KRIZEN SVETA
jsž_
—	Stockholm, Švedska. _
Švedska koalicijska vlada, ki je poslovala zadnjih šest let je podala resignacijo, Kralj Gu-Hav V. je sestavil novo vlado skoro iz samih socialnih demokratov. Opazovalci pravijo, da je na vlado vplival preobrat v Angliji in da je zato naredila prostor za novo vlado socialnih demokratov.
—	London, Anglija. — Angleški poslanik Lord Halifax se je vrnil iz Washingtona, Jcjer je bil poslanik pri ameriški vladi več zadnjih let. Poroča se, da bo ostal doma in da bo naj-brže vpokojen, ker nova labo-ritska vlada bo imenovala za poslanika v Washingtonu svojega somišljenika.
—	London, Anglija. — Nova angleška vlada izvaja spremembe vse na okrog. Tako je maršal Sir Harold Alexander, ki je bil poveljnik angleških in zavezniških čet v Sredozemlju razrešen svoje službe. Imenovan je zdaj za generalnega go-vernerja Kanade, pravi vest.
—	Chicago, 111. — OPA urad objavlja podražitev lemon za 4c pri funtu. Tudi več vrst jabolk so podražili v ceni za.lc pri funtu. Zelo drage so letos črešnje, takozv^ne v^nje (kisle) črešnje prodajajo letos po 43c funt. Krompir so znižali pri dveh funtih za lc.
—	St. Louis, Mo. — Stephen T. Early, tajnik tiskovnega oddelka pri pokojnemu predsedniku Rooseveltu, je omenjal v svojem govoru v tem mestu, da bo predsednik Truman apeliral na maršala Stalina v £otsdamu, da naj ta dovoli več svobode ameriškim poročevalcem v Rusiji.
—	Chicago, 111. — Vozniki avto trukov groze, da bodo po^ novno zastavkali, če bo vlada izročila obratovanje prevoznih trukov nazaj privatnim družbam, ki jih je po številu okrog 1600. Zdaj ta podjetja obratuje vlada, a pravijo, da z dnem 16. avgusta jih bo vlada izročila, nazaj družbam. Vozniki morajo delati 51 ur na teden pred-no so deležni časa in pol pri zaslužku.
KONFERENCA V POTSDAMU KONČANA; DRUGE VESTI
TO JE PATRIOTIC NA ŽENA!
Chicago, 111. — Korporal Stanley Heck, star 30 let, je 7. aprila letos stopil na mino, ki se je razstrelila in mu odtrgala obe nogi, in poškodovala roko. Zdaj se je vrnil domov, kjer je zaznal, da je njegova žena zaljubljena v drugega. Vložil je tožbo za razporoko in toži nekega 49 let starega Schuppa, ki je oženjen in ima tudi sina v mornarici. Po poklicu je prodajalec za Kroger Grocery & Baking Co., pri kateri tvrdki je njegova žena bila uposljena kot tipkarica. Mož je izjavil, da jetto zanj hujša rana, kakor pa rane, ki jih dobil pri raz-strelbi mine v Nemčiji.
VROČINA IN NALIVI PO OSREDNJEM 2APADU
Chicago, 111. — V torek je zajel osrednji zapad nov vročinski val. Živo srebro je segalo do 93 stopinj in po predmestjih celo do 96. Zvečer pa je razsajal grom in vihar po mnogih delih chicaške okolice. Po mestnih parkih je vihar polomil več drevja in na severni strani mesta je* posedoval tudi več poslopij. Tudi strela je udarjala vmes in naredila precej škode. Nalivi pa so poplavili podulič-ne prehode in mnogo nižjih krajev. Dež je padal skoro do srede jutra. V sredo je vročina dosegla 100 stopinj in šele v noč je odjenjala vročina..
TAJNIK ICKES NAPOVEDUJE POMANJKANJE PREMOGA
PAPEŽEVI NAZORI 0 MIRU POSLANI PREDS. TRUMANU
ROJAKINJA PREJELA OD-(GOVOR NA BRZOJAV IZ DOMOVINE
Chicago, 111. — Chicaška Slo-y$nka Mrs. Albina Grimšič je poslala v začetku julija brzojavko svoji materi Uršuli Plot, v Žužemberk, Jugoslavija in je dobila te dni na isto odgovor. Brzojavka je bila poslana iz Ljubljane 18. julija in se glasi: -Mrs. Albina Grimšič, Chicago, 111.
— "Adolf mrtev. Plotovi in mi smo vsi zdravi."
Plot Uršula."
SEDEM NEMCEV OBSOJENIH NA SMRT RADI UBIJANJA AMERIKANCEV
Darnstadt, Nemčija. — Ameriška vojaška komisija je obsodila v tem mestu pet nemških mož in dve ženi na smrt, ki so lani 26. avgusta blizu Russels-heima linčali in ubili pet ameriških letalcev, ki so bili sestreljeni iz zraka. Več drugih pa na dolgoletne zapore. Tako Nemci zdaj polagajo račune za svoje vojne zločine.
let za svoj
narod ▼ ameriki*
1 Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in retnieo — od boja to imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P,& DRUŽBE SV MOHORJA 1 j	V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., iN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 3. AVGUSTA — FRIDAY. AUGUST 3, 1945	.	,
Bombe dežujejo na Japonsko
ŠTEV. (NO.) 62 =========
okrog 1000 najtežjih bombnikov razbija honshu; amer. polagajo nine
Otok Guam. — Ameriške zračne sile že sedmi teden stalno nadaljujejo z vedno obsežnejšimi napadi na japonsko domače otočje. V sredo in četrtek je med 800 do 1000 najtežjih ameriških bombnikov "Superfortresses" bombardiralo največji otok
Honshu. Poročilo pravi, da so vrgli več, kakor 6,600 tonov bomb na razna mesta. Rezultati napada so strašni in nadvse usodni za Japonce. Stalni napadi se nadaljujejo tudi na ostale japonske otoke.
• Radio vest v četrtek jutro je omenjala, da so ameriška letala metala mine v japonske vode ekrog sahalinskega polotoka prav blizu ruske meje.
Zračni napadi na japonsko otočje je nekaj silovitega. Presega daleč vse napade na Nemčijo. Kako dolgo bodo mogli Japonci vstrajati pred tem silovitim razbijanjem je le vpraSa^ nje časa. Industrijska mesta, transportacijske zveze, obč^-
t--—-
t valne zveze in drugo je na otoč-- ju že docela razdejano. Obra-; tovanje podzemskih delavnic ■ ne bo moglo zadostiti potrebam i vojske. Japonska stoji pred totalnim uničenjem.
Japonski častniki, ki so bili zadnje dni ujeti na filipinskih otokih, so glede položaja obupani.' Pripoveduje se, da celo zagrizeni general Yamashito, ki se je tako rad bahal, kako bo i porazil Amerikance, je zdaj zgubil vsako upanje na japonsko zmago.
Ko bo enkrat uničeno domače japonsko otočje, potem japonske sile po drugih delih v A-ziji in Pacifiku ne bodo mogle do\go vzdržati ________ ■a
južno ameriški škof imenitno osvetlil pojme 0 demokraciji
—————~ *
Berlin, Nemčija--Konferenca "Velikih Treh", ki je trajala od 17. julija pa do srede 1. avgusta, je zakljUčena. Predsednik Truman, angleški premier Attlee. in generalisimo Stalin izražajo zadovoljnost nad zaključki konference, kateri radi
tehtnih	i______L-	___
tehtnih razlogov javnosti niso še objavljeni.
Kaj je Stalin obljubil Truma-' nu glede sodelovanja v Aziji proti Japoncem ni znano. Rusija je uradno še^vedno nevtralna proti Japonski. Pravi pa poročilo, da je predsednik Truman prav zadovoljen in vesel glede koncesij, ki jih je dobil za Zdr, države. Kakšnega značaja so te koncesije, bodo Japonci zaznali, ko pride čas za take nastope.
Predsednik Truman je odpotoval zgodaj v četrtek proti Angliji z letalom. V Plymouthu se
i uv,M Jiumerence, Kateri raai
bo sestal še pred poldnem z angleškim kraljem Jurijem VI. Nato pa bo odpotoval z bojno ladjo Augusta nazaj v Ameriko. Po povratku bo v kratkem poročal potom radio narodu o gotovih zadevah, o katerih se je sklepalo na konferenci.
— V Chicagi je začel župan Kelly z akcijo za gradnjo največje letalske postaje na svetu. Zupan in aldermani in drugi o-gledujejo razne prostore za novo letalsko postajo, ki bo potrebovala 6000 akrov prostora.
JAPONCI PREMEŠČUJEJO AMERIŠKE UJETNIKE NA
NEVARNE KRAJE Washington, D. C. — Držav-»ddelek Zdrf držav v ostrem •rotestu obtožuje Japonce, da i zadnje čase premeščujejo a-
neriške-ujetnike iz ujetniških
aborišč v kraje, katere bom-ardirajo in napadajo Ameri-anci. Vest pravi, da vodi Ja-»once pri tem dvojni* namen, amreč da bi s tem ustavili račne napade na japonsko točje, ali pa naj Amerikanci ami svoje lastne tovariše po-ijajo z bombami. Mednarodni ravilnik ženevske konvencije ake stvari in načine strogo repoveduje kot nečloveške, aponska radio postaja v Tokio e objavila te dni vest o ameri-kem zračnem napadu na Kawasaki, kjer se nahaja tabori-če ameriških vojnih ujetnikov i da življenske zgube so bile ečinoma med temi. Ameriška lada išče o tem nadaljnih po-asnil. * -o-
PIERRE LAVAL, FRANCOSKI
KOLABORIST SE PODAL
Pariz, F ranči ja. — Znani bivši francoski prvi minister v Petainovi vladi v Vichyu, ki je kolaboriral z Nemci med to zadnjo vojno, je priletel z letalom iz Špaitfjfe v SotirngtSff trn Avstrijskem in se tam predal ameriškim okupacijskim četam. Te so ga takoj izročile francoskim oblastem, ki so ga odvedle nazaj v Francijo, kjer bo moral pred posebno sodišče kot vele-izdajalec. Laval je bil eden najbolj vnetih Hitlerjevih podrep-nikov v Franciji. Po polomu Francije je zatrjeval in izjavljal ameriškim in angleškim diplomatom, da Hitler bo gotovo zmagal itd., ter je odklanjal vsako sodelovanje ar njimi. Nemcem je izdajal tudi francoske interese. Odrejal je pogone za talci in mnogo francoskih patriotov je moralo radi njega v smrt, ker jih je ovajal nazi-jem. Zdaj je padel sam v roke pravici, ki bo z njim obračunala.
VDANIMA VRI MAY 11 Tt no,
——g»jaHr-.^r-;.-.-: šč..■.* "v*....-*.. bil	3. junua. Transpose in druge pristalne ladje so r^e^ne pT/oI v ozadju.	3
Buenos Aires, Argentina--Skof Miguel de Andrea, ki je
obiskal mnogo krajev v Zedinjenih državah, se je krepko potegnil za demokracijo v pozornost vzbujajočem govoru o pape-štvu in demokraciji, katero je označil kot "politični red. ki bo.
aeu ijuastvu, Kot pravico in de-janstveno, izvršno udeleženje v svoji lastni vladi." Poudarjal je družabne in gospodarske reforme, brez katerih bi ne dosegla ničesar, in izjavil, da se Cerkev zanima in briga za te reforme, ne pa za politično delovanje.
"Pij XII. ima pred seboj, kar je Leon XEII. napovedoval," je izjavil omenjeni prelat, "in to je demokracija, ne kakor se nahaja v kaki politični stranki ali zvezi strank, temveč kot eden izmed načinov postopanja v dobi, ki se začenja, — kot ena stran nove oblike krščanske civilizacije, kot država, ki bo v
skladu s celotnim življenjem
_____
"Po stoletjih težavne toda slavne naloge gfeda Cerkev z uspehi kronano svoje prizadevanje, da reši človeštvo civilne sužnosti; vendar z zmago nikakor ni bila pridobljena- svoboda. Nihče rte more reči, da je v resnici svoboden, dokler si ni pridobil, vsaj do gotove meje, gospodarsko neodvisnost. Iz tega vzroka si je Cerkev že od prvih začetkov prizadevala, da prežene sužnost proletarijata (ubogih in nizkih slojev), in se je neustrašeno bojevala — četudi se pri tem ni mogla izogniti, jda bi si ne nakopala zagrizenega osovraženja — za gospodarsko osvobojenje."
Škof je poudaril, da so iotali-tarianizmi nekaj ravno popol- i noma nasprotnega krščanstvu. Razložil je, da so si papeži prizadevali za svetovni in časni red, ker mora ta red na narav- : nem polju hoditi pred obnovo t
•_A
družabnega pokristjanjenja na nadnaravnem polju.
ZMAGA NAD TOTALITA-RIANIZMI
Škof Antonio Caggiano iz Rosa rio pa je v svojem govoru "Cerkvena oblast in totalitaria-nizem" opisal zmago v Evropi kot odločno zmago pravičnega in dobrega nad vsemi totalita-r|jskimi sistemi. Govoreč o Cerkvi je dejal, da jo absolutizem časne moči tlači, prava demokracija pa jo osvobojuje."
Beseda totalitarianizem je morda nova, je nadaljeval, ideja pa je toliko stara kot civiliza-potisne doli, dani ofugega kakor "sredstvo" ža družbo, ne briga se pa za njegovo razmerje do njegovega končnega namena. Človeško osebo oropa vsake pravice. Družino in druge oblike družbe, tudi Cerfcev, smatra le za orodje države.
"Pri korenini total itariani-zma je brezbožni materiali-zem " je poudaril prelat. "Kaj je človek brez načel moralnega reda? In kako morejo obstojati moralne smernice, ki kontrolirajo človekova dejanja, če ni moralnega vodstva in oblasti, kateri človek ukloni svoj razum, iz svoje proste volje, toda zaradi. Najvišjega Zapovedo-valca? ?
Škof je svaril proti materialističnemu in ateističnemu ali brezbožnemu komunizmu in rekel, da "nekateri medtem ko po pravici zamenuje$o fašizem in narodni socializem, kljub temu segajo v roke komunizmu." i j i
—--- j
Washington, D. C. — Tajnik za Notranje zadeve Harold 3 Ickes objavlja ves zaskrbljen, da grozi za to prihodnjo zimo ve- 1 liko pomanjkanje premoga v Združenih državah. Edina pomoč \
temu ie. da vlaHa faVni nnfno+i	~ xi___:i _____i__•___• ___
jaške službe in se jih pošlje na delo v premogokope na proizvodnjo premoga. Če hočemo zadostiti vsaj del velikim zahtevam in nujnostim moramo ta-koi razrešiti vsaj kakih 30,000 premogarjev vojaške službe in jih poslati na takojšno delo v premogokope. Drugega izhoda tajnik Ickes ne vidi.
To svoje poročilo je podal tudi pred senatskim odsekom, ki preiskuje in proučuje zadevo pomanjkanja premoga v deželi. Ickes pravi, da vojaške oblasti ne sodelujejo z njim, kakor potrebno. Določeno je, da'se pošlje to zimo okrog 6,000,000 tonov premoga v Evropo, kjer je splošno pomanjkanje premoga. Kje se bo ta premog dobil?
vprašuje tajnik Ickes. Tega tisti, ki določajo, kako naj se premog razdeljuje, ne pomi-Blijoi.
. Pomožni upravitelj urada za preskrbovanje kuriva C. J. Potter, ki je pričeval pred senatskim odsekom za tajnika Icke-sa, je izjavil, da,ni misliti, da bi se moglo napraviti začrtane spremembe v naši industriji, dokler ne bo za take namene dovolj premoga, ki ga bo raznotera industrija morala imeti za svoje plavže, topilnice in tako dalje. Ako do 1. oktobra ne bo na razpolago zadostnega števila premogarjev, potem bomo imeli v tej deželi mizerijo letošnjo zimo, izjavlja Potter.
Vatikansko mesto. — Zastopnik Vatikana je izjav* te dni, da so bili podrobno opisani nazori in upanja papeža Pija XII. glede prostosti in verske svobode v Evropi poslani predsedniku Harry ju S. Trumanu s posredovanjem newyorskega nadškofa Francis J. Spellmana.	----
Zastopnik Svete stolice je tudi izjavil, da ie papež sporočil svoje nazore tudi Myronu Tay-lorju, osebnemu predsednikovemu zastopniku v Vatikanu, preden je Taylor odšel v Združene držare.
Papež se živo zanima za zadeve verske prostosti v državah srednje in jugovzhodne Evrope. Lahko se trdi, da je Vatikan posredno zastopan na sestanku treh velesil v Potsdamu, ker je sveti oče sporočil svoje upe delegatom po več potih.
Obenem pa je vatikanski zastopnik odločno zanikal sovjetske obdolžitve, da hoče imeti papež Pij direktno zastopstvo
-	na prihodnji mirovni konferen-
1 ci. "Kakor smo Že ponovno da-^
-	li razumeti," je rekel, "Vatikan
-	raje ostane izven in nad brez-, končnimi neskladnostmi vsake
-	vrste, kakor pa da bi imel izvršno vlogo pri mirovni mizi.
Predvsem si Vatikan prizadeva, je dodal ta predstavnik, ' da bi razpršil ruske sumnje na-[ sproti Sveti stolici.
^ Če se bo konferenci v Potsda-
-	mu posrečilo predreti zagrinja-lo, ki obdaja Sovjete, bo ta se-
■ stanek napravil znaten korak • proti globokemu svetovnemu i razumevanju," je končno pou-► daril vatikanski predstavnik.
/ /
r
Petek, 3- avgusta 1945
čast našemu listu Am. Slovencu, ki vedno piše za dobrobit naše nesrečne in s trpljenjem nasičene slovenske domovine.
Naša nekdanja domovina je izmučena in izčrpana, ali prišel bo čas, ko se bo dvignila in vsta-
la na noge ih nas vprašala, kje Imovine in glasijo se vse druga-
smo bili mi, ko je ona trpela, kaj smo mi napravili in dali za-
onečastila naše žene in nedolžna dekleta, naše starce in otroke. Koliko so jih po hlevih zapr-
O državnih volitvah, ki so se vršile na Angleškem dne 5. julija, je bilo objavljeno uradno poročilo šele 26. julija, iVzrok, ker so glasovali tudi vojaki, ki se nahajajo v armad-ni službi v raznih delih sveta, in zbrati skupaj vse take oddane glasove ni bilo mogoče popreje. Angleške volitve so izpadle zelo drugače, kakor pa je pričakovala velika večina v svetu. Dosedanji vojni voditelj Anglije, prvi minister Winston Churchill, je v teh volitvah poražen skoro z 2 proti 1. ^Delavska stranka s svojim voditeljem majorjem elementom Attlee, je zmagala z veliko večjijo nad vsemi drugimi strankami. Vlada, kateri je načeloval Churchill je dobila 7,149,034 glasov, delavska stranka pa 10,807,952 glasov. Skupno število sedežev v parlamentu je 640. Od teh jih bo imela zdaj delavska stranka 389, kar je 58 sedežev večine. Leta 1922 je izšla delavska stranka prvikrat najjačja med angleškimi strankami, a ni imela večine kakor sedaj. Zato je bila takrat delavska koalicijska vlada, ki ji je načeloval Ramsay MacDonald. Zdaj bo lahko delavska stranka sama vladala, ker ima večino.
Za zunanji svet je ta preobrat v angleški politiki precej presenetljiv. Velika večina je upala, da Angleži svo-jega junaškega prvega ministra Winstona Churchilla, h kateremu so se zatekli 8. maja 1940 s prošnjo, naj pomaga ohraniti Anglijo, ne bodo prezrli, pač pa da mu bodo izrekli zaupnico in s tem neko zahvalo za rešitev domovine. Toda Anglež je hladen računar vsepovsod, tudi v takih zadevah in slučajih. Zdi se mu, da bo no^a metla boljša kakor dosedanja, in je volil za spremembo. Za to spremembo imal velike zasluge delavska stranka, ki svoje ude politično stalno izobrazuje. Delavski agitatorji so tekom volilne kampanje poudarjali, da kapitalisti snujejo, kako bodo zgube tekom vojne nadomestili po vojni s tem, da bodo gle-• dali v prvi vrsti za svoje interese, potem šele za druge. Vlado so označevali, da je prijateljica bogatih slojev in to je vplivalo in strašilo delavce in male ljudi. Delavska stranka pa je oznanjala-tudi obsežen program, v katerem je poudarjala podržavljen je rudnikov, železnic in vseh javnih naprav. Obljubljala je tudi, da bo nadomestila Banko Anglije z Državno centralno banko. Dalje je obljubljala stanovanjske in zemljiške reforme in podržavljenje meščanskih ozemelj, ki se dajo porabiti za splošnost. Vse to je vleklo pri večini angleških volilcev, ki bodo imeli od tega le koristi ne pa zgube. Vse to je pripomoglo k sijajni zmagi angleške delavske stranke. %
Delavska stranka je deželi obljubila s svojim programom "new deal". Kako ga bo zdaj izvajala, bo seveda odvisno od nje. Ali bo uspešna pri tem izvajanju ali ne, se še ne ve. Gotovo je le eno, da nova vlada lahkega stališča ne bo
komentatorji vse mogoče reči. Nekateri so mnenja, da zmaga delavske stranke v Angliji pomeni večje sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Nova vlada v Angliji, pravijo, bo socialistična, in Attlee je v svoji izjavi že napovedal, da bo novi vladi mogoče uporabiti program socialistične stranke.
Drugi, ki Angleže poznajo od vseh strani, pa poudarjajo, da so volitve prinesle Angliji le spremembo v domači notranji gospodarski in socialni politiki, na zunaj pa bo ostala angleška politika ista, kakor je bila doslej. Zelo malo je upati, da bi nova Vlada bila za to, da se da Indiji neodvisnost, ali kaki drugi koloniji. Anglež, naj bo že konservativec, liberalec, ali laborit, je vsak najprvo za Veliko Britanijo in njene interese. Anglež, kakoršnega koli političnega prepričanja že, vedno zvesto čuva interese Velike jli, z gasolinom polili in zažgali! Britanije. Jlednarodnost je Angležu dobrodošla, dokler ta; Koliko naših mpških so pobra-služi v dobro*politiki njegove domovine, kaj dalje pa med-jIL Kanadsl" vojaki so jih našli narodna ljubezen povprečnega Angleža ne sega/ Zato je£\	koncentracijskih
zelo malo upati dasi mnogi pričakujejo, da bo nova angle- fe^g ska zunanja politika bolj popustljiva m bolj liberalna v zahtevah angleških interesov po svetu, kot n. pr. kontroliranje raznih pomorskih baz, cest, kanalov, itd. Zakaj, kadar se bo Anglija odpovedala politiki kontroliranja pomorskih baz in cest ter politični nadvladi kolonij, takrat bo konec velikega britskega imperija, nad katerim nikoli sonce ne zaide.
Nova vlada najbrže ne bo hotelaipoznati, ne priznavati raznih obljub dosedanje vlade raznim malim narodom in državam v Evropi. Roosevelt je umrl, Churchill bo odšel v pokoj. Z njima bo najbrže šla v pokoj tudi Atlantska poslanica in druge obljube. Nove vlade bodo delale po svoje. Tako je vedno na svetu, politika se spreminja kakor vreme.
val $300 za one sirote, ki so ostale žive.
Verujte mi, da so bile vsem rosne oči, ko je rekel: "Nobenega nimam več, vse sem izgubil po krvoločnem Nemcu."
Sem prihaja več pisem iz do-
* šf\
G0DKI
1
* 1 m i
Hvala za obisk	^
Chicago, 111. — Na poti do-
če, kot pa pišejo tisti, ki so utekli. Tem ni bilo za domovino, I njo, ko jo je sovražnik zasedel, nego jim je bilo tam menda vro- mov iz P°1 letne seje gl. odbo-Prihrumela sta Nemec in Lah in ! če pod nogami. S tem mislim re- ra v Jolietu, nas je te dni v
či, da oni bodo menda že bolj spremstvu chicaške rojakinje vedeli, ki so se v svoji domovini |Pauline Ožbolt obiskala
Mrs/Frances Raspet, iz Pueblo, Colo., ena gl. podpredsednic omenjene organizacije, ki je na seji zastopala bolno gl. predsednico Mrs. Prisland.
O POKOJNEM ANTONU STEPANU ST.
Soudan, Minn.
Popoldne 4. julija je nagloma umrl zadet od srčne kapi vsem dobro poznani spoštovani Anton Stepan starejši. Star je*bil '67 let. Rojen je bil v vasi Gra-bravec, fara Metlika, odkoder je prišel sem pred 45 leti.
Pokojni Anton zapušča žalujočo soprogo Ano, tri sinove — Joseph v Chisholmu, Tony in John v Hibbingu — in štiri hčere — Mrs. Wm. Frazee v Tower ju, Mrs. John Dolinar v Hibbingu, Mrs. Frank Janezich v Chisholmu, in Mrs. Ignatz Lun-ka v Ely. Dalje zapušča 20 vnukov in več drugih sorodnikov.
Pokojni Anton je bil član društva sv. Cirila in Metoda št.
4	KSKJ, društva sv. Barbare št.
5	ABZ, in društva Katoliških Mož.
Pokopan je bil 7. julija ob veliki udeležbi sorodnikov in faranov iz cerkve sv. Martina na katoliško pokopališče v Tower, Minn. Naj pokojni Anton pociya v miru božjem, preostalim pa naše globoko in iskreno sožalje.
Pokojni je bil naročnik Am. Slovenca. M. E. -o-
"BUNNY! BUNNY!"
Joliet, 111.
Mrs. Johanna Muster je bila bolna, pa sva se odpravili z mojo sestro Margareto Smrekar, da jo greva malo obiskat. Našli
imela. Dežela je še vsa ranjena vsestransko od te vojne in
bo vzelo leta da %i bo le delno opomogla. Izvrševati velike jsva jo na porču zjPhig kjer je obljube v takih razmerah, ne bo lahka rec.	. j opazovala nekega divjega zaj-
Kar se tiče vojne, v kateri je Anglija še vedno z Ja- ca» ki J*e P*av blizii hiše skakal
m se ni prav nič bal. "Ta ti bo pa ves vrt obral, posebno pa še fižol,"" sem ji pripomnila. Ona pa je odvrnila: "O, ne bo; ne. Ta zajec mi nič ne poje."
Tedaj smo si začele ogledovati njen vrt in smo šle od ene
ponci, jo bo Anglija nadaljevala kakor doslej, dokler ne bo dosežena popolna zmaga.
Kako bodo angleške volitve vplivale na zunanji svet, je tudi zelo važno vprašanje. Mi smo že pred volitvami napovedali, da za slučaj, da delavska stranka zmaga v Angliji, bo to znamenje, da se bo gospodarska in socialna politika tudi po vseh drugih deželah nagnila bolj na levo. Po vseh j £redice do druge. Vse je lepo deželah bodo nižji sloji bolj dvigali glave, kakor doslej. rastl°' samo neka velika *reda Zahtevali bodo več pravic vsepovsod, kakor do sedaj. Mar- J*1"1* Prazn,f-."Tukaj sem » sikje bodo padle dosedanje konservativne vlade in jih bodo ™ Sda nišTven prti'' nadomestile bolj liberalne in malim slojem naklonjene via- Tedaj se pripogne in malo bolj de. Pri nas v Ameriki se bo ta duh močno začutil, zlasti po natančno pogleda, pa vidi sa-vojni. Imeli bomo najbrže težke spopade med veleindu-!me korenine in polno zajčjih strijalci in delavskimi organizacijami, razen, če bo vlada st°PinJ-Pa reče= "O ti poštajna ostala naklonjena delavcem in malim ljudem, kakor je bila ti! Vse je n. pr. Rooseveltova vlada, če tega ne bo in bodo takoime-novana prosta podvzetja imela svobodne roke, bodo križi in težave.
PISMO IZ NEMČIJE
Chicago, 111.
nja in lakote. Take stvari je počenjal krvoločni Nemec in zagrizeni Lah po vsej Jugoslaviji, v nfcši Slovenjii pa je bilo gorje največje, ker je tam narod najbolj veren in pošten. •
IJboga Slovenija, kako si majhna, pa upamo, da boš vstala. Najbolj pa nas žalosti, ko brat brata kolje in izdaja.
V Sattle, Wash., sem imela 27. maja priliko slišati zastop nike in delegate sedanje Jugoslavije, ki so prišli na konferen co v San Francisco. Med njimi sta bila tudi sedanji jugoslovanski poslanik Dr.Simomč in Via dimir Dedier. Popisoval je zadnja štiri leta svojega življenja. Nikogar ni napadal v svojem 'govoru in nič ni pretiraval, sa-• mo to je rekel, da na žalost pi-f jšejo nekateri časopisi, da partiji zani napadajo duhovnike in j oskrunjajo cerkve. Rekel je, da i to ni resnično. Kaj vse so delali Nemci in Lahi, zdaj pa bi ne kateri vse sramote radi zvrnili
Mre. Uršula Bogolin, ki je do-1?* p»rtizane-
ma iz Skopic, fara Cerklje ob *" v 8° samo ?oikl
. , , . . . . J "ženske, ki so pobegnili v Krki, je te dni prejela pismo od - • . .
in se niso hoteli pokoriti zagri
svoje sestre Neže Rodman, nekje iz Nemčije.^ismo je bilo napisano 151 jufija 1945 in se glasi >
Ljuba sestra, po dolgem času se Ti oglasim. Ravno danes sem se sešla z nekim vojakom iz Chicage, ko sem že prej nekatere vprašala, ali je kateri Tvojih sinov pri vojakih in sicer tukaj v Nemčiji. Imela sem tudi Tvoj naslov s seboj. Ta vojak pršvi, da je Vaš ssoed, in da vai^i lahko pišem, on pa bo oddal pismo na pošto.
Jaz in brat Johan in 2ibertov smo tukaj v Nemčiji že tri leta
borili za življenje in na smrt. Njim je bilo kakor ranjeni zveri, ko ji neprijatelj oskruni in onečasti ono, kar ji je najmilej-še pri srcu.
Oh, daj Bog, da preneha že prelivanje krvi med rodnimi brati!
Napisala sem veliko več, ko sem prvotno nameravala. Pač težko začnem, ko pa enkrat začnem, pa ne vem kdaj nehati.
Pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki. Pozdravljam strica in brata Grdi-na in vse sorodnike v Clevelan-du in vse prijatelje v. Denverju.
Stara Slovenka
Anna Zitko.
-0
NOVICE IZ BARBERTONA
Barberton, Ohio.
Zadnje čase so umrli: Frank Kramar, doma iz Iga pri Ljubljani; tukaj zapušča dve orno-ženi hčeri. Andrew Krancz, mlad fanti star 24 let; zapušča očeta, drugo mater in dve sestri. Na kratko je bilo že poro-čano glede Seaman 1/c Joseph Steven Trenta, ki je bil ubit na toku Okinawa; zapušča star-štiri brate in tri sestre ter ogo sorodnikov; bil je masni žnik pri naši cerkvi;
Na dopustu
Chicago, 111. — Te dni je prišlo več naših vojakov na dopust, med njimi John Terselich Jr., ki je prišel na 10 dnevni dopust iz sredozemskega okrožja, in Stanley Kaiser, ki je po 20 mesecih službovanja na Angleškem, Škotskem, v Franciji in Nemčiji prišel domov na 33 dnevni dopust.
Poroke
Cleveland, O. — V soboto 28. jul. sta se poročila v cerkvi sv. Marije na Holmes Ave. Marie Miklavčič, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Miklavčič, 1198 E. 168 St., in Lieut. Albert Batich, sin Mr. in Mrs. Henry Batich, 709 E. 159 St. Ženin se je-nahajal 21 mesecev kot ujetnik v Nemčiji. * V *
Isto jutro sta se poročila v cerkvi sv. Kristine Neffie Elizabeth Hegler, mlajša hčerka družine Mr. in Mrs. Louis Hegler iz 765 E. 236. St., Euclid, O. J j in William Drenik, G. M. 3/c,
^ - j . ..	JV sin Mr. in Mrs. Feliks Drenik iz
anj darovani masi so mu ostali
zenemu Nemcu. Ti so se bojevali. za doraoviep, največkrat
brez puške,*1 z g6limi rokami. Rekel je tudi, da v Jugoslaviji se je žena borila ob možu rama ob ramiNi mogoče popisati trpljenja jugoslovanskega natroda, piše se pa veliko o Jugoslaviji in potrati se veliko papirja in črnila, medtem ko bi bilo bolje za vse, ko bi tukaj vsi manj pisali, pa več mislili in pomagali onemc gli domovini in vsak svojo vest izprašali, ne pa se tolkli po prsih kot grešni farizej. Rekel je, da je v Jugoslaviji po-
in sedem mesecev. Zdravi smo	000 domačij, goveje
šo ™ in	_ ^ ° zlvme ^ m perutnine se pa
strežniki napravili vso Čast. Pogrešan že šest mesecev, sedaj so sporočili, da je mrtev Sgt. Charles Struckel; • padel je v
Glede angleške zunanje politike napovedujejo razni
Smejale smo se, kdo se pa ne bi. "Le še ga kliči Bunny, Bunny," sem ji rekla, "da ne bo šel kam drugam!'*
_____ Anna Berry.
še vsi in živi —»toliko vam dam vedeti za enkrat — in živimo v lagerjih. In sedpj smo namenjeni domov. Pravijo, da v dveh dneh odide transport. Vlaki so spet začeli voziti, prej pa niso dosti, odkar je vojna prenehala.
Sestra Ana in njen mož so ostali v Ljubljani pri hčeri. Že dve leti si nismo nič pisali. Ne vem, če so še živi.
Za enkrat ne morem dati naslova, ker v kratkem odpotujem proti domu, tako je namenjeno. Ce pridemo zdravi in ke-daj pridemo, ne vem.
Iskreno pozdravim Tebe, ljuba sestra, in vso Tvdjo družino. Enako vas pozdravljajo vsi naši sorodniki in prijatelji. Z Bogom.
Tvoja ljubeča sestra
Než« Rudman.
-—o-
DOPIS IZ KANADE
Vancouver, B. C.
Dosti čitam in prebiram razne časopise, ne pišem pa ne rada, vendar pa tudi ne bi rada opustila moje stare navade in se vsaj enkrat v letu oglasila v našem listu Am. Slovencu. Vsaj enkrat na leto se pa že spodobi malo poročati.
sploh ne vidi. Krvoločni in grabežljivi Nemec je še leta 1940 začel vse pobirati in voziti sebi. Kajpak, na vso žalost so se dobili domači kvizlingi, ki so šli v pomoč Nemcu.
Prepričana sem, da s tem, ko narod brani svojo domovino, ni rečeno, da je proti veri ali Cerkvi. In tistemu, ki ima čisto vest, po mojem mnenju ni treba iz
Babbit Rd.
Nadalje sta se 28., jul. poročila v cerkvi sv. Vida Pfe. Frank Ljubi in Miss Anne Zabkar. 2e-
Nemčiji; zapušča žalujočo	sin poznane družine
no Mary, potrte starše, štiri bra-1	Mre" Anton LJubl- 6*1S
te in sestro. Izrekamo vsem tem BllSS.Ave/' se "J*?* *ot družinam naše sočutno sožalje. i ™JIU	T .f™^' °d 2,°'
Poročeni so bili v naši cerkvi"" d° 16" aP"la in drugih: Edward Nestiscky, |£? T^Tu?0 U.S. Army, in Miss Franc* *^.Cetah" „ ,dol?,Jfnlh Obreza iz Akrona; Mr. R. Dapp P°Skčdb 86 Je nahajaI v bolms"
in Miss Florence Osolin; Ri-. chard A. Montez, U. S. Army, in Miss Goldie M. Thomas; John Sulentich, U. S. Army, in Miss Josephine L. Merkun; Joseph Struckel, častno odpuščen iz Army, ter Miss Helen Wil-helm. Vsem tem parom želimo zdravja in sreče.
Pri teh družinah se je oglasila teta štorklja.: Pri družini Vincent Lapter so dobili sinčka, pri družini Edward Cigole sinčka (mati Anna Garbor). Pri družini John Opeka hčerko, pri družini Frank J. Zupec' hčerko, pri družini Gregor Porok hčerko, pri družini Adam Shenkenberger hčerko (Anna Otoničar). Pri družini Foster
domovine bežati. Tukaj nam je McKierman sinčka (Margaret lahko vse pisati in misliti po Balant). Staršem in novorojen-svoje, ali to jim tam nič ne po- čkom naše čestitke.
Kot' Slovenka v daljni Kanadi zmeraj rada slišim, kaj in ka- povem, da so 4. julija _______
ko se imajo naši Slovenci v Ze- (Hrvatje iz Like) priredili ve-
—-i— £erj0 jn ao en sam ve^j. daro-
maga, več škodi. Hrvat pravi: Ce ne bo šlo zmila, tudi ne bo šlo šiloma.
Tu v tem delu ^Kanade, v Vancouverju, nas je malo Slovencev. Mogoče nas je vseh skuhaj sto, ali še ti smo tako raztreseni, da ne verjamem, da bi ras b|Io kdaj več skupaj kot petdeset. Hrvatov in. Srbov je več. Imajo svoje narodne domove. Kadar kaj prirejujemo, storimo to največkrat skupaj kot Jugoslovani, ali moram pa reči, da samo v Vancouverju so Jugoslovani v zadnjih petih letih darovali več kot $75,000 za Jugoslavijo, $50,00 je pa vlada odobrila, da se je poslalo medicin in pšenice. Morda boste rekli, da se ne da verjeti, če vam
Ličani
To nedeljo 5. avgusta ob eni
dinjenih državah. Kot vsaka Slovenka, imam vedno polne roke hišnih opravkov,: ali ko poštar pride, mi vse iz rok pade. Kajpak, boste rekli, ženska^ra-dovednost! Z veseljem pregledam novice in drugo čtivo. Vsa
vali več kot $10,000. Nek lički Srbin je dobil pismo, da so mu ženo zaklali in dve hčeri stari 17 in 18 let, očeta in mater ubili in vso domačijo požgali. Siromak je jokal, potem pa je daro-
nici v Nemčiji in na Angleškem. Sedaj se nahaja na 70-dnevnem dopustu. Nevesta je hči Mr. Mathew Zabkar, Addison Rd.
Nov grob
Vindham, Mont. — Dne 18. jul. je tukaj umrl Anton Bar-tol, st^r 64 let in v Ameriki od 1901. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil pri delu. Tukaj zapušča sestro, v Detroitu pa več nečakov in nečakinj.
Dr. Leonard J. Janchar
Cleveland, O. — Dr. Leonard J. Janchar, sin Mr. in Mrs. Frank Janchar iz 620 E. »4 St., je 20. junija dovršil dobo kot hišni zdravnik za zdravilstvo in kirurgijo v St. Vincent Charity bolnišnici. Na 2. julija je pa nastopil službo kot patalogist v Cincinnati splošni bolnišnici, uri popol. se začne piknik po-!obenem je pa asistent za pato-družnice Sansa št. 51. Ker gre lomijo na univerzi v. Cincinnati, za tako plemenit namen, naj nobenega ne manjka na pikniku ; kdor ima še kaj dobrega srca ta naj pride. Saj vsi pravimo, da smo dobri in plemenitih src, toraj ne sme nobenega manjkati. Vsi pridimo ven v naravo 5. avkusta popoldne in zvečer na prejšnjo Louis Novakovo farmo na Sherman Road. Prišlo bo tudi nekaj govornikov iz Cleve-landa, nekoliko bodo pojasnili položaj o domovini, in tudi o Primorskem, o Trstu in onih krajih. Vsaj nobenega Primorca ne bi smelo manjkati. Pripravljeno bo vsega dosti za jesti in piti. Za ples bo igral Ku-sar orkester iz Clevelanda. Vabljeni so tudi vsi iz naše okolice.
Za pripravljalni odbor
Jennie Okolish, blagajni-čarka podr. št. 51. .
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S/', imajo ved-no dober uspeh.
Pomorska dvorana M
Chicago, 111. — Dne 7. avgusta bo v muzeju vede in industrije, v Jackson parku, odprta" za občinstvo nova večja razstava, takozvani "Marine room". Ta dan bodo potekla ravno tri leta, odkar so naši marini stopili na Guadalcanal. Tudi pristalne čolne, iz katerih so se marini izkrcali na omenjeni otok, bo mogoče videti na tej razstavi, pa tudi marsikaj drugega, kot n. pr. celo zgodovino in razvoj ladij, vse od starodavnega beneškega čolna pa dq modernega morskega parnika. Za vse to imajo narejene majhne modele. Vsi tisti, v tej okolici, ki so se borili na Guadalcanal«, pa so sedaj slučajno doma, in njihove družine, so posebno povabljeni, naj pridejo na omenjeni dan, ker bodo posebni gostje muzejskega vod-
stva.

AMERIKANSKI »SLOVENEC
j Prvi in najstarejši slovenski J The first and the Oldest Slovene ~ list y Ameriki. r | Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
,' Ixhala vsak torsk in pstek *. Issusd tv«ry Tussday and Friday
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address ot publication office:
J849 W.Cermak Rd., Chi&go 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročninat	^ihifripliom
Za celo leto---------$4.00 For one year_______$4 00
Za pol leta---2.00 For half a year_ 2.00
Za četrt leta________1.25 For three months__1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago.	and«Europo
Za celo leto_______".$4.50 For one year____$4.50
Za p M leta______2.25 For half a year_ 2.25
Za četrt leta __________________1.50 For three months........1.50
Dopisniki so prošanL da dopisa poiljajo vedno malo Meje, kakor sadnje ure prodno je list zaključen. Za torkovo iievilko moraM^iii dopisi v uredništvu najkasneje do pelka xjulraj prejftni leden. Zjrpetkovo iievilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko-pisov uredništvo ne vrača.
POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomebi me-secj druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at tke post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
PO VOLITVAH V ANGLIJI
BOND
Petek, 5. avgusta 1945
amerikanski slovenec
IZKAZNICA "Vaše ime?"	Ti ,
"Jože Močan." '"nfcfe "Poklic?"	" ~~ Ti
• "Boksar." "Ali se lahko legitimirate?" "Seveda . . . Ali se hočete čez pet minut znajti na tleh?"
POPOLNOMA JAS^O" Oče > Ce imaš v enem žepii suknjiča petdeset - dolarjev iti v drugem trideset, koliko imaš seboj?"
Sin: "Potlej imam na sebi prav zanesljivo tuj suknjič."
CE SE DVA PREMISLITA \ Ona: "Včeraj ste me prosili za roko, pa sem vas odbila. Pozneje sem se pa premislila."
On: "Skodal Tudi jaz sem se premislil!"
die MAKERS FOR steel rules dies
4 A
Exp d.; perm, position; top pay in the industry* essential listing
ace Burnishing co.
120 N. Green MON. 4033
For general factory work Start 75c, raise in 45 days Uniforms furnished
Paid vacations , Swing shifts
KRAFT CHEESE CO.
450 E. Illinois St.
5. Nedelja — II. pobinkoitna
3. Ponedeljek — Spremen, na gc
7.	Torek — Kajetan
8.	Sreda — Cirijak in tov., muč
9.	Četrtek — Janez Vianney
10.	Petek — Lovrenc
11.	Sobota — Filomena
AD & JOB COMPOSITOR
AND
LINOTYPE OPERATOR
GOOD SALARY
THE CITIZEN
LA GRANGE 4600
' M-E-N
NEEDED FOR
GENERAL FACTORY WORK IN PLANT M ANUFACTURING NEW TEXTILE BAGS
Essential Industry No Experience necessary Good Salary Group Insurance & Sick Benefits Apply
CENTRAL BAG
And
BURLAP CO.
4515 S. WESTERN BLVD.
GIRLS & WOMEN
NEEDED TO WORK
In Sausage Kitchen 65c per hour to start Permanent Work Pleasant Working Conditions Apply
GOLDEN OAK PACKING CO.
. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira na:
RAČUNAJTE ZDAJ NA TO, DA SI BOSTE OMISLILI
VELIKI TRIJE IZVEN KONFERENCE
O čem in kako razpravljajo "veliki trije" na konferenci v Poštdamu bi se lahko napisalo cele strani — ugibanj, gotovega pa ne bomo izvedeli nič, dokler veliki trije sami ne poročajo, kaj so sklenili. Casniški poročevalci nimajo dostopa do konference, in vse, kar se tam vrši, je strogo tajno. Pravijo pa — če je že res ali ne — da so prvi teden le bolj na splošno razpravljal, bolj na okrog tipali: šele ta teden pridejo pravi qj^epj na vrsto.
Izveh konference izgleda* da Veliki trije prav lepo izhajajo med seboj; enkrat eden povabi ostale na večerjo, enkrat
drugi. Ko je bil predsednik Trumfcn gostitelj je povabil slavnega newyorskega pianista sarženta Eugena Lista, da je zaigral celo vrsto najbolj odličnih skladb na klavir. Stalin je dvakrat prišel k Listu, mu stisnil roko in mu napil. Tudi Churchill mu je enkrat stisnil roko, napil mu pa ni.. Truman in Stalin sta se s pomočjo tolmača živahno pogovarjala o ameriSki in ruski ljudski glasbi. Ker tudi predsednik Truman igra klavir, mu Churchill in Stalin nista dala miru, dokjer jii \tudi sam^ zaigra 1 neko Beethovnovo skladbico. Ce znata tudi Churchill in Staln kaj igrati, ne vemo, pač pa vemo, da ima Churchill
E TOMAN COMPANY '
APPRECIATES THE PAKT YOU PLAYED IK THIS WAR -thul anxious to give you OPPORTUNITIES - BRIGHT FUTURE PROSPECTS - PERMANENT POSmORB - GOOD WAOSS.
TOOL and DIE MAKERS MACHINISTS — DIE CASTERS
Utilize your new skills in essential war production NOW and civilian production LATER.	i rf
Turn toar Dreams of Success Into Reality j; f
GetS.I^t^-A^V
2621 we$T 21st place	'
rockwell 1815
RAD BI SE PREPIRAL, PA 1 SE NI IMEL S KOM i
Poznal sem moža, o katerem so pravili, da mu je bilo v največjo zabavo, če se je imel e kom prepirati. Va&čani so se ga izogibali in ga niso radi sreča-vali, ker navadno se je z njimi takoj podajal v pogovore in predno je pogovor končal, se je že prepiral z onim, ki se je z njim v pogovor podal. Več takim sporom so sledile tožbe radi žaljen j a časti. Govorili so o njem, da je bil radi pravd skoro vsak teden na sodišču. Včasih je tudi kašo "pihal", pa vse to ni nič pomagalo. Mož je pridno iskal dan za dnem prilik za kreg in prepir s sovaščani.
Nazadnje pa je bil prepirljivi srboriti mož užaljen, ker se že noben sovaščanov ni hotel prepirati z njim. Korakal je izlme-sta proti svoji vasi in vpil, da bolj čudnih ljudi ni na vsem svetu, kakor so njegovi sovaščani. Kakor osli da so in še druga imena jim je dajal. Pa mu pride naproti postarna ženica in pripomni: "Osel .je pač vsak tak, ki misli, da poleg oslov ni drugih bitij na svetu." To je izgovorila zroč v drugo stran, potem pa tiho šla naprej.
Prepirljivcu je bil i;o curek olja na ogenj. Zdaj je z&$el šele vpiti. Dolgo je vpil za hsto ženico, grozil s tožbo in jo šel res tudi tožit v mesto, da mu je rekla osel.
Čez teden dni je bila obravnava. Pozvana sta bila tožitelj in obtoženka na sodnijo. Stopila sta v sodno dvorano. Sodnik je oba najprvo zaprisegel in oba sta pod prisego izjavila, da bosta govorila čisto resnico in nič drugega.
"No, kako se je pričel ta vajin slučaj?" vpraša sodnik toži-telja.
"Tako je bilo pa nič drugače. Tale baba (pok . . . pok . . . u-dari sodnik po mizi: 'Ženi pravimo žena', je opozarjal), mi je rekla osel."
"In vi, gospa obtoženka?"
"Gospod sodnik, tako pa že ni bilo, marveč takole: Tale mož, ki ga je naši vasi Bog za pokoro poslal, je vpil, da so v naši vasi vsi sami osli. Jaz pa sem prišla mimo, sem pa pristavila: Osel je pač vsak. tak, ki misli, da poleg oslov ni drugih bitij na svetu. Tako sem rekla pa nič več in nič drugače."
Sodnik se ozre na tožitelj a in ta začne tolmačiti ženskino o-pazko.^da to pomeni, da je on osel in nič drugega. Sodnik poseže vmes, da je to mogoče in da ima tožitelj vso pravico si tako tolmačiti tisto opazko, toda žena pa mu le ni rekla na- i ravnost, da je on osel, zato jo , ne more na podlagi nobenega paragrafa obsoditi. Ženo je o- : prostil. Obema je napravil kratko lekcijo, naj bosta previdna v govorjenju v prihodnje, in je v imenu slavne sodnije slučaj zaključil.
Sodnikovih navodil si pa zlasti prepiri j i vec ni vzel preveč k srcu. Še isti dan zvečer je iskal prepira po vasi. Toda noben va-Sčan ni hotel spregovoriti z njim niti ene same besede. To ga je
H še bolj jezilo. Na koncu vasi je
-	bival v mali tesni bajni neki etas' ri kajžar, ki je za ceste tolkel a kamenje. Sedel je na kupu ka-
-	menja in tolkel, pa pride pre- 1 i pirljivec do njega in začne laj- 1 a nati po svoji stari navadi, kaki l e so vaščant Sami slabi ljudje, ki : z človeku še besede ne privoščijo, :
-	da bi se njimi kaj pogovoril. 1
Kajžar ni rekel ne bev ne 1 [> mev na obgovarjanje prepirlji-
-	vega mota. To ga začne še bolj a jeziti. Tedaj začne glasno prav
3 pred njim: "Ali me smatrate za j d neumnega, ker ne govorite z 1 i menoj?"	j
Kajžar je bil že star in vsako i i pot, ko je mahnil is kladivom po > 5 kamenju, je tudi zakimal s svo- \
-	jo glavo. Pre pirljivec je pa mi- l
-	slil, daje kajžar s tem pritrdil i i in je še bolj začel vpiti in stav- £ i ljati nanj vprašanja: "Ali mi- a
-	slite, da sem osel, ker ne govo-
i Tite z menoj? Ali mislite, da \ i sem garjev, ali kali?"	j
Kajžar pa je mahal naprej p , po kamenju in kimal. Rekel pa i . ni ne črne ne bele. Prepirijivca t
-	je to prav globoko razjezilo. v . Vpil je: "Le čakaj, ti bajtar, bo- i
va šla za to še pred rihto. Kimal ; si mi, da sem osel, da sem gar-■ jev, itd. Za vse to bova govorila > tfred sodnijo."
Kajžarja pa kljub vsemu te- * mu ni pripravili da bi se spustil 2 z njjm v pogovor. Jezno je od- d šel pre pirljivec domov, drugi r dan pa v mesto tožit kajžarja.
Cez deset dni sta stala oba b pred sodnikom. Tožitelj je naj- r prvo povedal svoje in podal 1 svojo stran. Trdil, da ga ima t kajžar za osla, garjevega, itd. /j "No," se obrne sodnik proti V obtoženemu, "kaj imate pa vi V pristaviti k temu?"	/i
"Nič drugega, gospod sodnik, 1 kakor to, da mu jaz nisem niko- V li tega rekel."	(I
"Tako," se obrne zdaj na to-žitelja," kako pa to, vi ga pa tožite za to?"
"Da, da, za osla me ima. Ko , sem ga vprašal, če misli, da sem osel, mi je prikimal."	=
"Počasi, počasi, tožitelj. Jaz hočem vedeti, če vam je rekel, da ste osel."
"Ali ni dovolj, da je na vprašanje prikimal? Kaj hočete še več? To je dokaz, da je mislil tako."
"Dokler človek nekaj ne izgovori, ali ne zapiše, ne vemo kaj misli in gd. samo za kimanje ne moremo tožiti, ker ne vemo, zakaj kima. Vi ste s tem vzeli sodišču par ur dragocenega časa, zato vas, tožitelja, obsojam, da poravnate vse sodnijske stroške v tem slučaju. Obenem si pa zapomnite tole: Za vsak kreg ali prepir. je treba dveh strank, drugače nimate koga tožiti. Drugače ' mahate pto praznem zraku. Vaši sovaščani so, kakor vidim, pametni ljudje, ker se z vami nočejo prepirati. Se pač drže dobrega gesla, da pametni odneha, in njihov molk vam je najboljši odgovor. Kadar jih boste prišli še tožit radi tega, vam povem vnaprej, da bom v takem slučaju vas za-šil in vas poslal kašo pihat."
ntumamrn
doma v svojem ' stanovanju krasne orgle, prave velike oiv-gle s piščalkami; pred leti mu jih je naredila neka ameriška tvrdka.
e	—o-
VEČ MESA ZA LETO 1946
Washington, D. C. — Odde-_ lek, ki skrbi za zalaganje voj-_ ske z živežem javlja, da bo za _ vojsko v letu 1946 kupljenega j pol bilijona funtov raefca manj $ za vojsko, kakor letos. To se bo (j zdatno poznalo in bo vsled tega več mesa na Jrgu za civilno upo-e rabo.
* -o-
j SMRT ZANJE TUDI MLADE r Chicago, 111. — Dne 30. juli-» ja je umrla Mrs. Louise Dob-s kowski, stara 24 let in hči znane slovenske družine Mr. Louis ) in Mrs, Stephanie Majcen, ki je > veliko let prebivala v Chicagi
-	v okolici sv. Štefana, pred ka-
-	kim letom pa se je preselila v 1 Westmont, 111. Razen moža in
-	staršev zapušča tri brate in tri
-	sestre. Pogreb bo v petek 3. av-
-	gusta iz Žefranove kapele v cer-i kev sv. Štefana, kjer bo peta
pogrebna maša ob 9. uri, potem i pa na Resurrection pokopališče, t Pokojni, ki je morala zapustiti i ta svet tako mlada, naj sveti ■ večna luč, preostalim pa izre-' kamo svoje sožatje.
-o-
MODERNA OBLEKA
"Moj mož nikakor ni skop. Kar se pa tiče mojih oblek. . . Za tole obleko sem se morala dobesedno boriti, boriti, lahko rečem za sleherni centimeter/' "No, zdi se mi, da borba ni bila preveč dolgotrajna."
j	ENAJSTA NE DEL,
"Spoštuj očeta i* n&t**" (1. iMoja. 20, 12). W * -, -
Cerkev poživlja nla to nedeljo po apostolu: "Spominjajte se, bratje, evangelija, ki sem ga vam oznanjeval in ki ste ga tudi sprejeli." Važne besede v današnjih in modernih časih. Ne spodobi se otrokom, da bi oma>-lovažali svojih staršev, se ne zmenili za njih nasvete, opomine, ukaze in želje. Ali tako le pri deci, otrocih? Kaj pa za*od--rasle, za vse, visoke in nizke? Mar nismo vsi pred. Bogom le deca, nebogleni otroci? Mesto staršev prevzame vsaka zakonita ;n obstoječa oblast, in za nas! kristjane pride vpoštev pred vsem od Boga postavljena cerkvena oblast. Ali more -res kdof reči: kaj cerkev, kaj oUfeveni oblast, kaj ima mi žapovedati?
tako, brat jI. Prešerno je, korajžno nekako tudi, ampak ne spodobi se, ni na mestu. Gospod je rekel apostolom: "Blažene oči, ker vidijo, blažena u-šesa, ker slišijo" (Mat. 13, 16). Državnik Goldsmith je izjavil: "Detinska pokornost je prva in
J A PO BINKOŠTIH
Zahteva države," in Shakespeare pove:	od
kačjega zoba je, ako kdo ima nehvaležnega otroka."
Evangelij je, saj veste, Je šola pokorščine. Glavni učitelj v ti šoli je Bog sam, sin božji, o katerem piše Sv. Pavel: "Ponižal se je, postal pokoren do smrti, celo do smrti na križu" (Filip, 2, 8). Pot pred nami je jasna: le v pokorščini do volje božje moremo uspeti in se rešiti, in zato mora biti prav vsak pokoren, ker vsak se mora rešiti, in ni izjeme radi starosti, izgovora, da nismo več deea. Otfrok zaničuje starše, ako jih ne spoštuje, jim ni pokoren, in vsak odras^T Zaničuje $oga, ako se ne zadeni zk, njegovo voljo. y Moderni svet mora posuti pokoren Bogu, ako hoče iz zmed. Tuhtajo in študirajo in delajo načrte. Papež tudi. Čemu ne? Saj je za to postavljen. Papež pa pravi: nazaj•fc<$6kor-ščini, in do reda^q prišlo 1 Moderni svet.prf noče in noče in tuhta«m študira, pa ne pridejo nrt '	? *
Nedeljski j>wfwlrf
i- ■	.r in	«, r-' . 11 ubwi- ». - - v ^ i
POTREBUJEMO TAKOJ
ARC WELDERS > FINISH & TRIMMERS - 'i FITTERS £ SPRAY PAINTERS J
VOJNO DELO Z BODOČNOSTJO PO VOJNI UREJENO ZA PREVOZ NA DELO Z DRUGIMI
division
fiimimtt m umu«
corporation .
ZASTOPNIKI ELECTRQ-MOTTVE VAS BODO ZASLIŠALI IN ZAPOSLILI V URADU U. S. E. 3. NA
^ 4812 W. MADISON ST„ CHICAGO 0 F- 56 E. llOtii ST., CHICAGO 616 W. BURLINGTON AVE., LA GRANGE, ILL.
^AHKO SE PA ZGLASITE TtJDI V TOVARNI NA 55th IN rOLIET ROAD, ALI NA NAJBLIŽJEM URADU U. S. EMPLOYMENT SERVICE.
-L. ■	- ■ rs '• ' ' * -v ■	■	•	'
... Ko nastopijo čisto novi prvovrstni ferafci <
Prav zdaj so nove električne priprave SA domove po vojni že povsem razvite — in v hipu, ko bo vojna proizvodnja dovolila, bodo na poli k vam.
Pomislite, kako pripraven in v koliko veselje vam bo novi električni domači pralni stroj, ki bo avtomatično opral, izplaknil in posuiil vaše perilo! Pomislite, da boste Imeli novo domačo zamrzovalno edinico, s katero boste lahko ohranili sr«$*J*&qde in mekme^celo zimo;. -mislite na novo električno peč,^'Katero'bo lahko pripravljati jedi.. 1 in na druge priprave po vojni,
od električno gretih odej do edinic za osvežitev zraka, kar bo vse olajšalo vaše delo in napravilo dom prijazen.
Računajte na svoje priprave po vojni zdaj. Modernizirajte svoj dom, da boste imeli lažje, srečnejše življenje jutri.
pomagajte si do sreče '
4
Vojni bondi vam bodo pomagali uresničiti načrte! Predvsem bodo ohranili marsika-' ^ t afoetfiŠko g življenje in pospešili dan
Drugič pa boste v njih imeli ^pri:. * rokah denar, da ^i po/.v"ojhi?kupite zaže-ljene stvari. Kupujte bonde — hranitfe jih! L***	,	i
HOME FEDERAL
SAVINGS^ ASSOCIATION
18th it Aihlard Avenue Ch.c Est. I 886 Phono MONro* 8100
AMERIKANSKI SLOVENEC
3. avgusta 1945
nje morja in tamle sluga v brauneški liv-reji!
Če le ne prinaša možakar usodnega poročila ! Toda dobra slutnja ga opogumi, da zapusti svoj predel in izstopi. Kot bi zapuščal ladjo, tako se trese zemlja pod njim. Kar mu izroči sluga pisemce: "Pozdravlja te, dragi oče, tvoja hvaležna Rožama-.» „ . rija. —
Knezu je to pisemce vse povedalo! —
Pri levih ga pričakuje nekoliko živčno neizpočit zdravnik.
"Ali bi smel govoriti s svojo hčerjo?" -
"Prosim, presvetli!"
"Prej pa vas prosim, da me spremite v mojo sobo, moram se malo popraviti!" In že sta vstopila v sobo, ki so jo bili pripravili za kneza.
Z bliskovito naglico je razložil osebni sluga, ki je prišel s knezom iz Braunecka, po mizi razne stvari ^n doktor je s presenečenjem zapazil marsikatero reč, ki bi se dala takoj ali pa pozneje uporabiti.
Knez se zelo skrbno pripravlja in zdravnik se temu malce čudi. Hoče li s tem nekoliko zavleči svidenje s svojim otrokom? Ali pa si ne upa bližati se kraljici,-ako ni zato posebno skrbno napravljen?
Medtem pa poroča doktor knezu, kakor sta se bila z gospodom tajnim svetnikom poprej dogovorila.
Šele predvčerajšnjim so ga bili P9klicali k princesi. Bila je zelo slaba in srce je hudo pojemalo. Preslabo je .hranjena. Orga-nične napake ni našel, le srce je skrajno slabo___
"Moja hči je zelo naglo rastla, večja je že od mene. Posledica tega je slabo srce. Italijanska hrana ji ni bila všeč. Jaz se tudi nisem strinjal s tem, da je moja sestra najela italijansko kuharico. — Ste, gospod doktor, mnenja, da bo nevarnost v kratkem premagana?"
"Jaz upam. Toda to še ne bo prekmalu! Njena slabost je stalna, preteča nevarnost." Doktor Vogt je izsledil v feebi dremajoči talent za dvornega zdravnika. —
"Ali me moja hči že pričakuje? Prosim, bodite toli ljubeznivi in poglejte ..."
Kneza zabode v srcu, ko zagleda svojega otroka. Sicer se Rožamariji pojavlja na licih lahna rdečica in njene oči žare v mo-krotnem odsevu.
Zdajci knez porine svojo roko pod njeno zlato glavo ter jo rahlo dvigne. Kar izpre-govori Rožam a rija:
"Oče, moj predragi oče, odpusti mi, odpusti!"
Knez zadrhti. Ah, on je že davno vse pozabil ! Ves gin j en reče:
"Saj nisi vedela, kaj si storila!"
"Odpusti oče, odpusti! Borila sem se, hudo sem se borila!"
Knez položi drago glavico nazaj na blazino in njegovo oko se polagoma privadi temu bolestnemu pogledu. Koliko je morala revica trpeti!
"Harro je tu, oče!"
"Harro tukaj?" —
"Prosila sem ga, da on s teboj govori..."
"Mar si ga sprejela, Rožamarija? Tega vendar nisi mogla storiti! Tako sama in pri tem še bolna!"
"Sam pač ni hotel priti, toda ko sem že bila blizu na tem, da umrjem, sem ga poklicala. Saj so vsi vedeli, da je moj prijatelj. In tako osamela, oče..."
"Draga Rožamarija ..."
"Ne reci 'netaktno', oč«! Vprašaj zdravnika, če že nisem bila bolj na drugem svetu ... In gospod tajni svetnik Schwarzen, ki je domala tako dober ko gospod samostanski pridigar, je bil tudi navzoč."
"In Miss Granger?"
"Ta je postala zelo čudna. Morala bi te bila o tem obvestiti. Pravijo, da ima, neko posebno bolezen."
"Moj Bog! In vse to šele danes izvem!"
Nikdar v svojem življenju še nisem o tem razmišljal, kako bi se pač ponašale kraljice v enakih položajih. Toda vedno mi pravi neki notranji glas: Takšne so kraljice! Ta dolgi £rof zna ž njo imenitno ravnati! Ste videli, kako se je vdal njeni volji, ko bi bila imela zaužiti zdravilo? Kako ji je rekel, da ji ni treba izpiti, ako ne mara."
"To se mi je zelo čudno zdelo. Domneval sem, da ne doume, kaj vse je od tega odvisno !"
"Vi pač niste videli njegovih oči! Jaz sem jih slučajno opazoval. Govorile so ji tako jasno: 'Ti veš, kaj moraš storiti! Toda vedi, da imaš vso svobodo*!"
"In prav v tej svobodi se spomnijo čed-nostna, velika srca svojih dolžnosti," odgovori gospod tajni svetnik. "Zdaj pa zdravi ostanite, gospod doktor! Prepričan sem, da tudi vi znate imenitno ravnati s princesami!"
Gothardski ekspresni vlak drvi po zasneženih dolinah, v katere se spuščajo temni oblaki. Črne hoje, temna jezera s poledenelim nabrežjem, vrane in jate krokarjev, premrli postajenačelniki, ki čvrsto stopicajo gor in dol in katerim se kadi iz ust, kadar izpregovore kakšno besedo! In kolesa imajo eno in isto melodijo, katero nenehoma ponavljajo. Žvenketajoča okna in stokajoči vetrovi, ki se sunkoma zaganjajo vanje, ki bijejo s svojimi krili ob okna, vsi ponavljajo besede knezu, ki je sani v svoji kletki. V tej celici se vozi že celo večnost, odkar je v Berlinu skočil na že odhajajoči vlak. Te besede so zastrmele vanj iz modropečatnega papirja, ko se je pravkar nameraval s kneginjo odpeljati k angleškemu poslaniku na ples. Brž ko je zazrl zloženo brzojavko, že je zaslutil, da tiči v njem bodalo, ki se bo globoko zasadilo v njegovo srce. In vendar sprejema knez dnevno toliko brzojavk, da kneginji ne gre v glavo, da mora prav to brzojavko knez nemudoma odpreti. Zato ga vpraša: "Ali mora to res takoj biti?"
Molče ji izroči knez tole besedilo:
"Hudo sem bolna in prosim te, ljubi oče, pridi k meni! Rožamarija."
Zdajci izpregovori kneginja: "Ah, to je pa zelo neprijetno! Če je le tudi res tako hudo bolna? Čemu nam ni brzojavila Miss Granger? Morebiti je to zopet ena njenih posebnosti! Jaz mislim, da bo najbolje, če brzojavimo Miss Grangerjevi za pojasnilo. Ta mi je šele danes pisala. V pismu navaja, da princesa marljivo veze na neki majhni preprogi. Saj veš, s kom smo se nocoj nameravali sniti in kaj vse je od tega odvisno!" .
Toda knez že dolgo ne posluša več svoje soprOge! Bkž steče po stopnicah navzgor, pokliče osebnega slugo ter zahteva nemudoma vozni red. Kneginja pa vstopi v svojo kočijo z modroatlasno prevleko. V vsej svoji krasoti in v blesku demantnega okrasa še trenutek počaka. Toda ker je zelo mrzlo, da slugi znamenje, naj zapre vra-tica in že oddrdra kočija. —
Knezu pa je bila edina skrb, če bo še dospel do ponočnega ekspresnega vlaka. Imel je srečo! In zdaj sedi v predelu prvega razreda in besede brzojavke odmevajo v njegovih učesih. Že eno noč in en dan in še eno noč je na poti... In vedno iste stene ... Hudo je zaskrbljen!... Kaj se vse lahko dogodi v eni uri in kaj vse v tem dolgem času! — Ah, kako se vzbujajo stari strahovi! Vse, kar ju je ločilo v poslednjem času, se pogreza v globino. Domneva celo, da si je svojega otroka še čvrsteje privezal k srcu. Če-mu navsezadnje ni storil krivice? .. . Ne, tega že ne!... In znova ga vznemirjajo besede brzojavke ...
Že se dani nad tujim, divjim morjem, iz katerega štrle gole, raztrgane pečine. Knez se giblje v svoji celici kot nemirna, ujeta žival. Zdajci se vlak ustavi! Visoke palme v jutranjem svitu, modro svetlika-
Vidim, n. pr., hude reči, ki so
i se dogajale v Grosuplju. Ko bi bile le propaganda! Bojim se, ! da niso, ker so navedena imena. Ne smem objaviti, saj je bilo, žal, objavljeno. Vprašani le: ,kdaj se bo to poravnalo, ko je sosed zoper soseda. Slučaj o članici Marijine družbe je pretresljiv in strašen obenem, če je resničen. Kdaj, kdaj? Ali upate, da se poravna v sto letih? Jaz ne. Taki dogodki ostanejo j v spominu za rodove. Kam smo i prišli Slovenci? In takih dogodkov je brezštevilno, vsi ne i bodo le gola propaganda. Ho-spodi, pomiluj, pomiluj!
Zamejska poljska vlada je izdihnila. Je dejstvo, ni pomoči, o vladi ne pišem. Nešteto objav je bilo in jih bo tudi po smrti vlade, da pride po Curzonovi liniji toliko in toliko milijonov katoličanov pod Sovjete. Kako bo, ne vem, niti ne morem trditi, da se stvar utegne uravnati, in morda bi bilo bolje v verskem
2ENSKE POTREBUJEMO
POMOČNICE PRI MIZI IN V KUHINJI i OSKRBOVALKE ŽIVIL PRIPRAVLJALKE SOLATE STREŽAJKE PRI MIZI
Delni ali celi čas — Uniforme in hrana prosto
Dobri delavski pogoji, od WLB potrjena plačilna lestvica in napredovanje
danly
- MACHINE SPECIALTIES, Inc.. 2100 SO. 52ND AVENUE,	CICERO, ILL.
EMPLOYMENT OFFICE, 1925 So. 52nd Avenue
SU * 8 A.M. to 6 P. M.
(Dalje prih.)
__^sL	r
Dušica - Rožamarija
- Agnes Gunther -
s. p. d. sv. mohorja j
Ustanovljena 31. deccm* mT i^Cu Inkorporirana 12. oktobra 1921.	TO Jgjrfll m	bra 1923.
CHICAGO, ILL.
• Odbor za leto 1944:
Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22ifc Place Podpredsednik: Frank Puklavec. 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jo«. J. KobaL 2113 W. 23rd Street • Blagajnik: Jo«. Oblak. Jr„ 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna Zokal 2050 W. Coulter Street.
Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM.. 1852 W. 22nd Place > Nadzorniki: John Densa. 2730 Arthington Ave. — Karolina Picnman, |
2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc, 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Malh Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. :4 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozbolt. 2029 W. Ccrmak Rd. — | Anna Zorko. L654 W. 21st Place.	3
Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursicfa. 1901 W. Cermak Road in
Dr. F. T. Grill, 1858 W. Cermak Road. Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani \ sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavaru- :-jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan- :-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, i pristopajte v to domačo Družbo. \	.
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite =: na Družbenega tajnika ali pa predsednika. ............................................'.■,..■.■.■...,■.......................................................................................................................
BARVAJTE Z	j
PITTSBURGH
barvami, ki so trpežne proti soncu in vsakemu
vremenu	m
HOUSE PAINT........$3.35 galon	1
FLAT PAINT..........$2.57 galon	W
Ako niso vas zadovoljile druge barve, poskusite ■ naše. Imamo vsako leto več zadovoljnih odjemalcev. H
meden s hardware i
1804 WEST CERMAK RD.,	CHICAGO, ILL. M
Tel. Seeley 7838	||
m—m.mmmmMammm■■
' / PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Blows j. zefran
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611	j
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
Rajboljil avtomobili za pogreb«, krste ln ženilo van j a.—Mrivaika kapela na raspolago brezplačno.-—CENE ZMERNE.
1
1	B	■■	B	°
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
E Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje dru-
ff
zine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi
društvo sv. štefana,
štev. 1, K. S. K. J. ^^ Chicago, Illinois
I
Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 svečer-v cerkveni dvorani it. Štefana. Naše društvo vam nudi vse rax-lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor:
FRANK BANICH, predsednik
JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street
ANTON KREMESEC, blagajnik	|
___I
3 ■ r	p	n * Ti
OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH.
J. M.
Nemci menda gre jo v rusko :ono, toraj grejo med Ruse, pa bežijo Nemci tudi pred Rusi in ?rejo med Amerikance in Angleže. Lukamatija. Well, med Ruse grejo radi boljše prehrane in morda bo še nekaj komunističnega duha poleg, in med Amerikance grejo, ker utegne biti nekaj na vesti, česar Rusi ne bodo odpustili, tAmerikanci so pa dobre duše, saj gre le za Ruse. Tacol.i
*
Joe Rosenthal, fotografist A. P. v armadi, je vjel sliko, ko so marinerji dvignili zastavo na gori Surlbaši na otoku Iwo Jima. Borba je bila krvava. Slika je postala slavna, prišla na bonde in Joe Rosenthal je enako zaslovel. Rosenthal je bil jud, pa je pred časom postal katoličan in kaže, da je dober katoličan in vrlo pravilno ume bistvo vsake vere. Izjavil je: "If a man who is genuinely convinced that he has the truth neglects it, he is a traitor, and that goes not only for my jew-ish friends who fail to attend the synagogue each Saturday, but also for my friends who miss mass on Sundays." E fide justus, to bo rešilo vsakega, če ima tudi objektivno napačne prepričanje, pa ravna bona fide po prepričanju, kdor pa ravna zoper prepričanje, bo dobil pečat izdajalca.
★
Trunk
oziru, ako bi ostalo pod Poljaki, ^n pomislek pa imam: ko tožijo, nikoli ne omenijo, da po narodnosti ti katoličani niso Poljaki, le nekaj Poljakov je med njimi. Gre za politično zadevo, in pri politiki je z vero preker-no.
o-
Mlad medicinec sedi s svojo izvoljenko v kinu in jo drži za roko. "Ljuba moja, ti si pa res popolnoma zdrava, tvoja žila utriplje točno kakor ura,' pravi zamaknjeno.
"Nič čudnega," odgovori dekle, "saj držiš svoj prst na moji zapestni uri!"
HIŠA NAPRODAJ
' Proda se 2 stanovanjska zidana hiša po 6 sob s kopalnico; za dve kari "garage". Za na-daljna pojasnila vprašajte po 6. uri zvečer na naslovu 2055 West 21st Plqce, Chicago, 111.
r/OTM
DR. M J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave. . Telefon Canal 0523
Uradne ure: Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah zaprto. Ob sobotah od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 7:00 zvečer.
POSLUSAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL —
POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE
na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A Savings and Loan Association 2832 W. Cermak RtL. Chicago. UL Rockwell 0638
DR. H. M. LANCASTER j
Dentist
2159 West Cermak Road ||
(ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL.
Telefon Canal 3817