UčitelfsKi tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Prosveta« = Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.153. Telefon 4586 Učiteljska gospodarska organizacija Slovensko učiteljstvo uživa med svojimi hrvatskimi in srbskimi tovariši upravičen sloves, da ima najbolje izgrajeno in upravljano organizacijo v vsej državi. Nobene priložnosti ne zamude, da ne bi z dobrohotno zavid-ljivostjo kazali samim sebi slovenski zgled kot idealen cilj, ki ga morajo tudi sami doseči, če si hočejo priboriti v javnosti oni ugled, ki je potreben prav tako posamezniku in vsemu stanu za krepko afirmacijo v narodnem občestvu, kakor za uspešno delo za koristi šole in ljudskega napredka. Tudi mi sami vemo, da smo že davno iz primitivnih organizačnih oblik, v kakršnih si naši tovariši po ostali državi, zlasti v njenih južnih predelih, grade temelje svoji bodoči dobro razviti organizaciji, ustrezajoči neštevilnim potrebam in željam učiteljskega stanu. Kljub vsemu temu se pa moramo zavedati dejstva, da nimamo tudi mi nikakega povoda, zreti raz svoje organizačne lavorike preveč samozavestno v bodočnost in se v nekritičnem samodopadajenju suvereno prepuščati prerožnatim upom. Naši starejši tovariši so nam sicer položili mnogo obetajoče temelje na vseh področjih skupnega dela, toda priznati moramo, — če hočemo biti objektivni tudi proti samim sebi, — da niso našli preveč odmeva med sedanjo učiteljsko organizacijo ter da so ostale mnoge krasne zamisli dediščina premaloštevil-nih posnemovalcev, da bi idealno zamišljena in izvedena setev rodila bogate sadove. To velja zlasti za naše gospodarske organizacije. Slovenci smo majhen narod. Ta majhnost je postala naša usoda, iz nje izhajajo kot izvirni greh premnoge značilne poteze narodnega značaja, ki vpadajo kakor težke cokle v kolesje našega gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja. Iz te majhnosti se zatekamo v lirična razpoloženja, včasih v nekritična navdušenja in pričakovanja, zelo pogostoma v črnogledo malodušje in pasivnost, naj redkeje pa v resno življenjsko realno gledanje in temu dosledno smotrno delo, ki je edino jamstvo za uspešno borbo in narodov napredek. Podoba je, da smo slovenski učitelji pravi sinovi svojih očetov in stojimo zaradi tega stalno pod Damoklejevem mečem istih podedovanih defektnih razpoloženj, ki so'lastna vsemu našemu narodu. Vsi glasovi in klici redkih učiteljev - realistov ostajajo glas vpijočega v puščavi ter se porazgube brez odmeva v splošni učiteljsko - slovenski liriki in pasivnosti. Realnih računov se bojimo, kajti realnost je bila vedno naša mačeha. Ta bojazen nam hromi našo borbenost in energije ter nas ovira, da bi našli sami v sebi dovolj moči za pobijanje lastnega malodušja, se zazrli z očmi realista v dosegljive cilje ter se jim bližali s smotrnim in konsekventnim delom, ki ne omaga sredi pota, kakor se to dogaja človeku, dedno obteženemu z manjvrednostnim kompleksom. Ni ga med nami tovariša, ne tovarišice, ki bi ne vedeli, da pomeni falanga štirih tisočev oseb z rednimi mesečnimi dohodki nezlomljivo silo, ako bi se trdno gospodarsko povezali in si z medsebojno pomočjo pomagali v težkih momentih svojega življenja. Taka gospodarska organizacija bi spremljala učitelja vse življenje, mu služila od rojstva do smrti, mu lajšala vse trpljenje ob lastnih in ob nesrečah njegovih družinskih članov, zagotovila bi mu pa tudi trdno zaslombo in ugled med narodom, kar pomeni pa v zadnjih kon-sekvencah svobodo stanu in posameznika. Na teh dobrinah smo zainteresirani vsi brez izjeme: nobeno politično ali svetovno prepričanje ne more preko gmotnih temeljev ter graditi boljše čase samo na duhovnih dobrinah. Kjer so dani gmotni pogoji, cvete tudi kultura posameznika in stanu, rase samozavest in veselje do dela. Marsikaj imamo nastavljenega. Če ne uspeva in ne daje še tistih koristi, ki so si jih zamislili naši tovariši, graditelji realnih osnov učiteljskega napredka in svobode, leži krivda na neštetih pasivnih kolegih in koleginjah, ki stoje ob strani ter jemljejo s svojo kverulantsko kritiko še ostalim veselje in pogum do ustvarjajočega dela. Dokler ne pride med nas več smisla za Pravo življenjsko resničnost, bo stal učiteljski stan vedno nebogljen in malodušen v množici ostalih ljudskih slojev, lahka tarča vsakojakim napadom, brez brambe in celo brez volje in poguma za brambo. Nov učiteljski list V Zagrebu je izšel nov učiteljski list pod imenom »Učiteljske novine«. Urejuje ga g. Dušan Bogunovič, banski šolski nadzornik v Zagrebu. Pod naslovom je napisano, da so »novine« glasilo banovinskega odbora učiteljskih klubov JRZ za savsko banovino. VSEBINA Deveti oktober je za ves naš narod drugi Vidov dan. Z globoko žalostjo se spominjamo svoje neizmerne in nenadomestljive izgube, povzročene s smrtjo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ob 20letnici osvobojenja bo deveti oktober znova odprl še nezaceljeno rano na našem narodnem telesu in tem bolj se zavedamo velike izgube, čim bolj se oddaljuje dan smrti kralja Aleksandra v pro-šlost. Proti vsem škodljivim silam človeškega nagona in duhovnim krizam, ki iz-podkopujejo svetovni mir in stoletna demokratična načela, bi vstalo Njegovo življenje, trpljenje, pogum in vztrajnost. Kralj in voditelj naroda, ki je preživel vse najtežje trenutke svojega naroda, bi znal najbolje ceniti njegovo samobitnost in njegove pravice do življenjskega obstoja. Veliki pokojnik je zgradil temelje naši državi, proglasil zedinjenje treh bratov in dal državi vse življenjske sposobnosti. Bil je največji borec za mir med narodi ter složno medsebojno delovanje. V tem prizadevanju se ga je doteknila zločinska roka in z mrzlo svinčenko prizadela našemu narodu največjo bolečino. Smrt kralja Aleksandra je pomenila posebno veliko izgubo tudi za ves naš učiteljski stan. Z Njim je zgubilo učiteljstvo svojega največjega podpornika in zagovornika. Vedno in povsod je veliki pokojnik kazal svoje globoko razumevanje za prosvetne razmere v državi, ker je imel načelo, da se le prosvetljeni narod vzdrži pri življenju. Ves čas svojega življenja je smatral učiteljski stan za posebno pozitivno silo in konstruktiven element, ki pomaga na svoj način širiti in utrjevati narodno in državno skupnost. Učitelj je bil zanj delavec za narodov blagor. Oporoka pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je postala za učiteljstvo evangelij, ki mu kaže pot za delovanje v bodočnosti. Duh in smisel dela pokojnika je ostal v učiteljstvu! S sprejetjem Njegove oporoke je prevzelo učiteljstvo važno in veliko nalogo med narodom. Je to le nadaljevanje onega dela, ki ga je smatral kralj Aleksander za svojo prvo in največjo dolžnost in katerega je zahteval od vseh svojih sodelavcev. Svojo nalogo izvaja učiteljstvo dosledno. V šoli in izven nje, v osrčju kakor v obmejnih krajih države vrši z največjo požrtvovalnostjo v narodu določeno mu poslanstvo. Dviga narodno prosveto in narodno samozavest, obuja vero in optimizem v silo svoje države. Ko se ob letošnjem devetem oktobru zopet spominjamo svojega mrtvega kralja, imamo le eno željo, da bi naš narod nikdar ne pozabil njegovih žrtev in njegove oporoke, ki je bila izrečena v zadnjih smrtnih vzdihljajih iz globoke ljubezni do ljudstva. Bodimo trezni in razsodni, kakor je bil On; ljubimo in delajmo za svojo državo, kakor jo je ljubil On in kakor je delal zanjo On! Albanska Golgota, proboj solunske fronte in zedinjenje je za nami; za nami so tudi vse krvave žrtve. Pred nami pa stoji bodočnost, ki je odvisna od nas in našega dela. Nadaljujmo delo pokojnika v smislu Njegove oporoke. Učiteljstvo bo poprijelo s podvojeno močjo. NaS gospodarski načrt •-¿N-s «•*- o r. -' T >J -s. ¡.T.iV;:*. O "■-"l.Vv*. )V r -r. - . ■ .< v v »i: v t a Tesne gospodarske razmere, v katerih je živelo učiteljstvo, so narekovale, da je naš stan zelo zgodaj začel misliti na razne samo-pomočne akcije in ustanove in začel delati na njihovem oživotvorjenju. Prizadevanje stanovskega socialnega in gospodarskega snovanja in gospodarske osamosvojitve se je razširilo v prvi vrsti na vsa ona gospodarska in social-ia torišča, kjer je potreba najbolj živa. Tako so nastali učiteljski denarni zavodi, učiteljski domovi in pa učiteljska samopomoč, isti, potreba in sila pa je pozvala pozneje k življenju tudi vse druge danes obstoječe socialne in gospodarske ustanove. Imamo jih lepo vrsto, vse pa streme za istim smotrom: v čim višji meri služiti učiteljstvu, ga socialno podpreti in gospodarsko osamosvojiti ter ga tako napraviti nezavisnega. Vse te ustanove so dolgo vrsto let rasle in se razvijale brez ožjega medsebojnega kontakta, vsaka po svoji lastni življenjski sili in potrebi in po delu ter prizadevanju svojih uprav kot samostojni organizmi s čisto specifičnimi nalogami. Dokler se je vršilo njihovo delo v manjšem delokrogu, to ni toliko motilo. Čim pa so razmere narekovale hitrejši in temeljite j ši razvoj, je postala stvar drugačna. Pokazalo se je, da ie smotrno in koordinirano delo, kj naj vodi do širokega razmaha vse naše gospodarske ustanove, možno le tedaj, če se, vsaka zase sicer docela samostojne, med seboj povežejo v eno samo "o-spodarsko enoto, v kateri dobijo tudi najintimnejši stik z učiteljsko organizacijo. S tem v zvezi je bila pred leti realizirana zamisel ustanovitve Gospodarskega sveta, obstoječega iz zastopnikov vseh stanovskih gospodarskih institucij in iz zastopnikov učiteljske organizacije. Gospodarski svet, ki ie bil ustanovljen v letu 1932. kot odsek sekcije JUU, je postal mahoma važen organ, ki spaia do eni strani učiteljske gospodarske ustanove, po drugi pa te in učiteljsko organizacijo. Njegova naloga je, da sprejema direktive in daje navodila za smotreno stanovsko gospodarsko politiko, ki je uspešna le tedaj, če se izvaja po določenem programu. Sklepi gospodarskega sveta so za poedine gospodarske institucije nasvetovalnega značaja. Na sejah gospodarskega sveta imajo vse gospodarske in so-sialne stanovske institucije možnost, predlagati svoje poglede in mnenja za delo, ki naj ga pokrepi organizacija učiteljstva med svojim članstvom, da bo skupno gospodarsko prizadevanje rodilo čim uspešnejše rezultate. Zadnja seja Gospodarskega sveta se je vršila dne 2. oktobra t. 1. v prostorih sekcije JUU v Ljubljani. Razen enega so bili navzoči vsi zastopniki stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov. Seja se je podrobno bavila z delom in položajem vseh naših socialnih in gospodarskih organizacij in sprejela koristne sklepe za delo v bodoče. Postavila si je točen gospodarski program, ki ga naj izvaja Gospodarski svet potom učiteljske organizacije, da se bo že začeto delo čim uspešneje nadaljevalo. Katere so naše gospodarske in socialne ustanove in kateri je njihov smoter? Učiteljska tiskarna je naše naj j ač je gospodarsko podjetje. Ima svojo lastno knjigoveznico, svoj fotokemični oddelek, v katerem izdeluje svetlopisni papir za kopiranje načrtov, knjigarno v Ljubljani in podružnico v Mariboru. Kljub ne ravno ugodnim gospodarskim in drugim razmeram podjetje dobro uspeva. Temu je zasluga predvsem zrelost učiteljstva, ki se je oklenilo z vso intenzivnostjo dela za tiskarno. Tiskarna bo tako v doglednem času prišla v položaj, da bo služila občim učiteljskim interesom. Njena naloga, ki jo ji je postavilo učiteljstvo, je in mora biti materialno podpiranje obstoječih učiteljskih socialnih ustanov in pomagati pri ustvarjanju materialnih sredstev za snovanje potrebnih novih. Naša socialna stanovska dejavnost še ni in ne more biti zaključena. Učiteljstvo potrebuje zase in za svoje otroke planinskih in obmorskih okrevališč in odpočiva-lišč. To je polje, na katerem bomo morali začeti v čim krajšem času resno delati. Naše delo pa bo moglo uspeti le takrat, če ne bomo prisiljeni apelirati samo na prispevke slabo situiranega učiteljstva, marveč če nam bo stalo ob strani podjetje, ki bo moglo z znatnimi letnimi prispevki podpreti naše težnje. Od vseh naših gospodarskih ustanov bo mogla vršiti to misijo edinole gospodarsko močna Učiteljska tiskarna. Zato pa je naloga nas vseh in vsakega poedinca, da delamo in si prizadevamo, da bo tiskarna čimprej v položaju, da bo mogla služiti tej nalogi. Predvsem skrbimo, da dobi tiskarna čim več tiskarskih del. Ne samo večja, tudi manjša naročila so dobrodošla. Dolžnost naša je. da dajemo vse, kar potrebujemo sami, lastni tiskarni v tisk in da krijemo vse svoje potrebe v knjigarni lastne tiskarne. Potrebno pa je tudi, da doseže tiskarna čim večje število zadružnikov. Želeti je, da je vsak učitelj tudi član Učiteljske tiskarne. V tem oziru je učiteljstvo v zadnjem letu pokazalo veliko razumevanja in stanovske zavesti. Potrebno pa je, da s tem delom nadaljujemo z vso intenzivnostjo tudi v tekočem letu. V fondu Gospodarskega sveta, za čigar delo prispeva Učiteljska tiskarna, je ostalo od lanskega leta prebitka 10.000 din. Ta prebitek je bil naklonjen kot podpora učiteljskemu domu v Mariboru in domu učiteljic v Ljubljani. Prvemu bo izplačanih 7000 din, drugemu pa 3000 din. Učiteljska gospodarska organizacija. Deveti oktober. Naš gospodarski načrt. Ovire razvoja naših stanovskih gospodarskih podjetij. Gmotne težave učiteljstva. Pedagoški tečaj za učiteljstvo v Ljubljani. Nestor slovenskega učiteljstva 92 letnik. Izjava predsednika JUU sekcije za drinsko banovino. f Anica Thurnherjeva. t Cilki Steletovi v slovo. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Šolski radio. Učiteljska samopomoč ima vsega 2664 zadružnikov. Med letom jih je vstopilo 59, izstopili so 4, izključenih je bilo 5, umrlo jih je 27. Svojcem umrlih je bilo letos izplačanih na posmrtnini 351.000 din. Vseh smrtnih primerov je bilo v teku 401etnega obstoja Učiteljske samopomoči 468, zanje izplačana po-smrtnina pa znaša 4,484.415 din. Iz podpornega fonda izplačuje Samopomoč članom, ki so prišli zaradi nezgod v težek položaj, brezobrestna posojila. V podpornem fondu je sedaj 177.036 din, letošnji prirastek znaša 6345 din. V tekočem letu je prejelo podporo 76 zadružnikov v znesku 167 tisoč 600 din. Od kar pa obstoja podporni fond je izplačala Učiteljska samopomoč brezobrestnega posojila 337 zadružnikom v znesku 698.598 din. Stanje starostnega podpornega fonda, iz čigar obresti plačuje Samopomoč prispevke za najstarejše člane, ki so s tem oproščeni vseh plačil, znaša 44.134 din. V tem znesku je vštet tudi letošnji prirastek, ki znaša 2565 din. Sedaj je oproščenih dajatev 12 najstarejših članov. Z zvišanjem starostnega podpornega fonda pa se bo to število od leta do leta višalo. Za 401etnico svojega obstoja je izplačala Samopomoč obema učiteljskima domovoma, mariborskemu in ljubljanskemu, vsakemu po 2500 din podpore. Gornje številke najzgovorneje kažejo, kako pomembno socialno misijo vrši Učiteljska samopomoč. Želeti je, da spoznajo to tudi oni učitelji in učiteljice, ki še vedno niso zavarovani pri njej. Z ustanovitvijo podpornega fonda in starostnega podpornega fonda je Samopomoč znatno razširila svoj delokrog in je zato njen pomen tem večji. Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani sprejema v zavarovanje učiteljske otroke v starosti od 3. do 10. leta. Ob polnoletnosti izplača zavarovancu samemu odpravnino, ki znaša tolikokrat po 10 din, kolikor ima zadruga zavarovanih otrok. Če pa zavarovanec umre, preden doseče polnoletnost, izplača njegovim svojcem posmrtnino v istem iznosu. Začetek leta 1938. je bilo v tej zadrugi 166 članov, ki so imeli zavarovanih 247 otrok. Med letom je prejelo odpravnino 5 otrok v skupnem znesku 12.360 din, posmrtnina je bila izplačana v enem primeru v znesku 2450 dinarjev. 'Skupaj je izplačala zadruga letos 14.810 din. Do konca leta bo treba plačati še 3 odpravnine. Med letom je pristopilo 6 zadružnikov s 6 zavarovanci. Danes šteje zadruga 168 zadružnikov z 246 zavarovanci. Važnost te naše socialne ustanove je ve lika. Vendar še danes po tolikih letih obstoja učitelji starši še vedno kažejo zanjo premalo tazumevanja. Nad 500 učiteljskih otrok je v starosti od 3 do 10 let, ki niso zavarovani. Učiteljski dom v Ljubljani. Njegova naloga je v prvi vrsti pod svoje okrilje za zmerno oskrbovalnino sprejemati učiteljske otroke, ki so na šolanju v Ljubljani. V kolikor ni učiteljskih otrok, sprejme lahko tudi otroke neučiteljev. V letošnjem letu je vsega v internatu učiteljskega doma 63 otrok, prostora pa ima za 70. V teku počitnic je nabavil Učit. dom več potrebnega inventarja za kuhinjo, gospodinjstvo, za spalnice itd. Poleg tega je bilo poslopje samo popravljeno in razširjeno, tako da je letos prostora za 70 otrok, dočim ga je bilo lansko leto samo za 52. Dom v vsakem pogledu lepo napreduje. Vzgojni in učni uspehi gojencev so zadovoljivi, s čimer dobiva ta ustanova vedno bolj na svojem ugledu. Učiteljski dom v Mariboru služi istim namenom kakor učiteljski dom v Ljubljani. Tudi uspehi, ki jih dosega internat tega doma v vzgojnem in učnem oziru učencev, so zadovoljivi. Oba domova se še borita z začetnimi težavami. Zato vzdrževalnine za učiteljske otroke ni mogoče znižati tako, da bi se ti otroci vzdrževali v domovih znantno ceneje kakor drugod. Dokler domova ne pokrijeta vseh svojih obveznosti, bi bilo naloga učiteljev po- KONFEKCIJA PAULIN LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 1 nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek. Cenjenim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo. magati, da bi se učiteljskim otrokom vzdrže-valnina znižala. Učiteljstvo naj bi mesečno poleg članarine prispevalo po 1 din za domova. Iz te vsote bi se kril del vzdrževalnine za učiteljske otroke, drugi del bi prispevali starši. Ljubljansko učiteljstvo to zbiranje prispevkov za ljubljanski dom že vsa leta izvaja. Sresko društvo daruje letno domu 2500 din. Dom učiteljic v Ljubljani je pristopil letos z nakupom zemljišča bliže k realizaciji svoje namere. Zemljišče je kupljeno v Ljubljani v Streliški ulici in meri 1135 m2. Ker naše tovarišice niso imele zadosti denarja, niso mogle plačati hkrati vse kupnine, zaradi česar je zemljišče obremenjeno s hipoteko. Želeti je, da se zberejo med tovarišicami čimprej sredstva, da se ta dolg poravna in da pride ta stanovska socialna institucija čimprej v položaj, da se postavi dostojen dom Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani in Učiteljska kreditna zadruga v Celju sta naša dva denarna zavoda. Oba poslujeta popolnoma normalno in vse vloge lahko vedno in takoj izplačujeta. V preteklih letih gospodarske stiske v teh dveh zavodih ni bilo zamrznjenih vlog, kar je zaupanje do njih močno dvignilo. Tudi zadnji nervozni dnevi, ko so vlagatelji v velikem številu dvigali povsod svoje vloge, niso omajali zaupanja v oba ta dva zavoda. Da bi mogli izvajati gospodarski program po načrtu, kakor si ga je zamislil Gospodarski svet, je potrebno, da se steka ves učiteljski denar v ta dva zavoda, da bi prišla tako v položaj, da bi mogla dajati posojila v večjih iznosih tudi našim stanovskim in gospodarskim ustanovam, če in kadar bi bilo to potrebno. Na ta način bi se izvrševal obrat stanovskega kapitala tako, da bi prišel dobiček zopet v stanovsko korist. Stremiti moramo vsi za tem, da prideta oba naša denarna zavoda v tak položaj, da se more izvesti gospodarska povezanost tudi v zgoraj navedenem smislu, da bi v tem oziru ne bili več odvisni od tujega kapitala. Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini ima svoj hotel v našem največjem zdravilišču in letovišču v Rogaški Slatini. To ustanovo je poklicala v življenju plemenita zamisel, clati učiteljstvu možnost za manjši denar si poiskati zdravja in odpočitka v zdravilišču. Obmorski učiteljski dom v Omišlju je edina naša ustanova, ki deluje na društveni osnovi, vse ostale so zadruge. Njegova namera je, zgraditi v Omišlju za svoje člane udoben dom, v katerega pa bi imelo dostop tudi drugo učiteljstvo ob plačilu nekoliko zvišane penzije. Dom ima že kupljeno parcelo v izmeri 2000 m2. Doslej ima zbranega okrog 100.000 din. Da bo pa mogel misliti na gradnjo, bo moral imeti najmanje dvakrat toliko kapitala. Že lanska banovinska skupščina je v načelu sprejela sklep, naj se resno razmišlja, da dobimo učitelji tudi svoj dom v planinah. Gospodarske prilike, v katerih živimo, pa niso omogočile, da bi bliže pristopili k temu smotru, zlasti še, ker obstojajo že več let učiteljske socialne ustanove, ki zaradi pomanjkanja sredstev še niso mogle izvesti svojega načrta. V teh razmerah bi značilo osnovanje nove institucije samo trošenje energije in slabljenje že izvajanih akcij. Naš gospodarski načrt je obširen. Izvedli ga bomo in ga moramo izvesti, ker nas potreba sili k temu. Izvedli pa ga bomo tem .prei, čim bolj se bo zavedal te potrebe vsak poedini učitelj in bo vsak po svojih močeh pomagal k izvedbi. Že zgoraj sem navedel in poudarjam to še enkrat ob zaključku: v kolikor ne moremo prispevati iz lastnih sredstev, je dolžna pomagati naša najjačja ustanova, to je Učiteljska tiskarna. Ta bo to svojo nalogo tudi izvajala, čim bo sama postavljena v tak položaj. Zato pa vsi, ki čutite svojo pripadnost k stanu, vsi ki uvidite, da je moč stanu v močni stanovski gospodarski hrbtenici, na delo za izvedbo našega gospodarskega programa! V tem položaju pa znači to: Na delo za okrepitev tiskarne! Ovire razvoja naiih stanovskih gospodarskih podjetij Ko je učiteljstvo snovalo svoje prve stanovske gospodarske ustanove, se je dobro zavedalo, kako velikega pomena so te za učiteljski stan. Minilo je že precej let od tedaj, ko so naši starejši tovariši spoznali velik pomen in korist močnih učiteljskih gospodarskih društev in zadrug. Danes pa moramo še bolj ceniti njih važnost, ker so našemu stanu sedaj prav tako, ako ne celo mnogo bolj potrebne nego ustanoviteljem. Vsakemu stanu, predvsem pa učiteljskemu, so lastne gospodarske ustanove življenjska potreba, kajti znano je dejstvo, da pridejo do upoštevanja in popolne veljave le stanovi s krepkim gospodarskim ozadjem. Razvoj naših stanovskih gospodarskih institucij nam povsem jasno kaže, da se je v njih združevalo že od početka prav vse učiteljstvo in se niso ustvarjale nikake razlike, ki bi dajale povoda za kako cepitev. Učiteljstvo se je dobro zavedalo, in to že od prvih početkov snovanja svojih socialnih in gospodarskih zadrug, da je le v enotnem nastopu možno ustvariti takim ustanovam trdne temelje, ki so še posebno v gospodarstvu nujno potrebni. Ves čas, od kar obstojajo naša socialna in gospodarska podjetja, je učiteljstvo vedno konstruktivno delovalo za njihov obstoj, dvig in prospeh. Tudi danes je še tako! Učiteljstvo dela z združenimi močmi za čim intenzivnejše uveljavljanje svojih domov, hranilnic, samopomoči in svoje največje gospodarske ustanove Učiteljske tiskarne. Složno prizadevanje in stvarno delo je pripomoglo, da so te naše ustanove že doslej pridobile najlepši ugled in upoštevanje med raznimi stanovi v Sloveniji. Naši tovariši iz ostalih delov Jugoslavije nam jih zavidajo, tudi ostala javnost se zanje zanima in priznava, da si je učiteljstvo v Sloveniji z veliko požrtvovalnostjo znalo ustvariti take institucije kot noben drug stan javnih nameščencev. Gmotne težave učiteljstva Ko so se v letošnjih počitnicah mudile pri nas ameriške Slovenke, smo jih na sestanku z njimi vprašale med drugim tudi to, kakšne plače imajo učiteljice pri njih. Odgovorile so nam, da je začetna učiteljska plača 125 dolarjev, ki pa se seveda v poznejših letih službovanja zvišuje. Za stanovanje in hrano je potrebnih 25 do 30 dolarjev, torej ostane še trikrat tolikšen znesek za ostale potrebe, ki jih ima civiliziran in kulturni človek. Pri nas bi moral imeti učit. pripravnik okrog 3000 din mesečne plače, če bi hotel doseči življenjski standard svojega ameriškega tovariša. Naše zahteve niso tako visoke. Naše zahteve streme za tem, da se omogoči učiteljstvu take življenjske razmere, da se bo lahko nemoteno posvečalo svojemu važnemu delu. — Današnje njegove gospodarske razmere pa ga ovirajo in slabe njegovo zmožnost in voljo do izvrševanja mnogoterih dolžnosti, ki mu jih nalagata poklic in čut odgovornosti. Današnje plače kmalu ne bodo zadostovale več za najnujnejše, to je za stanovanje, hrano in potrebno obleko. Že zdavnaj ne bi zadostovale, če bi se ne bilo varčevalo na vseh koncih in krajih, seveda v škodo zdravju in odpornim silam. Ce si hoče učit. pripravnik nabaviti najpotrebnejše pohištvo, obleko in perilo ter pošiljati malo podporo staršem, bratu, sestri, se mora odreči zajtrku in večerji. Željam za knjigami, revijami, potovanjem v počitnicah se mora odpovedati, ker nima sredstev. Srečnemu ameriškemu tovarišu ostane za kulturne potrebe vsaj 1A plače, našemu pa manjka za najpotrebnejše. Ravnotako občutijo težke posledice nezadostnih prejemkov tudi učiteljske družine. Velik del nasvetov, kakšna naj bodo naša stanovanja iz zdravstvenih vidikov, kakšna hrana je potrebna otroku za boljši razvoj, kako je treba izkoristiti počitnice v krepitev zdravja sebi in otrokom, ostanejo samo nasveti, ki jih ni mogoče upoštevati, ker ne dovoljujejo materialna sredstva. Kadar je treba večjih izdatkov, n. pr. za kurivo, zimsko obleko ali šolanje otrok v mestu, ali če obišče družino bolezen, si ne more pomagati drugače, kakor da zabrede v dolgove. Tudi v onih družinah, kjer sta oba zaposlena v poklicu, ni mnogo bolje. Žena učiteljica, ki je hotela s svojim zaslužkom pomagati družini do boljšega življenja, dobiva za svoje delo skoraj polovico manjšo plačo od ostalih. Njena pomoč dru- žini je za tciiko manjša, ona sama in družina pa trpita zaradi krivičnosti zakona, ki odreja za njeno delo manjšo nagrado iz nepojmljivih razlogov. Ce današnje plače ne zadostujejo niti za najnujnejše življenjske potrebe, je nemogoče misliti na druge istotako potrebne izdatke. In vendar mora biti učitelj obveščen o dogajanjih v širšem svetu, nabavljati si strokovne knjige, prispevati za narodni davek, pogledati včasih malo dalje po svetu. Njegove življenjske zahteve morajo biti večje in se ne morejo zadovoljiti s kosom kruha in streho nad glavo. Večno odrekanje mu jemlje vese- lje do dela, večne skrbi ga napravijo zagrenjenim. Skrajni čas je, da merodajni činitelji temeljito rešijo vprašanje naših prejemkov. — Potrebo zvišanja in zenačenja plač so že davno uvideli, saj so razne deputacije ponovno prejele zagotovila, da bo to vprašanje ugodno rešeno. To zahteva ugled države, skrb za zdravje naših družin, skrb za tako duševno razpoloženje učiteljstva, ki bo garancija za uspešno delo. Razmere, v kakršnih živi učiteljstvo danes, pa imajo kot nujno posledico njegovo telesno in duševno propadanje. K. L. PedagoSki tečaj za učiteljstvo v Ljubljani (Konec) Učiteljska tiskarna, največje naše gospodarsko podjetje, je osnovano na zadružni podlagi in ni kako velekapitalistično pridobitno podjetje. Njena zadružna osnova je garancija, da služi javnim in občekoristnim namenom; pristopna vsakemu nadzoru pristojnih oblasti, lahko vedno dokaže, da izdatno podpira stremljenja za reševanje narodnih in socialnih vprašanj v naši ožji domovini. Ustanova, ki je namenjena takim splošnim koristim in ki mora tudi redno in pravilno plačevati odmerjene davke, bi morala biti deležna prav vse podpore tudi od strani merO-dajnih činiteljev, in se ne bi smele postavljati nikake ovire njenemu razvoju. Ne smelo bi se skušati zavreti njenega napredka. Tako bi moralo biti, je pa drugače! Učiteljstvo si je vedno prizadevalo dvigniti to ustanovo in bo delalo to tudi v bodoče; vendar obstoja nekje namera, ovirati razvoj tega našega podjetja, in tak namen mora učiteljstvo le obsojati. Odkod izvira ta namera nam ni znano, znano pa je nam vsem da obstoja. Učiteljstvo je doslej vedno pokazalo polno razumevanje za svojo stanovsko organizacijo in pa tudi za svoje socialne in gospodarske ustanove; delalo je za njihov napredek in dvig ves čas njihovega obstoja in tudi v bodoče ne bo tega opustilo. Sedanji težki časi nam nalagajo še posebno dolžnost, da zastavimo vse sile in sposobnosti v to, da se naša socialna in gospodarska podjetja dvigajo in samo dvigajo, da bo imelo učiteljstvo v njih svojo moralno oporo in gmotno pomoč. Ne smemo dopustiti, da bi kdor koli skušal škodovati, našim tako važnim ustanovam, zato bomo ukrenili vse, da se to prepreči. Učiteljska zavest in dosedanje delo sta garancij?, za uspeh. V četrtek, 25. avgusta, popoldne je bilo v času, ko so imeli slovenski pedagoški delavci debato o svojih dopoldanskih referatih na učiteljišču, v Delavski zbornici predavanje šol. upravitelja Lovšeta Antona: Delo na nižje organiziranih šolah. V živahnem govoru je predavatelj pokazal način lastnega dela na eno-, na dvo- in na trorazrednici, in sicer kako so si upravitelji in učitelji na zadnjih dveh vrstah šol medsebojno pomagali in si kolikor mogoče enakomerno po številu učencev in teži dela razdelili razrede. Tovariška pomoč in uvidevnost, posebno od upraviteljeve strani, olajša učiteljstvu delo. Medsebojna pomoč učiteljev s sosednjih šol obvaruje mnoge učitelje začetnike težkoč in pred zablodami. V kmečkih krajih, kjer so nižje organizirane šole, je učitelj navezan sam nase. Trden mora biti po značaju in duševno bogat, da iz svojega bogastva lahko deli mladini in ljudstvu. Varovati se mora vsega, kar bi ga prehitro izčrpalo in mu jemalo za delo potrebne telesne in duševne sile. Gostiln naj bi se "izogibal, prav tako tudi krajevnih osebnih in političnih sporov, prav zato pa mora imeti utrjen svoj svetovni in politični nazor, da ga krajevni politični veljaki ne izrabljajo za svoje osebne koristi. Učitelj naj bi bil osebno v vsem enako pravičen, pomaga naj revežem in naj bo objektiven nasproti pristašem te ali one stranke. Spoznava naj ljudstvo, način njegovega gospodarstva in družbenih odvisnosti, ki vežejo poedinca in mu narekujejo način mišljenja in življenja. Ne samo sestavljanje statistik, temveč usmeritev dela v šoli in izven nje po ljudskih potrebah, je učiteljeva naloga. Praktično in teoretično naj bi učitelj spoznal vse panoge našega gospodarstva* da bo razumel ljudsko in otrokovo dušo, ki jo giblje skrb za obstanek in da bo po tem usmeril tudi vse svoje šolsko delo. Delo v šoli je preveč učeno, papirnato, in se je odtujilo ljudskemu duhu. Krivda na tem je na eni strani v izbiri učiteljskega naraščaja, ki prihaja iz mesta in bližnje okolice, in zato ne pozna kmečkega življenja, na drugi strani pa v sedanji učiteljski izobrazbi na učiteljiščih, ki ne nudi učiteljskim kandidatom znanja iz našega gospodarstva in ne pripravlja dovolj učiteljstva za delo v kmečkih krajih. Učiteljskim kandidatom bi bilo treba omogočiti obisk vzornih eno-, dvo- in tro-razrednic v kmečkih krajih. Morda bi se na kak način s podporo prosvetne uprave omogočilo brezposelnim učiteljskim kandidatom hospitiranje na takih šolah. V šoli sami naj bi bil pouk kolikor mogoče enostaven, priroden in jasen, kakor je način otrokovega mišljenja. Nič izumetničenega in samo »šolskega« naj bi ne bilo pri pouku, ker to odbija kmečkega otroka. Šolski vrt je nujno potreben za prirodopisni in kmetijski pouk; na vrtu naj učenci čimveč sami delajo, učitelj pa naj večkrat opozori učence na pojave na vrtu. Uspešno učiteljevo delo na vrtu bo prebivalstvo dvignilo k posnemanju pri obdela-vanju zelenjadnega in sadnega vrta. Iz svojih bogatih izkušenj je predavatelj navedel toliko primerov, da so ga tečajniki z zanimanjem poslušali skoro tri ure. Debate ni bilo. V petek, 26. avgusta, dopoldne je predaval Vrane Ernest: »Razred kot delovno in življenjsko občestvo«. Navzočih je bilo 325 tečajnikov. Skupno delo zbliža človeka s človekom. Poedinci začutijo soodgovornost za uspeh pri delu in se s tem vedno bolj spoznavajo, učijo se ceniti sočloveka po njegovih sposobnostih pri delu in po čutu za skupnost. V tako delovno občestvo se strnejo delavci enega podjetja, ljudje istega stanu, celo osebe, ki slučajno opravljajo isto delo, se zbližajo med seboj, n. pr. ljudje, ki se skupno vozijo na delo. Namen predavateljev je bil, pokazati kako naj učitelj pomaga, da se stkejo nežne vezi od učenca do učenca, da se začutijo kot enota, ki je skupno odgovorna za vedenje v razredu in za uspeh dela ter tudi za predmete, ki jih uporabljajo. Učitelj lahko samo pomaga učencem, da se zbližajo, s tem, da prepušča čim več odgovornosti za gornje naloge in se izogiblje vsega, kar bi te vezi rušilo. Velike važnosti za dosego skupnostnega občutja v razredu je značaj poedinih učencev in domača vzgoja. Ukloniti razvajene, samoljub-ne in svojeglavne učence razrednim delovnim in življenjskim pravilom je najtežje; ako se pa to posreči, so taki učenci najboljši učiteljevi pomagači. Prav tako je težko dvigniti zapostavljene, duševno ali telesno šibke otroke do srednje razredne višine dela, ker dela zaradi svojih pomanjkljivosti ne zmorejo. V debati je profesor dr. Ozvald opisal par primerov močne razredne skupnosti učencev VI.—VIII. razreda gimnazije v Gorici. Tudi drugi govorniki so navedli primere iz svojih izkustev, da so učenci bili zavestni in delavni člani zajednice. Kako in kdaj naj se to v učencih pobudi je odvisno od učiteljevega pedagoškega daru. V petek popolne je imel predavanje v krasni telovadnici bežigrajske šole didaktični vodja poskusne šole Kobilca Rudolf: »Poskusna šola«. Navzočih 305 tečajnikov. Prva poskusna šola je bila ustanovljena v Beogradu, nato postopoma tudi na sedežih banskih uprav, leta 1937. v Ljubljani. Uredba, s katero so ustanovljene poskusne šole, jako omejuje delo v le-teh, zato jo bo treba iz-premeniti po izkustvih, pridobljenih v teh treh letih obstoja poskusnih šol. Poskusnim šolam bi bilo potrebno posvetiti več skrbi, da bi bile preskrbljene vsaj z zadostnimi prostori in rednim številom učnih oseb. Delo na poskusni šoli zahteva celega človeka, in sicer v razredu, pri pripravi na pouk, skupnem delu vsega učiteljstva in širši pripravi za pouk in vzgojo. Učitelj ima naslednja dela: a) proučuje otroka; b) proučuje okolje, v katerem otrok živi; c) vzgajanje otroka; č) vzgajanje oseb, s katerimi otrok živi; d) dela za telesno in duševno dobrobit otrok; e) dela za korist okolice, v kateri otrok živi. Za zapiske o otroku in okolju služijo dobro osebne popisnice, ki jih je za svojo rabo založila uprava poskusne šole. Zbližanju staršev in učiteljstva služi društvo »Šola in dom«, ki se je v zadnjem šolskem letu ustanovilo na šoli. Konec šolskega leta je priredilo učiteljstvo na šoli razstavo otroških izdelkov in učil. Po predavanju so si udeleženci ogledali po skupinah prostore v novi šoli, učila in vrt ter razstavo ki so jo prav zaradi pedagoškega tečaja-pustili odprto do konca počitnic. Dve uri je bila soba, v kateri so bili razstavljeni izdelki šolskih otrok, nabito polna obiskovalcev. Ogledali so si do podrobnosti zvezke za vaje, lepopisnice, dnevnike, risarske izdelke, ročna dela, diagrame, ki so jih sestavili učenci pri pouku. Mnogi so se zanimali za učne načrte, ki jih je sestavilo učiteljstvo na šoli. Škoda je, da so deloma otroci že odnesli svoje izdelke domov, da ni bila razstava popolna, ker vse delo od tehničnih vaj do končnega uspeha naj bi bilo pregledno razkazano na taki razstavi, da si obiskovalci lahko ustvarijo sliko podrobnega dela v razredu. V soboto, 27. avgusta, je predaval vseuči-liški profesor dr. Gosar Andrej: »Vprašanje novega družabnega reda in slovenski socialni razvoj«. Navzočih je bilo 324 oseb. V jasni in lahko razumljivi obliki je predavatelj pokazal na dosedanji družbeni razvoj ter na nove družbene oblike, ki so se pokazale v povojnih letih v Evropi. Vprašanje družbenega reda je vprašanje sožitja, človeka ob človeku, razreda ob razredu, stanu ob stanu; spraviti težnje vseh poedincev. razredov in stanov v sklad ali vsaj do stopnje najmanjšega trenja, to je naloga novega družbenega reda. Tega ni mogoče odrediti z dekretom, to je stvar vzgoje poedinca in stanov, da priznajo vrednost sočloveku, in je pripravljen vsak nekaj žrtvovati v korist skupnosti. Prehod v nov družbeni red je mogoč samo s priznanjem večine, t. j. po demokratičnem načelu samouprave in samovlade. Zato je tudi vsak poedinec odgovoren za družbeni red, v katerem živimo; vsakogar dolžnost je, delati za izboljšanje socialnih razmer, in sicer po krajevnih prilikah. V živahni debati po predavanju so se pokazale razlike v gledanju na vladajoči kapitalistični družbeni red, posebno na način njegove odprave, pač pa so vse soglašali, da so socialne posledice kapitalističnega reda silno škodljive in jih ne more nihče zagovarjati. Kapitalu je^ treba omejiti moč in ga pripraviti k temu," da služi skupnosti, narodu, državi, ne sme pa biti sredstvo izkoriščanja ljudstva po poedincih. Po dovršeni razpravi o predavanju je predsednik pozval navzoče, da povedo svoje mnenje o tečaju samem in svoje želje glede prihodnjih tečajev. Ze prej je bila izražena želja, da bi bila predavanja razvrščena po sorodnosti snovi; predavanja naj bi ne bila predolga in pretežka za poslušalce. Najbolje bi bilo, ako bi na enem tečaju obravnavali vsi predavatelji samo en problem, in sicer 2 do 3 dni zaporedoma. Vprašanje raziskovanja naše vasi si je že zastavil Učiteljski pokret, ki ga rešuje na svojih tečajih, in je želeti, da ga učiteljstvo podpre. Predsednik Pedagoškega društva dr. Go-gala je poudaril, da so potrebni tečaji za naše učiteljstvo s splošno izobrazbenimi problemi, za sedanje razmere pa je še posebno potrebno poleg pedagoških, razpravljati še o narodnostnih in socialnih vprašanjih. V raznih listih je izšla vest, da je tov. Bilčar, predsednik sekcije za drinsko banovino, obsojal delo in smer tov. Ivana Dimnika. Da je ta vest povsem neresnična, nam potrjuje sledeča izjava: Zaradi notice, ki je izšla v nekem beograjskem listu, prosim da izvolite objaviti sledečo izjavo: Ni res, da sem pisal kakršno koli pismo s katerim bi obsojal delo in smer g. Ivana Veliko zborovanje učiteljstva savske banovine »Učiteljske novine«, glasilo banovinske-ga odbora učiteljskih klubov JRZ za savsko banovino, ki jih ureja g. Dušan Bogunovič, banski šolski nadzornik v Zagrebu, sklicujejo za 29. oktobra t. 1. veliko zborovanje učitelj-stva savske banovine in se bo ob tej priliki vršila prva skupščina klubov učiteljstva JRZ v savski banovini. Natančni program kakor tudi vprašanje potrebnega dopusta in popusta na železnicah, se bo objavil naknadno. Sklicatelji tega zborovanja so smatrali, da mora biti ta skupščina izvzeta od naredbe ministrstva notranjih del, po kateri so prepovedana vsa zborovanja v vsej državi ter se ne smejo držati nikaki govori s politično vsebino. f Anica Thurnherjeva V torek, 4. oktobra, so položili k večnemu počitku tovarišico Anico Thurnherjevo, učiteljico v Višnji gori. Sredi najplodnejšega dela jo je prekinila smrt. Na njenem grobu se je od nje poslovil tov. Jože Zupančič, predsednik JUU sreskega društva Litija, s sledečimi besedami: Sredi jeseni smo! Prvo listje rumeni. Le majhnega piša je treba, da se lističi odtrgajo. Struja jih zavrti Po zraku ter odnese daleč od vej rodnega drevesa. Sredi jeseni smo! Ajda rdeči in zori. Ptičje petje umira in prvi krilatci jemljejo slovo. Tu pri nas bo zima in mraz. Tam daleč pa bo pevčicam topleje in prijetneje. Sredi jeseni smo! Jesen je za učitelja čas novih načrtov in novega dela. Spet se zbiramo v razredih, mladina polni učilnice in željno pričakuje novih razkritij in dognanj. Mi vsi smo spet ob katedrih... Vsi? Le 11 je ni!... Vodja tečaja Čopič se je nato zahvalil vsem predavateljem za sodelovanje, vsem poslušalcem pa za vztrajnost in disciplino, ki so jo pokazali na tečaju, ter povabil k udeležbi na tečaju, ki ga bo leta 1940. priredilo Pedagoško društvo, ter s tem sklenil tečaj. Dimnika ali g. Stjepana Kranjčeviča ali kogar koli iz glavne uprave JUU ali večine članstva. Kakor sem že doslej delal s svojimi tovariši, tako bom tudi v bodoče še nadalje vztrajno in neomajno podpiral stanovsko politiko, ki jo vodi sedaj glavna uprava JUU. V Sarajevu, 28. septembra 1938. Stevan Bilčar s. r. predsednik JUU sekcije za drinsko banovino. Tovarišica Anica! Zdaj zapuščaš šolo in učence, dom in svoje drage. Zdaj izstopaš za vedno iz naših vrst in mi pregledujemo Tvojo življenjsko pot in Tvoje delo. Mladost si užila nedaleč od tu, v pokrajini belih menihov v zeleni stiški dolini. Ob strani svojega očeta Franceta Kovača, odličnega šolnika si stopala v življenje. Tudi Tebe je zajela želja, da bi se posvetila vzgoji mladine. Krenila si na pot, ki jo je stopala pred Teboj večina Tvojega sorodstva. Po dovršeni maturi nisi mogla dočakati rednega nameščenja. To je bilo usodnega 14. leta, ko je zajel svet vojni vihar. Slovenska mladina je takrat še prav posebej potrebovala duhovnega vodstva. Ti, Anica, si se takrat ponudila kar sama prosvetni upravi za brezplačno volonterko. Polna idealov si vodila stiško mladino štiri leta k vsemu dobremu in plemenitemu. Zatem si se preselila na novo učno mesto semkaj v Višnjo goro. Tu si našla življenjskega druga in ustanovila družinsko og njišče. Šolske mladine pa nisi zapustila. Polnih dvajset let dela si darovala mlademu po-kolenju staroslavnega višenjskega mesta. Sredi dela Te je prekinila bolezen. O, kako si hrepenela po zdravju, da bi še nadalje posvečala svoje sile in sposobnosti šoli in prosveti, pa svoji družini. Zaman so bile Tvoje želje, zaman prizadevanja domačih, zaman vse Tvoje trpljenje. Ure Tvojega življenja so se iztekle ... Odhajaš od nas. Zapuščaš moža, otroka in domače. Svoje šolarje in stanovske tovariše zapuščaš. Tužna je naša bol... Draga tovarišica! Vselej se Te bomo spominjali kot odlične učiteljice in plemenite vzgojiteljice, dobre tovarišice in marljive prosvetne delavke. Posebno Te bomo pogrešali v stanovski organizaciji, saj si bila že od prvih korakov v učiteljski stan zvesta članica Jugo-slovenskega učiteljskega udruženja. Na poslednjo pot Ti prinašam iskrene pozdrave organiziranega učiteljstva iz litijskega okraja, kjer si bila članica JUU skoro polno četrt stoletja. Zahvaljujem se Ti za vse, kar si nudila naši mladini in dala našemu šolstvu tudi v imenu zadržanega okrajnega šolskega nad- zornika g. Ivana Bezeljaka. Prav tako pa tudi v imenu slovenskega in ostalega jugoslovanskega učiteljstva. Draga tovarišica Anica! Prezgodaj, mnogo prezgodaj nas zapuščaš. Presunjenih src delimo kruti udarec s Tvojimi domačimi. V poslednje slovo Ti izrekamo zahvalo za vse Tvoje delo in trpke so nam besede, ko Ti kličemo, draga tovarišica Anica, poslednji: z bogom! i* Cilki Steletovi v slovo Ko so odletele prve lastovke in so začeli padati z drevja prvi listi, nas je zapustila za vedno blaga tovarišica. V prijaznem Kamniku, pod divnimi planinami ji je tekla zibelka. Učiteljišče je obiskovala pri uršulinkah v Ljubljani. Službovala je najprej v Tunjicah pri Kamniku; potem pa v Mengšu, dokler ni bila pred enajstimi leti dodeljena kot pisarniška moč prosvetnemu oddelku sreskega načelstva v Kamniku. Tu je delala do zadnjega z vso izredno vnemo in nenadkriljivo, za njene moči pač mnogo preveliko vestnostjo in natančnostjo. — Ker v zadnjem času ni bilo v pisarni potrebnega števila delovnih moči in je bila med tem deloma celo sama, je morala delati tudi za druge. Večkrat je doma tudi pozno v noč vršila uradne posle, čeprav je bila z ozironi na svoje živčno in duševno stanje že tudi sama potrebna izdatnega dopusta. Vrhu vsega je imela ravno tedaj svojo ljubljeno mamico na smrtni postelji in jo kmalu tudi izgubila ter potem silno pogrešala. Vse to je močno poslabšalo njeno zdravstveno stanje. Vendar se dela, ki so ga razmere nujno zahtevale, zaradi svoje velike vneme in vestnosti ni mogla otresti. V zadnjem času si je močno prizadevala priti na kamniško dekliško šolo. V stiku z mladino bi se bila osvežila in razvedrila. Tudi sprememba v delu bi ji bila storila dobro. Toda kljub vsej naklonjenosti njenih predstojnikov se ji žal to ni posrečilo. Srčno dobra, skromna in ljubezniva je bila vedno do vsakogar, kdor je le iskal njene pomoči; iz srca rada je pomagala, če je le mogla. Bila je zaradi tega v uradu, kakor tudi med drugimi svojimi tovariši in tovarišicami, ki so imeli z njo ožje stike, prav priljubljena. Posebno jo bo pogrešal tudi francoski krožek v Kamniku. Njena smrt je vsakogar, zlasti one, ki so jo pobliže spoznali, hudo pretresla. To tembolj, ker je svoje hude duševne bolečine skrbno skrivala. Draga Cilka! Tvoji nadvse blagi duši želimo iz vsega srca zasluženi mir in pokoj! Počivaj sladko poleg ljubljene Ti mamice ob znožju planin, ki si jih tako ljubila! M. Rupnikova Splošne vesti DVE ZANIMIVI IN AKTUALNI PREDAVANJI Jugoslovensko - češkoslovaška liga, Pedagoško društvo, Jugoslovensko prof. društvo, Udruženje učiteljstva mešč. šol in Jugoslov. učit. udruženje — sekcije Ljubljana priredijo v Ljubljani v dneh 11. in 12. oktobra dve aktualni predavanji o šolstvu v Češkoslovaški. Predaval bo naš slovenski rojak univerzitetni profesor v Brnu g. dr. Mihajlo Rostohar, ki ga kot znanstvenika in predavatelja učiteljstvo dobro pozna. Prvo predavanje: »Idejne osnove sodobne vzgoje v Češkoslovaški« bodo spremljale skioptične slike. Vršilo se bo v Delavski zbornici dne 11. oktobra ob 8. uri zvečer. Drugo predavanje bo v frančiškanski dvorani dne 12. oktobra ob 8. uri zvečer. Obsegalo bo dva filma, in sicer: »Češkoslovaška šola v narodni državi« in »Vzgoja mladoletnih pohabljencev v Češkoslovaški.« Vstop na predavanje je oba večera prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Na obe zanimivi in aktualni predavanji opozarjamo učitelje in učiteljice ljubljanskih in okoliških šol in jih vabimo, da se jih udeleže. Celjska, oziroma mariborska Jugosloven-sko-češkoslovaška liga priredi isti dve predavanji tudi v Celju in Mariboru. V Celju se bosta vršili 14. in 15. ali pa 15. in 16. oktobra, v Mariboru pa 17. in 18. ali pa 18. in 19. oktobra. Kraj in uro določita ligi. Prvo predavanje, ki obsega temo: »Idejne osnove sodobne vzgoje v Češkoslovaški« pa so pripravile tudi krajevne Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Novem mestu, Kranju, Murski Soboti in Ptuju. Točen čas in prostor, kje se bodo predavanja vršila, bodo določile krajevne JČ lige. Učiteljstvo opozarjamo na vsa ta predavanja, iz katerih bo lahko dobilo pregled o višini in organizaciji šolstva in vzgojstva v bratski češkoslovaški državi, in prosimo, da organizatorjem povsod pomaga tudi pri pripravljalnih delih. PRAZNA UČITELJSKA MESTA V SAVSKI BANOVINI »Učiteljske novine«, glasilo banovinskecia odbora klubov JRZ za savsko banovino, ki jih urejuje g. Dušan Bogunovič, banski šolski nadzornik v Zagrebu, so objavile v prvi šte- vilki prazna učiteljska mesta v savski banovini. To je treba še posebej pohvaliti, ker do sedaj še nobeno učiteljsko glasilo ni imelo možnosti izven razpisa objaviti prazna učiteljska mesta v katerem koli delu države. — Za izboljšanje ljudske prehrane. Državni odbor za proučevanje ljudske prehrane je bil osnovan po odredbi ministra socialne politike in narodnega zdravja. Ta odbor se je sestal v ministrstvu na seji, kjer so določili delovni program. V državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane so zastopana skoraj vsa ministrstva, denarni zavodi, gospodarske in humanitarne ustanove ter zdravstvena društva. Predsednik odbora je načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g>dr. Stjepan Ivanič. V vseh banovinah bodo osnovani pododbori, ki bodo skupno z glavnim odborom proučili vprašanje, kako izboljšati prehrano in jo spraviti v sklad s produkcijo. Posebne sekcije bodo v podrobnostih reševale specialna vprašanja ljudske prehrane. Najboljši trboveljski premog, suha bukova drva, bukove odpadke nudi tvrdka „KURIVO" ba z o. z. Tyrseva cesta 31 Telefon 34-34 — Vse, ki sprejemajo v razpečavanju »Roditeljske liste«, prosimo sledeče: Vračajte morebiti nerazpečane številke pravočasno in ne šele po'več mesecih! S tem otežkočujete delo upravi in škodite pokretu! Označite pri vračanju izvodov točno od-pošiljatelja (šole). Pri denarnih pošiljkah naznačite, ali je nakazilo za novi letnik ali je vračunjen še event. zaostanek za prejšnji letnik. Vpišite tudi ime poverjenika in to radi nagrad in točnega obračunavanja provizij. Razumemo, da poverjeništvo ni prijeten posel in smo zato vsem, ki nas podpirajo s točnim poslovanjem in nakazovanjem naročnine ter uvidevajo težkoče, ki jih ima list, ki se popolnoma sam vzdržuje, ako se vrše površnosti, najlepša hvala. Morebitne pomote od naše strani takoj sporočite na naš račun! Nestor slovenskega učiteljstva 92 letnik Naš zvesti in vedno zavedni stanovski tovariš Franc Kavčič, nadučitelj v pokoju v Dev. Mariji v Polju, dopolni 7. oktobra 92 let svojega res plodnega življenja. Rodom je iz Ledin nad Idrijo — rojstnega kraja pesnika Žaklja - Lenskega. Franc Kavčič Svoje osnovne nauke in pripravo za učiteljsko šolo je dobil Kavčič na tedanji znani in sloveči idrijski normalki. Ko je dovršil to šolo, je prestopil na tedanje dvoletno učiteljišče v Idriji, iz katerega je izhajala večina takratnega slovenskega učiteljstva nekdanje dežele Kranjske. Po dovršenih učiteljskih študijah, ki so bile v tistih časih še zelo skromne in pomanjkljive, je še jako mlad nastopil svoje prvo učiteljsko mesto leta 1863. kot pomožni učitelj v vinorodnem Semiču v Beli Krajini. Tu je ostal le dve leti, ker je medtem dobil mesto šolskega voditelja enorazrednice v Draga-tušu pri Črnomlju. Dolga vrsta let je minila že od tedaj in nam se zdi skoraj nemogoče, da še živi učitelj, ki je služboval v konkor-datski dobi naše šole. Jubilant je na svojih prvih dveh službenih mestih v Semiču in Dra-gatušu občutil prav vse »sladkosti« konkor- datske dobe, ker je prejemal tudi »plačo« v naturi z biro, ki je bila tedaj v običaju. Tovariš Kavčič je bil priznan kot vesten učitelj, vzgojitelj ter dober vrtnar in sadjar in izvenšolski delavec. Zato je dobil po dvajsetletnem službovanju nadučitelj sko mesto na takratni dvorazrednici v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. V učiteljski službi je bil polnih 48 let. Šele leta 1911. je bil upokojen, a ostal je v svojem zadnjem službenem kraju, kjer uživa zasluženi pokoj in jesen svojega življenja. Kakor prej v Beli Krajini, tako je tudi v Devici Marija v Polju nadaljeval v šoli in izven nje s svojim neutrudnim delom za napredek kulture in gospodarstva. S tem ni prenehal niti ob upokojitvi. Z vso vnemo se je oprijel vrtnarstva ter je postal vnet so-trudnik in svetovalec pri raznih gospodarskih ustanovah in to do svoje visoke starosti. Pred nekaj leti je pa povsem prenehal s svojim javnim udejstvovanjem. Četudi je izhajal iz stare šole, se je Kavčič dobro zavedal veličine svojega učiteljskega poklica in stanu. Svoje prvotno znanje si je vestno izpopolnjeval ter se zelo veliko udejstvoval v tedanjih učiteljskih stanovskih in gospodarskih organizacijah. Vsem je bil veren in požrtvovalen član, svetovalec in tudi sodelavec in to v svoji aktivni službi kakor tudi pozneje kot upokojenec. Skoraj odveč bi bilo omenjati, da je bil vedno in povsod zaveden Slovenec in narodnjak. Zaradi te zavednosti in tudi zaradi stremljenja po napredku šolstva in pouka je moral prestati marsikatere bridke dneve tekom dolge dobe svojega službovanja. Kljub tako visoki in v človeškem življenju tako redki starosti je jubilant še zelo krepak in čil na duhu in telesu, ter se še zelo dobro spominja raznih doživljajev iz svoje mladostne dobe in ve še danes marsikaj zanimivega povedati. Jubilantu tovarišu Francu Kavčiču, nestorju našega stanu, izrekamo ob tej priliki najiskrenejše čestitke vseh njegovih stanovskih tovarišev in tovarišic z žeijo, da bi dočakal še več let zdrav in čil kot je danes. Iziava predsednika JUU sekcije za drinsko banovino ^ ^epo težko uganitf °dpre"1' « to kar tate Težko je tudi uganiti t,,, kave: žgana toCa,aiJenmih ž»ne zeni slad . . „= a™matični Dra ima Kneippo^ ^ goceno praženo sladno edro T ZrnCU dra' kar daje kavi iz kw ~ to Je Pa tisto ■ asr ¿ttiszjsž [Kneippova Pomožna sredstva za zdravstveni pouk Preprečiti bolezen je laže in cenejše kakor zdraviti jo. Kdor začne na pravem mestu in o pravem času preprečevati, bo imel najboljše uspehe. Vzroki se morajo pobijati, ne posledice. Majhna vžigalica v roki neizkušenega otroka lahko zaneti največji požar, ki vpepeli kmetu dom in gospodarsko poslopje. Kakor je v takem slučaju požarna bramba koristna, vendar ni manj važno tudi to, da otrokom ne pustimo, da bi se igrali z vžigalicami. V kraljestvu belih palčkov Zdravstvena vzgoja naj bi se zato začela vedno pri zobeh. Ti ne tvorijo samo začetka vsega prebavnega poteka naše prehrane in niso samo odločilno udeleženi pri pravilni izrabi hrane, ampak se njihova nega in ohranitev tudi najlaže kontrolira. Vsak otrok vidi in občuti uspeh pravilne in pametne nege. Bolni zobje sami na sebi v gotovem ozi-ru niso nevarni. Nevarne in za naše narodno zdravje so posledice bolnih zob vendar poguba. Prehrana se ne izkorišča pravilno. Koliko hranilnih vrednosti in s tem narodnega premoženja gre v izgubo! Vse telesno razpoloženje trpi. Splošne obolelosti, kakor srčna, ledvična in sklepna vnetja nastopijo vsled bolnih zob. Te kratke opazke dokazujejo važnost šolske zobne nege in pomen, ki ga ima vztrajno vzgojno delo v šoli — kajti dom žal skoro vedno odpove — za pravilno in pametno zobno nego. Četudi večina učiteljstva to uvidi, vendar vedno znova občuti, da ga pri tem ovira pomanjkanje brezpogojno potrebnih učnih sredstev. Iz zadrege Vam bo pomagala znanstveno sestavljena stenska učna slika »Zdravi zobje — zdravo telo« in poučni spis »V kraljestvu belih palčkov«. Vsako šolsko vodstvo lahko dobi brezplačno to sliko, ki so jo šolski in strokovni krogi ocenili kot izvrstno, ravno tako pa tudi brezplačno toliko izvodov omenjenega spisa, da dobi vsak otrok od desetega leta naprej po enega. Spis »V kraljestvu belih palčkov« se odlikuje po jedrnatem in poljudnem pripovedovanju, je privlačno in živahno pisan in bo ves pouk v tej smeri izredno pospeševal. Naročila in vprašanja je nasloviti na: »Tvornice Zlatorog, odd. Chlo-rodont«, Maribor. MCaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, promveii in Jt/V —1 Dve sto novih učiteljev in učiteljic nastopa službo v Sloveniji. Pod tem naslovom priobčuje »Edinost« 1. oktobra obširen članek, in pravi med drugim tudi: Poklicani so drugi, da o takih stvareh podrobno razpravljajo. Kolikor so pa nam znane razmere in mišljenje zavednega slovenskega kmečko-delavskega ljudstva — o mestih ne govorimo — lahko povemo ali ponovimo o stvari tole: 1. Dokler ni dovolj ljudskih šol in dokler nima vsak razred svojega učitelja, ne sme biti brezposelnih učiteljev, čijih poklicna usposobljenost peša tem bolj, čim bolj dolgo traja njih brezposelnost. 2. Učiteljišče je poklicna šola, in vzgajaj toliko učiteljstva, kolikor ga potrebujemo! 3. Zakon in zakonitost bodi učiteljstvu sveta državljanska in človečanska zapoved, ne pa pravila kake stranke, ki včasi vzgaja in redi samo brezznačajnike v sebične namene. 4. Nove učitelje in učiteljice je treba vsako leto imenovati tako pravočasno, da lahko nastopijo službo točno ob začetku novega šolskega leta. Dajmo pa njim ko vsem drugim pripravnikom v državni službi tudi «prvo mesečno plačo«, ki je vendar zaslužena in katere so začetniki razmeroma najbolj potrebni! 5. Stanovanjsko vprašanje za vse učitelj-stvo je treba povsod smotrno rešiti. 6. Ustrezno prehrano je treba omogočiti in olajšati posebno začetnikom, čijih zahteve so itak do skrajnosti skromne. 7. V kraje s posebno težkimi splošnimi razmerami, zlasti v oddaljene obmejne kraje, je treba pošiljati najboljše in najbolj izkušene učitelje, ki jim gre za izredno delovanje posebna, dovolj izdatna častna nagrada. —1 Za celibat — učiteljic. Na učiteljskem kongresu v Zagrebu je bila, kakor znano, na dnevnem redu tudi razprava o odpravi celibata učiteljic. O tej zahtevi, da se odpravi celibat učiteljic, piše zdaj »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, in pravi: »...Deset tisoč je učiteljic v Jugoslaviji, mladih in starih. A vse te se hočejo omo-žiti. Niso bile rojene, da bi ostale device ali da se mučijo z ušivo deco, marveč da tudi one vedo, da so žive. Pa bi ne vedele, da so žive brez stasitega možakarja. Ako so naše učiteljice učiteljice, niso zato nune. In tudi nočejo biti. Te protinaravne nemožnosti je treba zopet vreči v srednji vek, odkoder so prišle. Ne moreš biti drugim pedagog, ako sebi nisi prijatelj. Davno je že rekel pametni svet, da je Bog sebi najprej brado ustvaril. Torej razumete li? Deset tisoč učiteljic hoče dobiti ,moralno satisfakcijo' in .idealno duševno življenje', t. j. da se omoži in da ima dve plači. Šele potem se bo naše šolstvo razcvetelo ... Gangsterji bodo izginili in krepost bo zakraljevala na vsakem oglu naše lepe domovine ... Evo, zato je prišla na transparent kot prva zahteva: .Zahtevamo odpravo celibata'. Uh, pravijo, skoraj bi se bil Zagreb podrl, tako so gospodične, stare in mlade, kričale: .Zahtevamo, Zahtevamo!' Bil je , delirij pedagoškega navdušenja. Delirij do iznemo-glosti.« — Menimo, da je celibat vobče tako resno, v življenje posegajoče vprašanje, da bi se ne smelo s cinizmom in ironijo razpravljati o njem! (»Slovenski narod« 4. X.) —1 Nepismenost na Češkoslovaškem. — L. 1920. je bilo med prebivalstvom Češkoslovaške republike 7.4 odstotka nepismenih. Od celotnega števila nepismenih jih je bilo samo v Podkarpatski Rusiji 50.1 %, kar dovolj jasno kaže, kakšno dediščino je prevzela mlada republika od bivših avstrijskih in madžarskih gospodarjev. Deset let pozneje je štela Češkoslovaška samo 3.7 % nepismenih. Po narodnosti je bilo lansko leto Čehov in Slovakov 2.6 % nepismenih (1. 1920. še 5.6 %), 1 % Nemcev (2.0), 5.1 Madžarov (10.9), 34.8 Malo-rusov (61), 2.6 Poljakov (6.3) in 5.1 Judov (15.9). Te številke nam obenem jasno kažejo, kako širokogrudno je postopala Češkoslovaška s svojimi manjšinami. (»Jutro« 2. X.) —1 Zaščiti otrok v Švici je naslov članku v »Večerniku«, iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: Komaj pa je otrok stopil v šolo, skrbi ta za vse njegove duševne in telesne potrebe. Zato se posveča v Švicarski šolstvu izredna pozornost. Oblasti skrbijo zlasti za zadostno število šolskih poslopij, ki so v higienskem oziru brezhibna, ona pa, ki so zidana v novejšem času, ustrezajo tudi estetskim zahtevam. Učitelj posveča prve šolske dni posebno pažnjo duševnemu in telesnemu stanju svojih malih začetnikov. One, ki se mu zdijo telesno ali duševno zaostali, pošlje takoj k šolskemu zdravniku, ki jih ima vse leto pod nadzorstvom. Z enako pozornostjo so preiskani tudi vsi ostali začetniki, čeprav ne kažejo vidnih znakov oslabelosti. Vsi otroci se tehtajo vsako četrtletje ter se težina zaradi kontrole vpisuje v posebne zdravstvene knjižice. One, pri katerih se ugotovi kaka bolezen ali hiba čutil, pošljejo specialistu. Kratkovidni dobijo očala, ali če je možno drugo sredstvo zdravljenja, se to aplicira. Otroke, ki imajo slaba pljuča, pošljejo v otroški oddelek sanatorija Clavadel, če so pa primeri le lažje narave, v otroška gorska zavetišča kot so Gais, Loret, St. Peter in druga. Odlične ustanove so tudi gozdne šo-1 e s poletnim poukom, ki jih obiskujejo slabotni otroci. Za težje slučaje je tudi vsa oskrba in stanovanje v zavodu. —1 Potrebujemo vsaj kolikor toliko zadovoljno učiteljstvo, potem lahko pričakujemo od njega tudi zadovoljivih uspehov. Mnogim ne manjka požrtvovalnosti, ki pa ima tudi svoje meje. Nobenega kraja ne smemo zapostavljati, najmanj ob meji! Tako zvana »kazenska mesta in kazenske službe« pa se morajo sploh odpraviti! Pošteno in zato lahko ponosno ljudstvo baš tudi v najbolj zapuščenem kraju odklanja tako umetno ustvarjeno kaznilnico za preganjanega uradnika kot zanj nečastno in žaljivo. (»Edinost« 1. oktobra.) —1 Sarajevski učitelji proti JUU. Še sedaj je učiteljstvu v živem spominu viharen občni zbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja v Zagrebu, ki je bil v nemiru prekinjen in nadaljevanje napovedano za 25. september. Ker pa prosvetni minister udeležencem za občni zbor ni odobril dopusta, je bil ponovno preložen. Predsednik drinske sekcije JUU g. Bilčar je pa medtem poslal predsedniku glavne uprave pismo, v katerem obsoja govore g. Dimnika in g. Kranjčeviča in vse delo tega občnega zbora v Zagrebu. Na občnem zboru samem pa je bil g. Bilčar še na Dimnikovi strani. »Učiteljski tovariš« se bridko pritožuje zoper opozicijo in pravi, kakšno materialno škodo so utrpeli udeleženci tega občnega zbora, ki jih je bilo nad 3000 in je vsak za potovanje in bivanje v Zagrebu porabil vsaj 500 din, pa občni zbor ni dosegel nobenega uspeha. Pravi, da bi morala opozicija zaradi tega na občnem zboru dati mir in omogočiti njegov normalen potek, da ta izdatek udeležencev ne bi bil prazen. Res učena filozofija! (»Slovenec« 3. oktobra.) — Opozarjamo pri tem na izjavo tov. Bilčarja, ki jo priobčujemo na drugem mestu. —1 Učiteljstvo si je s svojo vztrajno borbo preko svoje organizacijske skupnosti pridobilo vsaj delno neodvisnost od majhnih krajevnih razmer, od krajevnih činiteljev in sploh od onih, ki niso zmožni in poklicani odločati o šolstvu. S tem pridobivanjem samostojnosti pa je rastel tudi vpliv učiteljstva na napredek šolstva in tako tudi na vzgojo naše mladine. (»Edinost« 1. oktobra.) —1 »Glas učiteljstva« je naslov citatu iz uvodnika »Učiteljskega tovariša« od 22. septembra, ki ga priobčuje »Slovenska beseda« štev. 40. —1 Današnji slovenski učitelj mora spoznati gospodarske, socialne in kulturne razmere, v katerih živi šolski otrok, kajti šele potem bomo mogli govoriti o narodni in življenjski šoli. (»Edinost« 1. oktobra). —1 Kaj sodite o meščanski šoli? je naslov ankete, ki jo je začel »Slovenec« 1. oktobra s prvim člankom »Meščanska šola«, ki ga je spisal g. vseučiliščni prof. dr. Karel Ozvald. Odslej bo v tej anketni rubriki priobčeval »Slovenec« razna mišljenja o meščanski šoli. Učiteljski pravnik —§ S. Z. Na anonimna vprašanja ne odgovarjamo. Javite svoje ime, nakar priobčimo tudi odgovor. Učiteljska tiskarna —t Na mnoga vprašanja sporoča Učiteljska tiskarna, da se je napravilo vse, da se prekliče okrožnica kralj, banske uprave z dne 1. avgusta 1938., IV 1925/1, in z dne 26. sept. 1938., IV 1975/2. Uverjeni smo, da se bo to zgodilo, ker bi izvajanje odredbe v okrožnicah ne koristilo niti trgovcem niti trgovini s pisarniškimi potrebščinami, kar pa ni namera oblastev. Pri tej priliki moramo pojasniti, da se odredbi nanašata le na uradne šolske tiskovine, kredo, gobe in črnilo. Nikakor pa ne veljata za učila, knjige in druge pisarniške potrebščine in posebno ne za samoučila, ki jih potrebujejo učenci in učenke. Preberite proračun B V a, b, c, č ali V 1, 2, 3, 4! — Kralj, banska uprava dunavske banovine v Novem Sadu sporoča s svojim odlokom I broj 21.152 od 12. avgusta 1938., da je razveljavila slično odredbo, ki jo je bila izdala letos v maju. —t Knjigarna Učiteljske tiskarne obvešča, da je izšla II. čitanka, ki so jo sestavili Flere, Jurančič, Skulj in Vrane. Naročila sprejemata Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru. Mladinska matica —mm Druga številka »Našega roda«, ki je posvečena dvajsetletnici zedinjenja, je bila razposlana že pretekli teden vsem onim šolam, ki so poravnale naročnino za prvo številko. Številka je pestra in bogata. Naslovno stran je izdelal Fr. Tratnik, eden naših najmočnejših slikarjev. —mm Na razstavi ob priliki II. balkanskega kongresa za zaščito dece v Beogradu ima razstavljene Mladinska matica vse svoje publikacije in kolekcijo originalnih mladinskih ilustracij. — Prav tako ima razstavljene vse svoje knjige na razstavi slovenske povojne knjige v Trgovskem domu v Ljubljani. —mm V brošuri »Naša knjiga«, ki jo je izdalo ob priliki razstave slovenske povojne knjige v Ljubljani Društvo slovenskih književnikov, piše pesnica Anica Černejeva, da je dal »Novi rod«, ki je zbral v krog svojih delavcev naše najboljše pesnike in pisatelje, življenja naši najmočnejši in najplodnejši književni ustanovi za mladino, Mladinski matici. Potem nadaljuje takole: Mladinska matica izdaja poleg mesečnika »Naš rod«, mladinskega lista nedvomne literarne višine vsako leto še 3 ali 4 knjižice za mladino, ob mladinskih praznikih in ob posebnih prilikah pa še izredno razna dela za mladino. Vsako leto razpiše nagradna tekmovanja za najboljša mladinska dela, ki vzbujajo med književniki mnogo zanimanja, literarnemu odboru pa omogočajo, da izbira in izbere po svoji presoji najboljša. V »Kresnicah«, nekakemu zborniku za mladino, je 1. 1932. zbral urednik matičnih publikacij, pisatelj Josip Ribičič, nekaj mladinskih spominov naših pisateljev in pesnikov, ki so kdaj s svojo besedo govorili mladini. »Kresnice« za 1. 1934. pa je spisala mladina sama, literaren dogodek, ki so ga z navdušenjem omenjali tudi kritiki in pedagogi zunaj naših meja. O mladinski ilustraciji piše pesnica: Mladinska knjiga brez slike KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU pa ne govori pravega jezika, zato je vprašanje mladinske književnosti najtesneje povezano z vprašanjem ilustracije. V zadnjih desetletjih je mladinska ilustracija izredno napredovala, tako da odloča tudi v presoji slike za mladino danes vidik umetnostne višine. Nekateri naši slikarji - umetniki so se razvili v izrazite ilustratorje mladinske knjige. Svojevrsten in zanimiv dokaz vživanja naših upodabljajočih umetnikov v otrokov svet je pač knjiga »Pirhi«, zbirka prevodov bogate bolgarske mladinske književnosti. Način doživljanja in umetniškega izražanja za otroka v sliki se menjava tu od povesti do povesti, saj so sodelovali v zbirki z ilustracijami mnogi naši umetniki - slikarji. IZ SEZNAMA NAROČNIKOV »NAŠEGA RODA« lani letos Celje, deška .... 148 15r Celje, dekliška ... 143 148 Celje okol., deška . . 248 120 Celje okol., zas. dekl. . 16 25 Ihan..............36 52 Krčevina ..........70 98 Ljubljana, II. deška . . 114 160 Ljubljana, IV. deška . 45 27 Ljubljana, II. dekl. . . 201 171 Ljubljana, pomožna . . 36 40 Maribor, II. dekl. . . 151 208 Nomenj............4 13 Pečarevci ..........25 40 Rakek '......58 ' 73 Ribnica na Pohorju . . 39 41 Slovenska Bistrica . . 34 55 Šmarje - Sap .... 34 47 Toplice pri Zagorju . . 89 133 —mm Popravek. Število naročnikov na »Naš rod« na šoli v Krškem je tiskarski škrat zamenjal. V šolskem letu 1938./1939. nima šola 36, ampak 63 naročnikov. —mm O prvi številki »Našega roda