Slovenskem narodu s ponosom zapisal, da bodo No-vomeščani prej kot v enem letu med vsemi Slovenci prvi imeli svoj narodni dom. Takoj so začeli tudi akcijo zbiranja denarja, najbolj vneti so podpisali dve menici po 500 goldi-
narjev, februarja pa so z oklicem pozivali domoljube, »da z ozirom na važnost tega podjetja za ohranjenje novomeške čitalnice in sploh središča za narodno gibanje ono podpirajo bodisi z darovi ali posojili«. Do 25 goldinarjev bodo vpisovali kot darila, nad 25 goldinarjev kot posojilo, kdor pa bo podaril najmanj 25 goldinarjev, bo vpisan v za to osnovano zlato knjigo kot ustanovnik.
Že tako) januarja je bila sklenjena kupna pogodba s Francem Bučarjem, hišnim posestnikom v Kandiji, za hišo z vrtom št. 145 za 1000 goldinarjev, maja pa so dokupili še hišico št. 170 od Helene Setina za 210 goldinarjev in hišo Frančiške Vepustek št. 146 z vrtom za 2000 goldinarjev. Glede načrtov viri omenjajo le plačilo 250 goldinarjev gospodu Kap-nerju (kupili so že izrisan načrt pri stavbeniku Kappnerju).
Že junija je bil na mestu treh podrtih hiš položen temeljni kamen za novo poslopje. Pri slovesnosti je dr. Žiga Bučar prebral »ustanovno pismo« z opisom razvoja narodne ideje na Slovenskem sploh in posebej na Dolenjskem in zgodovino novomeške čitalnice. To listino so vložili v kositrno skrinjico, ji dodali še slovenske in nekatere druge časnike in skrinjico vložili v temeljni kamen. (Poročilo v Slovenskem narodu)
Posamezniki, med njimigra-ščaki Karel Rudež, grof Barbo, vitez Schneid in premožnejši narodno zavedni meščani so posojali precejšnje vsote denarja, vendar je sredi leta 1875 še vedno manjkalo 3000 goldinarjev, da bi dokončali spodnji del in poslopje grobo ometali.
Do novembra tega leta so stavbo toliko uredili, da so ob desetletnici narodne čitalnice
14. novembra že lahko svečano proslavljali otvoritev. »Krasna ta zgradba bila je od zunaj vsa z zelenjem, mlaji, razno-bojnimi svetlinicami okinča-na in nad vhodom vabil je napis ,srčno pozdravljeni' najodličnejše narodnjake v preko vsake nade krasno okinčane notranje prostore«, poje slavo stavbi Slovenski narod.
Narodni dom je ostal nedo-' končan še nadaljnjih deset let, ko se je s prihodom dr. Albina
Poznika začelo zadnje obdobje gradnje. Leta 1881 je bil izvoljen za predsednika čitalnice, leta 1884 pa je bila na njegovo pobudo ustanovljena delniška družba Prvi Narodni dom v Rudolfovem. V pravilih družbe je zapisan njen namen: »da se dogotovi nedodelano poslopje .Narodni dom’ namenjeno v to svrho, da se v njem namestijo slovenska narodna društva«. Ali kakor je v letnem poročilu družbe za leto 1885 še bolj natančno zapisano: »Dokončati veličastno
stavbo I. Narodni dom, ohraniti jo prvotnemu namenu in tako ohraniti čast narodne stranke in vživotvoriti lepe nadeje zasluženih prednikov in vsigurati si stalno poslopje, katero bi bilo pribežališče za slovensko narodno petje, za umetnost in vedo in za politično in socijalno izobraženje slovenskih Dolencev.«
Temeljna glavnica je znašala 10.000 goldinarjev in je bila razdeljena na 200 delnic po 50 goldinarjev. Družba se je konstituirala šele po vpisu vseh
dek je na svoji zemlji v domači vasi postavila lesen križ. P° vojni, leta 52, pa so oblasti zahtevale od nje, naj križ odstrani. Ker se je upirala, češ da na njenem lahko stoji, kar ona hoče, so jo za nekaj dni celo zaprli, medtem pa so nagovorili nekaj fantov, da so znamenje odstranili. Za Marijo je stvar že zdavnaj prebolena io ji ne pripisuje več nikakršnega pomena, omenjamo jo le zato, da se spomnimo, kako nepotrebne in nepomembno stvari, z današnjega vidika gledano, seveda, so včasih netile razdore in zbujale v ljudeh občutek manjvrednosti in krivde.
Hmeljčič, Marija pravi, dab' moral biti pravzaprav Hmelj-čec, kot ga imenujejo domačini, ima svoje gasilsko društvo in svoj vodovod. Vsaka stvar ima tudi svoj vzrok. P°-
pa
sestniku Kolencu je v neurju strela zažgala kozolec z desetimi štanti, polnimi požete pšenice, da je pogorel do tal, s pridelkom vred. Drugo jutro, ko so pri sosedih zapeli mlačvem cepci, se je gospodar šele de bro zavedel katastrofe in # zjokal: „Sedaj smo pa berači-Potem se je zavzel, organizira sosede in prebivalce iz bližnjih vasi in tako je bilo kmalu ustanovljeno gasilsko društvo-Nekaj podobnega je bilo * vodovodom. V Hmeljčiču je = nekako šlo z vodo, saj so imel v bližini izvir Vešec in studenec Hmeljčice, drugače pa J bilo na Velikem in Malem kf'
gra VC mu Po-naj Voj me in i
PO:
jul
DC
681
KI
kri
vrs
U
NI
K/
0}
Ni
U
P?
'de
vn
no
sta
op
lu, kjer je bila le kapnica.
Na
Velikem Kalu, se spominja M8' rija, so v sušnem času tak' skrbno ravnali z vodo, da s° njej najprej oprali solato, p” tem pa v isti vodi še skuh8^ krompir v oblicah. Potem je teh krajih nastopila epidemij tifusa, zbolelo je veliko ljP“ ’ pri Barbovih na Vel. Kalu V sta umrli dve odrasli dekle1'
Mirnopeški kaplan Ravniku je zato na oblasti napravil Pr“j šnjo, ki jo je podprl ministu Kulovec, in tako je le pr'8 pomoč za izgradnjo vodovod Tega seveda ne bi bilo, če ne primaknili svojega tudi preD valci, zlasti še z ogromno Prl stovoljnega dela. Danes se lajh
ko postavljajo z enim od n8! j starejših vodovodov v cbčml
h« vef živ tej oči dv; osi ne cei nil Jaj bi v
Marija pravi, da je njen
oče
cei
Pr;
sfim pri vodovodu opravil kuf ^ 96 delovnih dni.	sat
T. JAkgb 5ir
u Po Nc
ko
Pr;
me
10,
Sa
Ijh
200 delnic. Delnice so se glesJ le na ime in so se vpisovale delniško knjigo. K vsaki dejo!' ci so sodili kuponi. Vsak delim ^ čar je imel delež na skupnemyra; imetju družbe, na njenem d°' j.a
bičku in izgubi.	... je
Glavnico je družba posod11
čitalniškemu društvu, ki je ‘
njo in s posojili viteza Schne' ^ da in gospe Slančeve stav°u j ^
leta 1885 dogradilo.	.
Delničarji se najbrž m8 I P' mogli nadejati velikega dob1: j “j čka, delnice so kupili, da D podprli narodno stvar. Las1 niki so bili iz Ljubljane, m škega, Semiča, Metlike, Litih Zagreba, Reke in iz vseh vec jih dolenjskih krajev; med n)1' mi so bile tako znane osebno sti, kot Janko Kersnik, Fra Šuklje, Ivan Hribar, dr. Vale11 tin Zarnik, dr. Ivan Tavčar, j
Leta 1904 je delniška družb na občnem zboru sklenila, d8 j se razide, in sicer tako, da c j talnica v desetih letih od Jet 1907 dalje odplača dolg z zre banjem 20 delnic na leto.
Narodna čitalnica je preh8 hala delovati leta 1925 (v pisniku je uporabljen izraz društvo narodna čitalnica 8
razdruži) in njeno prem- .. in nepremično premoženje I pripadlo Sokolskemu društv •
ično
I
Na veliko vlogo doma v reh
lucionarnem gibanju med
nama spominja plošča, ki ie 1 1953 vzidana na Pr
la leta	viiiucina *. o
čelju. To je bilo tudi edijlj dejanje počastitve, ki je je ’ dom deležen po vojni, in kančkom ironije lahko pref šemo zaključek članka o n j rodnem domu iz Dolenjskem lista 20. januarja 1951: »Isk(„
na in upravičena, vsestransk8
želja je, da se čimprej vrne I uporabi Narodni dom za 'K mene, za katere ga je z izp j„ j nim, mnogoletnim trudom ‘ j ogromnimi žrtvami postav narodno zavedno meščansh . Pozivamo predvsem mes1 ljudski odbor, da z vsem j*. jim vplivom pomaga doseč1 | vzvišeni namen.« Koga n pozovemo danes?
Vsi podatki so iz fondov rodne čitalnice in deim8^ družbe Prvi Narodni dom. .v ju hrani Zgodovinski arr\j. j Ljubljana — Enota za Dos1 ( sko in Belo krajino v Nov r \
mestu.
META MATIJE
VlC
nagrada v sotesko
Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral JANIJA vOVKA iz Soteske pri Straži in Ju za nagrado dodelil knjigo Podmornica Swordray, ki sta jo Opisala Clay in Joan Blair. Gre za v°jne spomine ameriškega podmorničarja. Nagrajencu čestitamo ln mu želimo prijetno branje!
Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 24. PjPja na naslov:	Uredništvo
dolenjskega lista, Germova 3, "SOOO Novo mesto, s pripisom
KRIŽANKA 26.
REŠITEV 24. KRIŽANKE
Pravilna rešite'. 24. nagradne K^zanke je, brana v vodoravnih
vrsticah takšna: ALE, STEIN, ljudožerci, APNO. TIEN,
”EIL, REKA, STRNIŠA, GO, KATALAZA, KIRKA, TOLAR, dNE, OTOLOGIJA, PAGANI-r1.1- item, ARON, SAMOJEDI, uRA, AN, TARAS.
tafii Po za-od-S da tna :elo volta-oje linj ne-i le tko jne ika ne-leh tri-
l bi 3lj' ifii-
;V0
tar po-rja se-še-triko eni jo-se
ar
ral lizalo vo. j a : še teli de-)e
Ca-1 Na Ja-iko l o V.
P®
tal'
iiia hr^6^a Ko je revščina, boli 'd1, v ?P^ne^e ljudje gledajo v nebo in P? «■ ..J1® Pomeni obljubljeno boljše e°'	. lenje na nebu, kakor pa martra v
mma
Človek more v svoji duši Rpst°vati najvzvišenejši vi-s skrajno nizkotnostjo Led popolnoma odkritosrč-
F. M. DOSTOJEVSKI
Vznesenost in groza življenja ta tako globoka zato, ker sta °PO|ena s smrtjo.
W. F. OTTO
NAGRADNA KRIŽANKA
rmMsmm
mu&mmto
KEM.
•BS."
JUG.
POPEVKA
MCA
INKOVSKI
VLADAR
MV&AM.
PREDSEDNIK
CARTER
IME
PEVKE
PRODNIKOVE
NEM.
KNJCEVNK
(ACHIM
VOH)
NASTAJANJE
KISA
KFM. SIMBOL ZA KALU
OBSEDENOST
MERILEC
ZRAČNEGA
TLAKA
P02RESNE2
GR ČRKA
SVETINOV
ROMAN
ŠPORTU
DVOBOJ
LUKA V BRAZILIJI
ST. GR. GORSKA VILA
“LJUDSTVO V MOOKINI ITAL MESTO (POŠEVNI STOLP)
VOJAŠKI
OOOELEK
RASTLINSKI
ZAJEDALEC
PREBIVALCI
POSAVJA
DUHOVNIK
MEDN. ' NOGOMETNA ZVEZA
MOLDAVIJE
BLIŽNJI
SORODNIK
IVAN
BORSTNER
PRITOK
RUSA
(SZ)
TEPEC
OVALNA
SKLEDA
VELIKO JE2ER0 V JV. AFRIKI
NASA
PEVKA
RUPEL
MIT.
LETALEC
SESTAVIL J. UDffl
ORODJE
2ANJCEV
PRIPOVEDNO
DELO
ZA POLTON ZVIŠANI E
IGRALEC
21G0N
SORAZ-
MERNA
RAZPORE-
DITEV
AVT.
OZNAKA
TUZLE
GORSKI
PREHOD
4
DESNI
PRITOK
DONAVE
Odkrili so »tihe okužbe«
Nova odkritja kažejo, da se okužba z aidsom lahko prikrije za precej časa — Nekaj dobrega v slabi stvari
Jtevščina postavlja največje hrame
^aivišja krščanska cerkev raste na Slonokoščeni obali — 200 milijonov dolarjev __vreden projekt — Marmor, barvna okna, beton, kolonade, plavalni bazen
življenje
. tpi i -—	w*kui ya mai ua v
rJ'S|° Zn' dolini. A ne obračajo samo d 'k nebu, iz svoje revščine in upanja tgajo proti nebu tudi svete stavbe, snovljenje njihovih upanj. Torej se cerk' Srne'' I-ttJIti, če ta čas največji
iTO-
tet ;Š19 ,d®
3 bi
;bi-iro-ah- biva
na svetu ne rasteta v Združe-
- »iv lasicid v L
j'n državah Amerike, Švici an na Ponskem, marveč na tleh, kjer pre-m, 'V4^,C.ei bolJ revno ljudstvo, jlif „ aJblizja nam je pač veličastna ač£ DZev,sv- Save- ki Je kot največja kat j! av°slavna cerkev zrasla sredi e°grada. O nji je bilo dovolj napi-ČŠE anegA tudi v našem časopisu je na ^raneh, kjer smo objavljali potopis -H C? Jugoslaviji, dobila svoj prostor. J v.ov° je le to. da so gradbeniki i oneno betonsko kupolo dvignili na jSi- 2.ravo mesto in da se je pod njenim ev ,n°^Čnim ob°kom že zbralo več kot [pi- o ' HO ljudi pri prvi maši. Cerkevsv. [Ili- n: Ve M arhitekte sicer ni nič vznemir-e®> v ra7e®a' Mn°gijo celo odklanjajo, saj do* v en gradbenega podviga, pri | j ^msopomagaliračunalniki.ko lHa l. ? ^ dviganje dvestotonske e ? y v*, e• n> prinesla prav nič novega. l®*’ k.„ lstvu je nekakšna povečana
rW 1 kva°nlka repl'ka starih srbskih eer-j Sn i. kl Pa uživajo vse drugačno
hi- tur t2vanie poznavalcev arhitekti vičen;0HTe:ah Pa se vsekakor upra-medv””i
i)®1. (fj ^ na podobne pridevke računa tu-®tj r . at°l'ška bazilika, ki raste tako Pl. j 0u ?. sredi divjine. Na Slonokoščeni doh 'ar,eVni devici, kjer narodni n- 62n e.k na Prebivalca dosega vsega
°liškn° atieV’ gradii° največjo kat-,b8‘ Ko cerkev na svetu.
d91 in j^*e*irS° i0 graditi pred tremi leti
Či- p J'" /aaj že skoraj dokončana. e0j Se_S.Vet’l' naJ bi jo že letošnjega P embra. Se pravi, da denar za
n^ui revno deželo ni bil noben Problem. Ve
Odpornik
pa se tudi, zakaj ne. in pobudnik gradnje
cerkve je predsednik države Felix Houphouet-Boignv. ki seje kot najstnik spreobrnil v katoliško vero. Cerkev Naše gospe miru, kot so jo imenovali, naj bi postala romarsko središče Afrike in branik pred prodirajočim islamom, ki silovito osvaja afriške dežele. V Afriki je po ocenah okrog 73 milijonov katolikov, kar je seveda le delec versko sicer muslimansko in animistično opredeljenega prebivalstva. V sami Slonokoščeni obali je katolikov le tretjina, 43 odstotkov je muslimanov, ostalo pa so animisti.
Cerkev so postavili blizu administrativnega središča države v Yamous-soukru, tako rekoč sredi grmičevja. Predsednik Boingy se je namreč že pred več leti odločil, da bo zgradil povsem novo prestolnico države. Njegovi odločitvi je sledil zahteven gradben podvig, ko so sredi džungle začeli postavljati novo mesto. Danes šteje prestolnica okrog 70.000 prebivalcev, kar je kaplja v morju, če prebivalstvo primerjamo s skoraj tremi milijoni prebivalcev naječjega mesta v državi Abidjan. Arhitekti, ki jim je bila dana naloga postaviti veličastno cerkev, in to, kot je želel zdaj 83-letni predsednik, pred njegovo smrtjo, so šli po vzor, to je treba priznati, k velikim mojstrom. Vendar so jih zgolj žalostno oponašali. Na afriških tleh ne raste arhitekturna novost, kot bi lahko ob razpoložljivem denarju zrasla in bi tako dejansko afirmirala afriško kulturo v svetu, ne, raste le inačica slovite cerkve sv. Petra v Rimu. Svojo vzornico afriška bazilika prekaša predvsem po merah.
Kupola bazilike sega v višino 160 metrov in je tako naj višja krščanska cerkev na svetu. Kolonada pred baziliko ima 128 masivnih dorskih stebrov, celotna površina pa obsega 3 hektare. Veliko dvorišče med kolo-nadama je tlakovno z granitom in marmorjem.
No. da bi glavnemu arhitektu Pier-
ru Fakhouryju ne naredili krivice, je treba zapisati, da le ne gre za čisto kopijo rimske bazilike. Tako po tlorisu kot po merah se cerkvi razlikujeta, res pa je, daje njuna zasnova enaka: prekrižani ladji in ogromna kupola na sredi ter velikansko dvorišče pred cerkvijo, ki ga oklepata kolonadni sprehajališči. Posebnost afriške cerkve pa so nedvomno bogata barvasta okna. Arhitekt si je cerkev zamislil kot baziliko luči i n jo z vseh strani obdal s 36 ogromnimi barvastimi okni, prav tako pa se kupola na vrhu končuje z barvastim steklenim pokrivalom. Ves barvni stekleni material je narejen ročno in skrbno po narejenih načrtih.
Čeprav je afriška bazilika prav po tem le nekaj svojstvenega in v afriškem soncu zares nudi posebno doživetje, ko lijejo slapovi barvaste svetlobe v sveti prostor, pa imajo kritiki hude pripombe tudi na ta edini izvrni prijem. Moti jih predvsem to, da so vsi glavni liki razen romarjev belopolti. In romarji so v glavnem podobni predsedniku.
Papež Janez Pavel II. septembra ne bo prišel blagoslovit veličastne afriške cerkve. A če bo kdaj prišel do tega svetega hrama, bo za njegovo udobje lepo poskrbljeno. Na voljo mu bo posebna rezidenca, ki jo gradijo prav za božjega namestnika na zemlji. Rezidenca ima 20sob,plavalni bazen in spremno poslopje s 40sobami za papeževo spremstvo.
Kaj bi drugega kot vzdihnili ob tem veličastju. Očitati pa Afričanom ne moremo prav nič, dokler se tudi naša revščina ponaša z veličastno novozgrajeno cerkvijo.
M. MARKELJ
Glasba škodi
Glasba lahko kultivira ljudi, lahko pa tudi škoduje zdravju. Predvsem to velja za glasbenike, ki se ukvarjajo s hrupno rockovsko in drugo popularno glasbo. Njihovo delovno okolje je pravo zvočno bombardiranje in napad na slušne organe. Varni pa niso tudi umirjeni filharmoniki.
Ojačevalci, ki bruhajo iz sebe preko 100 decibelov močne zvoke, lahko trajno poškodujejo glasbenikov sluh. Predvsem prihaja do poškodb notranjega ušesa, najpogosteje do uničenja elastičnosti slušnih dlačic. Niso pa redki primeri tudi bolj grobih okvar. Zato nekateri rockovski glasbeniki nosijo zaščitne naušnike, s katerimi se varujejo zvočnih eksplozij na odru, slišijo pa vseeno dovolj za opravljanje svojega dela.
A to še ni vse. Raziskava v osmih velikih orkestrih je odkrila, da tudi sicer bolj umirjena in manj hrupna klasična glasba ni brez nevarnosti za glasbenikovo zdravje. Raziskovalci so namreč pri polovici članov orkestrov odkrili tako imenovani glasbeniški sindrom.
Gre za bolezen, za katero so značilne bolečine v mišicah in sklepih oziroma v grlu pri pihalcih. Poleg teh razumljivih poškodb pri prekomernem igranju in vadbi pa veliko glasbenikov muči še nespečnost, potrtost in izguba spretnosti.
Zdravilo je eno samo: omejiti ukvarjanje z glasbo.
Ko so uvedli prva testiranja krvi na * aids, so strokovnjaki upali, da bodo s pomočjo testov lahko ugotavljali bolezen z odkrivanjem protitelesc že nekaj tednov po okužbi. Hitro in dovolj zgodnje odkrivanje okuženosti z virusom aidsa bi namreč zelo pomagalo pri preprečevanju širjenja bolezni, še posebno ko gre za prejemanje in dajanje krvi. Toda upanja strokovnjakov so se izjalovila.
Najnovejše študije (o tem smo v DL že poročali) so pokazale, da se pri nekaterih ljudeh antitelesca razvijejo veliko pozneje in da s sedanjimi testi ni mogoče ugotoviti, ali je bolnik dejansko okužen. Negativen test zatorej ne pomeni, da človek ni okužen z aidsom.
V študiji, ki je bila pred kratkim objavljena v New England Journal of Medicine avtorji menijo, da so tako imenovane »tihe okužbe« z aidsom, torej infekcije, kijih s sedanjimi testi nikakor ni mogoče ugotoviti, najverjetneje precej bolj razšiijene, kot ocenjuje stroka.
Ali to pomeni, da se okužbe širijo hitreje in v večjem obsegu, kot so epidemiologi doslej domnevali? Razis-
Umetnik naj bo neizprosno iskren.
J. VIDMAR
Ta strašna zmota, ki se ji pravi sreča!
D. H. LAVVRENCE
Televizija in vsi množični mediji samo ponujajo nadomestilo za resnično življenje.
T. SVETINA
Ko človek umre, šele zaživi v drugih.
B. HOFMAN
Pomlajene plošče
Računalniška obdelava starih posnetkov — Vi-soka kakovost
Dandanes so ljubitelji glasbe vajeni brezhibnih posnetkov in brezhibne reprodukcije na laserskih gramofonih. Zato jih toliko bolj motijo šumi in pokljanja na starejših posnetkih, ki pa so pogosto edino, kar je ostalo v arhivih od svetovno najbolj znanih izvajalcev klasične glasbe, jazza in popularne glasbe. So ljubitelji glasbe obsojeni na prasketanje in šume pri poslušanju najboljšega iz preteklosti? Nič več.
Doslej so bili sicer poznani nekateri načini za odstranjevanje nezaželenih šumov in prasketa iz starih posnetkov, venda ne filtri in ne mehanski posegi niso zadovoljivo opravili naloge. Prvo orodje seje ponudilo šele ta čas, in sicer z računalniki.
Dvoje softverskih podjetij, eno britansko in eno ameriško, je izdelalo računalniške programe, ki obdelajo stare posnetke in zagotovijo visoko kakovostne kopije brez šumov, prasketov in ostalih nezaželenih glasov. Tako obdelani arhivski posnetki so primerni za digitalno presnemavanje, torej bodo tudi zvoki s kompaktnih plošč na laserskih gramofonih popolnejši.
Poznavalci glasbe, ki so prisluhnili prvim računalniško obdelanim starejšim posnetkom, so navdušeni nad novostjo.
kovalci predvsem ne vedo, ali se okužba sploh širi z ljudmi, pri katerih ni protitelesc. Možno je namreč, da kljub »tihi okužbi« ti bolniki ne širijo bolezni naprej.
Druga, pozitivna plat odkritja »tihih okužb« pa je ta, da bo morda raziskovalcem prav preko tega pojava uspelo najti način, kake premagati aids. V fazi, ko ni protitelesc, je virus najverjetneje premalo močan, da bi načel imunološki sistem in sprožil simptome bolezni.
»Opazovanja, ki kažejo, da je pri nekaterih ljudeh infekcija kontrolirana vsaj za nekaj časa, odpirajo možnost, da bo nekoč mogoče premagati virus s protivirusnimi zdravili,« komentira nova odkritja William A. Haseltine z bostonskega Inštituta za raka.
Vendar pa dobre plati odkritja ne smejo zamegliti v bistvu skrb vzbujajočega dejstva, da so »tihe okužbe« praktično neugotovljive in da predstavljajo novo nevarnost v že tako dovolj nevarni in težko obvladljivi bolezni, ki slej ko prej še zmeraj ostaja neozdravljiva.
MiM
(Vir: Newsweek)
Hitra plastika
Med elitne športne avtomobile prihaja zanimiv novinec
Trg ekskluzivnih športnih avtomobilov ni velik, hkrati pa je tako rekoč povsem oddan znanim in proslavljenim izdelovalcem, kot so Ferrari, Corvetie, Lamborghini in Porsche. Priti na elitni avtomobilski trg z modelom še neznanega imena je kaj drzno dejanje. In nekaj takega se je lotil avtomobilski entuziast s poslovno žilico Warren Mosler.
„Vedno sem bil prepričan, da je mogoče izdelati avto, ki bo prekosil industrijsko narejene super športne avtomobile," pravi Mosler. In zdaj je tako vozilo poslal na trg.
Gre za model Consulier GTP, ki je v mnogočem zares nenavaden športni avto. Predvsem je vozilo zelo lahko, saj je razen motorja brez kovinskih delov. Narejeno je v celoti iz lahkih kompozitnih snovi in tako tehta vsega 1000 kg, kar je precej manj, kot tehtajo drugi pločevinasti super športniki. Zaradi majhne teže ima avto močne pospeške in zlahka dosega velike hitrosti. Temu je popolnoma podrejena tudi oblika karoserije, ki je narejena tako, da zrak pri velikih hitrostih potiska avto navzdol in mu omogoča dobro lego na cestišču in dobro izrabo moči motorja. Na lep videz pa konstruktor ni gledal.
Consulierja poganja 2.2-litrski Chryslerjev turbomotor, ki je nameščen za sedežema, vendar pred zadnjo osjo. Avto dosega hitrost 240 km/h, 100 km/h pa doseže v 5 sekundah.
Zanimiva je seveda cena, ki je v primerjavi s podobnimi avtomobili znanih imen precej nižja. Consulier stane 46.900 dolarjev, v luksuzni izvedbi pa 54.900 dolarjev.
Prav veliko consulierjev na cestah ne bo videti, saj iz tovarnice v Riviera Beachu na Floridi pride le eno vozilo na teden.
se I
;n®
3 j«
V®'1
V0-
Sl
»ro-in® bi' i
f N®'i
ega I
,r®-|
sk®
M
n®' ed' i i® i\\o t v®:
st®1
.v®'
it®
n®)
N®'
šk®
k'
h.v
3®)' ,
e®1)
i/lf f
Svet v številkah
SOFTVERSKA PODJETJA
CELOLETNI DOHODEK
■ocRoson
LOTUS
BORLAND
ASHTON TAT* KORDPgRFSCT AVTODB8K ■I V UIO DOLARJIH
ZNANJE SE PRODAJA — Da se splača prodajati znanje, morda J *PŠe dokazujejo veliki uspehi podjetij za izdelavo računalniškega v,'vera- Podjetja so vzniknila tako rekoččeznoč.zvečinebrezveliko m z®n<-'ga kapitala in seveda ne da bi jih prej načrtovali in v usnjenem izobraževanju zanje pripravljali kadre. Vzniknila so in naik i CP dohodek. Graf kaže lanskoletni celoletni bruto dohodek °U poznanih softverskih podjetij. Daleč pred vsemi je sloviti so \v°S°^' usPe^no Pa mu konkurirajo mnogo manjša podjetja, kot ^^ordperfect, Autodesk in Borland.
Z nekim profesorjem, ki je prišel na obisk v mesto, sva se zapletla v pogovor in povedal mi je, da so ladje tankerji iz različnih držav in da so med njimi tudi ameriške vojne ladje.
Hotel sem oditi na večji pomol, ob katerem so bile sidrane nekoliko večje ribiške ladje, toda vojaki mi tega niso dovolili. Za razlog prepovedi sem izvedel šele kasneje, ko sem zapustil Iran. V tistem pristanišču so bile usidrane posebne ribiške ladje, opremljene za polaganje min. V Newsweeku sem zasledil članek o »izredni ameriški akciji«., ki se je zgodila le en dan po mojem odhodu iz Bandar Abbasa. Ameriški helikopterji so bombardirali in zajeli eno izmed takšnih ladij med polaganjem min. Vseskupaj^so prikazali zelo napihnjeno, kot da je to bila bitka desetletja. Jaz sem videl te ladje; bile so res ribiške ladje, a nekoliko preurejene za polaganje min.
Ker nisem vedel, kaj početi v tem mrtvem mestu, in ^tudi rositi je začelo, sem se
odločil, da odpotujem nazaj v Teheran, od tam pa na Kaspijsko morje.
Po enaindvajsetih urah naporne vožnje smo prispeli v glavno mesto. Na avtobus, pravzaprav minibus za Ba-bol, je že čakalo kakšnih 50 ljudi. In ker gre v takšno vozilo le 12 ljudi, mi je bilo takoj jasno, da bo treba uporabiti komolce, da si bom z nahrbtnikom na ramenih priboril sedež.
Večina ljudi je na prevoz čakala že več kot uro. Nihče mi ni znal povedati, kdaj pripelje minibus. Edini, ki je za silo obvladal angleško, je bil neki oficir še iz šahovih časov. (Po revoluciji so vsi oficirji obdržali svoj status, vendar niso bili več zaposleni. Na dan jim plačajo približno 2 dolarja, s čimer se z družino le s težavo preživljajo.) Pravzaprav ne počne ničesar, saj nima časa, ker po njegovih besedah v Iranu poteka življenje le v čakanju. Za kruh je treba stati v vrsti več kot uro, za meso in druge prehrambene izdelke pa skoraj tri. Nikoli ne veš ločno, kdaj boš lahko odpo-
toval z avtobusom, saj so nekat^e linije razprodane že teden dni vnaprej.
Povedal mi je, da gre v Ba-bol obiskat brata, vendar ne ve, če bo sploh dobil prostor v avtobusu. Z žalostjo v glasu mi je dejal, da večina ljudi živi kot živali — iz dneva v dan, brez perspektive za boljše življenje. Prepričan je, da bo še huje, kot je, saj vojna ekonomsko hudo izčrpu-je državo.
Pogovor je prekinil nemir v množici, ko so ljudje videli, da prihaja minibus. Vsi so tekli proti njemu. Ko je voznik videl množico, je zapeljal na popolnoma drugi konec postaje in zakričal ljudem, naj se postavijo v vrsto, kar so tudi storili. Bil sem na repu vrste, zato sem se mirno odpravil proti vozilu in se usedel vanj. Voznik me je videl, vendar ni nič rekel, ravno tako ni nihče od čakajočih ugovarjal. Končno se je v vozilo nagnetlo še 12 potnikov in odpeljali smo se po vijugasti gorski cesti proti severu.
Pokrajina se precej razlikuje od puščavske nižine
južno od Teherana. Na edinem gorskem prehodu, ki povezuje sever države z glavnim mestom, sem opazil pet smučarskih vlečnic. Zvedel sem, da smučanje po revoluciji ni več tako priljubljen šport, kar je tudi razumljivo, smučarska oprema pač ni poceni.
Ko smo se spuščali ob reki po vijugasti, ozki cesti proti morju, se mi je končno ponudil odgovor na vprašanje, ki sem si ga večkrat zastavljal.
V vseh restavracijah je ena glavnih jedi riž. Za pridelovanje riža pa je treba precej vode. Nikjer dotlej nisem naletel na riževe nasade in vedno znova sem se čudil, od kod v Iranu toliko riža, da je na jedilniku skoraj obvezen. Skozi okno mtnibusa se mi je odpiral pogled na zelena, najprej majhna, nato velika riževa polja. Reke, ki pritekajo z visokih gora, nudijo zadosti vode za to rastlino. Polja namakajo še vedno na zelo primitiven način, vendar izkoristijo vsak kos zemlje.
POTA Ii\ STIf/
•J*
OB MOTORČEK — Anton Gimpelj je 5. julija zvečer pustil kolo z motorjem pred kinodvorano v Črnomlju in šel gledat film. Ko je bilo predstave konec, je ugotovil, da je motorček izginil. Škode je za 4 milijone dinarjev.
KOLESA NI BILO — Tomaž Cesar iz Štefana je 2. julija pustil kolo pred gostilno Dunja. Ko bi mu okoli ene zjutraj kolo spet prišlo prav. je ugotovil, da seje nekdo odpeljal z njim v neznano.
V DREZINO — Med 30. junijem in 5. julijem je nekdo vlomil v drezino, ki je last novomeških železničarjev, in odnesel pločevinasto škatlo z orodjem za popravilo proge in železniških vagonov. Škode je za 26 milijonov dinarjev.
DENAR IN PIJAČA — V času od 3. do 5. julija je nepridiprav vlomil v Dolenjkino delikateso v Novem mestu. Odnesel je nekaj več kot 300.000 din gotovine, pijačo in cigarete. Dolenjka je na škodi za blizu 7 milijonov.
TAT GRADBINEC — Med L junijem in 5. julijem je še neznani tat iz nedograjene stanovanjske hiše, ki jo Anton Flek gradi v Metliki, ukradel črpalko, 26 ventilov za radiatorje in še nekaj drobnega materiala. Škode je za 8 milijonov dinarjev.
Traktoristu ni bilo več pomoči
Jože Veselič iz Vrhovcev umrl v novomeški bolnišnici
ČRNOMELJ — Jože Veselič iz Vrhovcev se je 30. junija okoli pol druge popoldne peljal s traktorjem proti svojemu vinogradu na Mali Plešivici. Med vožnjo po rahlem klancu navzgor se je obrnil nazaj in nekaj popravljal na škropilnici. Traktor je medtem z desnim kolesom zapeljal čez rob ceste in se preko škarpe prevrnil 30 metrov v dolino. Veselič seje hudo ranil. 5. julija pa je v novomeški bolnišnici umrl.
DIANA ZGORELA
NOVO MESTO — Bojan Frantar iz Novega mesta je 2. julija okoli 23. ure vozil z diano po magistrali od Karteljevega proti Novemu mestu. V veliki Bučni vasi se je pričelo izpod pokrova motorja kaditi. Frantar je zapeljal ob stran, takrat pa je ogenj zajel ves prvideldiane. Požar so pogasili novomeški gasilci. Na vozilu (avto je letnik 1968) je za 5 milionov dinarjev škode.
NA PLOČNIKU PODRL DVA PEŠCA
NOVO MESTO — Zvonimir Hrovat iz Novega mesta je v soboto ob 19.40 vozil z osebnim avtom po Sokolski ulici proti Glavnemu trgu v Novem mestu. V križišču je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na pločnik pred trgovino Emona Dolenjka — Kekec. Pri tem je Mojco Arabadžija in Srečka Vavpotiča (oba iz Novega mesta) stisnil ob zid omenjene trgovine. Araba-džijevo in Vavpotiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Hrovata so preizkusili z elektronskim alkotestom, odrejen je bil odvzem krvi v novomeški bolnišnici.
j.
POČAKAL NA ARETACIJO — Potem ko je sredi Metlike trikrat ustrelil Janeza Pretnarja, je Branko Grahek mirno počakal miličnike.

NI MU BILO POMOČI — Čeprav so hudo ranjenega Pretnarja takoj odpeljali 1 novomeško bolnišnico, so bile strelne rane tako hude, da je naslednji dan umrl.
Streljanje sredi Metlike
Branko Grahek trikrat ustrelil v Janeza Pretnarja — Na kraju obračuna tudi novinar DL
METLIKA — V sredo. 5. julija, jeob9.3036-letni Rom Branko Grahek iz Svržakov s pištolo streljal v 52-letnega sonarodnjaka Janeza Pretnarja iz Gradca!
Grahek se je z družino pripeljal pred trgovino na Trgu svobode v Metliki. Žena je šla v trgovino. Grahek pa je ostal v bližni avta. Tedaj seje mimo pripeljal Pretnar in avto ustavil v bližini Grafikovega. Med Pretnarjem in Grahkom je prišlo do prepira, med katerim je Grahek potegnil pištolo in ustrelil v Pretnarja. Ta je začel bežati. Grahek pa je stekel za njim in še dvakrat ustrelil vanj. Pretnarja so z rešilcem odpeljali v novomeško bolnišnico kjer pa je 6. julija zjutraj podlegel ranam. Branko Grahek je v priporu.
Na kraiu medromskega obračunavanja je bil po naključju tudi novinar Dolenjskega lista Andrej Barteli. Del dogajanja je celo fotografiral, to. kar je videl, opisuje takole: „Ko seje obračun začel, sem telefoniral iz Brinčeve cvetličarne. dobrih 100 metrov od kraja streljanja pred Kraševo trgovino. Na cesti pred trgovino je stal človek s pištolo v roki. Takoj zatem je pripeljal miličniški avto; iz njega je skočil miličnik in stekel k človeku s pištolo. Ta je, očitno čakajoč na miličnika, pištolo mirno izročil in se brez upiranja usedel v miličniki avto. Kakšnih 30 metrov naprej pa je v jugu sedel obstreljeni in hudo ranjeni Pretnar, ob njem je stala njegova žena in vsa iz sebe kričala, da ji mož umira in da naj vendar kdo pomaga. Šipa na levih vratih Pretnarjevega juga je bila od strelov razbita, preluknjana je bila tudi šipa na desnih vratih, Pretnar pa je močno krvavel iz. trebuha, vendar je bil pri zavesti. Očividci
so povedali, da se je prepir med Romoma začel na metliškem Trgu svobode. Grahek je stekel do svojega avtomobila, vzel iz njega pištolo, Pretnar pa je medtem skušal uiti s svojim avtom, a ga je Grahek dohitel in prvič manj ustrelil pred Pekovo trgovino, potem pa na najožjem delu ceste pred Kraševo trgovino še dvakrat.
Ko so aretiranega Grahka v mili-čniškem avtu peljali mimo hudo ranienega Pretnarja, se je Pretnarjeva žena Olga vrgla na avto in kričala: .Branko, moža si mi ubili’ Kmalu zatem je prišel rešilec in Pretnarja so v spremstvu zdravnika odpeljali v novomeško bolnišnico.
Ljudje, ki razmere bolj poznajo, so vedeli povedati, daje do tega strel jana-ja prišlo zaradi nerazčiščenih starih računov med obema Romoma. Branko Grahek je do sedaj veljal za človek a. ki ni povzročal težav in z njim miličniki niso imeli opravka."
POVZROČITELJ
NESREČE
POBEGNIL
NOVO MESTO— Boris Kovačič iz Žabjeka je 8. julijaob 21.40 vozil z osebnim avtom iz Straže proti Novemu mestu. V Prečni je v blagem levem ovinku zapeljal v levo in z levimi kolesi vozil po robu leve polovice vozišča. Takrat je iz
Stisnilo
nasprotne smeri pravilno pripeljala Železnik iz. Novega
ga je do smrti
kolesarka Darja mesta. Kovačič jo je zbil in nato z nezmanjšano hitrostjo odpeljal proti domu. Našli so ga spečega, poškodovana škoda pa je stala pred barako. Železnikovo so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju.
Franc Krhin iz Gradišča se je ponesrečil z delovnim strojem
STARA BUČKA — Franc Krhin iz Dolenjega Gradišča je 6. julija popoldne vozil z delovnim strojem greder iz Radulie proti Škocjanu. Ž njim je bil v kabini tudi njegov sodelavec Jože Kralj z. Zajčjega Vrha. V Stari Bučki je Krhin na kraju, kjer se cesta nekoliko zoži, zapeljal v levo in nato preko 1.5 metra visokega nasipa. Vozilo se je prevrnilo na streho in nato na desni bok. Med prevračanjem je Kralia vrglo iz kabine. Krhina pa je stisnilo do smrti.
KOZOLEC POGOREL
DRUŽINSKA VAS— Minuli petek okoli dveh popoldne je začel goreti kozolec Jožeta Ivančiča iz Družinske vasi. V kozolcu je bilo okoli dve toni na pol pusušenega sena in 4 kubike smrekovih plohov in krajevcev. Ogenj so prvi opazili sosedje in začeli gasiti. Hitro so prihiteli tudi prostovoljni in poklicani gasilci ter ogenj ob 15. uri ukrotili. Vzrok požara še ni znan.
ZBIL JO JENA PREHODU ZA PEŠCE

V	ŠKARJE— Hendrik Mikelhauser iz Nizozemske je 3. julija dopoldne vozil z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. V Poljanah jedohitel kolono in začel prehitevati pred njim vozeči tovornjak. Ko je bil Nizozemec na levi strani ceste, mu je zosebnim avtom pravilno pripeljal nasproti Peter Breu iz ZRN. Vozili sta trčili in ranjena sta bila oba voznika in sopotnica v nizozemskem avtu. Gmotne škode je za 150 miliojnov dinarjev.
V	JAŠEK — Janez Kotar iz Strega trga se je 2. julija zjutraj peljal na kolesu
preblizu roba ceste zapeljal v jašek za meteorne vode in padel. Zaradi hujših poškodb so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
motorjem proti središču Trebnjega. Pri gostilni Špringer je zaradi vožnje
vožnje
KRIVO APNO— Na magistralo pri Bregani so 7. julija zjutraj z neznanega tovornjaka padle tri vreče apna. V prašno zaveso, ki je nastala, so eden za drugim z osebnimi avtomobili zapeljali Besim Melunovič iz Prijepolja ter še dva Turka. Avtomobili so zavirali, prišlo je do verižnega trčenja. Ranjen ni bil nihče, gmotne škode je za 180 milionov. Neznani tovornjakar je mirno odpeljal naprej proti Zagrebu.
NOVO MESTO — Martin Arh iz Novega mesta je 18. maja ob9.30 vozil z osebnim avtom od Mačkovca proti središču Novega mesta. Ko je v manjši koloni pripeljal do prehoda za pešce pri pokopališču v Ločni, se je pred njim ustavil tovornjak in dal prednost pešcem. Neznani voznik osebnega avta, ki je vozil za tovornjakom, je zavil v levo in ga prehitel. Tovornjak je po levi prehitel tudi Arh, na prehod za pešce je zapeljal v času, ko je bila na njem Vida Tramte z Rateža. Arh jo je zadel, peljal na pokrovu motorja še 16 metrov, nakar je avto ustavil in Arhova je padla na cesto. Zaradi hujših poškodb so jo odpeljali v novomeško bolnišnico.
POSKUS UMORA
METLIKA — V nedeljo dopoldne je neznanec skušal umoriti Roma H. B. (29 let) iz Rosalnic. H. B. je bil z ženo v romskem naselju Svržaki. Okoli 10.30 je šel v gozd na potrebo. Ko se je nekoliko oddaljil iz naselja, je počilo: nekdo ga je ustrelil pod desno ramo. H. B. so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Za veliko nagrado Krke
V soboto nočni kriterij na Drski, v nedeljo cestna dirka za memorial Milana Novaka — Cestne zapore
NOVO MESTO — Številni ljubitelji kolesarstva na Dolenjskem bodo v soboto in nedeljo zagotovo prišli na svoj račun. Novomeško kolesarsko društvo je organizator tradicionalne dirke za veliko nagrado Krke, prav z letošnjo pa želijo prireditelji tej prireditvi povrniti nekdanji ugled. Nič čudnega torej, če jim je zategadelj uspelo na start pridobiti vse, ki kaj pomenijo v jugoslovanskem kolesarstvu, na čelu z državnim prvakom Srečkom Glivarjem. Poleg njih so doslej potrdili svojo udeležbo še kolesarji iz Avstrije, Danske, Zahodne Nemčije in Češkoslovaške.
Letošnja dirka za veliko nagrado Krke se bo pričela v soboto ob 17. uri z nočnim kriterijem na Drski. Na 1000 metrov dolgi krožni progi — start in cilj bosta pred Dolenjkino samopostrežno trgovino — se bodo najprej pomerile članice, nato mlajši in starejši mladinci, start članov pa je predviden med 20 in 21. uro. Dodajmo še, da bodo morale ženske prevoziti 20 krogov, mlajši mladinci 30, starejši 40, člani pa 50 krogov. Pokrovitelj kriterija je krajevna skupnost Drska.
S posebno velikim zanimanjem pa vsi v nedeljo pričakujejo cestno dirko za že 12. memorial Milana Novaka. Precej govora je bilo o tem, da bo letos dirka potekala po novi krožni progi po Novem mestu, vendar je na koncu obveljalo, da bo tudi letošnji
memorial potekal, na tradicionalni progi med Novim mestom, Mačkovcem, Lešnico, Otočcem, Ratežem, Slatnikom in nazaj do novomeškega Glavnega trga. Start memorialne dirke, na katero bodo skupaj odšli člani in starejši mladinci, bo ob 9. uri na
• V času dirke za veliko nagrado Krke bo, razumljivo, moten tudi promet v Novem mestu in na okoliških cestah. Tako bo v soboto med 17. in 22. uro zapora prometa na Drski, v Šegovi, Volčičevi in Cesarjevi ulici, medtem ko bo v nedeljo med 8.30 in 12. uro za promet zaprt novomeški Glavni trg, zaradi mobilne zapore pa bo seveda promet oviran tudi na vsej progi, ki poteka skozi Mačkovec, Lešnico, Otočec, Ratež in Slatnik nazaj v Novo mesto. Na delu ceste med otoškim gradom in priključkom na cesto Šentjernej—Novo mesto bo popolna zapora.
Glavnem trgu, tekmovalci pa bodo morali prevoziti 7 krogov ali natanko 136 kilometrov. Upajmo, da novomeška vrsta na čelu z Glivaijem, Papežem in Robičem, ki so na nedavnem državnem prvenstvu slavili kar trojno zmago, ne bo dovolila presenečenja.
m.
Mali maraton za pokal Petra Klepca
Na progi od Broda n* Kolpi do Osilnice najbolj’ ši Zagrebčan Gradinščaj
Atleti
merili moči v Ljubljani
Z odprtega atletskega prvenstva Slovenije — Primc z diskom zmagal
LJUBLJANA — V petek in soboto je bilo v Ljubljani odprto atletsko prvenstvo Slovenije, na katerem so manjkali nekateri uveljavljeni tekmovalci, ki so ta čas na pripravah ali poškodovani. Vseeno so atleti dosegli nekaj obetavnih rezultatov in s tem napovedali zanimiv vrhunec letošnje atletske sezone. Med dogodki, ki bodo sledili, velja posebej omeniti varaždinski prireditvi — državno posamično prvenstvo konec julija in evropsko mladinsko prvenstvo konec prihodnjega meseca, balkanske igre članov in članic sredi avgusta in evropski pokal v začetku avgusta. Na dvodnevnem atletskem prvenstvu v Ljubljani, na katerem so sodelovali tudi dolenjski tekmovalci in tekmovalke, je Borut Bilač iz AK Koper s skokom v daljino 786 cm izboljšal svoj republiški rekord.
NEKATERI REZULTATI: prvi dan: ženske — 3.000 m: 1. Babič (Vel) 10:14,85,3. Udovč (IT Nm) 10:32,47 itd.; moški 1.500 m: 1. Živko (Vel) 3:54,54; 5. Fabjan (IT Nm) 3:38,72 itd.; 110 m ovire: Kabič (Tr) 15,03; 5. Rovan (Brež) 15,69 itd.; daljava: 1. Bilač (KP) 786 cm; 6. Rovan (Brež) 683. Drugi dan: ženske: 800 m: L Šmid (KAK) 2:12,98; 3. Kastelic (IT Nm)2:18,22itd.;krogla: l.Etjavec 14,80; 5. Hribar (IT Nm) 10,23; moški: 5.000 m: 1. Živko (Vel) 14:21,93; 2. Fabjan (IT Nm) 14:44,43; 3.000 m ovire: L Urh (Kam) 9:13,64; 5. Počič (IT Nm) 10:25,28; disk: 1. Primc (IT Nm) 54,36; 2. Janežič (Tr) 45,74 itd.; kladivo: 1. Kevo (Bre) 55,10,3. Žižek (IT Nm) 47,40; 5. Malnar (IT Nm) 43,48 itd.
NOGOMETNI TURNIR V SEVNICI
SEVNICA — Občinska zveza telesnokulturnih organizacij v Sevnici prireja na novem igrišču pri kopališču prvi turnir v malem nogometu. Turnir bov nedeljo, 16. julija, prijave pa bodo sprejemali do tega dne do 8. ure ali po telefonu (0608) 82-096 na sevniškem kopališču (Kristijan Janc).
NOČNI NOGOMET
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Na igrišču v Šmarjeških Toplicah bo 15. julija ob 17. uri nočni nogometni turnir. Prijave s prijavnino 250.000 din bodo zbirali na dan tekme do 16. ure na igrišču.
VODIJO BALINARJI Z MIRNE
NOVO MESTO — Občinska zveza za balinanje, ki združuje 9 klubov s 97 tekmovalci občin Trebnje, Novo mesto, Krško in Sevnica, je v letošnjem letu organizirala vrsto tekmovanj za prvenstvo Dolenjske. Izbijanja na balinišču na Mirni seje 11. junija udeležilo 16. tekmovalcev. Med najboljše so se uvrstili: Peter Juvan (Krka), DragoŠukunda (Krško) in Milan Škufca (Mirna). Teden dni kasneje so se posamezniki pomerili v balinanju v Krškem. Ponovno je bil najboljši Peter Juvan, Rudi Dimc in Cveto Moro (oba iz Krškega) pa sta zasedla drugo in tretjo mesto. V Novem mestu so sc 1. julija pomerile dvojice, vrstni red najboljših je bil naslednji: 1. Moro—Srovin (Krka), 2. Šukunda—Zekovič (Krško), 3. B. Kolenc — Tramte (Mirna).
Končni vrstni red spomladanske dolenjske lige je naslendji: 1. BK Mirna (47:13), 2. BK Krško (32:28), 3. BK Krka (32:28), 4. BK Svoboda Krmelj (23:37), 5. BK IM V (16:44).
NOGOMET V BRUSNICAH
BRUSNICE — V Brusnicah bo 16. julija turnir v malem nogometu, za katerega bodo žrebali pare 14. t. m. ob 20. uri v gostilni Mrak na Ratežu. Prijavnina znaša 150.000 din. Informacije dobite na tel.: 85-981 v večernih urah.
OSILNICA — KŠD Tone Ožbolt ' Osilnice in Atletski klub Kočevje sta 3.J"' lija organizirala prvi mali maraton za p0' kal Petra Klepca, in to na 18,5 km dw progi (neuradno so namerili celo 20 k® od Broda na Kolpi do Osilnice. Posvet"1 je bil tudi dnevu borca. Posebnost n®t>: tona je bila, da so se ga udeležili le tajg iz sosednje Hrvaške, medtem ko prijavlf nih tekačev iz Ljubljane ni bilo na stat1 Tekmovanje je potekalo v dveh katef® rijah, in sicer do 35 let starosti in nad ■J let. Rezultati: Do 35 let: 1. Andrej Grad"” čak 1,09.49, 2. Branko Pecik 1,1.1 Zvonko Gojevič (vsi iz Zagreba) itd-N*® 35 let: 1. Ivica Habuš (ZG) 1,12-38. -Rajko Šarčevič (RI), 3. Josip (RI) itd. Najboljši trije v posameznihI® tegorijah so dobili medalje. Nagrade' podelili le za skupne najboljše uvrstit* prejeli pa sojih: 1. Gradinščak — niihF dinarjev in pokal, 2. Pecik 400.000 din 3. Habuš 200.000 din. Tekmovanje* omogočili Snežnik Kočevska Reka, tj* stilana Kočevje, Trikon Kočevje in dne Pri organizaciji in izvedbi pa so pomaPj razen domačih članov KŠD še športm^j J lavci, organizatorji in sodniki iz Koče'r miličniki iz Kočevja in Delnic, gasile1, zdravstvena služba iz Osilnice ter drujpp
IZ KOČEVJA IN RIBNICE
KOČEVJE — Ob 100. obletnici organiziranega turizma na otoku Rabu, so rokometaši Itasa iz Kočevja gostovali na močnem medklubskem turnirju na Rabu, ki se je končal z zmago zagrebškega Medveščaka. Najboljši vratar na tumiiju je bil Stojan Gelze iz Itasa. Kočevci so dosegli take rezultate: Medveščak—Itas 32 : 22 (16:10), Itas—Zamet 18 : 28 (9:12), Itas—Rab 31 : 24 (16:10).
RIBNICA — Med vračanjem z 10-dnevnih rekreativnih priprav na Malem Lošinju so rokometaši češkoslovaškega prvoligaša Tatre odigrali prijateljsko tekmo z lnlesom-Rikom. Ribničani so igrali odlično in v celoti nadigrali renomiranega nasprotnika. Rezultat je bil 23:20 (9:9). Najboljša igralca in strelca v domači vrsti sta bila Ilc in Fajdiga s po šestimi goli.
MALI MARATON — Mali maraton' Broda na Kolpi do Osilnice, na katej,
so sodelovali le hrvaški tekmovali
uspel in ga nameravajo prihodnje C
ponoviti. Na fotografiji: medalj. (Foto: Primc)
Trdno v državnem vrhu
Končano kolesarsko cestno državno prvenstvo x Glivarjeva zmaga med člani — Uspeh žensk
IDRIJA, KOBARID — Po ne najbolj obetavnem začetku letošnje sezone so kolesarji novomeške Krke v zaključnih vožnjah letošnjega kolesarskega cestnega državnega prvenstva, kije bilo minuli konec tedna na Primorskem, dokazali, da sodijo prav v jugoslovanski vrh te športne panoge.
Krka je slavila že takoj po uvodni petkovi dirki na 138 km dolgi progi od Idrije skozi Tolmin, Novo Gorico, Ajdovščino, Col, Godovič nazaj v Idrijo, saj so njeni kolesarji v članski konkurenci pobrali zlato, srebro in bron. Zmagal je 23-letni Srečko Glivar in tako dodal svojemu najboljšemu rezultatu z državnih prvenstev, 3. mesto izpred treh let, še naslov državnega prvaka. V vodstvu KK Krka poudarjajo, da gre pohvala za dobro vožnjo celi novomeški ekipi, pri lem pa posebej omenjajo borbeno in požrtvovalno vožnjo Marka Kruljca. Med zanimivejše podrobnosti s petkove dirke sodi gotovo izreden Sprint Bonče in Papeža, v katerem je novomeški as prehitel domačina za 20 cm. Medtem ko sta v petek z uvrstitvama okrog 20. mesta pokazala solidno vožnjo
REZULTATI: člani: 1. Glivar 4:13$ 2. Robič -2:17; 3. S. Papež (vsi Krka)
4. Bonča (Sloga 1902) -3:22 itd. Sl mladinci: 1. Fink (Krka) 3:37,35;L. deb (Merx) -0,01; Kovačič (Met«1 Commerce) -1:08 itd.
jiiiiiititb; "I.VO nu.	v.|
Ekipni kronometer: ženske (20 k®''.
JUB Dol 29:38; 2. Krka -0:H- ’ Soča-Kobarid -0:21 itd. MI. ml#®*; (20 km): KRka 26:14; 2. Rog -MK Sava -0:30; 5. Metlika -0:48; itd. St. dinci (40 km): 1. Rog 50:32;
e, • j/Vi 1:05; 3. Metaliacommerce -4:12
(100 km): 1. Rog 2:05,30; 2. Krka 3. Sava -5:30 itd.
• KK Krka želi številčno okrepit' s j, žensko ekipo, zato vabi dekleta med 20. letom, da se vključijo v klub. ^
• 5. mesto metliških kolesarjev v^
r°g .
tudi Šebenik in R. Judež, jc Milan Eržen tokrat malo razočaral. Ze več kot uro pred
Glivarjem triumfom so se Novomeščani veselili zmage Finka med starejšimi mladinci. Vse je bilo odločeno, ko so mladinci zapeljali proti Colu, kjer sta si na strmini odločilno prednost pridobila Vodeb iz Celja in Bogdan Fink. Slednji je v Idriji odločil dvoboj v svojo korist.
Nedeljski ekipni kronometer za ženske, mlajše in starejše mladince ter člane je znova potrdil kakovost novomeškega kolesarstva. Na (eh preizkušnjah so zasedli Krkini mlajši mladinci 1. mesto, posebno razveseljivo pa je, da je novomeška ženska izbrana vrsta v svoji skupini osvojila 2. mesto. »Krkašicc« so vozile v povprečju prek 40 km na uro, kar je bilo pred leti članska hitrost. Kolesarke Krke so izpustile I. mesto le za 11 sekund. Če upoštevamo, da so prvič sodelovale na državnem prvenstvu, nam mali zaostanek veliko pove o kakovosti treningov. Najbrž je škoda, da niso mogle svojih sposobnosti pokazati še v posamičih vožnjah. Te dirke za ženske, kot tudi za mlajše mladince ni bilo, ker seje očitno zataknilo pri pridobivanju dovoljenj upravnih organov.
nem kronometru za ml. mladince P°' , precejšen uspeh, posebej še če verno, ^ vozili brez specialnih koles, običaji" take vožnje.	fr
• Zvezni kapetan je sestavil držav"-K,
prezentanco za SP v Chamberyu siej^ tošnjega avgusta. V ekipi so tud' ~ meščani Šebenik, Papež in Glivar, m. j nejši kandidat pa je tudi Robič. avgusta bodo imeli reprezentanti P"?^ na Dolenjskem. V strokovni ekip' "ur tudi Krkin klubski zdravnik Radosl«v
lič in Branko Bojane kot fizioterape
ZANIMIV NOGOMET NA STUDENCU jriP STUDENEC — Kar 18 ekip
občin: krške, laške, novomeške '	\
niške, se je pomerilo na tlir,^jgaJ' malem nogometu na Studencu,k vzorno pripravilo tamkajšnje »p‘ s(1c društvo. Zasluženo, čeprav a (dvakrat šele po streljanju Ka yojP strelov!) je s samimi zmagami prvo mesto ekipa Blokov iz jiil' pred Kafe barom iz Krškega t" ranjko in Taborniki iz Sevnice- •” lf nagrado, približno II kilogram^r žkim, pečenim odojkom, so se p" takem mastili Sevničani.
DOLENJSKI LISTI
št. 28 (2082) 13. julija

'TELEVIZIJSKI SPORED "
(
%
m
•••v
vX

PETEK, 14. VII.
16.15— 1.45 TELETEKST
6.30	VIDEO STRANI
16.40 POLETNA NOČ. ponovitev nadaljevank
8.00	DNEVNIK I
«05 POSLOVNE INFORMACIJE ‘810 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
J-J-10 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20-	05 NAŠE AKCIJE
a°A15 SVET nenavadnih SIL ARTHURJA CLARKA, angl. dok. ser'ja, 1/12
21-	00 KRIMINALNA ZGODBA, jjroeriška nanizanka, 5/20
21 50 DNEVNIK 3
22.15	POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA. 41/46
0.00 V IMENU LJUDSTVA, ameriški film
1.35	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30	Satelitski programi — 19.00 Alpski večer 89 (ponovitev 4. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče —
20.35	Mali koncert — 21.00 Pariz: Proslava ob 200-letnici francoske revolucije — 0.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Ljubo doma,
kdor ga ima — 9.00 Nedotakljivi (nanizanka)— 10.00 Športnik Billy —
10.30	Jubileji kulture (dok. serija) —
11.00	Cabaletta (resna glasba) —
11.45	Vojaki (dok. serija) — 12.40 Narodna glasba — 13.10 Risanka —
13.25	Poletne note — 14.25 Ljubo doma, kdor ga ima — 14.55 Znanstveni pogovori — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila— 17.55 TV koledar— 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa (6. del nanizanke) — 20.55 Vitezi svobode (L del dok.-glasbene oddaje) — 21.25 Dnevnik 3 — 21.45 Kulturni magazin — 22.50 Program plus — 1.20 Poročila
SOBOTA, 15. VII.
£55 — 1.45 TELETEKST £10 VIDEO STRANI j Roletna noč. ponovitev nadaljevanke
2 >0 TEDNIK, ponovitev *
8.00	DNEVNIK 1
9,5	POSLOVNE INFORMACIJE -^SPORED ZA OTROKE IN
'9-05 RISANKA
9.30	DNEVNIK 2 9.59 UTRIP 29-20 ŽREBANJE 3x3
S30 SLav°LOK ZMAGE, ame-nski film
^2.10 DNEVNIK 3
22.35	POLETNA NOČ
1.35	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
14.55	Berlin: polfinale pokala v vaterpolu — 17.00 Spored za otroke — 18.00 Evropski videogrami (oddaja o kulturi)— 19.00 Kako biti skupaj —
19.30	Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer: Giuseppe Verdi — 21.30 Poročila — 21.35 Oddaja o kulturi —
22.05	Športna sobota — 22.25 Slike časa — 23.10 Satelitski programi
TV ZAGREB
9.20	TV koledar — 9.30 Vrnitev
Sherlocka Holmesa (6. del) — 10.25 Ferdi (risana serija) — 10.55 Program plus (ponovitev) — 12.55 Risanka —
13.20	Beg brez konca (3. del nadaljevanke) — 14.20 TV razstava: Ico Polovic — 14.30 Zdravoteka — 14.35
Arabske pustolovščine (angl. mladinski film) — 16.10 Sedem TV dni —
16.55	Poročila — 17.00 TV koledar —
17.10	Dubrovniška trilogija (zadnji del gledališke predstave) — 18.30 Živali med nami — 19 30 Dnevnik —
20.00	Veliki proces (angleški film) —
21.35	Dnevnik 3 — 21.50 Zabava vas... — 22.40 Program plus: Polnočni krik (ameriški film) — 1.10 Poročila
NEDELJA, 16. VII.
— 13.55 in 14.35 _ 23.10
teletekst
9.00	VIDEO STRANI
OTROŠKA MATINEJA •0-30 BOLJŠE ŽIVLJENJE, 6. del nadaljevanke
‘L30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL BRANETA KLAVŽERJA
2.00	KMETIJSKA ODDAJA -00 SAN REMO 89, zabavno-fasbena oddaja
3.45	VIDEO STRANI
4.50	VIDEO STRANI '5-(» MARJANCA. 2. del zabavnoglasbene prireditve
‘5.55 ZAPISANI ŠOLI, 6. del nadaljevanje
17.00	DNEVNIK 1
17.05	POSLOVNE INFORMACIJE
17.10	OPIČJE NORČIJE, ameriški film
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ BO. PA NE VEMO, 4. del nadaljevanke
21.25	ZDRAVO
DRUGI PROGRAM
10.00	Danes za jutri in Odpisani (7. del nadaljevanke) — 15.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.05 Bel-lamy na vrhu sveta (2. del dok. serije) — 20.50 Poezija — 21.25 Prvenstvo
Jugoslavije v avtomobilizmu (reportaža) — 21.55 Športni pregled
TV ZAGREB
9.20	Poročila — 9.30 Nedeljsko popoldne /a otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalni program — 13.00 Rosovvski (serijski film) — 14.00 Nedeljsko popoldne —
16.30	Potopis — 17.05 Hišni posestnik (ameriški film) — 18.45 Risana serija — 19.08 TV sreča — 19.30 Dnevnik —
20.00	Kako se je kalilo jeklo (drama TV NS) — 21.00 Zgodbe za tihe noči (ameriški film) — 22.30 Dnevnik —
22.55	Program plus — 0.55 Poročila
ponedeljek, n. vil
12 00 teletekst
VIDEO STRANI 17 POLETNA NOČ. ponovitev '■40 MOZAIK: ZRCALO TEDNA
8.00	DNEVNIK 1
is m fOSLOVNE INFORMACIJE
8.10	MOZAIK: UTRIP fig^ORED ZA OTROKE IN
!o in R'SANKA
19-30 DNEVNIK 2
^•05 KJER jh OPOROKA, angleška
drama
21.05	OSMI DAN
21.45	DNEVNIK 3
22.10	POLETNA NOČ
1.10	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30	Satelitski programi — 19.00 Po brezkončnosti sveta: Azija — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Svet na zaslonu — 21.45 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Otroški program — 9.00 Poletni program — 14.00 Resna glasba — 15.00 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik —
20.00	Dramski spored — 21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.15 Program plus — 0.15 Poročila
Končno gledajo ljubljanski program TV
Novi pretvornik pokriva Poljansko dolino in del Hrvaške
PREDGRAD — Ljudje v Poljanski dolini ob Kolpi so bili do nedavnega, kar se sprejema ljubljanskega televizijskega programa tiče, popolnoma odrezani od sveta. Številni so imeli zelo slab sprejem, največ prebivalcev pa ga sploh ni imelo. Tako so lahko gledali le prvi zagrebški program, a tudi tu se ni niso mogli pohvaliti z najboljšim sprejemom.
Zato ne čudi, da so se prebivalci dveh sosednjih krajevnih skupnosti. Starega trga in Poljanske doline s sedežem v Predgradu, že dlje časa pripravljali na gradnjo pretvornika na Kozicah, ki je začel končno poskusno delovati 3. iulija letos. Kako velika je bila želja tukajšnjih ljudi, da bi lahko gledali slovenski televizijski program, pove že to, da so opravili vsa fizična dela pri napeljavi 2 kilometrov električnega omrežja ter zagotovili drogove, zgradili pretovrniško hišico, uredili več kot 300 metrov ozemljitev ter izkopali in zabetonirali temelje za stolp. RTV pa je zagotovila stolp in aparturo za sprejem 1. programa. Pridnim Poljancem so v denarju in materialu priskočili na pomoč tudi GG Kočevje in Novo mesto, Unior iz Zreč ter Snežnik iz Kočevske Reke. Želja ljudi pa je, da bi lahko spremljali poleg prvega tudi drugi ljubljanski program, vendar bi naložba po današnjih cenah veljala okrog 300 milijonov dinarjev, tolikšnega zalogaja vsaj za zdaj prebivalci ne zmorejo.
VINIŠKO POLETJE
VINICA — V nedeljo ob 17. uri bo v kampu velika prireditev, ki jo pripravlja Turistično društvo Vinica. Izbirali bodo najlepša dekleta za miss Kolpe, med gosti pa bodo nastopili: ansambel Romeo, Vlado Kalember, Majda Arh, sestri Dimnik, Toni Gašpe-rič, plesna skupina Kaj, Mojca Hočevar, pripravili so modno revijo izdelkov Novoteksa in Beti, kot gostja pa se bo pokazala tudi letošnja miss Slovenije Anka Kocmur.
Evropsko zlato brez sijaja?
Ob končanem prvenstvu Evrope v košarki
Letošnje evropsko prvenstvo v košarki je prvič potekalo po formuli osmih reprezentanc. Namen legajebii dvig kakovosti igre. To naj bi zagotovile tudi kvalifikacije, skozi katere so se reprezentance uvrstile v zagrebško končnico. Vendar so razlike med reprezentancami obstajale že v kvalifikacijah in nekako logična posledica tega so razlike na samem prvenstvu.
Evropsko prvenstvo je tokrat trajalo le teden dni. Minilo je neverjetno hitro in v čakanju finalne tekme med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kajti vsa ostala moštva so bila realno za razred slabša. Edina tekma, kije opravičila formulo osem, je bila tekma med Grčijo in Sovjetsko zvezo, ki je bila izenačena do zadnjega sodnikovega žvižga in v kateri so Grki dokazali, da uspeh pred dema letoma v A tenah, ko so bili evropski prvaki, ni bil naključje. V vseh ostalih tekmah pa so se zmagovalna moštva (predvsem Jugoslavija) superiorno „sprehodila“ do zmag.
Že dolgo namreč ni bilo tako superiorne reprezentance, kot je bila tokrat jugoslovanska. Pametno sestavljena, odlično vodena, dobro uigrana in z odličnimi posamezniki je pomenita nerešljiv problem za vse nasprotnike. S svojo igro je dokazala, da je obramba najpomembnejša faza igre v moderni košarki, iz katere potem izhaja hiter in organiziran protinapad kot zelo močno orožje za premagovanje nasprotnika. Igra v obmrabi je v popolnosti afirmirala tudi edinega slovenskega košarkarja v reprezenta-ci Jureta Zdovca, ki je navkljub strahu, da ne bo med dvanajstimi igralci za evropsko prvenstvo, odigra! eno od najpomembnejših vlog v reprezentanci.
Jugoslavija je z izredno mlado re-
prezentanco osvojila naslov evropskega prvaka. Igralcem je cena na svetovnem tržišču še zrasla, nekateri pa so celo kandidati za NBA ligo (Di-vac, Radja, Paspalj) in bodo verjetno lam tudi zaigrali. To je seveda veliko priznanje zanje, trenerje in jugoslovansko košarko nasploh, vendar pa neizprosno kaže na to, da tekmovanja nacionalnih reprezentanc izgubljajo pomen. V bistvu gre le še za prestiž, ki pa ga klubski in ten si (predvsem v Italiji. Španiji in ZDA) neradi priznavajo.
V prihodnjih letih se nam torej obeta velik odliv najboljših igralcev. Veliko jih že igra v tujini, zato je smiselno postaviti vprašanje, ali evropsko zlato res sije s polnim sijajem in se nam zato ni treba bati za prihodnost jugoslovanske košarke. Zato je tudi vprašanje, ali bo jugoslovanska košarkarska liga še vnaprej najmočnejša ali pa saj med na jmočnejšimi v Evropi.
Druga stvar pa je, da je bilo zlato doseženo na prelahek način. Tu obstaja dilema: ali smo res mi tako napredovali ali pa so drugi nezadovali. Prva alternativa povečuje sijaj zlata in nam daje no ve možnosti, kajti v klubih igra še veliko kvalitetnih igralcev, ki bi lahko uspešno igrali tudi v reprezentanci. Druga alternativa pa lahko zlato že na naslednjem velikem tekmovanju povsem razvrednoti, saj mogoče obstaja bojazen pred prevelikim samozadovoljstvom.
Najbolje je, da zlato na evropskem prvenstvu 1989 vzamemo realno, kot to, da smo v tem trenutku najboljši na stari celini. Do odgovorov na zastavljena vprašanja pa bomo verjetno prišli že po setovnem prvenstvu leta 1990.
MARKO GRANDOVEC
KILAVO POLETJE — Začetek letošnjega poletja je bolj kilav in deževna kresna noč je prej napovedala začetek jeseni kot poletja. Tudi s košnjo kmetje letos niso imeli sreče, saj je malokdo ujel toliko sončnega vremena, da se je krma dobro posušila. Takole v slogih čaka seno v dragi na Vinomeru pri Metliki. (Foto: A. Bartelj)
torek, i8. vii.
IM® — 125 TELETEKST
6.25	VIDEO STRANI
'2-55 videostran)' ponovitev
'8-00 DNEVNIK 1 ^POSLOVNE INFORMACIJE 18MonZAIK: DA NE BI BOLELO
Mi5d|P°RED za otroke in
Sss,
20.05	KLAN, 4. del nadaljevanke
21.05	OMIZJE
22.50	DNEVNIK 3
23.15	POLETNA NOČ
1.15	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
18.00	Beograjski TV program — 19.00 Hanka, Janko in Lucija (češka otroška folklora) — 19.30 Dnevnik —
20.05	Žarišče — 20.35 Žrebanje lota — 21.35 Zabavni torek
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Otroški program — 9.00 Poletni program — 14.00 Resna glasba — 15.00 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar— 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost —
19.10	Vreme — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Žrebanje lota — 20.05 Zveza (ameriški film) — 21.40 Dnevnik 3 —
22.00	Kontaktni magazin — 23.00 Program plu- — 1.00 Poročila
Izšla je »Suha krajina v ognju
Nova knjižica iz serije Prispevkov, ki jih izdaja Dolenjski muzej
Dolenjski muzej iz Novega mesta je v svoji zbirki Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini izdal že deveto knjižico z naslovom „Suha krajina v ognju" avtorjev Franceta Smrketa-Jošta in Slavka Dokla.
Slavko Dokl si je zadal nalogo, da pregleda in priredi zapiske oziroma gradivo Franceta Smrketa-Jošta o Suhi krajini med narodnoosvobodilno borbo ter jih predstavi javnosti. Dokl je iz celotnega in obsežnega
fREDA, 19. VIL
6 7s o,rl35 TELETEKST
16 is n’DEO STRANI
18.00	DNEVNIK 1^’ P°novitev '8 m	,nf°Rmacije
mejstvu slovenci v zanika ROBIN IN ROZI: GLASBE-
SKiBGA-BAH
ni?, EI.LM TEDNA: C1GUL1-M1-
a«d®SE7“ nl”,f
l?5 POLETNA NOČ ,25 VIDEO STRANI
^RUGI program
Dr,!? ?alelitski programi — 19.30 j>. n|k — 20.05 Žarišče — 20.30 23 ns'c® as^a — 21.05 Svet poroča — 2 °5 Satelitski programi
Tv ZAGREB
koledar — 8.30 Otroški prog-r 9.00 Poletni program — 14.(K) na glasba — 15.00 Izobraževalna p^aJa - 15.30 Poročila - 15.40 p «rxa,m plus (ponovitev) — 17.45 Št,,?nl a ~ l7-55 TV koledar — 18.05 tarn-ke m črke — '8.25 Dokumen-2nPastam — 19.30 Dnevnik 2 — Dn„ Tujčeve roke (film) — 22.35
' Omočili 23 00 Pr°gram P'US ~
fh mTRTEK’ 20* VH-
:66:g^™NjKST
Ite^NE^K
18 ir, »2?eovne informacije PR^OZA.K: PO SLEDEH NA-
28 (2082) 13. julija 1989
18.40 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	POVEST O DVEH MESTIH, 3. del nadaljevanke
21.00	TEDNIK
21.50	DNEVNIK 3
22.05	VREME
22.15	POLETNA NOČ
1.15	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
18.00	Beograjski TV program — 19.00 Čas, ki živi: Daki — 19.30 Dnevnik —
20.05	Žarišče — 20.35 Mali koncert —
21.00	Oči kritike — 21.30 Alpe-Jadran — 22.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Otroški program — 9.00 Poletni program — 14.00 Resna glasba — 15.00 Od Trogira do Maslinice — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Daleč si odšla. Kathy (zadnji del) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja —
22.05	Dnevnik 3 — 22.30 Program plus — 0.30 Poročila
IGRA Z
VŽIGALICAMI
TANČ A GOR A — V nedeljo je zaradi otroške igre z vžigalicami zagorelo gospodarsko poslopje Alojza Stefa-niča s Tanče gore. Zgorelo je novo ostrešje, uničenih je tudi 2400 kosov opeke. Ogenj so ukrotili gasilci PGD Dragatušin PGD Tanča gora. Škode je za 100 milijonov dinarjev.
Neverjetna moskovska dvojčka
Maša in Daša sta hkrati moški in ženska, imata dve glavi, dva zgornja dela telesa, vendar samo ene boke in dve nogi. Stara sta .39 let, živita na psihiatrični kliniki v Moskvi, resnica o njih je prišla v javnost šele pred kratkim, po zaslugi splošnega odpiranja medijskega prostora v Sovjetski zvezi.
Ni bilo nobene možnosti, da bi ju kot siamska dvojčka kirurško ločili, zato sta od rojstva prisiljena živeti to naravnost neverjetno skupno življenje.
Gibljeta se z berglami, o vsakem gibu pa se morata dogovoriti. Maša rad
po televiziji gleda hokej na ledu, Daše pa to ne zanima in takrat raje spi. Maša je ponoči često lačen, zato Dašo zbudi in skupaj gresta po kak keks. Oba trdita, da rada živita.
(Telefoto Tass)
gradiva izluščil najpomembnejše, to obdelal in tako na kratek in slikovit način dobil presek skozi zgodovino NOB in socialistične revolucije v Suhi krajini. Največ je govora o Žužemberku, središču Suhe krajine, ker se je tam med vojno tudi največ dogajalo. O njem je zbral največ gradiva tudi Smrke, in sicer kar dve tretjini. Precej pozornosti je posvetil tudi nastajanju in organiziranju bele garde, ki je bila ravno na tem območju najbolj močna. Poglavitni vzroki za to so bili velika zaostalost, revščina in nerazgledanost.
Dolgo časa je bila Suha krajina zapostavljena, »brez krivde kriva«, kot je zapisa! v zaključku Slavko Dokl, ravno tako Krajinčani, ker je prevladovalo mnenje, da so tamkajšnji ljudje v glavnem vsi sodelovali na strani reakcije. Kot povsod, so se tudi na tem manj razvitem območju slovenske zemlje pristaši delili. Iz tega zgodovinskega prikaza pa je moč ugotoviti, da jih je bilo precej na strani narodnoosvobodilnega boja. Ravno to pa je bil tudi eden od namenov Franca Smrketa-Jošta, da v svojem gradivu prikaže, da ni bila vsa Suha krajina »bela« oziroma na strani domačih izdajalcev. Zato je naredil pregledne tabele, ki so objavljene na koncu knjižice, v katerih je zbral številčne podatke o partizanih, padlih partizanih, talcih, žrtvah, internirancih, umrlih v internaciji, in domačih izdajalcih ter njihovo število padlih ali pogrešanih po bivših občinah Ajdovec, Dobrnič, Dvor, Hinje, Sela-Šumberk in Žužemberk ter posameznih vaseh v občinah. V Žužemberku je bil tudi eden prvih partizanskih napadov na utrjeno postojanko, skojevci so razbili mobilizacijo bele garde v začetku leta 1942. prva komanda mesta na Slovenskem je bila prav tako v Žužemberku, tik pred osvoboditvijo pa so prebivalci te pokrajine s pomorom skojevskega aktiva plačali veliko krvavo ceno. To je samo nekaj dogodkov, ki v povsem drugačni luči prikazujejo dogajanja v Suhi
krajini v letih 1941—1945.
Ta knjižica bo nedvomno prispevek k zgodovinopisju NOB in socialistične revolucije na Dolenjskem, ker je to prvo delo, ki obravnava Suho krajino skozi celoten narodnoosvobodilni boj, od začetkov naprednega gibanja pa do osvoboditve leta 1945. Do sedaj to območje v tem obdobju razen posameznih pomembnejših dogodkov še ni bilo obdelano niti predstavljeno širši javnosti. Zasluga za to predstavitev gre vsekakor tako neutrudljivemu, a žal že pokojnemu zbiralcu gradiva Francetu Smrketu-Joštu kot tudi Slavku Doklu, kateremu je to že tretja knjižica v zbirki »Prispevkov«, ki je Smrketovo gradivo obdelal, slikovno opremil in pripravil za objavo.
Izid te knjižice pa je tudi zahvala in izpolnjen dolg do Franceta Smrketa-Jošta, ki sije s svojim delom in vloženim trudom zaslužil, daje njegovo gradivo predstavljeno širši javnosti. Celotno gradivo obsega precej več strani, saj se je podrobno spustil v obdelavo in zbiranje gradiva za to obdobje. Zatobogradivo, ki se nahaja v Dolenjskem muzeju, nedvomno še v veliko pomoč tako pri pisanju monografije o NOB v Suhi krajini kot pri pisanju krajevnih kronik.
ZDENKO PICELJ
DOLENJSKEMU
MUZEJU
PLAKETA ZZB NOV
LJUBLJANA — Ob 4. juliju, drv <-vu borca, je med 29 posamezniki in številnimi delovnimi kolektivi plaketo Zveznega odbora ZZB NOV prejel tudi Dolenjski muzej v Novem Mestu, in sicer za prispevek na področju ohranjanja, razvijanja ter prenašanja tradicij NOB. za dobro sodelovanje s turističnimi organizacijami, s katerimi obiskovalcem predstavlja kraje bojev in dogoke iz NOB na območju Dolenjske, še zlasti pa za pomemben prispevek oddelka NOB pri zbiranju, urejanju gradiva in pripravah številnih razstav o NOB ter za publicistično dejavnost.
S. N.
DOLENJSKI UST

NOVA ZASEBNA TRGOVINA — Prebivalcem Starega Loga v kočevski občini se ni treba bati za oskrbo. Istega dne, 19. junija, ko je v tem kraju zaprl svojo poslovalnico Mercator, je v prizidku svoje hiše v Starem Logu odprla trgovino z mešanim blagom Jožica Zaletelj, prej prodajalka pri Mercatorju. Jožica ima svojo prodajalno odprto med osmo in dvanajsto uro dopoldne in med četrto ter pol sedmo uro popoldne, pravi pa, da pri njej delovni čas ni tako važen, saj jo domačini dobro poznajo in pridejo po blago pač takrat, kadar utegnejo. Svež kruh ima dvakrat na teden, ponudbo ostalega blaga pa bo prilagajala povpraševanju. (Foto: T. Jakše)
IMV NOVO MESTO TOZD TOVARNA POSEBNIH VOZIL obrat Suhor odproda osnovna sredstva. Ogled in plačilo 10% izklicne cene bo 20. 7.1989 do 10. ure dopoldne v obratu Suhor. Osnovna sredstva:			
za. št. Naziv osnov, sredstva	Št.	Moč v KW	Začetna cena din
1. elektromotor Rade Končar	35209	4	1,800.000
2. elektromotor Rade Končar	326653	3	1.500.000
3. elektromotor Rade Končar	254478	2,4	1,500.000
4. elektromotor Rade Končar	103292	5,2	2,200.000
5. elektromotor Rade Končar	374475	5,5	2,200.000
6. elektromotor Rade Končar	352255	1,1	1,000.000
7. elektromotor Rade Končar	334422	4	1,800.000
8. elektromotor Rade Končar	—	5,5	2,200.000
9. elektromotor Simens	11590670	7,5	3,200.000
10. elektromotor škoda	2180	1	1,000.000
11. elektromotor Škoda	—	3	1,500.000
12. elektromotor Škoda	—	4	1,800.000
13. visokofrekvenčni pretvornik	—	2,2	1,500.000
14. elektromotor Sever Subotica	124202	2,5	1,500.000
15. elektromotor Sever Subotica	516414	15	7,000.000
16. elektromotor Sever Subotica	NZK3	2,2	1,500.000
17. elektromotor Sever Subotica	NZK2/4	2,2	1,500.000
18. vodna črpalka Elekt. Kovina			
z motorjem	—	—	5,200.000
19. visokofrek. pretvornik Žičnica	—	1,5	1,000.000
20. kompresor z elel:. mot. 500 I	—	45	10,000.000
21. kompresor z elek. mot. 500 I	—	4,5	10,000.000
22. krož. žaga z elek. mot. dom. izd.	—	5	3,900.000
23. krož. žaga z elek. mot. dom. izd.		5	3,900.000
24. var. apar. CO2 z omarico			2,500.000
25. var. apar. CO2 brez omarice			1,500.000
26. tračna žaga z elektromotorjem		4,5	2.800.000
OPEKARNA - RUDNIK BREŽICE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
	CENA	PROMETNI
	DIN/KOS	DAVEK V %
SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1	11.800	21,5
SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1	3.210	21,5
BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1	4.440	21,5
CEPLJEN ZIDAK V PLOŠČICE DOLŽINA - ŠIRINA - DEBELINA	CENA	PROMETNI
	DIN/m2	DAVEK V %
250 x 65 x 20 ram	60.460	21,5
250 x 65 x 30 mm	63.070	21,5
250 x 65 x 40 mm	82.190	21,5
250 x 65 x 60 mm	123.020	21,5
250 x 65 x 80 mm	166.450	21,5
250 x 120 x 33 mm	102.470	21,5
290 x 140 x 40 mm	122.960	21,5
190 x 140 x 36 mm	128.940	21,5
VSE IZDELKE NUDIMO TUDI V BARVAH!
Za gotovinsko in avansko plačilo odobravamo kupcem 25% popusta. Za virmanska plačila pa 20% popusta.
ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN PROSPEKTE V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI TOVARNE PO TELEFONU 0608/61-798, 61-222.
IMV NOVO MESTO TOZD ADRIA OBRAT NOVO MESTO
VABI K SODELOVANJU
KV MIZARJE
za izdelavo in montažo zahtevnih sklopov prikolic Adria
Pogoji:
—	končana šola lesne smeri IV. stopnje
—	6 mesecev delovnih izkušeni
—	poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v Sdnehpo dnevu objave na naslov: IMV Novo mesto, TOZD ADRIA, kadrovsko-splošno področje, Zagrebška 20, Novo mesto.
404/28
•	Duh mora vselej zmagati nad me-čem. (Napoleon)
•	Civilizacije se ne ustvarjajo 1 udarci ravnila po prstih, ustvarjajos s konfrontacijo idej, krvjo duha, bok' čine in poguma. (A. Camus)
•	Pojmovanje, da lahko odkrijemo absolutni zakon zgodovine, je pred. vsem dokaz mišljenjske nerazvitost in nezrelosti. (M. Veselica)

A/
£3/A
DENARNO BLAGOVNA LOTERIJA
fflANSOCEANSKO REGATNO DRUŠTVO
1100
DOBITKOV
4?
£.
dobitek 3.000.000.000.—
18 dobitkov po 500.000.000.— obitkov po 300.000.000.—
8 dobitkov, avtomobil CBX 16 RS dobitka, potovanje s turist, agenc. 00 dobitkov, barvni televizor 100 dobitkov, videorekorder 00 dobitkov, jadralna deska 60 dobitkov, pralni stroj • 60 dobitkov, pomivalni stroj • 60 dobitkov, hladilna omara 60 dobitkov, štedilnik 500 dobitkov, multipractic
CENA SREČKE : 50.000 din
ŽREBANJE 26. AVGUSTA 1989 V PORTOROŽU

SPONZORJI:
gorenje bcimos koper j
l( ) A C	—i
	V

Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj n. sol. o.
TOZD KOMERCIALA
objavlja
prosta dela oz. naloge za:
1.	OPRAVLJANJE IZVOZNIH/UVOZNIH OPRAVIL — za 1 delavca
Pogoji:
~~ višja ali srednja izobrazba VI.A/, stopnje ekonomske ali družboslovne smeri
—	1 oz. 3 leta delovnih izkušenj
—	zunanjetrgovinska registracija
—	delo za nedoločen čas
2.	SAMOSTOJNA EKONOMSKO KOMERCIALNA DELA
— za 1 delavca
Pogoji:
—' visoka izobrazba VII. st. ekonomske smeri zunanjetrgovinske usmeritve " 3 leta delovnih izkušenj
~~ zaželjena zunanjetrgovinska registracija in znanje svetovnega jezika delo za nedoločen čas
3- EKONOMSKO-KOMERCIALNA DELA III. STOPNJE — za 1 delavca
Pogoji:
~~ visoka izobrazba VII. st. ali z delom pridobljena delovna zmožnost
~~ 1 leto delovnih izkušenj
—	delo za nedoločen čas
4.	OPRAVLJANJE PRODAJNIH OPRAVIL L STOPNJE — za 1 delavca
Pogoji:
~~ srednja šola V. stopnje ekonomske ali ustrezne tehnične smeri
~~ 4 leta delovnih izkušenj
—	delo za nedoločen čas
5.	VODENJE PREDSTAVNIŠTVA BEOGRAD — za 1 delavca
Pogoji:
~~ visoka izobrazba VII. st. ali z delom pridobljena delovna zmožnost
~~ 2 leti delovnih izkušenj
—	delo za nedoločen čas
6.	PRIPRAVNIKE VII. stopnje — za 3 delavce
Pogoji:
~~ visoka izobrazba VII. st. ekonomske usmeritve ~T delo za določen čas, za potek pripravniške dobe Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 8 dni po objavi. Kandidate bcmoo izbiri obvestili v30 dneh po izteku rokaza sprejemanje prijav.
400/28
BB beogradska banka
I temeljna banka IjllbljsnS
f.^ogradska banka Ljubljana obvešča varčevalce, da je v ■stih enotah, kjer je bilo doslej poslovanje le v dopol-anskem času, prilagodila poslovni čas potrebam varče-aicev tako, da bodo lahko opravljali svoje storitve v dopoldanskem in popoldanskem času.
agencijah Kostanjevica, Sevnica, Trebnje, Metlika, Mirna Pač m Brežice bo poslovni čas za stranke:
TT % dneh od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od '3.30 do 16. ure
77 ob sobotah od 8. do 11. ure. agencijah Ormož, Lendava, Radovljica, Škofja Loka, Vič, aoor, Grosuplje, Ribnica, Mozirje in v poslovni enoti Gorja Radgona — likvidatura bo poslovni čas za stranke:
'ureVpn^Q 20 ponedelika do Petka 0(1 ®- d0 ure m od
ob sobotah od 8. do 11. ure.
Parno, da smo s tem banko približali varčevalcem in jih 00enem vabimo, da nas obiščejo.
401/28
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime: ______________—------
Nlica in hišna št.: _____—---------—
P°stna številka in kraj.: ___________
*
ri °sebne izkaznice:________—-------
Lesni kombinat NOVOLES n.sol.o., Straža, Na žago 6 TOZD Strojna proizvodnja in oprema SIGMAT Brestanica
vabi k sodelovanju
1.	SAMOSTOJNE PROJEKTANTE (dva delavca)
Pogoji:
—	dipl. ing. strojništva
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj
2.	SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA (EN DELAVEC)
Pogoji:
—	dipl. oec.
—	ZTR
—	5 let delovnih izkušenj
3.	SAMOSTOJNEGA KMETIJSKEGA EHNOLOGA (EN DELAVEC)
Pogoji:
—	dipl. ing. kem. tehnologije
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj
4.	ORGANIZATORJA BAZE PODATKOV (EN DELAVEC) Pogoji:
—	dipl. el. ing. računalniške smeri
—	5 let delovne dobe
Od vseh kandidatov, ki se bodo prijavili na razpis, pričakujemo, da obvladajo dva svetovna jezika (enega aktivno in enega pasivno)
Kandidati naj pismene vloge skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, KSS, 68351 Straža
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa na KDR.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
OBVEŠČA
da namerava v okviru akcije »Iščemo dobrega gospodarja« prodati stavbe oziroma posamezne dele stavbe v občini Novo mesto, in sicer:
1.	mlin v Mačkovcu:
—	objekt stoji na zemljišču pare. št. 191/1, stavbišče v izmeri 410 m* in dvorišče v izmeri 381 m2, k.o. Ždinja vas;
—	je delno zaseden, trenutno stanujeta v njem 2 stranki v 1-sobnih stanovanjih, del prostorov pa je v najemu kot poslovni prostori.
Objekt je predviden za naslednje dejavnosti:
—	za mlinarstvo,
—	gostinski lokal s specializirano ponudbo,
—	specializirano trgovino s tehničnim blagom,
—	uslužnostno obrt — visoka tehnologija.
2.	objekt osnovna šola Globodol:
—	objekt stoji na zemljišču pare. št. 1481/2, stavbišče v izmeri 279 m2, k.o. Globodol,
—	stavba je nezasedena,
—	objekt je predviden za opravljanje gostinske dejavnosti in trgovine z mešanim blagom v pritličju, podstrešje in delno prostore v pritličju bo možno urediti za stanovanje.
3.	objekt osnovna šola Bela Cerkev:
—	objekt stoji na zemljišču pare. št. 266, stavbišče v izmeri 101 m2, k.o. Bela cerkev,
—	v stavbi začasno stanuje stranka, ki se bo izselila, ker gradi stanovanjsko hišo,
—	objekt je predviden za opravljanje gostinske dejavnosti in kmečkega turizma ali opravljanje mirne domače obrti.
4.	objekt osnovna šola Zameško:
—	stoji na zemljišču prc. št. 140, stavbišče v izmeri 340 m2, ko.o. Mršeča vas,
—	je zaseden (delno 1 stanovanje, delno pa poslovni prostori),
—	predviden je za opravljanje trgovine z mešanim blagom, za opravljanje gostinske dejavnosti ali opravljanje mirne obrti.
5.	objekt osnovna šola Karteljevo:
—	stoji na zemljišču pare. št. 300, stavbišče v izmeri 326 m2, vi. št. 552, k o. Zagorica,
—	stavba je zasedena (delno kot stanovanje, delno kot poslovni prostor),
—	objekt je predviden za opravljanje trgovine z mešanim blagom z gostinskim lokalom, možna je dejavnost s turistično vsebino (v bližini grad Hmeljnik), nadstropje je možno urediti kotstanovanjaaiisobeza turiste.
6.	žago Javornik —Dvor
—	stoji na zemljišču pare. št. 68/1, k.o. Stavča vas,
—	objekt je nezaseden,
—	predviden je za opravljanje specializirane gostinske dejavnosti oziroma dejavnosti v povezavi z lokalnim turizmom (gornja dolina reke Krke).
Pred razpisom javne dražbe vabimo vse interesente za odkup navedenih objektov, da v roku 15 dni po objavi tega obvestila posredujejo Komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto svoje pripombe, mnenja, predloge in opis dejavnosti, ki naj bi se opravljale v teh objektih. Navedeni objekti bodo oddani le namensko za opravljanje dejavnosti, ki bo opredeljena v razpisu javne dražbe.
Številka: 460-01-1/84-9 Datum: 5.7.1989
Za Izvršni svet skupščine občine Novo mesto: Predsednik: ADOLF ZUPAN
Komisija za delovna razmerja DSSS DO Novoles, lesni kombinat, n.sol.o. Novo mesto, Straža,
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
VODJA SLUŽBE RAZVOJNEGA MARKETINGA (1 delavec)
Pogoji:
— VII. st. strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog
—	aktivno znanje dveh tujih jezikov
—	ZTR
—	3-mesečno poizkusno delo
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, Kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa na KDR.
408/28
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občina ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
V 10.številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšel z datumom 20. junij 1989, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtno cono v Črnomlju
—	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA METLIKA
—	Odlok o podrobnejši določitvi pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti v občini Metlika
—	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Metlika za leto 1988
OBČINA NOVO MESTO
—	Popravki odloka in sklepa skupščine občine Novo mesto, objavljenih v 8. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1989
—	Sklep o pogojih, merilih in postopku za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevka za zdravstveno varstvo kmetov
OBČINA TREBNJE
—	Odlok o označevanju ulic, cest in trgov v naselju Mokronog
—	Odlok o zazidalnem načrtu za območje T6-2 — obrtna cona Trebnje
—	Odredba o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje
—	Odredba o dajanju soglasja k cenam
MEDOBČINSKE OBJAVE
—	Sklep o spremembi cen geodetskih storitev
V 11. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z
datumom 6. julij 1989, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Odlok o spremembni in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1989
—	Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
OBČINA METLIKA
—	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA NOVO MESTO
—	Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Novo mesto
—	Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
—	Sklep o javni razgrnitvi programskih zasnov za ureditveni načrt kamnoloma Cerovi log
—	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1991—1995
—	Odlok o spremembi območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče
—	Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto
—	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1989
mesto za obdobje 1986—1990
—	Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečnegradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Novo mesto
—	Sklep o spremembi sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989
—	Odlok o podrobnejši določitvi pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti v občini Novo mesto
—	Sklep o prenehanju javne poti k. o. Golobinjek
OBČINA RIBNICA
—	Popravek odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
—	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
—	Sklep o pogojih, merNih in postopku za oprostitev, zmanjševanje in odpisovanje prispevka za zdravstveno varstvo kmetov
—	Odredba o razporeditvi delovnegačasavupravnihorganih
MEDOBČINSKE OBJAVE
—	Odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje
Odlok o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin na območju občine Novo
V TFM TFV1NII HA C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI — ¥ I cm I cunu VHO £MNIIVIM prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 13. julija — Jolanda Petek, 14. julija — Jelena Sobota, 14. julija — Vladimir Nedelja, 16. julija — Dan tankistov Ponedeljek, 17. julija — Aleš Torek. 18. julija— Miroslav Sreda, 19. julija — Zlata
LUNINE MENE 18. julija ob 18.42 — ščip
kino
BREŽICE: Od 13. do 14. 7. (ob20. uri) ameriški akcijski film Rambo III. 16. (ob 18. in 20. uri) in 17. 7. (ob 20. uri) avstralski pustolovski film Krokodil Dundee 2. 18. 7. (ob 20.
uri) ameriško znanstvenofant. film Solarni bojevniki. 16. 7. (ob 20. uri) francosko-italijanski film Kaligula in Mesalina. 18. 7. (ob 20. uri)ameri-ški akcijski film Nevarna misija.
KRŠKO: 14.7. (ob 22. uri) italijanski erotični film Brezno strasti. 16. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Išče se živ ali mrtev.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. 7. (ob 20. in 22. uri) domača komedija Tesna koža III. Od 14. do 16. 7. (ob 20. uri) in 17. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno. Od 14. do 16. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zaljubljena sirena. 18. in 19.7. (ob 20. in 22. uri) ameriški pustolovski film Teksaški graničar.
ri) ameriška komedija Baby boom. ČRNOMELJ: 13. in 14. 7. (ob 20.
uri) mehiški grozljivi film Krvoločni ptiči. 13.7. (ob 22. uri) ameriška erotika Zaljubljena sirena. 16. 7. (ob 18.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 14. do 16. 7. (ob 18. in 20.uri) hongkonški film V zmajevem gnezdu. Od 17. do 19.7. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Nora misija.

motorna vozila
LADO 1200, staro 17 mesecev, prevoženih 14500 km, in TOMOS AVTOMATIK prodam. Hribar, Ratje 33, telefon dopoldne (061) 43-904. (2702-MV-28)
ALFO 33 1,3 S, letnik 1985, rdeče barve, prodam. Telefon (0608) 31-776. (P28-24MO)
APN 7, kot nov, prodam za 30%. Tel. (0608) 75-632. (P28-25MO)
R 4, star 10 let, obnovljen, registriran do junija 1990, in WVkombi, neregistriran. starejši letnik, ugodno prodam. Telefon 77-294. (P28-26MO)
Z 750, letnik 1977. moped APN 4, letnik 1985, in kompresor z dvema cilindroma, letnik 1986, prodam. Zvonko Gal, Veniše 35, 68273 Leskovec pri Krškem. (P28-27MO)
MOTOR MZ 250, star eno leto. prodam. Tel. (068) 52-468. (P28-29MO)
FIČKO, letnik 1985, in ZASTAVO 128, staro dve leti, ugodno prodam. Janc, Gor. Vrhpolje 82, Šentjernej. (2709-MV-28)
MOTOR APN 6, star eno leto, prodam. Cena po dogovoru. Tomaž Kastelic, Prečna 83, Novo mesto. (P28-30MO)
GOLF diesel, letnik 1983, kobilo ha-flinger, žrebca — kasača prodam. Tel. 27-740. (ček-MV-28)
R 4, letnik 1979, registriran do maja 1990 prodam. Tel. 27-796. (P28-33MO)
JUGO 55, letnik 1989, nujno prodam. Telefon (068) 44-845. (ček-MV-28)
MZ ETZ 250, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (068) 57-277. (2716-MV-28)
Z 101 GTL, letnik 1986, prodam ali zamenjam. Tel. 20-411. (2718-MV-28)
VISO CLUB, letnik 1982, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena 5 M. Vincenc Šušterič, Šmarjeta 11 B, Šmarješke Toplice. (2715-MV-28)
RABLJENO školjko za Z 101 za dele, rabljen mlin za zdrob MIO standard in nov trajno žareči štedilnik s pečico prodam. Želežnik, Kamni Potok 18. Trebnje, tel. (068) 44-842. (P28-34MO)
GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 44-406, ali dopoldne 44-920. (P28-39MO)
126 P, letnik 1987, prodam. Roman Lešnjak, Dobravica 21, Šentjernej. (P38-40MO)
Z 750 SC, letnik 1980, dobro vzdrževano, 73000 km, registrirano do 1. julija 1990, in novo vetrobransko steklo za Z 101 prodam. Tel. (0608) 81-940. (P28-41MO)
GOLF — JGLD, letnik 1985, in motor BT 50, letnik 1987, prodam. Tel. 25-894. (2732-MV-28)
R 4, star 20 mesecev, prodam. Janez Zrimšek, Lobetova 28, Novo mesto. (P28-43MO)
Z 101, letnik 1978, prodam. Nadu, Malkovec 1, Tržišče. (2733-MV-28)
R 5 TL, december 1975, in R 30, registriran celo leto, po ugodni ceni prodam. Ivanetič, Pod Trško goro 72, Novo mesto, popoldne. (2734-MV-28)
PRODAM JUGO 45A, letnik 1986. Tel.: 28-022.
PRODAM TOMOS automatic in APN4. ter Drikolico za osebni avto. Informacije Kovačevič Ivan, Šegova 8.
PRODAM JUGO 45, letnik november 83 ali zamenjam za manjše vozilo. Jeršin Janez, Vel. Bučna vas 2 (popoldne).
PRODAM JUGO 45, letnik 88. Šlaj-kovec Zdenka, Krka 44, tel.: 27-412. (P28-74MO)
PEUGEOT 305 SR za vrednost 7400 DEM prodam. Tel. 27-782. (P29-49MO) VW 1200, letnik 1972, registriran do decembra, prodam. Bogomir Gašparac, Vrhpeč 20, Mirna Peč. (P28-50MO)
126 P, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Kovačič, Cerovi log 50 B Šentjernej. (P28-53MO)
Z 101, letnik 1987, prodam ali menjam za večji avto. Tel. 86-150. (P28-54MO) 126 P, letnik 1983, prodam. Zagrebška 21, Novo mesto. Tel. 22-456. (P28-9MO)
R 4, letnik 1987, rdeče barve, prodam. Tel. 26-741 od 14. do 17. ure. (2747-MV-28)
JEEP z vgrajenim mercedes diesel motorjem prodam ali zamenjam za traktor TV s hidravliko. Tel. (0608) 31-487 do 15. ure. (P28-61MO)
JUGO SKALA 128, letnik 1989, prodam. Tel. (068) 65-307. (P28-62MO)
Z 101, letnik 1986, karambolirano, Z 126, letnik 1982, in ekspres aparat z mlinčkom prodam. Tel. 27-751 ali 65-471. (2749-MV-28)
ZASTAVO 750, dva kavča ter dva fotelja prodam. Tel. 24-037. (2751-Mv-28) GOLF DIESEL JX, letnik 1986, prodam. Simčič, Majde Šilc 18, Novo mesto. (P28-72MO)
MOTOR AVTOMATIK, PONY KOLO in kabel 3 x 2,5 prodam. Ivan Herič, Velika Cikava 20, Novo mesto. (2756-MV-28)
JUGO 45, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. (0608) 62-495 po 19. uri. (2755-MV-28)
SAMARO, julij 1988, prodam. Tel. 44-443, popoldne. (2753-MV-28) KADETT C letnik 1979 prodam. Prodam tudi opel rekord, letnik 1977, po delih. Tel. 41-116. (P28-64 MO)
JAWO 350, letnik 1988, s spojlerjem prodam. Tel. 41-116. (P28-65 MO)
126 P, letnik 1977, prodam. Tel. 73-094. (P28-67 MO)
LADO 1300 S, letnik 1977, registrirano do aprila 1990, prodam za 18 M. Tel. (0608) 81-806. (P28-69 MO)
126 P, star 4 mesece, novo motorno kolo Tomos BT 50 S in novo športno kolo ugodno prodam. Tel. 22-283, dopoldne. (2750-MV-28)
R 4TL, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 44-784. (2750-MV-28)
Z 101, letnik 1983, prodam. Udovč, Črmošnjice 35, Stopiče. (2738-MV-28)
R 18 TJL, letnik 1985, in Z 128, letnik 1987, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel. (068) 27-377 zvečer. (ček-MV-28)
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Ostrog 23, Šentjernej. (2746-MV-28)
Z 101,letnik 1978, neregistrirano, prodam. Branko Bohte, Uršna sela 12. (2748-MV-28)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefarlč.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Sudja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-
Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože
ncif
Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 90.000 din, na prvi ali zadnji strani 180.000 din; za razpise, licitacije ipd. 100.000 din. Mali oglasi do deset besed 70.000 din, vsaka nadaljnja beseda 7.000
din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Te-sfoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 In 23-610, naročniška
lefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 In 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
AVTOMATIK A3MS, letnik 1985, prodam. Tel. 85-127. (2744-MV-28) GOLF DIESEL, december 1984,126 PGL, letnik november 1988, in zaprav-Ijička prodam. Škaija, tel. (068) 49-327. (2745-MV-28)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 25-580. (P28-32 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1984-decem-ber, prodam. Tel. 26-378. (2739-MV-28) Z 750, letnik 1984, prodam. Virant, Stara vas 10, Škocjan. (2740-MV-28) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. Lindič, Brezovica 35, Šmarješke Toplice. (2742-MV-28)
Z 101 GTL 55 mediteran, letnik 1986, bele barve, prodam. Alojz Simonič, Čar-dak 3, Črnomelj, tel. 51-592. (P28-46 MO)
Z 750, letnik 1984, dobro ohranjeno, in 125 P, registriran dojunija 1990, prodam. Tel. 21-013. (P28-48 MO)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Jožef, Ločna 8, Novo mesto. (P28-76MO) MOTOR TOMOS 15 SLC prodam. Tel. (068) 49-732. (P28-16MO)
JUGO 45 E, star 30 mesecev, prodam. Tel. (068) 44-321 int. 303 dopoldne, (068) 44-713 popoldne. (P28-19MO)
Z 750, letnik 1981. obnovljen, registriran do maja 1990, prodam. Darko Pajk, Cesta Gubčeve brigade 18, Trebnje, tel. (068) 44-321 int. 303 dopoldne. (P28-18MO)
MOPED 14 M in črno-beli televizor Gorenje, star 4 leta, prodam. Špelič, Žužemberk 204. (2676-MV-28) MOTOR Tomos avtomatik, zelo malo rabljen, prodam. Ana Slak, Trška Gora 41, Otočec. (2677-MV-28) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Groblje 15, 68310 Šentjernej. (2680-MV-28)
TORI ENDURO 2, nov, prodam za 700 Dem, TOMOS avtomatik, odlično ohranjen, prodam za 700 Dem. Tel. (068) 24-638. (2681-MV-28)
MZ 250 TS prodam za 7 M. Telefon 22-388. (2683-MV-28)
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, novi trip, prodam po ugodni ceni. Telefon 42-058, popoldne. (2674-MV-28)
126 P, letnik 1980, prodam. Pavla Hočevar, Razdrto 2, Šentjernej. Telefon 42-560. (P28-13MO)
TOMOS 15 SLC prodam. Tel. (0608) 32-876. (P28-5MO)
VW 1300, starejši letnik, na novo registriran, prodam. Tel. (068) 51-094. (P25-49 MO)
LADO 1200 karavan, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 88-478, od 18. do 20. ure. (P28-3MO)
Z 101 GTL, letnik 11/85, rumene barve, prodam. Informacije na tel. (0608) 31-888 ali (0608) 32-715.(2671-MV-28)
ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do februarja 1990, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 43-637. (2669-MV-28)
ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Vel. Bučna vas 48 . 68000 Novo mesto. (2691-MV-28)
ZASTAVO 750, letnik 1980, in zastavo letnik 1977 S, obe registrirani leto vnaprej, prodam. Tone Rešetič, Pete-linjek 27. tel. 27-809. (2695-MV-28)
R 4 GTL, letnik 1984, registriran za eno leto, prodam. Telefon 43-748. (2696-MV-28)
126 P, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. 25-862. (2698-MV-28)
Z 750 LE, letnik 1985, prodam. Štefan Kastelic, Mihovec 6, Novo mesto. (2699-MV-28)
VISO 11 RE, letnik 1987, prodam. Tel. 84-869 (vsak delavnik po 21. uri). (2729-MV-28)
R 20 diesel, letnik 1981, registriran do 6. januarja 1990, ugodno prodam. Telefon 84-618. popoldne in v soboto dopoldne. (2728-MV-28)
ZASTAVO 750, letnik 1975, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. Tel. 26-721. (2723-MV-28)
R4, letnik 1984, prodam. Telefon 42-619. (2727EMV-28)
GUME Sava 155 x 13, nove, prodam. Telefon (068) 21-534. (2724-MV-28)
Z 750, 1985, prodam. Tel. 57-739. (2719-MV-28)
ETZ 250, avgust 1987, prodam. Jankovič, Slomškova 3, Brežice.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Tel. 26-380. (2721-MV-28)
službo dobi
ZALOŽBA Lipa Koper potrebuje akvi-
ziterje za celotno Dolenjsko. Prijave sprejema predstavništvo za Dolenjsko, Krško
tel.: (0608) 34-811 od 7. do 15. ure.
DEKLE za delo v kafiču zaposlim. Tel. (0608) 33-044. (P28-20MO)
ALI želite delati pri tuji kapitalski družbi? Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite pod šifro: „KAPITAL“. (P28-21MO)
ZAPOSLIMO delavce kovinske stroke za delo na terenu. Od interesentov pričakujemo kvalifikacijo, delovne izkušnje, vozniški izpit B kategorije. Boris Kos, Gubčeva 11, Krško, tel. (0608) 32-711 zvečer ali 33-042. (P28-22MO) KUHARICO, pripravnico ali PKV, iščemo. Kličite na tel. 44-442! (P28-10MO)
službo išče
PRIMERNO DELO za pravnika iščem. Naslov v upravi lista. (2747-SI-28)
stanovanja
DVOSOBNO STANOV ANJE in garsonjero kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe pošljite na naslov: »KREMEN«, Novo mesto. (rač.-ST-28) OPREMLJENO GARSONJERO v Novem mestu oddam za dobo enega leta. Ponudbe pod šifro: »PREDPLAČILO«. (P28-55MO)
V NAJEM vzamem hišo ali stanovanje. Ponudbe na telefon 28-022.
SOBO v Novem mestu, lahkoje tudi izven centra, išče samski moški. Naslov v upravi lista. (P28-6MO)
ZA 6 mesecev nujno potrebujem opremljeno sobo, eventualno s toplim obrokom, v Črnomlju. Plačam vnaprej. Tel. (069) 24-750. (P28-35MO)
prodam
NEMŠKEGA OVČARJA, starega 5 mesecev, z rodovnikom, prodam. Tel. (068) 44-594, zvečer. (2687-PR-28) KOZE in mladičke prodam. Tel. 28-646. (2692-PR-28)
Prodam SEMENSKO AJDO kvalitetne ruske sorte in MLIN NA KAMNE za vse vrste žitaric (premer kamnov 80 cm). Informacije na tel. (068) 57-309. (P28-38MO)
ORGLE CAZIO prodam po ugodni ceni. Informacije na telefon 22-656. (2701-PR-28)
GAJBE za krompir prodam po 80.000 din. Tel. 27-679. (2704-PR-28) SEDEŽNO GARNITURO prodam za 2.500.000 din. Kralj, Lobetova 24, Novo mesto, tel. 20-378. (2706-PR-28) PREŠO na kamen in kombiniran ci-rkular VM 11 ugodno prodam. Tel. 42-253. (2709-PR-28)
GUMI VOZ (15 col) in novo prikolico za osebni avto prodam. Starič, Vinja vas 43, Novo mesto. (P28-31MO)
NUJNO PRODAM Rog sprint in novo zračno puško. Jože Jamnik, Kettejev drevored 39, Novo mesto. (2712-PR-28)
KOZE, stare pol leta. Švicarke, prodam. Jug, Gradišče. Dol. Toplice. (2711-PR-28)
ŠARPLANINSKE OVČARJE, čistokrvne, prodam. Jože Bojane, Mala Cikava 4, Novo mesto. (2713-PR-28) SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel. 24-744. (2722-PR-28) TELICO, brejo 6 mesecev, staro 23 mesecev, sivo-rjave barve, prodam. Janez Brulc, Hrušica 10 (mlin). Novo mesto. (2726-PR-26)
BARVNI TELEVIZOR, star 4 leta, prodam. Bende, Cesta herojev 58, Novo mesto, tel. 24-426. (2725-PR-28) DVE OMARI zajedilnicoali dnevno sobo prodam. Gubčeva 2, Novo mesto, tel. 25-153. (P28-42MO)
PUDELJNE z rodovnikom, srebrne barve, prodam. Tel. (061) 578-205. (P28-44MO)
VZDILJIV ŠTEDILNIK, nov, na drva, plin, elektriko, prodam. Tel. (061) 772-376. (P28-8MO) ELEKTROMOTOR (10 KM) prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. (2684-PR-28) SPALNICO, termoakumulacijsko peč. hladilnik, otroško stajico, hojco, prodam. Tel. 45-369. (P28-2MO)
BAS KITARO Melodija, ojačevalec 100 W, mikrofon in strojalo, prodam. Tel. 86-136. (2679-PR-28)
PRODAM HI-FI stolp Telefunken (2x50 W — gramofon, radio, dvojni kasetnik, 2 x 5-stezni ekvilajzer in daljinski upravljalec) za 9.5 milijona dinarjev. Tel. 22-194. (2685-PR-28) ČOLN MAESTRAL 18 in motor Tomos 4 prodam. Željko Srečkovič, Brežina 66, Brežice, tel. (0608) 62-973. (P28-73MO)
STREŠNIK, rdeč, s posipom, ugodno prodam. Tel. 76-270. (2736-PR-28) KUHINJSKO MIZO, novo, in 4 stole prodam. Tel.: 42-186, od 9. do 18. ure. (2735-PR-28)
UNIV AS za pranje brez pare, varilni aparat C02in šrotar-cirkjilar prodam. Marjan'Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice. (2741-PR-28)
NOVE JEKLENKE (plin, kisik) prodam za 20% ceneje. Tel. 42-168. (P28-46MO)
SRNASTE plemenite kozice (6 mladičk) in enega kozliča ter šotor z dvema kabinama prodam. Tel. (0608) 75-571. (P28-47MO)
BASKITARO in kitarski ojačevalec prpdam. Tel. (068) 85-108. (P28-57MO) ČOLN — gliser z motorjem prodam. Zagrebška 21, Novo mesto, tel. 22-456. (P28-60MO)
MAESTRAL 18 in motor Tomos 4,5 KS, uporabljen tri sezone, ugodno prodam. Tel. (0608) 62-495, po 19. uri. (2755-PR-28)
UGODNO prodam malo rabljeno zamrzovalno skrinjo (2101). Informacije na tel.: (068) 28-731. (P28-75MO)
kupim
MEŠALEC, rabljen, kupim. Tel. 24-329. (P28-63MO)
POMIVALNO MIZO z dvema koritoma kupim. Tel. (068) 85-108.
posest
VIKEND hišo ob vznožju Trške gore prodam. Dostop po asfaltu. Tel. (068) 27-748. (P28-71MO)
NJIVO IN TRAVNIK pri Mokricah proti avtocesti, v velikosti 32 arov, prodam. Zagode, Samobor, Gajeva 36. (P28-68MO)
PARCELO za vikend s 1500 m2 pod Gorjanci prodam. Tel. 25-530. (P28-52MO)
MLAD VINOGRAD (16 arov), zazidljiv, elektrika na parceli, v bližini Novega mesta, prodam. Tel. 28-336. (P28-58MO)
HIŠO v Veliki Loki št. 38 prodam.
Bernarda Bjelajac. (2686-PO-28) HIŠO v Cr;
______ Jrnomlju prodam. Danijela
Krže, Ločka 24, Ločka 24, Črnomelj. (P28-36MO)
ZAČETO GRADNJO, individualno, na Gačah prodam. Telefon zvečer 22-783. (2731-MV-28)
V LEPEM in sončnem kraju, oddaljenem 5 km od Brežic, prodam takoj vseljivo visoko pritlično hišo (7,5 x 12,5), staro 5 let, z manjšim gospodarskim poslopjem in 2 hektarja obdelovalne zemlje ali brez nje. Informacije dobite v Sloveniji po 10. uri na tel. (0608) 68-457 ali v ZRN 02173-54718. (P28-7MO)
KOMFORTNO novejšo hišo, 6 sob in pritikline cca 200 m2, dve garaži, v mirnem in lepem predelu ob centru mesta Ljubljane, prodam najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro: »PRILOŽNOST«. (2678-PO-28) STAREJŠO ZIDANICO z 2000 m2 opuščenega vinograda, 5 km od Trebnjega, z urejenim dovozom, prodam oziroma zamenjam za manjši vikend na morju. Šifra: »TREBNJE— KRK«. (P28-12MO)
VIKEND, montažni objekt (56 m2), prodam. Primeren tudi za prodajalno. Tel. (068) 49-239. (P28-15MO)
kmetijski stroji
razno
preklici
j
obvestila
IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Viktor Pajek
Ptujska cesta 89, Maribor telefon 062-305-150 ali 413-60«
nonstop
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnih aparatov. Če se je pri vašem zamrzo-valniku pojavilo rosenje. če poz1" mi od zunaj ledeni, poleti pri čep« toči, mu bomo z obnovo izolacijc povrnili izolacijske sposobnosti-Tudi če se pri vašem aparatu življenjska doba že izteka, & bomo usposobili, da bo deloval kakor nov. Prihranite 50% elektrike!
Za storjeno delo dobite garancijo-
CENIK GORENJE — LTH:
345 1	990.000
3001	990.000
220 1	890.000
4101	890.00J
310 1	830.000
210 1	720.000
501	790.000
345 1 z dodatno steno 1.250.000 220 1 z dodatno steno 1.115.000

LJUBITELJI dobre kapljice, gostinci, lovske družine, gasilci! Za ya» veselice enkratna priložnost! Vino-belo, zelo kvalitetno, iz Plešivice prodajam. Cena 8.000 din za 1. Zvoni®" Tomac, Donja Reka 5, Jastrebarsko-(P26-18MO)
TRAKTOR IMT 533 z bočno kosilnico Mertel in čelnim nakladačem prodam. Tel. (064) 44-109. (P28-11MO) MOTOKULTIVATOR Goldoni mondial (8 KS), malo rabljen, prodam. Informacije v ponedeljek popoldne na tel. (061) 210-443. (P28-14MO) ŽETVENO NAPRAVO za BCS prodam. Tel. 49-573. (P28-1MO)
BOČNO TRAKTORSKO kosilnico za traktor Ursus C 35, še nerabljeno, prodam. Stane Longar, Dečja vas 5, Trebnje. (2673-KS-28)
Slovenija ,
Moja dežela
SNOPOVEZALKO za BCS prodam. Koželj, Loka 3 a, Šentjernej, tel. 42-858. (2690-KS-28)
KOMBAJN za žito BAUTZ T 6000 ugodno prodam. Tel. 85-051. (2700-KS-28)
MOLZNI STROJ Vitrex 14, nov, in šrotarza koruzo ugodno prodam. Furlan. Podhosta 46, Dolenjske Toplice. (P28-23MO)
TRAKTOR TV 523 in snopovezalko za BCS, vse staro tri leta, prodam. Tel. (061)784-135. (2703-KS-28)
PLUG IMT 756, skoraj nov, prodam. Troha, Brezovica 13, 68220 Šmarješke Toplice. (2717-KS-28) ELEKTRIČNO vinogradniško škropilnico MIO STANDARD prodam. Tel. (068) 24-867. (P28-66MO)
TRAKTOR Univerzal (45 KM, kabina, kompresor) prodam ali menjam za manjši avto. Tel. (0608) 69-660. (P28-51 MO)
DNEVI PIVA
NOVO MESTO — Restavracij hotela Kandija pripravlja od petV 14. julija, do nedelje, 23. julija, ti? , cionalne Dneve piva. Ob tej prl1 a 2 nosti bo v restavraciji raZStiL, proizvodov pivovarn Union, Las.» in Karlovac, ki bodo v petek ob , F uri sodelovale tudi v povorki- z-|	-
ljubitelje te grenkaste pijače bo ,	-
Glavnem trgu v Novem mestu tu.. brezplačna pokušnja, v restavracl _ Kandija bo ta dan ob 20. uri naS ,
pila folklorna skupina Kres. V vs*&
dneh bo mogoče piti pra' ohlajeno pivo vseh treh pivovar j
UlliajCIJU JJ1VU VNCIl licu P*’ . . l.
seveda pa ne bo manjkalo tudi je®| ki sodijo zraven. Vsak dan bo ži l
glasba z ansambli Iskra, Rubin |(| Mak.
»VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO«
BREŽICE — TVD Partizan Brežicff
pod vodstvom prof. Jožeta Senice org
* .	*	.	If 1«.
ziral rekreativno kolesarsko vožnjo, . je je udeležilo 35 občanov. Kolesari'( vozili od Brežic do Bizeljskega in
Vožnja, ki\jo je na vmesni postaji sp®? ljala tudi priklica, je bila dolga 40 km- v..,
POTREBUJETE pomoč v gospodinjstvu? Pokličite 85-498! (2625-RA-27)
V	NAJEM dajem delavnico (223 m2) z dvoriščem v starem mestnem jedru Sevnice. Tel. (0608) 82-874, po 15. uri. (P28-9MO)
MATEMATIKO, fiziko in osnove elektrotehnike za srednje šole inštruiram. Tel. 25-033. (P28-17MO) UČITELJA nemškega jezika iščem. Naslov v upravi lista. (ček-RA-28)
V	VARSTVO vzamem dva otroka. Tel. 24-465. (2714-RA-28)
leženci prijetnega izleta so zanjo porabi«
uri'	VAT*
B. HORVJ
NAGRADE
ZMAGOVALCEM
ŠENTJERNEJ — 23. t.m. ob 8. un
iV
na Mihovici pri Šentjerneju turnir v . lem nogometu. Pare bodo žrebali 20-1 ja do 21. ure v šentjemejski gostilni želj. Informacije po telefonu 42-01 18. do 20. ure. Organizator NK Ta i Zidaki Šentjernej obljublja več " nagrad.
KRISTINA ŠKUFCA, Vel. Pod-ljuben 20, Uršna sela, opozarjam KAROLINO ZUPANČIČ iz Vel. Podljub-na in VIDO PRIČ, Gabrje (stanujočo pri Jožetu Rajku), naj preneha širiti lažne govorice o meni. sicer ju bom sodno preganjala. (2694-PK-28)
MALI NOGOMET
DOLŽ — ŠD Dolž bo organiziraj julija na Dolžu turnir v malem nog0,11:, ^ s Prijave lahko oddajo ekipe do 21 • Jul,J ,f| naslov: Marjan Sašek, Dolž 58, ah P? 43-824 ali pa na žrebanju, ki bo 21:J ob 20. uri v OŠ Dolž. Prijavnina^ 200.000 din.
Če bi solza lahko obudila, ne bi tebe, dragi, črna zemlja krila.
ZAHVALA
V najlepši dobi življenja, bilo mu je komaj 34 let, nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oči, zet in sin
FRANCI KRHIN
iz Dolnjega Gradišča
Brez vseh, ki s(e nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, bi nas žalost popolnoma strla. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom Gorenjega in Dolenjega Gradišča, vaščanom Suhadola, delavcem Iskre Hipot, Cestnemu podjetju, pevcem in gospodu župniku ter vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu bili prijatelji!
Žalujoči: žena Marija z otroki in mamo, oče, sestra Vida in brat Žan z. družinama ter vsi ostali
L
Ja
DOLENJSKI UST
Št. 28 (2082) 13 julija
! Knr^in^inr?^
gradbeno industrijsko podjetje NOVO MESTO
TOZD TKI, KETTEJEV DREVORED 37 G8000 NOVO MESTO
po sklepu DS objavlja
JAVNO LICITACIJSKO PRODAJO ELEKTRONSKI RAČUNALNIK PHILIPS -Data 8000/16 p hi
izklicna cena 1.000.000 din
Licitacija bo v ponedeljek, 17. 7. 1989 ob 8. uri v Prostorih TOZD TKI, Kettejev drevored 37, Novo
NOVO MESTO
Odbor za medsebojna delovna razmerja °ojavlja proste naloge:
1-	tehnični vodja
pogoji:
a)
~~ dipl. ing. strojništva
~~ najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu
b)
'ng- strojništva I. st. ali strojni tehnik ~~ najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu ~~ 3-mesečno poskusno delo
2-	TEHNOLOG — priprava dela — normirec
Pogoji:
~~ 'ng. strojništva I. st. ali strojni tehnik ~~ najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na delovnem niestu priprave dela in kontrola proizvodnje.
~~ 3-mesečno poskusno delo
Kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen Cas, s poln im delovni m časom. Prijave in dokazi la o izpolnjevanju pogojev pošljite vosmih dneh poobjavi na naslov: KO-V|NAR, Novo mesto, Ljubljanska 28.
h
V SPOMIN
TOMCEVIMA
iz Nove Loke 28, Črnomelj
strim'n'D tri žalostna leta od tragične smrti sina, brata in m *a x TONA mlajšega, dipl. ing. el., in eno leto od smrti ka Č"0 . a 'n ^ec^a ANTONA star., upokojenega avtomchani-Vsem v ^ ^ruta us°da prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Hvala k	> ki se ju spominjate in postojite ob njunem preranem grobu.
T-
Žalujoči: vsi njuni najdražji
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož. oče. stari oče in
tast
VIKTOR KURE
iz Grma 9
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v tem bolečem in težkem času izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
MARIJA STANKOVIČ
s Krašnjega Vrha 21 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnico spremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred, GD ter ZB Metlika.
Žalujoči: vsi njeni
A.
im
Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Gregorčič)
ZAHVALA
V 59. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in ded
ANTON
PAJK
iz Ul. heroja Slaka 45, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Žnidaršiču za nesebično pomoč, GD Rračje selo, DO Tesnila, Motel Putnik, PD Tesnila, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi Slavku Kržanu in Bojanu Okornu za poslovilne besede.
Žena Pepca, sin Marjan in hčerka Marta z družinama Trebnje, 11. 7. 1989
Skrb. delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po težki in dolgoletni bolezni nas je v 76. letu zapustila draga žena, mama, stara mama in teta
TEREZIJA
PAVLIN
rojena ŠKOF
iz Gor. Stare vasi 19 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Tončki Hudoklin in njeni družini za pomoč in poslovilni govor, Lužarjevi, družini Turk. delavcem finančno-računovodskega sektorja Novoteks ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred/
Žalujoči: vsi njeni
r\
ZAHVALA
V 59. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oči, dedo, sin, brat
in tast
FRANC ILAR
iz Stranske vasi 43, Novo mesto
teJ e.pže se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v teh velik ■ lrynulk'11 pomagali, z nami sočustvovali, podarili našemu očiju vence in cvetje in ga v.tako iziv Crn 5tevi,u spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju internega oddelka — inte-)(rk.nUneSe novomeške bolnišnice za pomoč. Lepa hvala pokojnikovim nekdanjim sodelavcem K7 n, u Novo mesto, OOS in sodelavcem Splošne bolnišnice Novo mesto, PGE Novo mesto, IM V Novo ! g0y Pcvcem z Ruperč Vrha za zapete žalostjnke, godbi, organizacijam ZZB, ZRVS, gasilcem in j 0rnikom za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena havala!
Žalujoči: vsi njegovi

• <
mš
ZAHVALA
V 68. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON
ŠERCER
iz Stare Cerkve
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnjo pot. izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala Delavski godbi in pevcem iz. Kočevja ter govornikoma za besede slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
f	***&., I


i
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi
DARKO
KOVAČIČ
iz Hrastulj 6 pri Škocjanu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali, izrazili sožalje, podarili toliko cvetja in okojnika pospremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala DO IGM Strešnik, Labod in IMV, Gasilskemu društvu, govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljeni obred, cerkvenemu zboru pa za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila draga mama. stara mama, prababica in teta
JOŽEFA
GAČNIK
Marof 5, Mirna Peč
Za požrtvovalno pomoč v težkih trenutkih se zahvaljujemo vaščanom Marofa in postaji Mirna Peč. Posebno se zahvaljujemo Lojzki Krevs in Ivanki Šiško, vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje, govorniku Marjanu Primcu za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem!
Žalujoči: vsi njeni
Solza se bo posušila, rana ne bo se zacelila.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 62. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat. bratranec, stric in tast
JOŽE
FISTER
iz Gor. Karteljevega 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste se trudili ohraniti njegovo življenje, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in vence in spremili pokojnega na njegovi poslednji poti. Lepa hvala za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njegovi

ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dragi in dobri mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak
T '
MATIJA GRGURAŠ
.	iz Črnomlja, Zadružna c. 31
Ob boleči izgubi se iskreno in od srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali toliko vencev in cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo Dot. Posebno zahvalo izražamo DO GOK Črnomelj, Zvezi borcev Črnomelj, OOŽK GRIČEK Črnomelj, ZŠAM Črnomelj za organizacijo pogreba, govornikom za besede slovesa, godbi in pevskemu zboru za spremstvo ter družinam Schw-eiger, Jerman. Ferfolja in Stariha za nesebično pomoč. Prisrčna havla tudi osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki mu je lajšalo zadnje dneve življenja.
Žalujoči: žena Vera, sin Boris z ženo Mileno, vnukinji Maja in Anja, brat Jože z ženo Katico in ostalo
sorodstvo.
Črnomelj, 10. julija 1989
^ zaslug, da oktet Boštanjski
\ fantje že četrt stoletja plemeniti
I
!
4 4 N
4
5 S
s
*
s
4 H *
N
«*
s
■H
in bogati srca poslušalcev ubrano zapetimi pesmimi bodisi na številnih koncertih ali pa po radijskih valovih in, žal, bolj poredko tudi preko televizijskih zaslonov, je gotovo 45-letni elektrotehnik Franc Pernovšek. Ne le zato, ker sta z umetniškim vodjem Jožetom Pfeiferjem edina med Boštanjskimi fanti, ki sta zdržala od prvih oktetovih dni do nedavnega srebrnega jubileja, temveč sta si naložila še dodatno skrb: kako pod strokovnim vodstvom profesorja Egona Kuneja še popestriti že zdaj bogat repertoar pesmi, ki sega od Gallusove renesančne polifonije ali Jenkove rodoljubne o Lipi do sodobnih Srebotnjakovih skladb ali priredb makedonskih pesmi.
Franc Pernovšek je pri Bo-štanjskih fantih že od začetka tajnik okteta. Danes tej funkciji. ki seveda ni plačana kot pri politiki, niti ne častna, pravijo fantje tudi — organizacijski mentor. Se pravi, da je Pernovšek ob tem, ko z veseljem prepeva v oktetu, šz nekakšen njegov menedžer. Le kdo bi štel vse številne ure in kilometre, darovane na oltar, ki mu pravimo ljubiteljska kultura!
Če ne bi bilo veselja do petja, tega ne bi bilo. Noben narod, ki svoje kulture ne ceni, ni kulturen. In petje je za slovenski narod kultura. Če bomo nehali peti, bo to za Slovence zelo
slabo. Pogosto rad rečem, da, če bo šlo tako naprej, Slovenci čez kakšnih 15 let ne bomo znali več slovensko peti. Seveda imam v mislih rodove, ki prihajajo. Ko smo bili mi fantiči, stari okrog 16 let, smo že znali zapeti rriglasno, zdaj pa ... Gotovo velijo prispeva k ohranjanju slovenske pesmi družinska vzgoja. Spomnim se, da je Pfeiferjev oče zelo rad in lepo pel. Tudi naš oče ima še pri 76-letih tak glas. da se lahko skrijem pred njim, “ skromno de Franc. Vsi štirje bratje Pernov-ški in sestra radi pojo. Ob Francu pa sta v oktetu prepevala še najstarejši brat Mirko (ta je bil prvo desetletje okteta tudi njegov predsednik, zatem pa se je mora! zaradi službe v Velenju oktetu odpovedati) in pa mlajši brat Marjan. Ogromno šihtov na železnici je moral v 23 letih zvestobe oktetu zamenjati, potem pač ni šlo več.
Pernovškovi fantje so se razen Mirka vsi zapisali železnici. Boris, ki ima pevsko nadarjeni hčeri, je prometnik, Franc pa je zdaj pomočnik vodje sektorja za vzdrževanje vozne mreže od Save do Dobove in od Zidanega mosta do Spielfelda. Franc brez dlake na jeziku pove, da je železnica na zvezni ravni očitno na stranskem tiru. Vozni park je nu psu, za obnovo ni denarja. Franc meni. da je stanje tako porazno zaradi tega, ker država nima niti približno podobnega odnosa kot ga imajo na Zahodu, res pa je tudi, da imajo železničarji v svojih vrstah precej nesposobnih ljudi, ki bi jih morali že včeraj nagnati. Kljub temu, da Franca, ki je pravi garač, rad obdeluje košček vinograda na Malkovcu in ima, kakor pravijo njegovi prijatelji, zlate roke ne le za kmetovanje, ampak tudi za zidarstvo itd., včasih mika, da bi celo zamenja! tako službo, pa nikoli ne pomisli, da bi lahko dal slovo petju. Zato si ob slovesu nazdraviva s kozarčkom žlahtne kapljice: na svidenje ob Abrahamu in hkrati 30-letnici okteta Boštanjski fantje.
P. PERC
?'4t'
ŠEST ŠTORKELJ NA LIPI — Kot kaže, tudi Dolenjska postaja zanimiva za te velike ptice, ki v zadnjem času zaradi majhne natalitete med Slovenci postajajo poleg lipe drugi slovenski simbol. Pri Leničevih v Šentjakobu pri Šentjerneju imajo to združeno. Že drugo leto sta »stara dva« na njihovi lipi sredi dvorišča uspešno zvalila svoj podmladek: lani dve štorkljici, letos pa iz gnezda gledajo štirje kljuni. Na sliki: mati štorklja se spušča na Leničevo lipo v gnezdo k svojim mladičem. (Foto: J. Pavlin)
POLKA — VALČEK NA OTOČCU
OTOČEC — V soboto, 15. julija, bo ob 20. uri v motelski restavraciji na Otočcu ponovno plesno tekmovanje v polki in valčku. V zadnjih letih postaja ples na Dolenjskem vedno bolj popularen, zato želi tudi hotel Grad Otočec ustreči plesnim navdušencem s prireditvijo, ki bo družabnega in tekmovalnega značaja. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi pari, ki poznajo osnovne korake obeh plesov, vse dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 21-830. Nagrada za zmagovalni par je privlačna — vikend v Strunjanu in prehodni pokal Plesnega kluba Novo mesto.
Ansambel Miss Dior se bo trudil tudi za vse ostale goste z glasbo za vse generacije. In še eno presenečenje! Poleg nagradne akcije Karlovške pivovarne, ki traja ves julij in avgust, in plesa vsak večer pripravlja Otočec zabavo tudi za mlade in najmlajše. Vsako nedeljo bo začel ansambel igrati že ob 4. uri popoldne. Obiskoavlci bodo lahko zaplesali, sodelovali v številnih zabavnih igricah ali se osvežili z izvrstnimi sladoledi, s sadnimi kupami, frappeji. ki jih otoški gostinci pripravljajo na motelski terasi.
Poln krožnik najboljša reklama
Tako menita Fanika in Oto Sevšek, lastnika gostilne Žolnir v Kostanjevici
KOSTANJEVICA — V akciji Studia D „Vse manj je dobrih gostiln" je sodelovalo 17 tisoč Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev, ki so naslov najboljše gostilne prisodili kostanjeviškemu gostišču Žolnir. „To priznanje nas je prijetno presenetilo, ker ga nismo pričakovali, pomeni pa za nas še večjo obvezo, da bomo doseženo kakovost ne samo obdržali, ampak še izboljšali," pravi Oto Sevšek. ki skupaj z ženo Faniko vodi to najbolj znano gostilno na Dolenjskem in v Posavju.
Pot do velikega kristalnega pokala, ki bo sedaj krasil gostilniške vitrine, ni bila niti kratka niti lahka. „V tej hiši, kjer je doma žena, je bila gostilna že pred vojno, leta 1945 so jo zanrli.takodasvazženoleta 1977po vrnitvi iz Nemčije začela tako rekoč na novo. Če bi tedaj vedela, kljub
domala iz vsega sveta," pripoveduje Oto Sevšek.
Danes je to prava restavracija z 220 sedeži znotraj in 120 sedeži zunaj, poiegtega imajo vgostilni 12sob s 33 ležišči. Vgostilni je zaposlenih 16 ljudi, 6 jih je za strežbo, 6 v kuhinji, nekaj v lastni pekarni, kjer pečejo dobri domači ajdov in koruzni kruh. Delo pa sta si razdelila tudi Fanika in Oto: Fanika skrbi za osebje, Oto teka naokoli in nabavlja hrano ter pijače. ..Seveda pa ni vse sam objekt, potrebno je, da osebje dela kot dobro utečen stroj. Zlasti veliko skrb pa posvečamo gostu. Gosta je treba videti,
ženinim nemškim gostinskim izkušnjam, koliko fines je treba osvojiti, če hočeš imeti dobro gostilno, bi nama najbrž zmanjkalo poguma. Toda začela sva z malega, tako da smo ras-tli vsi skupaj. Postopoma smo gostilno širili, jo obnavljali, povečevali število zaposlenih in pridobivali goste, ki jih je vedno večin prihajajo
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
• TURISTIČNI NAGELJ STUDIU D — Posebna komisija pri Turistični zvezi Slovenije je v okviru TV akcije »Neža-nagelj« podelila visoko priznanje — Turistični nagelj naši regionalni radijski postaji za Dolenjsko in Belo krajino. Laskavo priznanje so si delavci Studia D prislužili za radijsko akcijo »Vse manj je dobrih gostiln«, v kateri je s predlogi za najboljšo gostilno sodelovalo prek 17.000 poslušalcev. S to akcijo je Studio D v mnogočem prispeval k boljši in pestrejši ponudbi. Po besedah direktoija Uroša Dularja bodo podobno oddajo v naslednjem letu nadaljevali.
zasluge za izbor in kakovost hrane pa ima žena Fanika.
„Jasno je, da z malo dela ni mogoče veliko zaslužiti," meni Oto Sevšek, „zato se mi držimo načela, da ob velikih količinah vzdržimo nizke cene in primerno kakovost. Gostu ne smeš segati globoko v žep."
V Kostanjevici imajo velike načrte s turizmom, za katerega imajo dobre pogoje, vendar se bo moralo v miselnosti krajanov marsikaj spre-menii. Če bodo zgradili teniška igrišča, bazen s termalno vodo pa golf igrišče, bodo v gostilni Žolnir pripravljeni tudi na nove izzive. Celo želijo si jih: ..Konkurenca je dobra, saj te sili v to, da narediš več, kot je nujno," pravita Sevškova. In če so zadovoljni gostje, sta tudi ona dva.
J. SIMČIČ
Marija iz argentinske Cordobi
Naša rojakinja 81 -letna Marija Trpinc — Planinc tretjič v Sloveniji
BRESTANICA — „Vsak ima pač svojo naturo. Nekdo se bo ves dan jezil, nekdo drug pa bo ves dan vesel. Jaz spadam bolj med veseljake. Tudi moj brat Ivan je zelo veselega značaja, sestra Anči, kije bila višja uradnica na pošti, se pa sploh cel dan smeje, morda celo preveč. Človek se ne sme jeziti, četudi nima denarja," pripoveduje v lepi slovenščini in med zvonkim smehom Marija Trpin, poročena Planinc, naša rojakinja, ki že od 21. leta živi v Argentini.
Ko smo jo obiskovali pri sorodnikih, pri Sinkovičevih v Sotelskem pri Brestanici, kar nismo mogli verjeti, da je gospa Marija že v 81. letu. Verjetno jo ohranja tako vitalno, polno neuničljivega optimizma, prav taka filozofija. Smisel življenja res ni. da človek sam sebe in ne-
malokrat tudi tiste, ki ga obdajajo, uničuje z morečim pesimizmom, saj je po svetu in življenju vsega zadosti, majhnih in velikih grdobij.
Marija, rojena v Lazah pri Ljubljani. je hodila v meščansko šolo, gimnazijo in na univerzo; kot pravi, seje perfektno naučila italijanščine in sploh ni dosti razmišljala, ko ji je teta iz Argentine poslala ladijsko karto. Prevladala je želja spoznati svet, saj ji oče železničar in mati gospodinja ob številni družini tega ne bi mogla omogočiti. „Bilo nas je pet otrok in štirje smo še živi. Najstarejša je sestra v Ljubljani, ima 85 let. Nihče iz naše družine se ni podal na tako pustolovsko pot. 15-dnevno popotovanje z ladjo je bilo nepozabno. V Buenos Airesu sta me čakala teta in
E
VSE ZABELEŽENO NA TRAKU — Udeleženci mladinskega etnološkega
raziskovalnega tabora v Starem trgu so vse zanimivosti posneli z videokamero, prav tako kot tudi pogovore z domačimi, ki šobili njihovi dobrodošli informatorji (na fotografiji). S tofoaparatom pa je mlade raziskovalce zvesto spremljala etnologinja Nives Sulič (desno), edina, ki je bila mentorica na vseh desetih belokranjskih taborih. (Foto: M. Bezek-Jakše)
Stari trg pod lupo etnologov
stric. Potem smo nekaj let živeli v sariu in se zatem preselili iz tega dustrijskega mesta ob reki Paral* Cordobo, milijonsko glavno tW istoimene province. Kot zanimi'1 naj povem, daje moj kasnejši m® sedmih letih prišel za mano v Arg tino. Takšna zvestoba je danes prava redkost! Vendar moram nati, daje tudi vojna prispevala*1* mu. daje prišel k meni fant iz do®^ vine, ne pa jaz nazaj k njemu, zasmeje Marija.	- ■■■
Mož je imel veliko pekarno-slaščičarno, kjer je bilo zaposk okrog 30 delavcev. Planinčevi imeli svojo trgovino, Marija pa jesen življenja uspešno vodi svoj f valni bazen. Pravi, da ima na sp samo finance, saj je njen konjiček nar, čeprav v isti sapi zagotavlja, tudi brez ljubezni in zdravja nikah ni moč živeti. Pravi, da seje odlogi za letni in ne zimski zaprti bazen,*3 bi potem morala preveč delal' pozimi, nadelala pa se je dosti »j trgovini.
Tokrat je prišla v Slovenijo tret)j Z letalom je prispela z materjo skoraj dvomesečni obisk tudi Maria Ester. Tej je gotovo že d*, gčas, ker ne zna slovensko. Zaton kot pravi mati Marija, zelo d°N govorita slovensko sinova, eden! knjigovodja, drugi odvetnik. >slj torej pri dobrem kruhu, tudi Ma!j Ester, ki je ravnateljica manjše»
V Sloveniji je obema všeč, moti)1 inflacija. Saj res, če bo šlo tako prej. bomo kmalu hodili v trgovu nahrbtnikom denarja, domov prinesli le škatlo vžigalic! _
V Starem trgu ob Kolpi se je končal 10-dnevni mladinski raziskovalni tabor — V pripravi je tudi knjiga
STARI TRG OB KOLPI — Včeraj se je v Starem trgu konča! 10. mladinski raziskovalni tabor v okviru gibanja Znanost mladini. Tokratni je bil etnološki, sicer pa so doslej mladi etnologi, geografi, arheologi, biologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji obdelali vso Belo krajino, saj so bili tabori po dvakrat v
sništvo in ljudsko umetnost nasploh, izseljenstvo. Posebnost tabora pa je bila video delavnica.
• Pri organizaciji letošnjega jubilejnega mladinskega raziskovalnega tabora v Beli krajini so pomagali tudi osnovna šola v Starem trgu, ki je odstopila prostor v svoji stavbi, starotrška obrata Uniorja in Kometa ter metliški in črnomaljski raziskovalni in kulturni skupnosti.
Na včerajšnjem zaključku tabora v starotrški osnovni šoli so udeleženci pokazali izsledke terenskega dela in pripravili razstavo s slikovnim gradivom in predmeti, ki sojih podarili domačini. Predstavitve so se udeležili tudi številni domačini, ki so dali mladim raziskovalcem obilo informacij. V pripravi pa je že knjiga, v kateri bodo .objavljeni izsledki nekaj zadnjih raziskovalnih taborov v Beli krajini.
M. B.-J.
IZ ARGENTINSKE CORDOBE^ j Trpin, por. Planinc, in nl I^ostt
riq Cetor mori ()ll i sk C"'
Marija hči Maria
Ester med
Sinkovičevih v Brestanici.
Vinici, Semiču in Podzemlju ter po enkrat na Suhorju, v Adlešičih in Dragatušu.
Letošnji tabor je bil največji med petimi etnološkimi, na njem pa je sodelovalo poleg 21 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije tudi 10 mentorjev iz Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, oddelka za etnologijo na filozofski fakulteti, z Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU ter iz Belokranjskega muzeja in Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Mladi raziskovalci so v Poljanski dolini, ki etnološko ni tako natančno raziskana kot ostali deli Bele krajine, obdelali kar 10 različnih področij. Ugotavljali so, katere rokodelske in obrtne dejavnosti so v Poljanski dolini najbolj vplivale na vsakdanji utrip življenja ob Kolpi, predvsem pa so jih zanimali lončarji, tkalci, mlinarji, kovači, sadjarji. Spraševali so o šegah in običajih, načinu oblačenja in spreminjanju oblačilne kulture skozi čas. Zanimala sta jih stanovanjska kultura in stavbarstvo, zlasti še mediteranski vpliv. Raziskovali so društveno življenje, še posebej pa gasilska društva, ljudsko pe-
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA
Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljansk televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete p* vsak četrtek v Dolenjskem listu.
1(2) Batdance—PRINCE 2(3) HeartofSteel — SANDMEN 3 (4) Cult ofpersonality — l.IVING COLOUR 4(1) Heigher Group—FEELIES
5	(6) Too soon to teli — BONNIE RAITT
6	(8) Martha say — J. COUGAR MELLENCAMP
7	(5) Armageddon davs are over — THE THE
8	(—) Yellow moon — NEVILLE BROTHERS 9(10) V ritmu lipovega lista — SOKOLI 10 (—) Geared and primed — ROYAL COURT OF CHINA
£
studio
V .<*■
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
ugotoviti kakšne volje je. od kod prihaja, in potem prilagoditi ponudbo njegovim potrebam in željam. Pri nas se ne sme nikoli zgoditi, da bi natakarica prinesla na mizo zažgan zrezek ali mrzle testenine, saj imajo vsi natakarji stroga navodila, da tako hrano zanesejo takoj nazaj, ne da bi sami kaj utrpeli." Nemara bi se kdo začudil nad številom osebja, toda gostilna Žolnir ne streže samo visokim gostom, med katerimi je bil nedavno tudi predsednik Slovenije Janez Stanovnik, marveč tudi delavcem iz bližnjih tovarn, nudi gostinski servis s toplimi in hladnimi bifeji itd.
„Zelo skrbimo tudi za dobro kapljico, za*o se prav zdaj dogovarjamo za dobavo vina iz Haloz, kajti kakovost cvička pogosto niha in niso vsi gostje zadovoljni z njim." Nasploh so težave z nabavo, saj Sevško-vi ne dobijo vedno vsega, kar bi želeli že v prvi trgovini. Vse to se seveda pozna na kakovosti hrane, ki je glavni vir dohodka in pomeni tudi največjo reklamo za gostilno. Posebne
Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil TONČKI GRAHEK iz Novega me* Lestvica pa je ta teden takšna:
1	(3) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK
2	(8) Avtošola — Rž
3(1) Bodi z menoj do jutra — ANSAMBEL J. BURNIKA
4	(2) Za ljubi mir — FANTJE Z VSEH VETROV
5	(4) Pri nas Belokranjcih — ANSAMBEL T. VERDERBERJ A 6(7) Premlada za ljubezen — NAGELJ
7(—) Če ženka krega te — SLOVENIJA
8	(6) Sanjam spet — ANSAMBEL B. KOVAČIČA
9	(5) Ustavi naj se čas — FANTJE TREH DOLIN
10	(—) Več ne bom čakala—HENČEK
Predlog za prihodnji teden: Piši mi — SLOVENSKI MUZIKANTJE

Glasujem za: Moj naslov:
L
IZ
i
la j vra otr,
skil
ene
izd
Pot
do
>ri
otr
Ba:
in
Nc
ob
sv(
FANIKA IN OTO SEVŠEK — Od leta 1977 sta ustvarjala gostilno Žolnir, ki je bila od radijskih poslušalcev izbrana za najboljšo gostilno na Dolenjskem in v Posavju. (Foto: J. S.)
Ačvč^NAčyVWWVWVWWWWVWVW-
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
KONČNO BO VZCVETELA REVOLUCIJA
— Ate, kaj pa so delali Rusi na Madžarskem?
— Madžarom so prišli pomagat zadušit kontarevolucijo.
— As tanki?
— Pa še z drugim orožjem.
— Je bila na Češkem tudi kontrarevolucija?
— Tudi.
— A so Rusi prišli na Češko tudi s tanki?
— Menda ne misliš, da so se pripeljali s skiroji in z nahrbtniki, polnimi čokolade. Kontrarevolucijo je treba zadušiti z orožjem.
—	A so tudi streljali?
—	Seveda.
—	Je bilo kaj mrtvih?
—	Kjer se strelja, so mrtvi.
—	Tudi v Afganistanu?
— Zakaj bi bil Afganistan posebnost?
— So tudi tja prišli Rusi zadušil kontrarevolucijo?
— Tako je pisalo v časopisih.
— Kaj pa na Kosovu?
— Ne vem, kam ciljaš.
— Je bila na Kosovu tudi kontrarevidin ija?
— Še traja.
— Kdo pa je prišel na Kosovo zadušit kontrarevolucijo? Tudi Rusi?
— Na Kosovu smo prisili dušit kontrarevolucijo sami.
- S tanki?
— S tanki.
— Na Poljskem ‘je bila tudi kontrarevolucija, kajne?
— Je bila.
— Pred kratkim pa še na Kitajskem, kajne, ate?
— Prav imaš. Tudi na Kitajskev« zadušdi kontrarevolu-
cijo. Tako, da boš vedel.
— As tanki?
— Ne bodi tečen, s tanki, da-
— So pobili veliko kontrai'l'v°' , lucionarjev?
— Baje je bilo veliko mrtvm- 1 — Zdaj pa bo sociah1 zacvetel, kajne, ate?
— Kako to misliš?
Ja, če so pobili toliko
rarevolucionarjev po celem "’i ■^ \ "ir ni vrag. da ne bi končno vzcveb
revolucija.
TON! GAŠPER1'
J