GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. LETO XXII. V LJUBLJANI, 15. JUNIJA 1919. ŠTEV. 6. Kaj bo! M, Humek, Ravnokar minula spomlad nam bo ostala v spominu še dolgo. Naše opazo¬ valne postaje sicer še niso delovale, toda kljub temu so vso spomlad prihajali gla¬ sovi o neznosni čebelarski mizeriji od vseh strani Slovenije, Po razmeroma slabem čebelarskem letu 1918 je nastopila izredno mila zima, ki nikakor ni bila ugodna čebelam. Skromne zaloge so se krčile veliko pre¬ hitro, in ko se je ob ugodnem vremenu koncem svečana in v sušcu jelo razvijati čebelno življenje, je že pričelo primanjko¬ vati tuintam živeža. Že takrat, ko bi mo¬ ralo biti v panjih še dve tretjini zimske zaloge, je izdihnil marsikak slabič. Lepih svečanovih in samčevih dni je bilo žalibog kmalu konec. Nastopilo je deževno vre¬ me, ki je trajalo db Velike noči. V tej dobi ni bilo prav nobene bire in glad je pritis¬ kal huje in huje, smrt je imela vsak dan bogatejšo' žetev. Najusodnejša pa je bila doba od Velike noči do proti koncu veli¬ kega travna. Po Veliki noči se je vreme obrnilo in dobili smo nazimek s budo vsakdanjo' slano (izpočetka 5—6° C pod ničlo), ki se je ponavljala prvi teden vsak dan, potem pa v presledkih in posamez¬ nih krajih noter do konca velikega trav¬ na. Mraz je vzel vso najboljšo spomladno pašo na češnji in drugem sadnem drevju. Zamoril je pa po gorkejših krajih tudi aka¬ cijo, tako da je bila tudi ta paiša že vna¬ prej popolnoma uničena. V tej dobi je po¬ ginilo največ plemenjakov. Ako bi ne bilo sladkorja, bi bil marsikdo ob vso žival. Kar se je pa rešilo, se tekom dveh mese¬ cev ni ganilo nikamor, ali pa je celo na¬ zadovalo. Od Velike noči skoro do konca velikega travna je brila vsak dan ledeno mrzla burja in čebele so padale kar v tru¬ mah. Ob času, ko bi bile imele rojiti, se je videlo skozi panje. Letos se je zopet en¬ krat prav očitno pokazalo, kaj pomeni za¬ vetna lega. Čebelnjaki v zatišjih so se raz¬ meroma dobro ohranili. Na izbrisih je bilo pa koncem velikega travna manj muh v panjih nego koncem sušca, dasi so bili z vsem preskrbljeni in zelo toplo odeti. Šele zadnji teden vel kega travna se je vreme nekoliko izboljšalo« in čebele so nekaj brale na divjem kostanju in travni¬ kih. Sedaj so se začele šele zalegati in množiti, ker je vsakdanja izguba vendarle manjša nego priredek, Rojev doslej še ni bilo veliko, kar bo pa poslej, bo pa po¬ zno. Tako stoje stvari sedaj 8. rožnika, ko to pišem. Vsled opisane skrajno neugodne spo¬ mladi in vsled raznih drugih nerodnosti, ki so« posledica sedanjih časov, je prišlo naše čebelarstvo v tako kritičen položaj, da takega še ni bilo. Le vzemimo, da se nam spakedra še jesen, kar je kaj lahko mogoče. Kaj pa potem? Polom v najhujši obliki je skoro neizogiben. Doslej smo se Stran 74. Leto XXII. »SLOVENSKI ČEBELAR« vedno zanašali na sladkor. Sedaj kaže, da nam bo odrekla še ta zadnja rešilna bilka. Kakor stvari sedaj stoje, se bo sladkor na jesen morebiti dobil — ampak more¬ biti in po kakšni ceni! Če se kaj po¬ sebnega ne zgodi, bo po 14—15 K kilo¬ gram, Takih cen pa ne bo zmogel vsak čebelar. Dobremu plemenjaku, ki je na¬ bral v jeseni nekaj malega, moramo dati najmanj še 5 kg sladkorja ali pa še več, če hočemo, da bo učakal prihodnjo spo¬ mlad, To bo zneslo za en panj po malem računano 70, 80 do 100 K. Iz teh podatkov si vsakdo lahko iz¬ računi, kako globoko bo treba poseči v žep, ako bo hotel nakrmiti s sladkorjem 10, 20, 50 panjev. Kaj bi pa bilo, ko bi sladkorja sploh ne dobili, si takisto lahko vsakdo predstavlja. Iz vsega tega si lahko naslikamo, kakšne posledice bi imela slaba jesen za naše čebelarstvo. Marsikdo mi bo morebiti očital, da vidim vse prečrno. Meni se pa zdi, da je za vsakogar bolje, da v teh razmerah ra¬ čuna z najneugodnejšim slučajem in po tem uravnava zlasti svoje čebelarstvo, nego da bi glavo tiščal v pesek in nazad¬ nje doživel popolno polomijo, V našem slučaju črnogledost ali recimo previdnost ne more prav nič škodovati, brezbrižnost in lahkomiselnost bi utegnila biti pa jako nevarna. Zato se mi zdi kaj potrebno opo¬ zoriti čebelarje na pretečo nevarnost in na nekatere odredbe, da se kolikor mogoče vnaprej zavarujemo pred morebitno ogromno škodo 1 , ali da jo skušamo vsaj omiliti in zmanjšati. Predvsem kaže rojenje kolikor mo¬ goče zabraniti, da se moči ne bodo pre¬ več cepile. Naše glavno načelo za to pre¬ hodno dobo mora biti: malo, pa koli- k O r le mogoče močnih pleme¬ njakov. Če pa že pustimo rojiti, naj ima to svoje meje. Več nego dva roja nikakor ne kaže jemati, da izrojenec preveč ne opeša. Roje je treba združevati, zlasti drujce. Naj bo že jesen dobra ali slaba, v vsakem slučaju bo prav, ako bomo imeli man j, pa m o eni h panjev, ki bodo v najslabših razmerah morebiti vendarle nekaj nabrali. Slabiči so že sicer vedno v največjo škodo čebelarju, ker mu jemljejo prostor, povzročajo delo in skrbi in odje¬ dajo med ali sladkor. V sedanjem kritič¬ nem času je pa naravnost bedasto ukvar¬ jati se s takimi panji. Ni izključeno, da se bo tu ali tam pri¬ delalo nekaj poletnega medu. Kdor bo tako srečen, naj ga nikar ne pro¬ daja, če bo še tako drag. Preden nimam čebel preskrbljenih za zimo, ne bom prodajal medu, zlasti pa ne v sedanjih časih, ko ne vem, če bom dobil nadome¬ stek, in je taisti skoro tako drag kakor med, pa neprimerno manj vreden. Kdor med prodaja, čebele pusti pa stradati in giniti od gladu, ni čebelar, ampak — ropar. Usoda našega letošnjega čebelarstva bo največ zavisna od jesenske paše. Zato moramo že sedaj napeti vse sile, da jo bomo popolnoma izkoristili. Pospešujmo z vsemi sredstvi razvoj in moč posameznih plemenjakov! Podpirajmo zaleganje zlasti malega srpana, ko je v naravi za čebele največja suša. Sploh delajmo na to, da bo¬ mo imeli velikega srpana vse panji koli¬ kor mogoče žival n e in na. vse strani pripravljene za izkoriščanje paše. Združujte pred pašo, ne potem! En močan panj nanese več nego trije sla¬ biči, Brez vsakega dvoma bo premagal pretečo nevarnost najbolje tisti, ki bo imel pred jesensko pašo, čeprav malo, pa moč¬ nih panjev, in najslabše tisti, ki bo med letom močno razmnoževal in gojil vsako betvico zase. To velja za vsak panj, bodisi kranjič ali pa s premakljivim delom. Pa še nekaj! Kdor ve iz izkušnje, da doma čebele nikdar ne nabero kaj prida, naj se že sedaj ogleda za kako primemo boljše p a s i š č e in naj vse potrebno ukrene, da bo lahko o pravem času svoje čebele prepeljal v jesensko pašo. Toliko za sedaj! V dveh mesecih bo¬ mo videli, kako se bodo stvari razvile. Ta¬ krat bomo govorili dalje. Zanašajmo se samo nase in delujmo odločno v tem smislu! Leto XXII. »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 75, O prevešali ju. J. Okorn. V 4. štev. tekočega letnika »Slov. Čebelarja« je priobčil g. A. P. članek, kjer opisuje svoje slabe izkušnje s prevešanjem in dober uspeh, ki ga je baje dosegel s tem, da je panjem, ki so bili za prevešanje sposobni, kar naložil praznega satja v medišče, ne da bi se bil vališča kaj do¬ taknil. Ker je med čebelarji veliko začet¬ nikov, ki nimajo izkušnje s prevešanjem, je potrebno, da se stvar pojasni in da se tako izognemo vsakršnemu nesporazum- Ijenju. V splošnem moramo najprej poudar¬ jati, da je A, Ž. panj prirejen namenoma za prevešanje. Zato pa ima v medišču prav tisto mero kakor v plo¬ di š č u. V tem se bistveno razlikuje od drugih, zlasti ameriških sistemov, ki ima¬ jo v medišču za polovico nižje okvirje nego v plodišču. V takih panjih se sploh ne da prevešati in tudi ni potrebno, ker so namenjeni za boljše razmere, nego so pri nas, in za čebelno pasmo, ki ne roji rada. Tam se lahko dela tudi brez rešet¬ ke, ker matica itak ne sili v nizko me¬ dišče. Mi hočemo pa ravno s prevešanjem čebelo prisiliti, da izrabi vso svojo silo za nabiranje medu in da ne roji. Čebelarim od leta 1911. v A. Ž. panjih. Vsa ta leta prevešam in bom pri tem tudi ostal, kajti prepričal sem se, da v naših pašnih razmerah in pri naši kranjici dru¬ gače skoro ni mogoče uspešno čebelariti na med. Vsled tega smatram prevešanje neogibno potrebno, in sicer iz sledečih razlogov: 1, S prevešanjem prepreči¬ mo rojenje. Moč plemenjakov osta¬ ne skupaj in se izkoristi za nabiranje me¬ du. Naša čebela je močno rojiva. Ko ple¬ menjak vališče zasede do zadnjega kotič¬ ka, tedaj bo večinoma začel misliti na rojenje, če ga ne prevesimo, Ako takemu plemenjaku samo odpremo pot v me¬ dišče, ki je polno praznega satja, ne sme¬ mo misliti, da bo kar planil navzgor. Če ni prav izvrstne paše, se nekaj časa niti zmenil ne bo za medišče. Kvečjemu bodo čebele satje očistile, potem pa delale po svoje — za roj. Vse drugače je, ako ga prevesim. S tem ga prisilim, da za¬ sede medišče, ker čebele zalege, ki jo prevesimo, nikdar ne popuste, V plodišču jih pa veže matica, ker ne more navzgor. Do sedaj sem bil v tem oziru s preveša¬ njem vedno zadovoljen. Od 50 prevešenih plemenjakov sta mi rojila kvečjemu na leto po dva, torej 4 %, pa še to po končani kostanjevi paši, ko sem že prvič odvzel med. 2. S prevešanjem na najpre¬ prostejši način omejimo za ne¬ kaj časa zalego, Matica prvi teden po prevešanju ne leže veliko, ako tudi na¬ polnimo vališče s samim izdelanim satjem. In to je važno, ker ob glavni paši hiti po¬ tem vse bolj za medom, ker se delo v pa¬ nju skrči vsled omejene zalege. Sčasoma, v dveh, treh tednih, ko iz medišča vedno bolj izginja zalega in se kopiči v njem med in ko pojenja glavna paša, se zalega v plo¬ dišču zopet množi od dne do dne. Panj se razvije v nekaj tednih v orjaka, ki lahko zopet izvrstno izrabi jesensko pašo. Kaj pa je v tem oziru s panji, ki smo jim dali v vališče prazno 1 satje? Navadno ostane satie prazno. Čebele goje obilo zalege in roje, deloma pa lenuharijo, zlasti če je paša bolj skromna, kakor je žalibog pri nas največkrat. 3, S prevešanjem prisilimo čebele, da delajo satje. Vsak za¬ četnik z A. Ž, panji si mora »pridelati« najprej potrebno satje, To doseže pa le z roji ali s prevešanjem. Pa tudi pozneje, ko imamo za svoj obrat že dovolj satja, je dobro, da damo vsakemu prevešencu v vališče po eno ali dve satnici. S tem le po¬ spešujemo marljivost in zadostimo njiho¬ vemu naravnemu nagonu. To je tudi sicer potrebno, ker moramo vsako leto zavreči nekaj satov, ki so nerabljivi, bodisi vsled Stran 76. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« starosti ali kake' druge napake. Pa po¬ skusite naložiti v medišče satnice brez prevešanja, Ob naši preskromni paši bodo ostale navadno nedotaknjene skozi celo leto. Le ob izredno dobri paši, n. pr. v hoji ali tu in tam v ajdi, bi utegnile izdelati nekaj satnic. Toda to so izjeme, ki ni da bi računili z njimi. Prevešanje bi utegnilo škodovati prav zgodaj spomladi, n. pr. v vresju. V takem slučaju bi zadostovalo, ako dene¬ mo prav močnim plemenjakom v medišče prazno satje, da imajo čebele prostor za odlaganje medu, ako bi se namerila res taka paša, da bi zanj ne bilo prostora v vališču. N e p otrebno je prevešanje povsod tam, kjer je paša tako izdatna, da čebele ne utegnejo misliti na rojenje in po večkrat napolnijo medi^ča brez vsakega nasilnega poseganja v njihovo »srce«. Tako pašo imajo n. pr. v Ameriki. Zato se jim ni treba ukvarjati s prevešanjem. Nemogoče je prevešati tedaj, ako ni¬ mamo matične rešetke. V tem slučaju bi namreč nikakor ne kazalo' prestavljati satja z zalego iz plodišča v medišče. Če¬ bele bi sicer prisilili, da. bi zasedle medi¬ šče, a obenem bi tudi matico spravili gor. Na ta način bi ne dosegli ničesar. Praviloma bi morali prevešati ne¬ kako en do dva tedna pred glavno pašo. Ker pa so pašne razmere po raznih krajih in po letnikih zelo različne, se tudi čas za prevešanje ne da določiti za vse kraje in slučaje enako. Odločilna v tem oziru je, razen splošnih pašnih razmer, posebno prva spomladna doba,. od katere je zavi- sen razvoj plemenjakov. V rednih razmerah prevešam v Ljub¬ ljani koncem malega in začetkom veli¬ kega travna. Tudi letos sem prevesil do 22, minulega meseca 51 A. Ž., dasi je bilo skoro do 20. vreme zelo neugodno. Nikdar nisem opazil, da bi prevešene čebele izmotavale zalego, ali da bi bila za¬ lega odmrla. Posebno letos, ko smo imeli neprestano burjo, sem pazil na to, pa niti v enem slučaju nisem mogel dognati škode. Kjer bi se kaj takega opazilo, je edino vzrok slabo* oskrbovanje, bodisi glede hrane ali odeje, ne pa da bi primanjkovalo čebel za kritje zalege. Pri prevešanju pustim matico v vali¬ šču na takem satu, ki ima popolnoma godno zalego, in sicer zaradi tega, da na¬ enkrat ne preneha zalegati, Vsled tega tudi ne sili tako navzgor v medišče. Izle- talnica v medišču ostane do glavne paše zaprta. Odpremo 1 jo le ob lepih, solnč- nih popoldnevih, da odlete troti iz me- dišča. Ako bi izletalnico takoj odprli, se lahko zgodi, da čebele v medišču izgube zvezo z matico in nastavijo matičnjake. Ako prevešamo' v razmerah, kakor so letos, tedaj moramo 1 čebele dobro oskr¬ beti z medom. Pri meni dobi vsak preve- šenec meden sat s pol do enega kilograma vsebine. Medeno satje si v to svrho shra¬ nimo v jeseni.' Pri tako oskrbljenih panjih se nam pač ni treba bati kakih zlih posle¬ dic, če tudi nastopi deževje. Končno bi še pripomnil, da nikakor ne trdim, da bi se ta način prevešanja ne dal še kako 1 izboljšati .Treba je le mnogo¬ letnega, neumornega, smotrenega dela v raznih krajih in različnih pašnih razmerah. Vsekakor bi bilo zanimivo dognati, kako bi se prevešanje obneslo, ko bi pustili v vališču namesto samo enega sata z zalego, po dva ali tri. Marsikdo ob sedanjih prometnih tež- kočah ne more dobiti rešetke in bo moral vsaj nekaj časa čebelariti brez nje. Zato bi bilo zanimivo poskusiti, kaj bi se doseglo v A. Ž, panjih brez prevešanja, pa tudi brez rešetke. Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Stran 77. V Čebelarska pisma. Dragi Peter! Prav smiliš se mi, ker si zastonj pri¬ čakoval pisem od strica Matica. Izprašu¬ ješ, kaj se je vendar moglo zgoditi, da ne dobiš na svoja vprašanja nobenega odgo¬ vora. Veš, stric Matic je že dalje časa bo¬ lan. Desna roka ga boli že več mesecev in strašno težko- piše. Pa je mene naprosil, naj nadaljujem mesto njega. Ker sva moč¬ no prijatelja, in imam tudi tebe zelo rad, sem mu obljubil, dasi vem:, da mu moje pisanje ne bi bilo všeč, ko- bi ga bral. Vsa¬ kdo- pač ne zna tako- lepo pisati kakor stric Matic. Sicer mi pa ni nič mari, da bom le tebi ustregel. Praviš, da bi tako- rad vedel, kako se vpeljuje žica v satnike in kakoi se pritrdijo potem vanje satnice, To ni prav nič težko, ako imaš le vse potrebno orodje, pa do- tične predmete, in sicer predvsem satnice, žico, majhne žebljičke in malo voska, in pa če nisi prav preveč neroden. Kakor sem posnel iz tvojega zadnjega pisma, imaš ti že vse pripravljeno, torej gremo lahko kar na delo. Najprej boš vpeljal žico v satnike. Navadno j-o vpeljujemo na¬ vpično, in sicer zadostujejo štiri žice v vsakem- satniku. Stric Matic sicer trdi, da se lepše dela in da je satje bolj močno, ako napeljemo žico v vodoravni smeri, torej od kraka do- k-raka, namesto od zgornje letve do spodnje. Naj bo to kakor hoče, jaz jo vpeljujem vedno navpično, pa imam prav lepo in zelo trdno satje, Najprvo zvrtaj v vsako letvo- po- štiri luknjice. Končni dve naj bosta kaka 2 do 3 cm od kraja, srednji pa vmes v prilično enakih razdaljah po- 11 do 12 cm vsaksebi. To moraš zadeti kar na oči, ne da bi kaj meril, ker prav nič ne pomeni, ako raz¬ dalje niso popolnoma enake. Pač pa je važno, da zvrtaš luknjice natančno v sredi letvične širine, ker le tako boš dosegel, da bo prišla satnica ravno v sredo sat¬ nika. Z navadnim ravnim šilom se prav lahko in hitro dela, zlasti če ni predebelo. Na štiri ogle opiljeno bolje vrta nego okroglo. Ko imaš satnice navrtane, pribij na zgornjo letvico skonca ali pa ob strani tam-, kjer sta skrajni luknjici, po en prav tanek do poldrugi centimeter dolg žebljiček in sicer toliko, da bo gledal iz letvice za 2 do 3 mm. Sedaj boš pa vpeljaval žico. Preje mo¬ raš pa narezati iz kolača 160 cm dolge konce. Jaz delam to tako-le: Na vsak ko¬ nec kakih 170 cm dolgega remeljna ali de¬ ske zabijem po 1 močan žebelj v razdalji približno 160 cm, da gleda 4 do- 5 cm iz dilje, Me-d ta dva žeblja napnem potem žico, ko¬ likor jo rabim-. Ko jo upeljujem v satnike, režem s starimi škarjami ali odščipavam s takimi kleščami konec za koncem. Na ta način dosežem, da se mi žica ne zmede in da ne dela zanjk in se ne krotoviči. Iz po¬ dobe 7, natančno lahko posnameš, kako se vpeljuje. En konec vtaknem znotraj sat¬ nika skozi skrajno luknjico in ga parkrat ovijem okoli žebljiča. Potem pa takoj za¬ bijem ta žebljič tako, da se potopi glavica v les. Z drugim koncem žice pa grem po¬ tem skozi nasprotno luknjico spodaj, skozi drugi dve navzgor, skozi tretji nazaj navzdol in skozi četrti zopet navzgor. Se¬ daj šele moreš žico primerno napeti tako, da od zunaj satnika pritegneš vsako četr¬ tino- posebej in naposled oviješ zadnji ko¬ nec okrog drugega žebljička, ki ga potem potolčeš kakor prvega. Kolikor žice osta¬ ne, jo odreži ali gladko odtrgaj tik pri žeb- Ijiču. Preveč ne smeš natezati žice, ker se rada utrga ali pa skrivi letvi.. Sčasoma se boš že privadil, da boš zadel pravo. Za danes moram končati. — Ali veš, kdo prihaja ravnokar k meni? — Stric Ma¬ tic. Bomo videli, kaj bo rekel, ko mu bom prebral to pismo.-Vidiš, kaj sem ome¬ nil v uvodu! Pravi, da ne znam opisati do¬ sti natančno in da me ne boš razumel. Strašno mu je žal, da ne more pisati sam. Ko ozdravi, boš dobil vsak dan po eno Stran 78. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR. pismo od njega. Morebiti misli, da bom popravljal in prepisaval. Pa se zelo moti. Še enkrat pa ne pišem, če se na glavo po¬ stavi. Smili se mi pa le, ko bi tako rad pisal, pa ne more. Najbrž bo šel v »pelz- jon«, če mu kmalu ne odleže. Lepo te pozdravljava oba, posebno pa jaz tvoj V. Tine. Dragi Peter! Prav veseli-me, da si me, kakor praviš, dobro razumel, in da se ti je vpeljavanje žice izvrstno obneslo. Pritožu- ješ se pa, da si opazil med satniki nekaj vegastih. To je pa veliko zlo. Nič bolj ne¬ slanega kakor vegast sat. Saj ga nikakor ne moremo uravnati v panju tako, da bi mogle kvačice na okencu ubrati med posa¬ mezne sate. Da se izogneš temu zlu, je od- Sl. 1. Sl. 2. Sl. 3. ločno najbolje, da nalagaš satnike navz¬ križ drug vrh drugega na kako ravno pod¬ lago (na ravna tla ali pa na mizo). Če se pokaže, da kje ne leže tesno drug na dru¬ gem, položi na vrh skladovnice ravno de¬ sko in jo obloži s kako opeko ali kame- nom. Če pustiš satnike par tednov na su¬ hem zračnem prostoru (n, pr. pod streho), ne bo nobeden vegast in vsi jako stano¬ vitni. Sedaj pa še satnice v satnike! Za to potrebuješ najprej 39 cm dolgo, 20 cm ši¬ roko, 11 do 12 mm debelo ravno desko, ki ima povprek pribiti dve letvi, ki gledata za dober centimeter čez robove, kakor kaže slika 1. Poleg tega potrebuješ zobato kolesce za vtiskanje žice (pod. 2.), talilnik za vosek in cevko za pritrjevanje z raz- taljenim voskom (pod. 3. in 5.). Sedaj, ko gre tako trda za špirit, ti svetujem, da delaš v kuhinji pri štedilniku. Najprej obreži z ravnilom satnice, da bodo za 1 cm ožje in ravno toliko krajše nego so Sl. 4, Sl. 5. Sl. 6. notranje mere satnikov. Najbolje pa je, ako dobiš že iz tovarne natančno prirezane sat¬ nice, da nimamo, nepotrebnega dela in iz¬ gube na ploščini. Ko imaš tako vse pri¬ pravljeno, deni v talilnik vosek, ki mora biti popolnoma čist, nalij v zunanjo posodo vode in deni na štedilnik, da se voda raz¬ greva in vosek raztali. Če moreš dobiti malo kolofonije, jo prideni k vosku. Vosek in kolofonija dasta izvrstno, močno lepivo za satnice. Sicer pa tudi sam vosek zado¬ stuje. Medtem ko se tali vosek, vstavi sat¬ nice v satnike in vtisni žico vanje. Kolesce za vtiskanje razgrevaj tudi na štedilniku. Delo izvršuj takole: V levico vzemi z žico Sl. 7. Sl. 8. preprežen satnik ter ga drži v vodoravni legi. Z desnico položi vanj satnico in jo na¬ ravnaj, da bo od obeh krakov enako od¬ daljena, potem jo pa pritisni v zarezo (utor), ki jo naj ima zgornja letva. Nato pa položi na satnico prej omenjeno desko, ki jo mo- Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 79. raš pa prej zmočiti, da se ne prijemlje vo¬ ska, in vse skupaj obrni in položi na mizo, da pride deska spodaj in da je spodnja let- va obrnjena proti tebi. Sedaj pa vzemi raz¬ greto kolesce in zastavi ob spodnji letvi na prvo žico in hitro popelji proti vrhu. Tako naredi z vsemi štirimi žicami in deni kolesce zopet gret, če se je medtem že preveč ohladilo. Najboljša so kolesca, ki imajo spodnji konec bolj debel, da drži gor- koto. S takim kolescem (pod. 4.) se vtisne lahko več satnic, preden se ohladi. Pri vtis- kanju moraš paziti zlasti na te-le stvari: Prvič glej, da kolesca ne boš preveč raz¬ grel, ker sicer satnico kar pretali. To bi bila pa velika škoda. Drugič moraš paziti, da kolesca ne pritiskaš ne preveč, ne pre¬ malo. V prvem slučaju bi prerezal satnico, v drugem pa bi stala žica preveč na vrhu in bi bila čebelam na potu pri izdelovanju satja. Tretjič moraš gledati, da ti kolesce ne zdrkne z žice in da ne zavoziš v stran. Vsemu se boš privadil sčasoma, ko boš imel to delo večkrat v rokah. Medtem, ko si na ta način vstavil sat- nice in vtisnil žico, se je vosek raztalil, in sedaj boš satnice ob zgornji letvi, tam, kjer segajo v zarezo, vsaj po eni strani zalil z voskom. Tudi to delo ti ne boi delalo težav, če imaš le dobro pripravo. Cevka, ki ti jo kaže podoba 5., je prav dobra, Stric Matic pa pravi, da je tista žlica nad svetilko (pod. 6.) še veliko bolj pripravna. Kar imaš, s tistim pa delaj, saj dandanes ni da bi izbiral, ko niti za drag denar ne dobiš, kar bi hotel. Glavno je, da satnik s sat¬ nico pravilno prhneš z levico, kakor kaže podoba 8., in potem bodisi s cevko ali s kako drugo pripravo vliješ nekoliko raz- laljenega voska v kot, ki ga tvori letva in satnica, potem pa satnik tako obrneš, da vosek hiro steče po tistem kotu od enega konca do drugega in še nazaj, če se med¬ tem še ni strdil. Paziti je treba le, da vosek ni prevroč, zato ga talimo v vreli vodi, nik¬ dar pa ne na golem plamenu. In pa na to glej, da ga ne boš razlival po mizi in po tleh. Niti kapljice ga ni treba razliti, ako pravilno držiš satnik in ga potem o pravem času primerno obračaš in nagiblješ. Ko bi ti mogel tole enkrat videti, kako se dela, sem prepričan, da bi ti šlo takoj gladko iz¬ pod rok.Tako boš pa že moral potrpeti, če ti bo tu ali tam kaj ponagajalo. Le po¬ misli, kako se je godilo nam starim čebe¬ larjem, ko smo pred' 30 leti začeli čebela- riti s premakljivim delom. Nam ni nihče nič pokazal, niti trohice povedal. Kar sami smo se »brihtali«, pa smo vendar tudi nekaj do¬ segli. Torej le korajžo! Stric Matic je pa, hvala Bogu, že pre¬ cej okreval, in upam, dd ti bo prav v krat¬ kem pisal, kako pripravi panj za roj in ka¬ ko boš roj vsadil vanj. Sicer pa letos itak ne bo veliko rojev, pa še tisto bo zelo po¬ zno. Le nič se ne prenagli. Bolje je, da ostanejo plemenjaki jalovi, nego da bi ro¬ jili prepozno. Iskrene pozdrave od tvojega Tineta, Zaklopna kozica. M. Humek, V letniku 1913. »Sl. Čebelarja« sem opisal in s slikami pojasnil pripravo za od¬ laganje satja ob raznih prilikah, ko ga jem¬ ljemo iz panjev in ga ne moremo- takoj deja¬ ti nazaj (ob pregledovanju, pri preveša- nju itd.) Imenovali smo to pripravo kozi- c o. Današnji sličici nam kažeta tudi po¬ dobno pripravo, ki je pa toliko bolj prak¬ tična, ker se lahko zloži ali zapre in obesi na steno v čebelnjaku. Pripravo je izumil g. A. Trink, naš znani izdelovalec A. Ž. pa¬ njev. Imenujemo jo lahko zaklopna kozica. Iz obeh podob je razvidno, kako je sestavljena in kakšna je, ko jo v rabi in - Stran 80. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR ako je zaprtna. Po tem preprostem nari- sku jo bo lahko izdelal vsak mizar, pa tudi kakšen bolj spreten čebelar. Da pa ne bo nikakih pomislekov, navajam tu natančne mere. Daljša kraka merita po 74, krajša pa po 57 cm. Razdalja od tal do križišča znaša pri dveh daljših krakih po 33, pri krajših 36 cm. Les za krake je 1 in pol cm debel in 5 cm širok. Za kozico, ki naj ob¬ sega 9 okvirjev, morata biti deski po 42 cm dolgi. Širina znaša pa pri deski na dalj¬ šem kraku 45 cm, pri oni na krajšem kra¬ ku 26 cm. Ožja deska ima takole obliko: Les za obe deski naj ne bo čez 1 cm debel, da kozica ni preveč težka in kiadia- sta. Za navadile potrebe zadostuje kozica, ki obsega 9 satov. Še bolje pa je, ako jo vmerimo za 10 ali 11 satnikov. Za vsak na¬ daljnji satnik namaknemo po 3 in pol cm širine. Kvačice zabijemo na vsaki strani v dveh vrstah prav tako kakor v A. Ž. pa- Zaklopna kozica zaprta in odprta. nju. V križiščih zvežemo kraka z navad¬ nimi vijaki za les, ali pa vzamemo vijake z maticami, Zaklopno kozico imamo že več let v rabi in nam izvrstno* služi. Kdor čebelari v A. Ž. panjih, bo prav vesel, ako jo bo videl in poizkusil rabiti. Najboljše kadilo. M. Humek. Pri vsakem čebelarstvu, zlasti pa pri premakljivem delu pridemo večkrat v naj¬ ožji, pa precej neprijeten stik s čebelami. Zato čebelarji že od pamtiveka na najraz¬ ličnejše načine odganjajo nadležneže, ozi¬ roma skušajo pomiriti razdraženo žival. Najbolj boječi začetniki in občutljive na¬ rave si zagrinjajo obraz s pajčolani in raz¬ nimi kapami. Posebno nežni »čebelarji« si zavarujejo celo roke z usnjatimi rokavi¬ cami. Pravi čebelar pa ne trpi ne enega ne drugega ali pa se poslužuje teh sred¬ stev le v najhujši sili. Navadno pa opravi vse z dimom. Kadilci si izvečine pomagajo s toba- kovim dimom. Toda poudarjati moramo da tobak o v dim žival navadno! bolj raz¬ draži nego pomiri. Ako se uporablja v preveliki meri in trajno, pa odločno ško¬ duje čebelam, ker jih omami. Še bolj pa je v škodo čebelarju samemu, ker mu kvari zdravje in ikolikortoliko krati živ¬ ljenje. Kako bi izhajal večji čebelar, ki bi n. pr. po več dni odvzemal med in bi čebele neprestano; miril in odganjal s to¬ bakom! Saj bi se moral ugonobiti s samim kajenjem. Nekadilci in sploh starejši čebelarji palijo v to svrho že od nekdaj stare cunje in podobno šaro, ki pa tudi ni vselej naj¬ boljše kakovosti, ker na ta način se raz¬ vija dušeč dim, ki preveč v živo prijemlje žival, zlasti pa se zajeda v čebelarjeve oči in pljuča. V novejšem času ponujajo trgovine s čebelarskimi potrebščinami poleg brezšte¬ vilnih in najrazličnejših pip in mehov tudi razne iz gorljivih snovi sestavljene pre¬ parate za proizvajanje dima. Kar sem pa v tem oziru v svojih 30 letih dobil v roke, Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR« Stran SI ni bile nič posebnega. Nekateri taki pre¬ parati še celo niso bili za rabo. Iz izkušnje zadnjih let sem se prepri¬ čal, da ga ni boljšega kadila v naš namen, nego je 11 e č trhel les. Ta snov tli počasi, zanesljivo, in razvija se mil, lahek dim, ki ne draži čebel niti dihal čebelar¬ jevih, pač pa pomiri žival, če je še tako razdražena. Pred več leti sem obiskal g. Žnider¬ šiča, ko je meseca julija ob najhujši vročini po cele dneve odvzemal in trčal med v svojih čebelnjakih. Nisem se mogel naču¬ diti, s kako lahkoto je delal njegov čebe¬ lar, blagopokojni Seebade, in kako malo so mu nagajale čebele, dasi so bila medišča popolnoma zalita. G, Žnideršič mi je dal precejšnje »bruno« takega lesa, ki je bil lahek kakor goba. Rabil sem ga več let z najboljšim uspehom. Posebno primerna je vrbova, topolova ali lipova trhlenina. Pa tudi druge vrste biti vsak les skozi in skozi preperel, da je lahek kakor pero in se da rezati kakor repa. In pa popolnoma presušena mora biti taka trhlenina, kar se doseže najlažje na peči. Potem jo zrežemo v primerne treščice in shranimo v kakem zaboju na suhem prostoru v čebelnjaku. Trhel les smo palili preje v Dathe- jevih pipah, v raznih mehovih in šmoker- jih. Sedaj se pa tega orodja sploh ne dobi več, pa tudi ni neogibno- potrebno. Jaz že leta in leta prav dobro izhajam z na¬ vadnim majhnim cvetličnim lončkom, ki mu zamašim dno. Kadar potrebujem trajen dim, vržem vanj par treščic trhlenine in jo prižgem z žveplenko, in mahoma imam potrebno »kadilnico«, ki jo- postavim, kjer je ravno potrebna, ne da bi mi kaj ovirala roiki. Trhlenina se dobi povsod po gozdovih ali v kupih starih drv itd. Na suhem se prav nič ne izpremeni in jo lahko rabimo leta in leta. Poskusite! Ne bo Vam žal. trdega lesa niso napačne. Seveda mora V Čebelarske opazovalnice. Vojska nam je pobrala mnogo korist¬ nih naprav. Med drugim so- zaspale v tem nesrečnem času tudi naše opazovalnice. Ni jih bilo veliko, vendar jih je škoda 1 . Opazovalnice nam služijo v prvi vrsti v znanstvene svrhe. O tem 'bom pisal o pri¬ liki, Poleg tega nudijo čebelarjem zanimi¬ ve vesti in so- velikega praktičnega po¬ mena. Vsak mesečni pregled ti poda v zgo¬ ščeni obliki vse najvažnejše podatke, ki se tičejo naše stroke z ozirom na našo domo¬ vino. Ta poročila imajo, lahko rečem, po¬ sebno privlačno silo, ki jim daje prednost pred vsemi drugimi članki. Kadar dobim domač ali tuj čebelarski list v roke, naji- prvo poiščem razpredelnico, ki me natan¬ čno in pregledno pouči o marljivosti čebel in spretnosti njenih gojiteljev v širni oko¬ lici. Zabeležki opazovalnice so najboljši zgled in vzpodbuda mladini in onim čebe¬ larjem, ki s-3 jih drži star nazor, da muha ne da kruha. Iz podatkov, ki ti jih nudijo poročila, se najbolje razvidi, kaj se da do¬ seči v čebelarstvu z umnim ravnanjem. Opazovalnice so najboljša podlaga za spoznavanje pašnih razmer naše domovine. Iz njenih večletnih podatkov z gotovostjo lahko sklepaš, kam boš prepeljal čebele, da ti ne bodo o gotovem času pomrle gla¬ du, temveč vrgle ti še lep dobiček. Opiraje se na podatke -opazovalnic, utemeljujemo zahteve glede denarnih pod¬ por od države, glede čebelarskih zakonov, nakazovanja neobdačenega sladkorja itd. Da bodo opazovalnice vršile svojo na¬ logo v korist vsem čebelarjem, treba, bi bi¬ lo-, da se njihovo število pomnoži. Leta 1914. smo jih imeli na Kranjskem 11, na Štajerskem 2, na Primorskem 3, na Ko¬ roškem nobene, skupaj 16. Na okupiranem ozemlju so sedaj 4, torej nam jih ostane le 12. To število je za Stran 82 . Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Slovenijo veliko' premajhno. Imeti bi jih morali vsaj trikrat toliko. Recimo, v vsa¬ kem sodnij skem okraju bi morala biti vsaj ena. Kraji, kjer naj se postavijo, naj bodo predmet posebne razprave. Pri tej priliki naj tudi omenim, da bomo morali gledati na to, da bodlo prihajali pred nas v skup¬ nem okviru mesečni pregledi celega kra¬ ljestva SHS. Nujno potrebujemo vestnih in rednih opazovalcev. Delo, ki ga bodo imeli, je za¬ bavno, poučno, koristno, trud pa malen¬ kosten. Glede obsega se niti primerjati ne da z delom, ki ga nalagajo' meteorološke opazovalnice, Samo enkrat na dan, čas niti ni omejen na določeno uro, pogledaš na pomožne priprave in vzameš svinčnik v roke. Vse drugo pride mimogrede, samo od sebe. Opazovanje čebel v obče, še posebej pa glede naraščanja in padanja teže in glede topline je za vsakega čebelarja vab¬ ljivo in koristno. Saj je večkrat n. pr. mno¬ go cvetja, in manj izkušen čebelar je pre¬ verjen o lepem donosu. Tehtnica ga pa po¬ uči, da je treba seči po zalogi. Razen tehtnice rabi vsak opazovalec dvojnotstenat panj, primeren toplomer in potrebne tiskovine. Vse to bo palagoma preskrbelo S. Č. D., ki povrne opazoval¬ cem tudi vse izdatke, ki jih imajo v goto¬ vini. Podpisanec je prevzel na željo osred¬ njega čebelarskega društva nalogo, da oživi in pomnoži opazovalnice ter prevzame pre¬ gledna poročila. V to svrho se v prvi vrsti obrača do nekdanjih opazovalcev in jih prosi, da ostanejo še nadalje zvesti sotrud¬ niki ter mu nemudoma naznanijo obseg in stanje društvenega inventarja, ki se na¬ haja v njihovem varstvu, z izjavo, da ho¬ čejo še nadalje opravljati ta posel. Nadalje prosim vse druge čebelarje, ki bi bili voljni ustanoviti opazovalnico, da mi takoj naznanijo svoj natančen na¬ slov, Posebno všeč bi nam bili in v prvi vrsti bomo upoštevali one, ki imajo svojo tehtnico. Takoj po prejemu izjav se bodo raz¬ poslale tiskovine in orodje, kolikor ga bo mogoče dobiti, in za mesec julij t. 1. bomo že lahko objavili mesečno poročilo. Jos, Verbič, profesor na učiteljišču v Ljubljani. Žena in čebelarstvo. (H. Zirkelbach.) Pred vojsko je bilo navadno tako, da je gospodar skrbel za gospodarstvo in opravljal težka dela, žena pa je kuhala, skrbela za otroke, delala lažja dela na po¬ lju in opravljala male domače živali; ko¬ koši, prešiče in drugo. Za čebele, ki spa¬ dajo tudi med male domače živali, se pa gospodinja ni brigala nikoli, zanje je skr¬ bel le gospodar. Toda nesrečna in dolgoletna vojska je marsikaj izpremenila v gospodarstvu in gospodinjstvu. Gospodar in vsi odrasli moški so morali v vojsko. Doma so ostale le ženske, otroci in starčki. Vse gospo¬ darstvo so morale prevzeti ženske, če so hotele, da se ohranijo na grudi. Gospo¬ darji so skrbno s fronte pismeno naročali gospodinjam, kako naj gospodarijo, po¬ vpraševali to in ono glede otrok, živine itd. Čebelarji so pa še posebno naročali, kako naj skrbe za čebele. Od začetka je bilo seveda silno te¬ žavno za gospodinje voditi in opravljati vse gospodarstvo, posebno, ker ni bilo tudi dovolj delavcev. Toda dobra volja in vstrajnost premagata vse težave in ovire, in naposled so se gospodinje tako privadile gospodarstva, da ni bilo kar nič pogre¬ šati gospodarja, pri nekaterih hišah je bilo celo še boljše, posebno, če je bil go¬ spodar pijanec. S čebelarstvom je šla najbolj trda, in sicer zato, ker so se prvič gospodinje če¬ bel bale, in drugič, ker se za čebelarstvo Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Stran SL preje niso nikoli brigale in zato seveda niso imele tudi nobenega pojma o tej pa¬ nogi. Toda gospodar je v vsakem pismu naročal, kako naj skrbe tudi za čebele, in dajal navodila, zato so se morale oprijeti tudi čebelarstva, ne že zaradi čebel, am¬ pak zato, da bodo možu ali sinu napra¬ vile veselje, ako v pismu izve, ali če pri¬ de domov in vidi, da je pri čebelah vse v redu. Tudi to težavo so gospodinje z dobro voljo premagale. Začetkom so se obračale za svet, pomoč in pouk pri kakem so¬ sednjem starem čebelarju, ali pa na čebe¬ larsko društvo. Na stotine vprašanj sem kot društveni tajnik odgovoril. Naposled so se ženske tako privadile čebelarstva, da so lahko za zgled marsikakeinu čebe¬ larju. Čebele so se jim tako priljubile, da vodijo čebelarstvo dalje, četudi se gospo¬ dar ni več vrnil, ker je padel na bojnem polju. Dokaz, da so se ženske zelo popri¬ jele čebelarstva, je tudi, da je imelo če¬ belarsko društvo pred vojno le par članic, danes jih je pa veliko vpisanih, ki pridno čitajo »Čebelarja«, ena je celo za pred¬ sednico podružnice, ena za blagajničarko, in neka; odbornic imamo tudi. Poleg veselja — v dobri letini tudi gmotni dobiček — je čebela gospodinji in otrokom vzor: delaj, zbiraj, množi! V pa¬ nju vidi red, snago in skrb za mladino. Otrokom kaže lahkp za zgled matico, kako ljubijo in skrbe zanjo čebele, kako Čebele neumorno delajo od ranega jutra do poznega večera, da si nabero živež za zimo, kakoi trote, ki samo lenarijo, jedo in nič ne delajo, proti jeseni spode iz pa¬ nja, po besedah sv. Pavla: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Marsikateri gospodar na deželi ali pa tudi manjši posestnik v predmestju ima veselje do čebel. Rad bi se oprijel vsaj za zabavo in kratek čas čebelarstva, pa edina ovira, ki mu to zabranjuje, je primanjkovanje časa, bodisi da ima z dru¬ gim gospodarstvom preveč dela, ali pa ima koit uradnik, obrtnik, rokodelec v svojem stanu malo prostega časa, posebno ob rojenju čebel ne bi imel pri čebelah no¬ benega nadzorstva. Tu bi mu lahko' po¬ magala žena, če nima že odraslih otrok. S tem bi imela sama dovolj razvedrila in tudi moža bi privezala bolj na dom. Med take čebelarje spadam tudi jaz. Kar nimam v svojem stanu dovolj dela, ga imam še v društvu. Za čebele mi osta¬ ne čas kvečjemu kaka ura opoldne ali kaka ura ob nedeljah in praznikih. Zato sem ženo tekom let tako izvežbal, da vodi čebelarstvo pravzaprav ona. Navdu¬ šena je tako za čebele, da bo v kratkem postavila svoj čebelnjak. Les in nekaj A. Ž. panjev je že nakupila. Naj k sklepu še povem, kako dobro je, da ima žena veselje do čebel, oziroma da je izurjena čebelarka. Na praznik Vnebohoda sem imel prvi letošnji roj, Daši imam na vrtu polno! pritličnega sad¬ nega drevja, se je šment vsedel na vrh najvišje jablane. Poskušal sem na vse na¬ čine, kako bi roj spravil s te višine. Tako visoke lestve nimam in bi je tudi ne imel kam nasloniti, telovadec in plezalec tudi nisem. Kaj storiti? Nekaj časa poskušam plezati na jablano, pa se kmalu prepri¬ čam, da je ves moj trud zastonj. Ukazal sem sinu, naj spleza on na jablano, toda ta se boji čebel kot vraga — in mi je ušel. Nekaj časa sem robantil po vrtu in pod drevesom; naposled sklenem, da imam rajši zdrave in cele kosti kot pa roj, in naj gre, kamor hoče. Tedaj pravi žena: »Ško¬ da, da imaš hlače. Pusti, bom že jaz ugreb- la roj.« Gre v sobo, obleče moje hlače in suknjič, na glavo dene čebelarsko kapo, in ročno spleza na drevo kakor kak de¬ ček, kljub temu, da je bila mati že osmih otrok. Kmalu je bil roj v ujemalniku in na tleh. Sram me je bilo, pa kaj sem hotel; glavno je bilo, da je bil roj rešen, ker teh¬ tal je 2 kg 30 dkg. SCS39®S32((5?Si£K5JS39C5^Sa9(5?5a£X5C539SS5aSX3i©S5S3SX5CSiSS5Sa9SeSa9SC5a9(5CS!9<5esaSSSS29 Stran 84. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Društveni vestnik. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko ima svoj izvanredni občni zbor v nedeljo 6. mal. srpana t. 1. ob 9. uri dopoldne v celjskem Narodnem domu z običajnim dnev¬ nim redom. Razen tega je tudi na dnevnem redu točka »Združitev vseh slovenskih čebe¬ larjev v eno društvo«, Radi važnosti se po¬ življajo podružnice, ’ da pošljejo svoje zastop¬ nike gotovo na občni zbor, in vabijo se vsi člani k mnogobrojni udeležbi. Vesti iz podružnic. Podružnica Slov. čebelarskega društva v Kamniku je priredila dne 11. maja popoldne na Dobenem pred čebelnjakom najvzornejšega čebelarja naše podružnice, gospoda Jožefa Ručigaja, poldnevni tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan. Tečaj je vodil naš marljivi pospeše- vatelj našega sadjarstva in čebelarstva, go¬ spod M. Humek, ki nam je z njemu prirojeno navdušenostjo prav po domače natančno ob¬ razložil današnji težki položaj, v katerem se je nahajal to spomlad vsak čebelar. Gospod predavatelj in gospod Ručigaj sta nam praktično razkazovala medišče in vališče vzornega panja. Gospod predsednik nam je pri tej priliki jasno opisoval vrline različnih vzornih panjev. Tako poljudno raz¬ kazovanje je bila res prava šola za vse na¬ vzoče čebelarje in prijatelje čebelarstva. Prijazni gospod kaplan iz Mengša je v toplih besedah bodril mladino, da naj se opri¬ me čebelarstva in se ga temeljito priuči, ker je dognano, da so dobri čebelarji gotovo tudi dobri gospodarji. Poudarjal je, da kdor ljubi naravo, kdor ljubi čebelico, bo ljubil tudi druge Živah in ne bo surovo sovražil človeka. Čebelarstvo pospešuje tudi abstinenco, ker čebela pijancev ne mara ter jih opika. Pravi čebelar pa tudi ves prosti čas porabi za svoje čebelice in ne išče zabave po izprijenih druž¬ bah ali po zakajenih krčmah, Gospod Virjent se je zahvalil gosp. Hu- meku za tako poučno 2 in pol ure trajajoče predavanje. Vsi kličemo: Hvala Vam. Gospod Ručigaj je prava kranjska gosto¬ ljubna duša z vso njegovo vzorno družino. Osramočeni smo bili nekako čebelarji, ko smo videli vzornost in red v njegovem čebelnjaku, v katerem ima nič manj nego 130 lepo posli¬ kanih panjev, pa skoro vse lastno delo. Gospod mladi Ručigaj kot ekonom, nam bo še gotovo veliko pripomogel s svojim de¬ lom in zgledom do večjega in popolnejšega razvoja čebelarstva v naši podružnici. Gospod podružnični predsednik je zaklju¬ čil veličastni tečaj, mi čebelarji smo se pa razhajali na razne kraje, z eno željo, da bi nam podružnica zopet kmalu priredila tak skupen čebelarski dan. Čudili smo se sami nad seboj, da je da¬ nes, ko ves svet nekako preklinja ozračje, katero je okužila svetovna vojska, ko vsa¬ kdo stresa svojo nevoljo nad komur more in sme, le čebelar ostal mirna pohlevna duša, ki išče utehe in tolažbe pri svojem ali sose¬ dovem ulnjaku. To je najlepši dokaz, da na¬ rava blaži duha in srce. Fr. Bore, tajnik. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Da se usta¬ novi čebelarska podružnica za prelepo šent- rupertsko-mokronoško dolino z okolico, sta gospoda Fr. Arh v Mokronogu in A. Luna¬ ček v Št. Rupertu pozvala čebelarje na usta¬ novni shod 28. mal. travna ob 15, uri popol¬ dne v šolo v Št. Rupertu. Žal, da sta burja in dež zabranila obilno udeležbo. Zbralo se je samo 25 čebelarjev. Nadučitelj A. Lunaček pozdravi zbrane in pojasni namen sestanka. Čebelarji se mora¬ jo med seboj spoznati, pogovoriti in se zdru¬ žiti v svojo podružnico Slov. čebelarskega društva, z namenom, da' se čebelarstvo v teh krajih poživi in dvigne na čim višjo stopnjo. Med drugimi opozarja na koristi, ki bi jih imeli od tega, namreč: 1. vsako združenje tvori veselje do dela, pa tudi moč, s katero bi vplivali na postavodajalne zastope v korist čebelarjem. Zlasti je treba vplivati na želez¬ niške uprave pri prevažanju čebel. Na ta na¬ čin bi dvignili čebelarsko trgovino in sami narekali cene čebelarskim pridelkom, medu in voska, ne pa mešetarji in medarji, ki nas izkoriščajo; 2. pouk, ki se nam nudi po med¬ sebojnem občevanju, potom predavanj in raz¬ kazovanj ter potom društvenega glasila »Slov. Čebelarja«, je nam vsem potreben. Znano nam mora biti življenje in delovanje čebel in pravo postopanje ž njimi, seznaniti se mo¬ ramo z različnimi čebelarskimi pripomočki, ki so potrebni pri umnem čebelarjenju. Po¬ znati moramo raznovrstne panje, sovražnike in bolezni čebel, kako se pridobiva čisti med in vosek itd. Le tako bo mogoče, da našim krajevnim razmeram primerno uredimo do bičkanosen obrat. 3. Osrednje društvo, ki druži vse zavedne čebelarje Slovenije, nam daje tudi pomoč S poučnim svojim glasilom, predavatelji, in ker nam v najhujših potrebah preskrbuje sladkor za krmljenje čebel. — In kaj dajemo za to? Letno po 8 K, od katerih zornika M. Humeka se je ustanovila ali prav- Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 85.