glasilo kolektiva gip pionir novo mesto
leto XXVII
december 1993
številka 3/242
rranr^in^n^j
<yKzd*tpz fouficutfa
Dragi naši bralci, poročevalci in dopisniki, leto je naokrog in naše poglede že usmerjamo v prihodnje leto, v pričakovanju in želji, da bi bila tudi v letu 1994 vsaka vaša napisana misel kot kamen v zgradbi naše usode, tako v slabih, kot dobrih trenutkih.
Jutri naj na vse deluje privlačnejše kot včeraj, odprite prostor vašim mislim in nam pišite, pa na zdravje, vesele praznike in prijetno praznovanje vam želi
uredništvo
v leto 1994
Leto je naokrog in že je tu čas, ko običajno naredimo sami pri sebi pregled uspehov in neuspehov starega leta ter si začrtamo osnovne cilje za novo leto, ki je pred vrati.
Kaj reči o poslovnem letu 1993? Ni bilo lahko. Kriza, ki se vleče že kar nekaj let, se tudi v tem letu ni zaustavila. Negativni trendi na ravni narodnega gospodarstva so bili še vedno prisotni. Priča smo bili nadaljnjemu padanju proizvodnje in izvoza, nezaposlenost v Sloveniji je v tem letu krepko prekoračila mejo 100.000.
Gradbeništvo je barometer gospodarstva, so nas učili in to očitno velja. Naša panoga je tudi v tem letu delila usodo ostalega gospodarstva. Priča smo bili nadaljnjemu krčenju gradbene operative, za katero lahko že danes trdimo, da je, če bi bili seveda na narodnogospodarski ravni priča normalne enostavne in razširjene reprodukcije, poddimenzionira-na, za trenutne krizne razmere pa očitno še vedno prevelika, saj si posel iščemo po vsem svetu.
In kako smo leto 1993 prebrodili pri Pionirju? Zahvaljujoč skrajnim naporom večine sodelavcev smo se prebili tudi skozi to leto krize, kako uspešno, bodo pokazali zaključni računi. Spodbudno je to, da smo uspeli zaustaviti zniževanje števila zaposlenih in da je gradbena operativa kot tudi delniške družbe v tem letu imela ustrezno zasedenost proizvodnih kapacitet. Tudi podatek, da smo tržni delež v slovenskem gradbeništvu v letu 1993 potisnili preko deset odstotkov (še leta 1991 je znašal manj kot šest odstotkov), nam vliva novih moči in potrjuje pravilnost naših usmeritev.
Tako kot večina slovenskega gospodarstva smo se tudi mi v letošnjem letu otepali s problemom nelikvidnosti, ki je v našem primeru toliko večji, ker imamo preko 20 milijonov DEM premoženja zamrznjenega v Republiki Hrvaški.
In kako kaže za leto 1994? Smo v zaključni fazi snovanja poslovnega načrta, s tem v zvezi smo temeljito preanalizirali možnosti poslovanja v tem letu. Kar je najbolj spodbudno, je to, da se kaže tak obseg del, ki bo zagotovil celo nekoliko večjo realizacijo, kot smo jo zabeležili v letošnjem letu, kar pa pomeni, da zadržimo obstoječo raven zaposlenosti.
Ogromno dela pa nas kljub temu čaka, tako na področju pridobivanja del kot tudi pri izvajanju vseh aktivnosti, ki so potrebne za uspešnejše delo. V letu 1994 bomo delali, podobno kot letos, na že osvojenih trgih (poleg Slovenije in Hrvaške, še v Rusiji, Poljski, Latviji in Albaniji), kot cilj pa smo si zastavili dve novi tržišči, in sicer v Nemčiji in Češki.
V letu 1994 nas čaka še ena temeljita sprememba. Iz podjetja v družbeni lastnini se bomo v skladu z zakonom in programom, ki ga pripravljamo, preoblikovali v delniško družbo, pri tem pa seveda računamo, da se bomo v lastninjenje Pionirja vključili vsi zaposleni kot tudi upokojenci. K temu pa bomo seveda nagovorili tudi ožje družinske člane kakor tudi bivše zaposlene, ki po zakonu tudi lahko sodelujejo pri lastninjenju Pionirja. Verjemite mi, postati delničar PIONIR-ja je dolgoročno gledano, izredno dobra naložba.
Dovolite mi, da se vam ob zaključku leta zahvalim za vse napore, ki ste jih vložili za naše skupno dobro ter vam v novem letu zaželim obilo zdravja in osebne sreče, da pa bo leto tudi uspešno, bomo poskrbeli z združenimi močmi.
Srečno!
Vaš Jože Peterlin
30. november 1993 ekološki dan v Pionirju
30. november 1993 smo v GIP PIONIR v sodelovanju z naravovarstveno usmerjenimi strankami organizirali ekološki dan, dan na katerem so predstavniki Pionirja predstavili naše programe, v katerih se z vso svojo dejavnostjo zavzemamo za ohranjevanje čistega okolja in zdravega življenja v njem.
Osrednja tema pogovora je bila predvsem nova zakonodaja na področju gradbeništva, katere osnutek je bil pred kratkim že dan v javno razpravo. Pionir si v tej smeri prizadeva za takšno zakonsko ureditev gradbeniškega trga, ki bi zagotovila večji pravni red na investicijskem področju, omogočila dvig kakovosti pri graditvi objektov, skrajšala in poenostavila postopke pridobitve gradbenih dovoljenj, uskladila slovenske z ostalimi evropskimi standardi in normativi... in nenazadnje poskušala doseči večjo zaščito z vidika varstva okolja ter večjo hitrost in ekonomičnost na celotnem področju gradenj.
»Ne gre za to, da bi odklanjali konkurenco, temveč zato, da bi pod enakimi pogoji omogočili delo za vse in pri tem ohranjevali kakovost, ki jo PIONIR kot celovit sistem, v primerjavi z mnogimi privatnimi inženiringi in majhnimi zasebnimi podjetniki, prav gotovo lahko zagotavlja v celoti,« je med drugim poudaril pomočnik generalnega direktorja za področje gradbeništva, dipl. gr. ing. Feliks Strmole. V želji po širši proučitvi nanizanih problemov in nastale pravne praznine, ki je nastala zaradi sprememb in ukinitve velikega števila predpisov s področja graditve objektov, je PIONIR prejel zagotovilo s strani ekološko socialne stranke in ostalih gostov, med katerimi so bili tudi poslanci v državnem zboru, vso podporo v tovrstnih prizadevanjih.
V	razpravi o sodobnejšem pristopu pri izrabi električne energije je bila pozornost usmerjena na novo speljan plinovod, na katerega je priključeno tudi nape podjetje, ki v letošnjem letu ogreva vse prostore v Bršljinu na plin. Preureditev kotlarne in notranja plinska mreža sta stali 400 tisoč mark, vendar je sama naložba zaradi 40-odstotnega zmanjšanja stroškov ogrevanja rentabilna, zaradi zmanjšanja emisij škodljivih plinov v zrak pa tudi ekološko pomembna.
Na posvetu je bila predstavljena tudi nova komorna plinska peč za sušenje in pečenje keramičnih izdelkov, ki omogoča proizvodnjo za znanega kupca in tako prispevek znižanja proiz-dnih stroškov v Keramiki, z razvojem novih programov v delniški družbi PL1 pa se je vsled tega pokazala potreba po novi sušilnici na plin.
V	Pionirju pa pripravljamo projektno dokumentacijo za plinifikacijo tudi na področju naših obratov v Krškem.
Gostje »Pionirjevega okolo-škega dne« dr. Peter Tancig, dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko, Božidar Flajšman in Danica Simčič in še nekateri so si ogledali tudi proizvodnjo Keramike; se seznanili z rastočo bio hišo, katere projekt je po besedah dr. Tanciga eden redkih v Sloveniji, ki zasluži vključitev v Eureko; ter filmski projekt »imagea Pionir« in ob koncu srečanja ugodno ocenili prizadevanja našega podjetja za vstop v ekološko čisto in zdravo okolje.
S programom »Naše mesto je bolno« pa so srečanje popestrili tudi učenci OŠ Center iz Novega mesta, ki so predstavili svojo projektno nalogo »kako lahko varčujemo z energijo« in tako oplenitili celotno srečanje.
Irena Vide
V letošnjem letu smo se v GIP PIONIR odpovedali nabavi novoletnih poslovnih daril za naše partnerje. V ta namen pa želimo podpreti predvsem napredek za šolstvo in znanje, zato smo dne 30. novembra 1993, na ekološkem dnevu v GIP PIONIR, poklonili bon v vrednosti pol milijona tolarjev in ga izročili ravnateljici OŠ Šmihel, katere pokrovitelji smo, kot začetni kamenček v mozaiku k izgradnji novih šolskih prostorov.
Vsak delavec v GIP PIONIR pa bo ob novem letu 1994 prejel stenski koledar z motivi naših dejavnosti.
/V« posvetu »ekološki dan v Pionirju« sta bila med drugim prisotna tudi poslanka v Državnem zboru Danica Simčič in predsednik ekološko socialne stranke zelenih Slovenije dr. Peter Tancing.
Tudi pionirjevi inovatorji dobitniki občinskih nagrad
V prostorih firme Željko v Cegelnici so 10. decembra izročili nagrade, ki jih podeljujejo za dosežke v inventivni in raziskovalni dejavnosti v občini Novo mesto za leto 1993. Med trinajstimi dobitniki so kar tri nagrade pripadle inovatorjem našega Pionirja. Stanislav Udovč, dipl. gr. inž., zaposlen v Togrelu, je dobil nagrado za inovativno delo, katero sestavljajo tri predloge: »GAMA« rebro, rešetke za svinjerejo in kovinsko zavetrovanje lahkih montažnih konstrukcij. Osnovni motiv teh predlogov je bil povečati konkurenčnost Pionirjevih izdelkov, ki se pojavljajo na tržišču že tri leta. Jože Smrekar iz delniške družbe PIONIR - MKI, je dobil nagrado za inovacijo priprave za brušenje in čiščenje cevi. S tem je omogočil krajši čas brušenja in kontrol kota brušenja, ki je pogoj kvalitete varjenja. Za raziskovalno delo sta skupaj dobili nagrado Terezija Vidrih, gr. inž. iz marketinga, in Cvetka
Peteline iz tehnične službe. Izdelali sta predlog za izdelavo postopka računalniške primerjave kalkuliranih in dejanskih stroškov realizacije in primerjave kalkuliranih in dejansko porabljenih ur delovne sile. Z realizacijo tega predloga, ki sc uporablja v našem podjetju, je rešen problem mesečnega spremljanja ekonomičnosti in produktivnosti posameznih operativnih enot ali projektov, ki jih izvajamo v Pionirju na področju gradbeništva, in zmanjšan obseg dela predvsem v računovodstvu.
Podelitvi nagrad so prisostvovali tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, predsednik novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič in Franci Koncilija, župan Novega mesta. Udeleženci, ki so nastopili s priložnostnimi nagovori, so poudarili razvojni pomen inovatorstva in raziskav tudi na Dolenjskem.
Stane Galič
Temeljni kamen za telovadnico
Ko so postale razmere za pouk športne vzgoje v srednješolskem centru v Šmihelu nevzdržne, sta Občinska skupščina Novo mesto in Ministrstvo za šolstvo in šport le našla razumevanje, ki prinaša rešitev novomeškim dijakom. Novo telovadnico, za katero je pridobljena že vsa potrebna dokumentacija, bo gradilo naše podjetje - PIONIR.
Pred obstoječim centrom v Šmihelu, na lokaciji bodoče telovadnice, je 18. oktobra minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber položil temeljni kamen. Začetek gradnje tako pričakovanega objekta naj bi bil že leta 1980, vendar je zanj zmanjkalo
denarja. Da se bo to zgodilo sedaj, gre pripisati zaslugo letos ustanovljenemu gradbenemu odboru, katerega vodi predsednik Izvršnega sveta občine Novo mesto mag. Boštjan Kovačič.
Projekt je izdelal arhitekt Gorazd Cibic. Predvideva 2800 m2 šolskega dela in zajema tri igrišča različnih namembnosti: tribuno, garderobe, slačilnice s sanitarijami ter 2200 m2 komercialnih rekreacijskih površin, kot so igrišča za squash, fitness center, savna ter manjši lokal. Celotna naložba s komercialnim delom vred je vredna 6,8 milijona DEM, Pionir pa naj bi jo dokončal do leta 1995.
S. G.
Cerkev v Žužemberku dobiva končno podobo. Posnetek prikazuje gradnjo armiranobetonskih lokov nad glavno ladjo cerkve. Trenutno pa se končuje tudi pokrivanje strehe.
MKI — pridobil listino o blagovni znamki
Čedalje ostrejša konkurenca na trgu in tehnološki razvoj instalacij sta spodbuda investitorjem, da že v razpisu pogojujejo oddajo del takšnim izvajalcem, ki bodo poleg ostalih komercialnih pogojev nudili tudi ustrezno kakovost. Eden od temeljnih pogojev za dokazovanje usposobljenosti so tudi odločbe pooblaščenih državnih organov, ki po predpisanih postopkih ugotavljajo usposobljenost izvajalcev za izvedbo posameznih tehnološko zahtevnih del. V d.d. MKI smo po uspešno opravljenih osnovnih postopkih, ogledu proizvodnje in zbrani dokumentaciji uspeli pridobiti od Ministrstva za energetiko — Republiškega energetskega inšpektorata dve odločbi, s katerima inšpektorat ugotavlja, da izpolnjujemo vse pogoje za
—	izvajanje električnih meritev na elektroinstalacijah jakega in šibkega toka ter strelovodne zaščite
in
—	montažo energetskih objektov — kotlovnic, tlačnih posod in izvajanje kovinskih in plastičnih plinovodov in instalacij
Pridobljene potrditve o usposobljenosti nam bodo spodbuda za nadaljnji tehnološki razvoj, predvsem pa dvig kakovosti vseh naših dejavnosti in s tem ohranitev ugleda, ki smo si ga pridobili pri investitorjih, hkrati pa priprava za nastop na zahtevnih zahodnih trgih.
Poleg blagovne znamke PIONIR se pri investitorjih, dobaviteljih, kooperantih, projektantih in končno konkurenci identificiramo z blagovno in storitveno znamko MKI, ki je pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine zaščitena in priznana s posebno odločbo in listino:
Marija Jurckič
Republika Slovenija
Urad RS za varstvo industrijske lastnine
LISTINA
izdana na podlagi 67. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, St. 13/92, z dne 20. marca 1992) za
ZNAMKO številka:	9370165
Nosilec:	PIONIR - Montaža, kovinarstvo, instalacije, Novo mesto d.d.
Mala Cikava 25,	68000 NOVO MESTO. Sl
Datum prijave:	05.03.1993
Prednostna pravica:
Znamka je v sliki
Ob polaganju temeljnega kamna za novo telovadnico je minister dr. Slavko Gaber dejal, da tudi dež, ki je takrat neusmiljeno padal, opozarja na nujnost postavitve strehe nad športna igrišča.
Trak, ki je odpirat vrata v parkirno hišo, so prerezali sekretar za promet in zveze Republike Slovenije Marjan Dvornik, generalni direktor Pionirja Jože Peterlin in predsednik Izvršnega sveta občine Novo mesto Roštjan Kovačič.
Pionir gradi hotel v Moskvi
Konec oktobra je Pionir pričel z izgradnjo luksuznega hotela SOVINKOM v središču Moskve.
Investitor gradnje je zelo uspešno zasebno podjetje, ki deluje kot reklamno-komer-cialna agencija. Temeljni kamen za začetek gradnje je v prisotnosti vodstva našega podjetja postavil direktor Sovinkoma g. Ribak Dimitrij Pavlovič.
Hotel z 8.545 nr in 100 ležišči je pogojen po sistemu »ključ v roke« in zajema pet etaž, ki združujejo poleg hotelskih kapacitet še komercialni del z bazenom, fitness centrom, savno, menjalnico in garažami.
Vrednost del znaša blizu 9,7 milijona dolarjev, na gradbišču pa bo stalno delalo okoli sto delavcev. Objekt naj bi pričel obratovati jeseni prihodnje leto.
Hkrati je naše podjetje prevzelo tudi projektiranje in izvedbo gradbeniških, obrtniških ter instalacijskih del za adaptacijo supermarketa v »Roditi« v centru Moskve.
Skoraj milijon dolarjev vredna dela bo potrebno dokončati do konca prihodnjega januarja. Vsi gradbeni materiali in oprema bodo za obe investiciji pripeljani iz Slovenije.
S. G.
Parkirna hiša na Novem trgu že obratuje
Konec oktobra jc Novo mesto dobilo parkirno hišo, ki naj bi v precejšnji meri omilila stisko s parkiranjem v dolenjski metropoli. Parkirna hiša spada v sklop »Kareja L« poslovno trgovskega centra Novi trg, katerega organizacijo, načrtovanje, izvedbo, koordinacijo pri gradnji in vodenje poslovnega obratovanja po sistemu gradnje za trg je prevzel GIP PIONIR Inženiring. Kare L je kompleks, kjer se poleg parkirne hiše gradijo še poslovno trgovska objekta A in B ter telekomunikacijski center. Načrtovanje tega kompleksa sega že v leto 1980, katerega projekt je izdelek arhitekta Jurija Kobeta in Emone Inžiniringa iz Ljubljane.
Objekt parkirne hiše, katere pospešenost gradnje se je pričela v letu 1990, ima dve podzemni etaži, zgrajeni pod Novim trgom. Zgornja etaža je dostopna s Ceste komandanta Staneta, iz nje pa je urejen dostop v kletno etažo. Objekt obsega 8.000 m2 brutto površin, hi vključujejo 345 parkirnih mest, prostor za vodstvo in blagajno parkirne hiše, stopnišča ter spremljevalne površine. Še pred dokončanjem so si uporabo parkirnih mest zagotovili in jih
tudi odkupili novomeški Sklad stavbnih zemljišč, Krka tovarna zdravil. Ljubljanska banka, SKB banka ter zavarovalnici Adriatic in Triglav.
Pri gradnji je prihajalo tudi do manjših težav, katere so povzročala predvsem zemeljska dela zaradi utesnjenosti prostora. Potrebno je bilo tudi podbetoni-ranjc temeljev obstoječega objekta PTI' in zavarovanje ceste na Loko.
Parkirna hiša je drugi objekt Novega trga — poleg Telekomunikacijskega centra, ki jc predan v uporabo. S tem pa je Novo mesto postalo tretje mesto v Sloveniji, ki ima tak infrastrukturni objekt, katerega vrednost znaša približno 5,500.000 DEM. Prometni režim parkirne hiše upravlja avtomatsko vodenje, ki je proizvod avstrijske firme GESIG iz Dunaja v sodelovanju z ELEKTROSIGNALOM iz Celja.
GIP PIONIR Novo mesto je po prekinitvi sporazuma o skupni izvedbi projekta Novi trg prevzel in izvedel kompleksni inženiring navedenega projekta in ga kljub zaostrenim gospodarskim razmeram s svojimi strokovnjaki uspešno končal.
S. G.

Prenosna razvodna omarica
Za potrebe Teritorialne obrambe smo v naši delavnici izdelali priročno prenosno prostostoječo elektro razvodno omarico za delo na terenu.
Omarica je sestavljiva in zato lahko prenosljiva. Konstrukcijska zasnova omogoča ustrezno zaščito pred atmosferskimi vplivi. V njej so vgrajeni potrebni zaščitni elementi, merilni instrumenti in priključna mesta za porabnike. Z izbirnimi stikali je omogočena izbira napajanja iz omrežja ali mobilnega agregata. Za zaščito vira napajanja je predvidena izbira odjema male ali velike moči.
Izdelek je nastal na osnovi potreb Teritorialne obrambe in je plod našega znanja. Ocenjujemo, da smo si z doseženo kakovostjo in funkcionalnostjo izdelka še bolj utrdili zaupanje naročnika in da bo do podobnih naročil in sodelovanj še prišlo.
Pridobljene izkušnje in znanje nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnjih nalogah, predvsem pri razvoju sodobnejše zasnovane razvodne omarice za potrebe gradbeniških instalacij.
Stane Radovan
I. UVOD
SISTEM KAKOVOSTI
ISO
9000
PROJEKT SEDANJOSTI ZA USPEŠNO PRIHODNOST
5.3 Pregled pogodb
V svetu so se zgodile temeljite spremembe, ki so povzročile, da živimo v novi ekonomski dobi in smo postali sestavni del globokega tržišča, kjer je vse podvrženo konkurenci. Spoznanje, da v konkurenčnem boju za trg ni najbolj odločilna cena, temveč cela vrsta drugih dejavnikov, med katerimi sta na prvih mestih kakovost izdelka in ugled ponudnika, nas je prisililo k drugačnemu razumevanju kakovosti. Kakovost je postala bistveni element gospodarske učinkovitosti in osnovno načelo vseh uspešnih podjetij. To se je potrdilo v razvitem svetu in se počasi prenaša tudi na naše področje.
•Zmotno je mišljenje, da je kakovost neka tehnična dejavnost oziroma da kakovost določa vodstvo podjetja ali služba marketinga. Kakovost določa vedno le kupec, zato sc mora načrtovanje kakovosti začeti že v fazi razvoja in planiranja, ne pa šele v fazi proizvodnje. Funkcije zagotavljanja kakovosti morajo zajeti ves spekter dejavnosti podjetja. Napačno je prepričanje, da vsi problemi nastajajo zaradi delavcev, zlasti tistih iz proizvodnje. Dejansko lahko delavci v proizvodnji le malo prispevajo k preprečevanju problemov, kajti vzroke za večino največjih problemov je potrebno poiskati drugje.
Izdelki morajo biti kakovostni, drugačnih ne bomo mogli prodajati, saj je temeljno vodilo vsakega podjetja predvsem dobiček.
2. NAMEN IN CILJI PROJEKTA
V	GIP Pionir smo z letošnjim letom pričeli z ureditvijo poslovanja v skladu z ISO 9000 z namenom, da se uvede sistem CELOVITEGA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI (CEOKA). Se pravi, da se izvede posnetek sedanjega stanja na področju zagotavljanja kakovosti in da se izdela predlog vseh nalog za realizacijo projekta ter da se uvede posamezne rešitve elementov CEOKA po celotnem poslovanju podjetja.
Glede na namen projekta so postavljeni naslednji cilji:
—	izdelava poslovnika kakovosti, opredeliti postopke, izdelati navodila in organizacijske predpise
—	uvedba sistema v prakso z glavnima ciljema:
L znižanje stroškov poslovanja
2. pridobitev certifikata za sistem kakovosti s strani priznane evropske inštitucije
Pogoja za uspešno uvajanje celovite kakovosti v podjetju sta:
L resnično spoznanje in želja večine v podjetju, da je to nujno potrebno za nadaljnji razvoj 2. ustrezno poslovodno in strokovno vodenje
V	ta namen je bil ustanovljen SVET ZA KAKOVOST, z odločbo določeni vodje projektov za področje gradbeništva in delniških družb, za pomoč in svetovanje pri vodenju celotnega projekta pa smo izbrali zunanjega strokovnega sodelavca mag. Albina Repšcta, ki je pripeljal precej podjetij do pridobitve certifikatov (zadnje je TIM iz Laškega).
Zavedati se moramo, da postajajo izdelki tehnološko vse bolj zahtevni, zahteve kupcev vedno večje, predpisi in standardi čedalje strožji in konkurenca vedno hujša.
3. ODGOVORNOST VODSTVA IN ODGOVORNOST ZA KAKOVOST
Velike strukture morajo sprejeti nov pristop k vprašanju kakovosti. Zavedati se morajo, da je odgovornost za slabo kakovost njihova, in razumeti, da je zahteva za dobro kakovost stalna obveznost. Minili so namreč časi, ko je bilo dobro vse, kar sc je naredilo. Zaradi tega morajo biti vodstvene strukture pobudnik stalnega razvoja na področju zagotavljanja kakovosti.
Sistem kakovosti temelji na sistemu odgovornosti. Natančno mora biti določeno, kdo je odgovoren za dajanje nalog, kdo za njihovo izvajanje in kdo za odločanje, in to za vsako področje dela in vsak nivo vodenja. Vse naloge in načini izvajanja morajo biti pisno natančno določeni, kajti če so naloge ohlapno opredeljene, si lahko vsak precej samosvoje izbira obseg in način izvajanja.
4.	IZOBRAŽEVANJE ZA KAKOVOST IN STROŠKI KAKOVOSTI
Zagotavljanje kakovosti se začne in konča z izobraževanjem. Zato se moramo stalno izobraževati, in sicer od direktorja do delavca v proizvodnji. V GIP Pionir bodo lahko zahteve standarda ISO 9001 formalno zadovoljene, vendar v praksi ne bodo uspele, če bo manjkal interes, navdušenje in motivacija. Motivacija za vodstvo je zmanjšanje stroškov kakovosti, kar je v bistvu priložnost za povečanje dobička, ne da bi povečali obseg prodaje, ne da bi kupovali novo opremo ali zaposlili nove delavce. Zato je v prvi vrsti potrebno uvesti sistem za merjenje stroškov nekakovosti. Običajno so ti stroški med 15 — 20 odstotki celotne prodaje. Z obvladovanjem celovitega sistema kakovosti pa se ti stroški zmanjšajo samo na 2,5 odstotka.
5.	ZGRADBA SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9001
5.1	Odgovornost vodstva
Najvišji organ vodenja v podjetju mora določiti politiko, cilje in obveznosti za kakovost. Določiti je potrebno tudi odgovornost in pooblastila ter medsebojne zveze vseh oseb, ki vplivajo na kakovost.
5.2	Dokumentiranost sistema kakovosti
V našem podjetju smo se odločili, da se izdela poslovnik za področje gradbeništva in poslovniki posebej za vsako delniško družbo. Z glavnim poslovnikom pa bo združena celotna organizacija podjetja.
Pregled dokumentov sistema kakovosti
L nivo
Politika
kakovosti podjetja
2. nivo
Poslovnik kakovosti za področje gradbeništva oz. delniških družb
3. nivo
Organizacijski predpisi (podrobnejši opisi sistema med funkcijskimi enotami)
4. nivo.
Navodila za delo (podrobna tehnična navodila za izvajanje posameznih dejavnosti)
Pod to točko jc potrebno izdelati postopek za pregled pogodb v smislu, da smo sposobni izpolniti pogodbene obveznosti in da so zahteve ustrezno določene in dokumentirane.
5.4	Obvladovanje razvoja
Izdelati je potrebno postopek za vodenje razvoja izdelka (od ideje do proizvodnje). Začetno funkcijo prevzame marketing, ki mora posredovati dokumentirane zahteve kupcev vsem ustreznim službam. Nadalje je potrebno izdelati postopek tehničnega razvoja izdelka, postopek pregleda in potrjevanja razvoja, pregleda tržne pripravljenosti, obvladovanja sprememb konstrukcije oziroma razvoja in ponovno vrednotenje izdelka.
5.5	Obvladovanje dokumentov
Izdelati je potrebno postopek za pregled, izdajo, spreminjanje, distribucijo-in arhiviranje dokumentacije.
5.6	Nabava in kooperacije
Definirati je potrebno program zagotavljanja kakovosti pri nabavi in kooperacijah. Poleg ostalega jc nujno rangiranje dobaviteljev in izločanje neustreznih.
5.7	Izdelki, dobavljeni od kupca
Za te izdelke naj velja enak odnos kot za izdelke oz. materiale, ki jih dobavljamo sami.
5.8	Prepoznavanje izdelkov in sledljivost
Zgraditi je potrebno sistem označevanja vhodnih materialov, polizdelkov, končnih izdelkov in serij v smislu sledljivosti glede na izvor.
5.9	Obvladovanje procesa proizvodnje
Opredeliti je potrebno postopke definiranja in obvladovanja procesa proizvodnje ter izdelati in izvajati plan preventivnega vzdrževanja proizvodne opreme.
5.10	Kontrola in preizkušanje
Izdelati je potrebno postopka definiranja tehnologije kontrole in izvajanja kontroliranja.
5.11	Kontrolna, merilna in preizkusna oprema
Izdelati je potrebno postopek obvladovanja merilne in preizkusne opreme ter izvajati predpise o metrologiji.
5.12	Status kontroliranja in preizkušanja
Izdelati je potrebno sistem prepoznavanja statusa kontroliranja in preizkušanja.
5.13	Obvladovanje neustreznih izdelkov
5.14	Ukrepi za izboljšanje
Izdelati je potrebno postopek za vodenje korektivnih aktivnosti glede določitve odgovornosti, ocenitve in analiziranja problemov ter uvajanja ukrepov za izboljšanje in odstranjevanja izdelkov.
5.15	Rokovanje, skladiščenje, označevanje, pakiranje in oprema
5.16	Zapisi o kakovosti
Definirati je potrebno postopke za izdelavo, zbiranje, označevanje, analiziranje, distribucijo in shranjevanje dokumentacije in zapisov o kakovosti. Potrebno je sistematično, računalniško podpreti zajemanje in analiziranje stroškov kakovosti ter izdelati politiko dostopnosti zapisov kakovosti za uporabnike.
5.17	Interna presoja kakovosti
Izdelati je potrebno postopek za izvajanje interne presoje delovanja sistema kakovosti.
5.18	Strokovno izpopolnjevanje in motivacija
Potrebno jc ugotoviti potrebe za strokovno izpopolnjevanje in preverjanje znanja za kakovost ter izdelati programe in plane izobraževanje za kakovost. Prav tako jc potrebno izdelati program za motivacijo zaposlenih za kakovost.
5.19	Servisiranje in poprodajne aktivnosti
Izdelati je potrebno politiko kakovosti servisiranja in določiti odgovornost med proizvajalcem in uporabnikom izdelka.
5.20	Statistične metode
Definirati jc potrebno postopke za izbiro ustreznih statističnih metod in tehnik za preverjanje sposobnosti procesa in karakteristik izdelkov.
6. Sklep
Za podjetje, kakršno je naše, ki sc v pretežni meri ukvarja z gradbeništvom, veljajo določene specifične posebnosti, ki jih bo potrebno upoštevati pri zagotavljanju kakovosti. V primerjavi z industrijskimi izdelki, ki imajo v splošnem kratko dobo uporabe, imajo naši izdelki nekaj posebnih lastnosti:
—	gradbeni objekti se praviloma gradijo za dolgotrajno rabo (50-100 let)
—	potrebna so velika finančna sredstva za izvedbo objekta
—	praviloma gre za unikatne rešitve objektov
—	z nekim zgrajenim objektom se posega v naravno okolje in življenjske razmere ljudi
Te posebnosti, ki jih ostale industrijske panoge ne poznajo, bodo še oteževale izvedbo projekta zagotavljanja celovite kakovosti po ISO 9000.
V letošnjem letu je bil sprejet nacionalni program kakovosti Republike Slovenije. Osnovno geslo celotnega programa kakovosti je »višja in mednarodno primerljiva, konkurenčna in odlična kakovost slovenskih proizvodov in storitev.« Če bo GIP Pionir znal in zmogel to geslo realizirati, potem vključitev na svetovne trge ne bo pretežavna.
Bojan Saje
0
Z7
Nova, računalniško krmiljena plinska peč v keramiki
Kakovost, ki bi jo bilo vredno posnemati
Keramika d.d. GIF PIONIR z že skoraj stoletno tradicijo pri izdelavi keramičnih peči se ponaša ne samo z evropsko kakovostjo svojih izdelkov, temveč tudi z moderno in sodobno tehnologijo, ki ji to kakovost omogoča. Že pred desetimi leti so temeljito rekonstruirali tedanjo tovarno Keramiko in inštalirali električno pasažno peč, ki je v takratnih razmerah ustrezala tedanjemu trgu.
Skozi obdobje zadnjih nekaj let pa je bilo v Keramiki precej storjenega tudi glede ekološke ozaveščenosti prebivalstva, saj so se njeni strokovnjaki aktivno ukvarjali z možnostmi zagotovitve čim boljšega izgorevanja v kurišču, ki naj bi zagotavljale dovod dovolj velike količine zraka za popolno izgorevanje goriv. V sodelovanju z avstrijskim podjetjem RATH uvajajo »bio« kurišče iz montažnih Samotnih elementov, ki omogoča skoraj popolno izgorevanje z dovolj velikimi količinami zraka na gorivo od zgoraj. In ne gre zanemariti, pravijo v Keramiki, tudi njihovo prizadevanje za razvoj dodatnih keramičnih filtrov za dokončno filtriranje plinov pred vstopom v ozračje.
In prav z ekološkega vidika je izredno pomembna tudi postavitev nove peči za žganje; to je komorna plinska 3-kuhična turbo peč italijanske proizvodnje. Peč je stala 90.000 nemških mark. »Prejšnja peč je ustrezala
za takratne razmere velikoserij-ske proizvodnje, ko bivši jugoslovanski trg ni zahteval najvišje kakovosti. Delo pri stari peči je teklo neprekinjeno noč in dan, svetek in petek, tako rekoč je sploh nismo smeli ugasiti. Po izgubi jugoslovanskih trgov smo morali delali na zalogo, in to na pamet, kar je seveda v sedanjih razmerah zelo negotovo,« pravi direktor Keramike Stjepan Krsnik.
Danes Keramika teži predvsem k izvozu, saj jim nova peč omogoča uskladitev lastnih proizvodnih zmogljivosti in prilagajanje tržnim zahtevam. Proces žganja je računalniško voden in ni več potrebno neprekinjeno štiriizmensko delo, zmogljivost je enaka kot pri prejšnji peči, medtem ko je kakovost znatno na višji ravni; in ker je ciklus žganja prilagojen potrebam, je odpadla proizvodnja »na zaloge«.
Velikoscrijska proizvodnja peči se je torej umaknila maloserijskim pečem oz. pečem zgolj po naročilu.
Njihova sedanja proizvodnja je okoli 3 tisoč peči srednje velikosti na leto, nova komorna plinska peč pa omogoča ne samo uporabo kakovostnejših barv, temveč tudi več barvnih kombinacij in zaradi vsega tega so izdelki Keramike Pionir v naj višjem evropskem kakovostnem razredu.
Irena Vitle
V Mirni Peči smo zgradili čistilno napravo in kanalizacijo
Enota Nizkih gradenj, je uspešno zaključila gradnjo objekta čistilne naprave in kanalizacije v Mirni Peči. Skoraj 4 km sekundarne kanalizacije katere investitor je bila tamkajšnja Krajevna skupnost in 8 km primarne kanalizacije z objektom čistilne naprave v lasti novomeške Komunale, je bilo obema naročnikoma predano 21. oktobra. Vsa pogojena dela, za katera lahko rečemo, da so bila končana v zelo kratkem času, so potekala od lanskega novembra, njihova skupna vrednost, pa je znašala blizu 100 mio tolarjev.
S. G.
Inovacije ’93
1.	decembra 1993 je zasedala komisija za inovacije ob zaključku letošnje akcije Inovacije '93 pod geslom »RAZLIČNOST V PREDLOGU - BOLJŠI V CILJU«. Izmed 46 koristnih predlogov, ki so bili iz strani komisije pregledani, so izžrebali naslednje avtorje:
—	1. nagrado: Usluga ali material PIONIR—AVTOHIŠA, d.d. v vrednosti 400 DEM, je prejel g. Siniša Milojevič iz delniške družbe PIONIR — KERAMIKA
—	2. nagrado: Usluga PIONIR TOURSA d.d., teden dni počitniških kapacitet za 4 osebe na Veliki Planini v posezoni, je prejel g. Miloš Košir iz TEG GO Novo mesto
—	3. nagrado: Vrednostni bon 300 DEM za nakup živil ali storitev v PIONIR STANDARD, d.d., je prejel g. Viktor Zrnič iz TEG GO Novo mesto
Komisija je nagradila tudi tri najboljše predloge akcije Inovacije '93, iz sklada Za razvoj. Merila za kriterij ocenjevanja so bila gospodarska korist, varstvo pri delu, varstvo okolja, ustvarjalnost, uspešnost in nadpovprečnost. Nagrade so prejeli:
1.	nagrado v vrednosti 1000 DEM je prejel avtor g. Stane Udovč, iz TEG Togrel za predlog »Kovinsko zavetrovanje lahkih montažnih AB konstrukcij«.
2.	nagrado v vrednosti 700 DEM je prejel avtor g. Ivan Mare-sič iz TEG GO Novo mesto za predlog »Objemka dvokrake podpore ALU opaža z zagozdo«.
3.	nagrado v vrednosti 300 DEM sta prejela avtorja g. Stanko Medic in g. Ivan Mijoč oba iz PIONIR — MKO, d.d., vsak po 50 % za predlog »Tehnične izboljšave na tehnološkem področju izpiranja plinov.«
Za tri ali več predloženih koristnih predlogov je bil izžreban g. Ivan Srpčič, ki je prejel gorsko kolo, katerega je podarjal kolesarski klub »KRKA« Novo mesto.
S. G.
Inovativna komisija, ki je predsedoval g. Jože Lukan, dir. marketinga, domači trg je zasedala v prostorih avtosalona A VTOHISE PIO-
NIR
Ob 45-Ietnici IGD Pionir Novo mesto
Ustanovitev IGD PIONIR sega v leto 1948, ko so takratni zanesenjaki pod vodstvom Žana Dvornika začeli s prvimi zametki gasilstva v takratnem PIONIR-ju. Od leta 1952 do 1958 so se kot predsedniki zamenjali Miro Torkar, Franjo Kusič in Marjan Filipčič.
Leta 1958 je društvo razvilo svoj prapor, katerega borta je bila tedanja gostilničarka Dana Osolnik iz Bršljina. Vodstvo sta prevzela že strokovno usposobljena Rudi Kralj kot predsednik in Ivan Petrinčič kot poveljnik. Leta 1960 je postal predsednik Anton Gazvoda, ki je opravljal to funkcijo do svoje upokojitve v letu 1990.
Novo vodstvo društva je bilo potrjeno v letošnjem letu, za predsednika je bil izvoljen Igor Knafelc, za poveljnika pa Jože Burger.
Prva motorna brizgalna, ki jo je imelo društvo, je bila domače izdelave, iz tovarne Rakovica. Desetina gasilcev se je vozila na vaje še s kamionom, na katerega je naložila vso opremo, kar v povojnih letih ni bilo nič nenavadnega. Društvo je bilo že tedaj zelo aktivno. Sodelovali so tudi z ostalimi gasilskimi društvi (v Novoteksvi, na Železnici in z Mirno Pečjo). V letih razcveta gradbeništva (okoli leta 1975), pa se je društvo opremilo z vozilom in moderno črpalko firme »Rosenbaver«.
Zaradi širitve dejavnosti firme se je gasilska orodjarna tudi
večkrat selila in končno pristala na današnji lokaciji.
V	sami firmi je imelo gasilstvo in samo društvo veliko podporo pri vodstvu. Že pri direktorju Kočevarju, predvsem pa pri Slavku Guštinu, ki ni nikoli odklonil pomoči. Moramo priznati, da nam kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja tudi sedanje vodstvo stoji ob strani. Generalni direktor Jože Peterlin je tudi častni predsednik IGD PIONIR.
Vodstvo Pionirja je ves čas veliko vlagalo v preventivo pred požari in zato v sami firmi nc beležimo katastrofalnih požarov. To pa predvsem po zaslugi IGD, v katerega je včlanjenih več kot 60 aktivnih in častnih članov, ki vsak po svojih močeh pripomorejo k izboljšanju požarne varnosti.
Društvo je sodelovalo tudi pri gašenju večjih požarov na področju Novega mesta, npr.: Tovarne igrač (tu je sedaj Tiskarna, Tovarne obutve v Novem mestu (sedaj Novoteh-na), Tovarne zelišč Krka in Tovarne opeke v Zalogu.
V	našem podjetju smo zabeležili nekaj manjših požarov, ki so jih takoj pogasili naši gasilci in delavci. Ti so tudi usposobljeni za gašenje začetnih požarov, saj se preventiva obravnava kot naša prednostna naloga. Primera: Imeli smo požar v hali vzdrževanja — skladišče materiala (zgorela je samo obloga prodajnega pulta) in v lakirni
Marjan Drenovec, dolgoletni član IGD Pionir, je prejel priznanje za izredne zasluge pri krepitvi požarnega varstva v podjetju.
Jubilej Pionirjevih gasilcev je pozdravil tudi novomeški župan Franci Koncilija.
kabini v AH Ločna (sami smo omejili in preprečili širjenje požara).
Društvo oz. njegovo članstvo je vseskozi aktivno v okviru Občinske gasilske zveze. Udeleževalo se je avtorelijev in tekmovanj ter bilo vedno pripravljeno pomagati ljudem v stiski. To potrjujejo mnoga priznanja in pohvale, katera je prejelo društvo in posamezniki v dosedanjem 45-letnem delovanju.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarstva smo letos uspeli na novo urediti prostore za gasilsko orodjarno, ki jo želimo v prihodnjem letu dodatno opremiti z novo gasilsko opremo.
Obeležja tega visokega jubileja so se udeležili številni gosti: poleg celotnega vodstva podjetja
tudi direktorji posameznih delniških družb, župan občine Novo mesto, predstavnik sekretariata za obrambo, predsednik Občinske gasilske zveze, predstavniki IGD REVOZ-a, IGD NOVOTEKS-a. Program je popestril pevski zbor PIONIR.
Da nam je prireditev lepo uspela, nas je materialno podprla naša delniška družba MKI PIONIR, ki ima še poseben posluh za požarno varnost.
V prihodnje si predvsem želimo, da bi bila naša preventivna dejavnost tako močna, da v naših delovnih prostorih ne bomo beležili večjih in hudih požarov. Upanje na to nam daje naše članstvo in vodstvo firme.
Matjaž Lenart
STANJE ZAPOSLENIH V CIP PIONIR NOVO MESTO 30. NOVEMBRA 1903
				TUJINA		
TEG, služba, d.d. 1	Doma	Rusija	Latvija Poljska Albanija			Vsi skupaj
Vodstvo podjetja Tehnična služba	15 37					15 37
Inženiring	13					13
TEG Projekt, biro	54					54
TEG GO N. m.	325	1 1		15	26	351
TEG GO Ljubljana	196	52	10		62	258
TG GO Krško	300	18		9	27	327
TEG Togrel	93					93
TEG Mehanizacije	156	11			13	169
TEG Nizke gradnje	22					22
TEG Metlika	31	8	3		. 1	42
Inženir, za opremo	5					5
Marketing služba	57	1			1	58
Kadr. pravna služba	36					36
Fin. rač. služba	77					77
Sl. za org. in raz. p.	IH					18
Podjetje Skupaj:	1435	101	13	15	11	140	1575
Pionir- Avtohiša d.d.	82					82
Pionir-Tours d.d.	4					4
Pionir-MKO d.d.	145	3			3	148
Pionir-MKI d.d.	266	4			4	270
Pionir-Keramika d.d.	40		2		2	42
Pionir-pr. les. iz. d.d.	75	3			3	78
Pionir—Pimex d.d.	11					11
Pionir -Standard d.d.	79	1		I	2	81
Pionir—Zagreb d.d.	129	1			1	130
Del. družbe skupaj:	831	12	2	t	15	846
VSI SKUP A J: 2266		113	15	16 11	155	2421
Podatke pripravila: Anica Bučinel
Prepotrebne radiozveze v GIP Pionir
Nagrajenci poletne križanke
V zadnji številki našega glasila, ki je izšlo v juliju, smo objavili nagradno križanko s tremi denarnimi nagradami. Na uredništvo glasila smo do 15. septembra 1993 prejeli 65 rešenih križank od katerih je bilo kar 55 pravilnih. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali tri nagrajence:
1.	nagrada 3.000,00 SIT
PAVLA TOJAGIČ, Marketing, GIP »PIONIR« Novo mesto
2.	nagrada 2.000,00 SIT
FAKO DŽANKOVIČ, PIONIR - MKI, d.d. Novo mesto
3.	nagrada 1.000,00 SIT
VLADO JERELE, Marketing, GIP »PIONIR« Novo mesto
Vsem izžrebancem iskreno čestitamo.
Nagrade lahko dvignejo v oddelku tržnih komunikacij GIP »PIONIR« v Novem mestu.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
POD, AP, OKI, TOLAR, STOL, OPERA, BLAGOVNICA, V, NOVEM, MESTU, RT, VAN, ES, ASTARTA, ŠERPA, BRIZGALNA, ALEUTI, APAŠ, NED, VIDMAR, KAMIN, ILIJAŠ, ARH, NIRO, CIGANKA, NITKA, ERJAVEC, AP, TAU, MERANO, ROBERTSON, NAUM, KROV, ALBAN, KT, PO TOLPA, ALGA, RUPEL, IČ, OV, NART, IRA, KINŠASA, ARAPAJMA, ALATRI, EDIKT, EOL, OLEIN, BAJTA, KRT.
Minila je še ena uspešna planinska sezona
Razvoj brezžičnih radijskih zvez v GIP PIONIR Novo mesto sega že v leto 1985, ko so se na osnovi vojno-gospodarskih ocen pojavile potrebe po hitrejšem in zanesljivejšem komuniciranju v primeru izpada PTT sistema. V kasnejši analizi potreb po brezžičnih zvezah so se te nagibale bolj na gospodarsko-ekonomsko stran kot na področje obrambe in zaščite, saj se brezžične zveze lahko v gospodarskem pomenu uporabljajo za prenos informacij, potrebnih v operativnem delu našega sistema, kar pa je v današnjem času izrednega pomena, predvsem pri zmanjšanju stroškov proizvodnje.
Že preprosto spoznanje, da je čas denar ter prav tako prava informacija na pravem mestu in ob pravem času, pogojuje pravo odločitev.
Zaradi tega razloga smo sc v letošnjem letu odločili za nakup večjega števila radijskih postaj.
Idejni načrt je predvideval postavitev fiksnih (baznih) radijskih postaj na sedežih delovnih enot (TEG-i in D.D.) ter centralno postajo na sedežu podjetja. V načrtu so bile predvidene mobilne radijske postaje za vozila, ročne radijske postaje za vodje določenih delovnih enot ali ekip, prenosne radijske postaje, namenjene za vzpostavitev zveze v začetni fazi organiziranja novih delovišč ter postavitev repertitorske radijske postaje za vzdrževanje semi-du-pleks zveze.
Repertitorska radijska postaja je postavljena v stolpu na Trdinovem vrhu in pokriva Dolenjsko, Belo krajino in delno Suho krajino. Doseg našega reperti-torja je sorazmeren slišnosti radijskih postaj Studia D. Nakup nove kakovostne opreme nam je v veliki meri povrnil zaupanje v sistem brezžične zveze in nam omogočil popolnitev opremljenosti v TEG-MEHA-NIZACIJA ter ostalih delovnih enotah.
Z novo (BAZNO) radijsko postajo smo opremili vodje v operativni enoti TEG MEHANIZACIJA, z mobilnimi radijskimi postajami pa ključna vozila (avtodelavnica, avtomeša-
lec...), ročne radijske postaje pa so dobili vodje ostalih operativnih enot (žerjavisti, clektričar-ji...).
S starimi Iskrinimi radijskimi postajami pa smo vsaj delno opremili TEG Novo mesto in njihovo dislocirano enoto Betonarno v Gotni vasi.
Tudi v TEG Novo mesto smo v operativnem oddelku postavili fiksno radijsko postajo. TEG Novo mesto omogoča komuniciranje z ostalimi prenosnimi oz. začasno postavljenimi radijskimi postajami na delovišču na Otočcu, v Žužemberku in v Betonarni v Gotni vasi. Bazna radijska postaja omogoča povezavo z ostalimi radijskimi postajami, je zaželjena in potrebna, praktično pa to pomeni, da bazna radijska postaja v TEG Novo mesto lahko komunicira z vsemi radijskimi postajami v sistemu radijskih zvez GIP PIONIR.
D.D. Zagreb je že dalj časa opremljena z radijsko postajo. Delo opravljajo v simpleks ali direktni povezavi in imajo vzpostavljeno radijsko povezavo med vodstvom in deloviščem Male-šnica.
Največje zanimanje in potrebo po opremljenosti z radijsko postajo pa je pokazala d.d. MKI. Zaradi svojega terenskega dela so operativne enote odmaknjene o centra vodenja in s tem prepuščene na milost in nemilost v težkih situacijah. Zato načrtuje nakup večjega števila radijskih postaj in s tem vstop v sistem zvez GIP PIONIR.
Nove radijske postaje zadostujejo vsem potrebam, ki so bile predstavljene, odstranjujejo vse moteče efekte pri opravljanju osnovnega dela in so pogoj učinkovitega dela tudi v prihodnji razvojni izgradnji sistema radijskih zvez.
Z gotovostjo lahko trdimo, da so radijske postaje moment boljše in kakovostnejšega dela naše operative. Omogočajo prihranek in s tem pocenitev proizvodnih storitev ter povečujejo konkurenčno stopnjo našega podjetja.
Igor Knafelc
Ponavadi ob koncu leta pregledujemo uresničene naloge in že delno načrtujemo cilje za prihodnje leto, zato je zdaj tudi čas, da sc ozremo na »prehojeno pot« ali, bolje rečeno, pota iztekajoče se planinske sezone Planinske sekcije, ki deluje pri Pionirju.
Načrt izletov za letošnjo sezono smo izdelali in sprejeli na planinskem srečanju v našem domu na Gorjancih v mesecu januarju. Predvideli smo organizacijo osmih pohodov oziroma izletov, vendar smo se morali žal dvema zaradi izredno slabega vremena odpovedat. Odpadla sta tradicionalni tridnevni pohod avgusta v visokogorje na Kokr-ško sedlo in Skuto ter septembrski izlet po primorskem delu sloveskc planinske transverzale od Sv. Trojice, prek Slavnika do Ankarana.
Prvega izleta na Mirno goro v lepem, sončnem vremenu po na novo zapadlem snegu se je udeležilo 20 planincev. Do Semiča smo se odpeljali z vlakom, od tam pa pot pod noge do doma na Mirni gori, kjer nas je čakalo pravo belokranjsko gostoljubje.
Na tradicionalni zimski vzpon na Porezen je vodnik Marko Rems popeljal okrog 30 udeležencev, saj je bil vrh brez snega. Marko je za svoj že deseti vzpon na Porezen na vrhu prejel spominsko plaketo.
Konec aprila nas je Mirko Štukelj s svojim avtobusom popeljal do vznožja 1.107 m visokega Krima, ki se dviguje na južnem robu Ljubljanskega barja med Rakitno, Dražico in koriti Iške. Z vrha Krima je lep razgled na ves bližnji in daljni gorski svet. Ob vrnitvi smo si ogledal itudi znamenitosti Iškega Vintgarja.
a®
Pohod na Raduho sredi junija je predstavljal planinski biser letošnje sezone.
Na goro narcis — Golico smo sc napotili 29. maja, istočasno kot mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto. Kar 40 članov Pionirjeve planinske sekcije sc je oh lepem, sončnem dnevu pod Markovim vodstvom in ob pomoči vodnikov Mladena in Braneta zagrizlo v hrib 1.835 m visoke Golice, kjer pa je žal cve-teo le še nekaj teli spomladanskih cvetk. Je bilo pa dremanje na toplem soncu po sestopu z vrha Golice toliko bolj prijetno, preden smo sc podali v dolino.
Pionirjeva planinska sekcija je poleg Krkine ena najbolj aktivnih v okviru novomeškega Planinskega društva. Že pred leti smo se namenili osvojiti 2.062 m visoko Raduho, vendar nas je izredno slabo vreme odvrnilo od vzpona na vrh. Zato smo sc odločili, da ta izlet ponovimo. Na pot smo odšli 19. junija zjutraj izpred naše poslovne zgradbe. Mirkov avtobus je bil dobesedno natlačen z navdušenimi planinci, vremenska napoved pa dobra, saj nas je vso pot pošteno žgalo sonce. Z nami je držal korak tudi starosta novomeških planincev prof. Lojze Zupančič, ki je tisti dan praznoval svoj 75. rojstni dan. Vsako leto se za rojstni dan povzpne na enega od naših dvatisočakov, kar mu je uspelo tudi letos. Marsikdo od nas, mlajših, je le s težavo premagoval strmino in vročino. Za njegov ponovni uspeh smo mu vsi iskreno čestitali. Kar 71 let je bilo razlike med njim in najmlajšim udeležencem vzpona na Raduho. To je bil štiriletni sin Roberta Stramiča - Kristjan, ki je svojega očka kar naprej priganjal v strmino. Dolga pol in vročina sta nas kar precej zdelali, zato smo na dolgi vožnji proti domu večinoma dremali.
Ena najlepših planinskih tur
je bilo tridnevno pohajanje po hribih okrog Krnskega jezera in na sam Krn. Že v petek popoldan smo oddrveli proti dolini Lepene, od koder smo krenili proti koči pri Krnskih jezerih. Ker nas je že lovil mrak, smo nahrbtnike naložili na tovorno žičnico, nas pa je čakalo dve uri hoje do koče, kamor smo prispeli že ob soju svetilk okrog 10. ure zvečer. V domu pri Krnskih jezerih so nas kljub pozni uri gostoljubno sprejeli in nam postregli. Zgodaj zjutraj smo odkorakali v z meglicami prepredeno jutro, saj je bila pred nami izredno dolga pot do vrha 2.245 m visokega Krna. Pot nas je vodila ob južni strani jezera do planine na Polju ter po razritem kraškem svetu na Krnško škrbino vzhodno od vrha. Ob poti so še vedno dobro vidni vojaški ostaki iz prve svetovne vojne. Tik pod vrhom nas je pričakalo gostoljubno Gomiščkovo zavetišče na Krnu. Prehoditi je bilo treba dolgo pot nazaj preko Bogatinskeg sedla do Doma na Komni, kjer so nas že precej utrujene sprejeli na prenočevanje. Po kar 52 serpentinah smo tretji dan odvijugali proti Bohinjskemu kotu in nato domov.
8. novembra je bil po uspešni planinski sezoni na vrsti še zadnji letošnji izlet — izlet v neznano, ki se ga je pod vodstvoma organizatorjev, Marka Remsa in »kuharja Sliva«, udeležilo 30 hribolazcev. Med vožnjo je bilo treba uganiti, kam smo bili namenjeni. Za pravilni odgovor je nagrajenec dobil brezplačen vikend paket v Pionirjevem apartmaju v Čateških Toplicah. Naš cilj je bil 1.023 m visoki Javornik na Bohorju, ki je širok v rahlem loku potegnjen hrbet severno od Save nad Senovim.
Do koče vodita dve markirani poti: iz Sevnice preko Planine ali pa iz Senovega skozi Srebotno in Globoko, po kateri smo se povzpeli tudi mi. Dobro uro smo potrebovali, da smo po gozdni poti, ki je bila polna raznobarvnih jesenskih odtenkov, za nameček pa so svoj čar dodale še deževne kaplje, prispeli do koče. Tu nas je pričakala prijazna oskrbnica. S seboj smo prinesli tudi kostanj in vse ostalo za vesel planinski piknik. Naslednje jutro nas je pozdravilo sonce in čudovit razgled v dolino, kjer se je prelivalo morje oblakov in meglic ter paleta jesenskih barv.
Za vse nagrade in prispevke, ki so jih za srečelov na tem izletu prispevali Krka kozmetika (Vincencija Skube), Pionir MK1, Pionir Avtohiša, Pionir— Pimcx, Pionir MKO, Pionir Tours, Pionir Standard in Zavarovalnica Tilia, se še enkrat zahvaljujemo.
Prav tako ne smemo pozabiti na vse planince, ki so se udeleževali naših planinskih pohodov, in vodnikov Marka Remsa, Braneta Dolinarja in Mladena Živ-koviča, ki so nas varno vodili po naših prečudovitih gorah. Posebno smo hvaležni za vso strokovno pomoč in nasvete gospodu Alojzu Zupančiču, ki mu želimo še mnogo zdravih let in še veliko skupnih obiskov naših gora. Tudi Mirku Štuklju se še naprej priporočamo za varno vožnjo na naše hribolazne pohode ter mu želimo srečno in varno vožnjo v prihodnje. Snemalcu Televizije Novo mesto Jožetu Hartmanu sc zahvaljujemo za vse objavljene prispevke naših izletov na programu Vašega kanala. Enako velja tudi za sodelavce Studia D, ki so po radiu objavljali naša obvestila.
PLANINSKA SEKCIJA PIONIR
Prav vsem pa želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO, predvsem pa mnogo veselih in radostnih trenutkov v prečudovitem gorskem svetu!
Dr. Julius Kugy je dejal: »Le ljubezni odpro gore vse svoje bogastvo in globino svoje duše. Hočejo celega moža, popolno predanost, srčnega poguma in resničnega navdušenja... In če spoznajo, da te niso privedle srčne želje, temveč moda, šport, gizdavost ali slučajna muhavost, tedaj se .nejevoljne odenejo z obledelimi barvami, nezaupljivo skrijejo svoje zaklade ter postanejo ponosne, mrzle in neme. Takemu tujcu nimajo kaj povedati. Reven gre od njih, kakor je bil prišel.«
NAČRT PLANINSKIH IZLETOV V LETU 1994
I.	2. JANUAR	— Novoletni pohod na Gorjance
2.	29. JANUAR	— Občni zbor planinske sekcije pri Gospodični
3.	26. FEBRUAR	— Polževo
4.	MAREC	— Ogled smučarskih poletov na svetovnem prvenstvu v Planici
5.	23. APRIL	— Lisca
6.	28., 29. MAJ	— Sv. Trojica — Slavnik
7.	25. JUNIJ	— Peca
8.	23., 24. JULIJ	— Kriški podi — Škrlatica
9.	26., 27., 28. AVGUST	— Korošica — Ojstrica — Kamniško sedlo
K).	24., 25. SEPTEMBER	— Stol — Zelenica
11.	22., 23. OKTOBER	— Izlet v neznano
. Vodja sekcije: Marko Rems
NAGRADNA KRIZA^o
X 5l)00i I i<w>
POŽREŠEN
ČLOVEK,
LAKOMNEŽ
PR1SEDNIK
NA
sodišču
IME ITAL. FILM. IGRALKE AMTONELLl; TUDI IME PEVKE BRANINGAM
mesto v dužni kitajski
IME P0LD5KEGA POLITIKA V/ALESE
IME
FRANCOS.
MATEMAT.
PASCALA
PREBIVAL.
ka Romu-
N IDE
PREDANE IME AF-DRŽAVE NGMANE
AVTOMOB.
OZNAKA
TUKČ1DE
P06AN-
DEK
MANJŠINA V
parlamentu
PREŽIHOV
VORANC
KUHAR
nahajališče rude
preostali del
ORGAN
VIDA
Medla
SVETLOBA
treska-
N DE
DAVNA
DRAŽBA
ČISTA
TEŽA
BLAGA
VEDA O
VEDENJU
ŽIVALI
RIMSKI
CESAR,
CARACALLA
MANJŠA
LADJA
JAPONSKA NASI FALKA 61 SEROV
USPEŠ-
NICA
Naprava za
PROJICH?.
VULKAN MA SICILF Dl
LOŠČILO
IT. FILM. REŽISER
(ettdRe)
TERI-
TORIJ
V REDU
AM. FILM. IGRALKA (MARlLYN)
ČRNILO
DEL KROŽNICE
INDIDSKA
DUHOVNA
KONCEN-
TRACIJA
TRIGLAVSKI NARODNI PARK PRI BLEDU
Kemij, ZNAK ZA AMERICIJ
KEM. EL. (ZN)
Politično zatočišče
LETOS UMRLI SL.
arhitekt
(EDVARD)
UGASLO
OGNJENI'
ŠKO
ŽRELO
NEMŠKI 50C10L0G IN FILOZOF
(1893 - 194.7)
kreditna
BANKA
NORDIJSKA
BOGINJA
MORJA
Prebival.
Asirije
PREMIK POUDARKA
AM. FILM IGRALKA (LILLIAN)
OBZIR
GNOJILO
ime pisateljice
LAGERLoF
PRASKA-
NJE
VEK,
STOLETJE
mesto v
SEVERNI
FRANCIJI
REKA PRI EJSKU V UKRAJINI
MOTORNO
kolo z
majhnimi
Kolesi
VELIKA
PAPIGA
BORILNI
MEČ
ŠVICARSKI'
OPERNI
DIRIGENT
(SILVIO)
SPROŽI-
TEV
OROŽJA
Grška
boginja
miru,
IRENE
FRAN. MATEMATIK (HENRI ELIE DOSePH 1869 - 1951 )
INDONEZ.
IME
Nove
GVINEJE
LATA
PRI
BRAJDI
PLOŠČATA
MORSKA
RIBA
SLOVEN.
PISATELJ
(miško)
Nova,
GRADIŠKA
UROŠ GARTNER
ZASEDA-
NJE,
SESTANEK
PERJE
PRI
REPI
PREČEN □ ROG
BRlGITTE
BARDOT
GL. MESTO OTOČJA 5AM0A
INŽiNlR.
BIRO
VOJAŠKA
FORMACIJA
KRADLJI-
VEC
AVTOM- OZNAKA VICENZE
PREMIK PO ZRAKU
IGRALKA
DAGoVER
ROBERT
REDFORD
JUŽNI
ITALIJI
SLOVEN. GLEDAL. IGRALEC (VALO)
Sora v
JULIJ-
CIH
SESTAVA-
VIKTOR
HOČEVAR
BREZBAR.
OGIJIKO
VODIK
Rešitev križanke pošljite do 20. januarja 1994 na uredništvo glasila PIONIR. Izmed pravilnih rešitev, bomo izžrebali 3 nagrade in sicer: prvi nagrajeni bo prejel 3.000 tolarjev, drugi 2.000 tolarjev in tretji 1.000 tolarjev. Vsem reševalcem želimo veliko sreče.
Glasilo Pionir izdaja Gradbeno industrijsko podjetje Pionir. Izhaja 4-krat letno v nakladi 2600 izvodov. Naslov uredništva- Novo mesto Kettejev drevored 37, tel.: (068) 321-826, 323-702
Glavni urednik: mag. Jani Gabrijelčič - Odgovorna urednica: Irena Vide - Tehnična ureditev: Tržne komunikacije GIP Pionir -Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto