Fedriga vodja poslancev Severne lige Na festivalu v Rimu poklon Karpu Godini Na nogometnem SP Argentina drugi finalsit
Primorski
dnevnik
št. 158 (21.091) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 10. JULIJA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
v
Cezmejno je lepo, lokalizem pa ostaja
Aljoša Fonda
V Gorici, Novi Gorici, Šempetru in Vrtojbi razmišljajo o združevanju sil, storitev, prostorskih politik in tudi o fizičnem združevanju mest. Na srečanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje so predstavili načrt, s katerim si mladi arhitekti zamišljajo skupni razvoj teh mest.
Jasno je, da je usklajen čez-mejni razvoj za prebivalce tega območja edina perspektiva, čeprav schengenskega odprtja meja še nismo dodobra izkoristili. Z izrazoma »enotni prostor« in »skupne vizije« se načeloma vsi strinjajo, ko gre zares pa je precej drugače. Na eni strani, v Sloveniji, prevladuje previdnost, morda s kančkom strahu. To je delno razumljivo: profesor Peter Gabrijelčič z ljubljanske univerze je razložil, da sestavljajo Slovenijo same obmejne regije, zato iščejo Slovenci neko ravnovesje med pre-moščanjem meje in ohranjanjem lastne identitete.
Mešani občutki pa so doma tudi v Gorici, kjer je impulz v okviru EZTS tudi po zaslugi slovenske narodne skupnosti močnejši. Na posvetu o čezmejnih strategijah sta bila navzoča voditelja goriške večine in opozicije, desne in leve sredine. Zamisel o enotnem prostoru žanje široko odobravanje, a vodilna goriška politika medtem odločno nasprotujeta zaprtju goriške porodnišnice, ene najmanjših v Italiji, čeprav je v sosednjem Šempetru bolje opremljen oddelek. Če smo res za enotni prostor, zagovarjajmo ga pri konkretnih vprašanjih. Vizije morajo udejanjati politiki: lov na glasove je kratkoročen, pomembnejši je dolgoročni lov na priložnosti za zanamce. Ne glede na to, v katerem predelu čezmejne-ga mesta se bodo rodili.
IZRAEL - Hamasove rakete (165) na Izrael prestreza sistem »Železna kupola«
Gaza je v plamenih Abas: »To je genocid«
Izraelska vojska včeraj izvedla več kot sto letalskih napadov
GORICA - Posvet EZTS Meja brez meja
Izziv prihodnosti: tri mesta v enem
GORICA - Ali bodo Gorica, Nova Gorica in Šempeter z Vrtojbo v prihodnosti sestavni deli enega samega velikega mesta? Vprašanje danes še nima odgovora, nekaj podobnega pa so si zamislili študentje in profesorji goriške fakultete za arhitekturo. Obsežni načrt in maketa z možnim razvojnim scenarijem sta na ogled v Gorici, včeraj sta bila ta načrt ter študija združenja Confcommercio o gospodarstvu na obeh straneh meje predmet posveta goriškega EZTS.
GAZA / JERUZALEM / RAMALA - Izrael bo še dodatno okrepil napade na gibanje Hamas na območju Gaze in palestinski borci bodo za svoje raketiranje Izraela »plačali visoko ceno«, je po pogovorih z izraelskim varnostnim vrhom včeraj zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem Izrael obtožil, da v Gazi izvaja »genocid«.»Odločili smo se, da še dodatno okrepimo napade na Hamas in na teroristične organizacije v Gazi (... ) Vojska je pripravljena na vse možnosti (... ) Hamas bo plačal visoko ceno za streljanje raket na izraelske državljane. Varnost državljanov Izraela je prva in glavna,« so sporočili iz Netanjahujevega kabineta. V nasilju v zadnjih dveh dneh je bilo po podatkih reševalnih služb ubitih že skupno 43 Palestincev, več kot 370 je bilo ranjenih. Med ubitimi naj bi bilo devet otrok in šest žensk ter vsaj en skrajnež.
GM in večerne note iz muzejskih klaviatur
Na 5. strani
Karabinjerji: v Trstu manj kaznivih dejanj
Na 5. strani
Peš od Londona do Trsta po poteh 1. vojne
Na 8. strani
V Novi Gorici narašča nasilje v vseh oblikah
Na 13. strani
OPČINE - Od ponedeljka redna povezava
Tramvaj odpelje
Na Opčinah jutri in v soboto dvodnevni praznik
TRST - Od ponedeljka bo priljubljeni melo-modri tramvaj ponovno povezoval tržaško mestno središče s kraško planoto in Opčinami. Uradno odprtje obnovljene proge pa bo jutri popoldne in sovpada z Openskimi poletnimi večeri, ki bodo v trgovinah, gostinskih obratih in ulicah zaživeli jutri in v soboto.
Občinski odbornik Edi Kraus se je na včerajšnji tiskovni konferenci uvodoma opravičil prebivalcem, predvsem tistim, ki živijo na težko dostopni Škorklji, ki so zaradi skoraj dveletne prekinitve voženj utrpeli največjo škodo.
ČEDAD - Predstavili program letošnjega festivala
Mittelfest sledi poti dialoga s številnimi evropskimi državami
ČEDAD - Znamenja Spomina, Lepote, Jugovzhoda, Sedanjosti, Filma sestavljajo »kartografijo« sodobnega nemira, ki jo je nov umetniški vodja Franco Calabretto izrisal za letošnji Mittelfest. Spremembe in napetosti današnje Evrope v luči pretekle krize in vojne bodo vezna nit umetniških izrazov ustvarjalcev in ansamblov, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije, Švice, Češke, Nizozemske, a tudi iz bolj oddaljenega Kazahstana. Milanski in dunajski predstavitvi festivala je sledila včeraj tiskovna konferenca na sedežu festivala v Čedadu.
Na 2. strani
9771124666007
2
Četrtek, 10. julija 2014
/
ČEDAD - Predstavili Mittelfest, ki bo potekal od 19. do 27. julija
Festival plodnega dialoga z evropskimi državami
VOLITVE
Stranka M. Cerarja prepričjivo
ČEDAD - Znamenja Spomina, Lepote, Jugovzhoda, Sedanjosti, Filma sestavljajo »kartografijo« sodobnega nemira, ki jo je nov umetniški vodja Franco Calabretto izrisal za letošnji Mittelfest. Spremembe in napetosti današnje Evrope v luči pretekle krize in vojne bodo vezna nit umetniških izrazov ustvarjalcev in ansamblov, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije, Švice, Češke, Nizozemske, a tudi iz bolj oddaljenega Kazahstana.
Milanski in dunajski predstavitvi festivala je sledila včeraj tiskovna konferenca na sedežu festivala, v Čedadu, kjer so o smernicah in programu spregovorili poleg umetniškega vodje tudi novoizvoljeni predsednik Federico Rossi, svetovalka za gledališče Rita Maffei, čedajski župan Stefano Balloch, predstavniki Dežele, Pokrajine Videm in mecenske Fundacije Crup. Vrednotenje lokalnega potenciala je prednost, ki jo je izpostavil nov predsednik, medtem ko je deželni svetnik Martines poudaril predvsem poslanstvo festivala, ki z obnovljeno govorico vzpostavlja plodne dialoge z drugimi evropskimi državami.
Festival se bo odvijal od 19. do 27. julija (čeprav se bo zadnja prireditev zavlekla v noč do 28. julija, obletnice začetka prve svetovne vojne) in bo upošteval področja glasbe, plesa, gledališča, filma, lutkovne umetnosti. Del programa je zasnoval prejšnji vodja Antonio Devetag, zato so vsebine letošnjega festivala večročno delo. Dva gala večera bosta zaznamovala začetek in konec programa s predstavo Le souffle de l'esprit v izvedbi priznanih čeških plesalcev Jiržija in Otta Bubenička, in z gostovanjem nizozemskega Combattimento Consort, ki bo s sodelovanjem ansambla Scapino Ballet iz Rotterdama postavil na oder baročne sugestije predstave Pearl.
Iz Slovenije prihaja predstava Slovenskega mladinskega gledališča Preklet naj bo izdajalec svoje domo-
LJUBLJANA
Novoizvoljeni predsednik Mittelfesta Federico Rossi in čedajski župan Stefano Balloch
vine v režiji kontroverzno prodornega Oliverja Frljica (na sporedu otvoritvenega dneva festivala), a ima slovensko komponento tudi srbsko-slo-vensko-hrvaška koprodukcija v režiji priznanega Ivice Buljana Grobnica za Borisa Davidovica po romanu Danila Kiša (21. julija). Glasbeni program bo letos ponudil nekaj zanimivih dogodkov tudi za ljubitelje stare glasbe, na primer odkritje zapuščine violinista Federiga Fiorilla (1755-1825), snov koncerta ansambla Arrigoni «Italijan na evropskih dvorih», ki je nastal v sodelovanju z revijo Amadeus. Skladateljica Sofija Gubajdulina bo gostja Mittelfesta, ki ji bo posvetil srečanje s publiko in koncert Filharmonične-ga orkestra turinskega gledališča pod vodstvom Andresa Mustonena. Ca-merata Salzburg, klavirski kvartet Joseph Suk, jazz glasbenik Glauco Ve-nier, trobentač Markus Stockhausen, solo koncert priljubljenega pianista Stefana Bollanija dopolnjujejo zanimiv glasbeni program. Omenjeni ita-
lijanski pianist bo nastopil tudi kot avtor dramskega teksta, ki ga je ustvaril štiriročno z igralko Valentino Cen-ni in nosi naslov Kraljica Dada.
Gledališka nit na dvojno temo »mittelevropske duše in prekoračenja meja« se bo dotaknila tudi drame Fau-stln & Out Nobelove nagrajenke Elfriede Jelinek v izvedbi ansambla Ac-cademia degli Artefatti (krstna izvedba) in bo ponudila uprizoritev belgijskega režiserja Jana Fabreja o odnosih med očetom in sinom Attends, attends, attends... (pour mon pere). Koncepti domovine, pripadnosti in očet(ovstv)a bodo izrazito prisotni v programu, na primer v uprizoritvi mednarodne ženske zasedbe, ki bo pod režijskim vodstvom Gabrieleja Vacisa postavila na oder predstavo Beseda Oče.
Niti spomina bodo prepletali predvsem ustvarjalci iz naše dežele: tržaško gledališče Verdi bo predstavilo izvedbo komorne opere Histoire du soldat Igorja Stravinskega, koreogra-
finja Marta Bevilaqua je podpisala predstavo za šest plesalcev, tri glasbenike in devet koles po poteh prve svetovne vojne, Ariella Reggio in hudomušne Sestre Marinetti pa bodo protagonistke glasbene komedije o popevkah v času svetovne vojne. Igralec Paolo Fagiolo je priredil Haškovo mojstrovino Dobri vojak Švejk, igralci videmske akademije Nico Pepe pa predstavljajo recitale s skupnim naslovom Mort a vendre. Eden osrednjih dogodkov dramskega programma bo koprodukcija s festivalom v Spoletu Mrtvaški ples Avgusta Strindberga v režiji Luce Ronconija z igralko Adriano Asti (26. julija).
V zadnjih letih izrazito zapostavljene lutke bodo ponovno zaživele na predstavi ob stoletnici gledališča Pic-coli di Podrecca. Filmi in glasba v živo pa bodo vsebine niza projekcij znanih filmov ob spremljavi učencev tržaškega in videmskega konservato-rija.
Rossana Paliaga
LJUBLJANA - Volilna napoved tednika Mladina, ki zajema obdobje zadnjih treh dni, kaže na utrjevanje razmerij med vodilnimi strankami. Prepričljivo vodi Stranka Mira Cerarja (SMC), ki ima pred SDS več kot deset odstotnih točk prednosti. Podporo pridobiva DeSUS, ki ima že več kot 11-odstot-no podporo, pa tudi SD, medtem ko podpora pada NSi in SLS. Gre za tretjo Mladinino napoved, ki kaže na utrjevanje razmerij. SMC, ki bi jo po volilni napovedi volilo 33,8 odstotka vprašanih, prepričljivo vodi, sledi SDS z 22,3-odstotno podporo. Razlika med strankama je sicer nekoliko manjša kot dan prej, a, kot so zapisali v Mladini, gre za zdaj le za nihanja znotraj merskih napak.
Bolj zanimivo je dognanje na drugih mestih. DeSUS pridobiva in ima že 11,4-odstotno podporo. Pridobiva tudi SD, ki bi jo volilo 8,7 odstotka vprašanih. Po drugi strani pa pada podpora NSi (5,2 odstotka) in SLS (3,5 odstotka). Zavezništvo Alenke Bratušek je s štirimi odstotki na meji parlamentarnega praga, zaznavna pa je rast Združene levice, za katero bi po napovedi glasovalo 2,6 odstotka vprašanih. Združena levica je v tej meritvi sicer prvič prehitela Pozitivno Slovenijo, ki ima 2,1-odstotno podporo.
Volilna napoved je narejena po metodi »tracking poll«, ki se izvaja vsak dan in napoved zajame obdobje zadnjih treh dni. Meritev prvega in drugega dne ne objavijo, ampak počakajo na tretji dan in nato naredijo presek treh zaporednih dni. Vsak naslednji dan odvzamejo prvo meritev, najstarejšo, in dodajo najnovejšo ter tako dobijo vpogled v spreminjanje števila glasov. V Mladini raziskavo opravljajo v sodelovanju z agencijo Ninamedia. Vsakodnevni vzorec obsega 150 vprašanih, tridnevni pa 450.
V prostorih Filozofske fakultete
Raziskovalci s Tržaškega na izobraževalnem seminarju
LJUBLJANA - Premierka Alenka Bratušek
»Politična agitacija Cerkve prešla vse razumne meje«
Pred dnevi je v prostorih Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani potekal tradicionalni junijski izobraževalni seminar v režiji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki v okviru Oddelka za slovenistiko že vrsto let razvija celotno infrastrukturo za doseganje, preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot neprvega jezika na vseh učnih ravneh. Seminarja se je udeležila množica učiteljev in lektorjev, ki slovenščino poučujejo v raznih akademskih in drugih izobraževalnih sredinah, tako v Sloveniji kot v tujini. Med vabljenimi predavatelji je nastopila tudi skupina slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz Tržaškega, ki je predstavila rezultate raziskovalnega projekta, zbrane v nedavno izdani publikaciji z naslovom Med drugim in tujim jezikom: Poučevanje in učenje slovenščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine (uredila De-van Jagodic in Štefan Čok).
Monografija, ki je bila v Trstu javno predstavljena že lani spomladi, sodi med aktivnosti strateškega projekta Jezi-kLingua, sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. V štirih samostojnih poglavjih obravnava proces poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika (SDTJ) pri odrasli populaciji, ki živi vzdolž obmejnega pasu Furlanije Julijske krajine. V tržaški, goriški in videmski pokrajini se namreč v zadnjih letih stopnjuje zanimanje za učenje SDTJ, o čemer priča ugotovitev o strmo naraščajočem številu tečajev slovenščine za odrasle, ki jih prirejajo tako
javne kot zasebne ustanove. Ob pomanjkanju sistematičnih obravnav teh procesov, je projekt JezikLingua med svojimi aktivnostmi predvidel raziskavo z naslovom Poučevanje/učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, katere izvedbo je poveril Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu (SLORI). Raziskava je predvidevala temeljit popis in analizo sodobne izobraževalne ponudbe v vseh treh pokrajinah, anketiranje 374 udeležencev jezikovnih tečajev, v zadnji fazi pa tudi ugotavljanje uspešnosti in težav pri učenju jezika na osnovi pričevanj učiteljev, zbranih s poglobljenimi intervjuji.
V uvodnem delu skupnega »tržaškega« referata je znanstvena koordinatorka projekta JezikLingua Susanna Pertot orisala glavne projektne dosežke, ravnatelj SLORI Devan Jagodic pa je zatem predstavil cilje in potek raziskave. Sledila so predavanja ostalih treh avtorjev monografije, Štefana Čoka in Maje Mezgec s Slovenskega raziskovalnega inštituta in Sare Bre-zigar z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki so izluščili številna zanimiva spoznanja raziskave, hkrati pa izpostavili vrsto problematičnih vikov, povezanih z obravnavanim izobraževalnim procesom. V zaključkih so na primer izluščili ugotovljene potrebe po okrepitvi obstoječe izobraževalne ponudbe, po usposabljanju učnega kadra, še zlasti pa po vzpostavitvi strokovnega centra, ki bi po ljubljanskem modelu delovalo kot referenčno središče za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika na celotnem območju Furlanije Julijske krajine.
LJUBLJANA - V Slovenski škofovski konferenci s celotno vsebino pisma premierke Alenke Bratušek v Vatikan niso seznanjeni in je zato ne morejo komentirati. Predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, in predsednica ZaAB Bratuškova je namreč po diplomatski poti poslala pismo Vatikanu, v katerem sprašuje, ali je Vatikan seznanjen z dejanji slovenske Cerkve in ali se jim zdi dopustno vmešavanje cerkve v pravosodno vejo oblasti. S tem se je odzvala na besede predsednika SŠK Andreja Glavana, ki je glede obsodilne sodbe prvaka SDS Janeza Janše v zadevi Patria dejal, da gre za montiran proces.
Na pismo Bratuškove se je odzval murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je napisal, da Cerkev v Sloveniji kljub svojim grehom pri presoji poštenosti sodišč ne bo tiho, saj bi s tem zatajila Kristusa, Bratuškovi pa očital, da zavaja papeža.
V SŠK so na vprašanje, ali je stališče škofa Štumpfa njihovo uradno stališče, odgovorili le, da je uradno sta-
lišče SŠK glede volitev zapisano v njihovi izjavi, ki so jo predstavili prejšnji četrtek. V njej so slovenski škofje zapisali, da nas zadnji dogodki, ki upravičeno vznemirjajo številne državljane, opozarjajo na krizo, ki pretresa Slovenijo kot pravno državo, ter da je »udeležba na volitvah in izvolitev najboljših kandidatov državljanska in krščanska dolžnost za vsakega izmed nas«. S celotno vsebino pisma Bratuškove Vatikanu pa niso seznanjeni in je zato uradno tudi ne morejo komentirati.
Se je pa Bratuškova odzvala na zapis škofa Štumpfa in poudarila, da ta poglablja njeno prvotno zaskrbljenost nad ravnanji cerkvenih dostojanstvenikov in potrjuje, da je s pismom Vatikanu ravnala prav. Kot je zapisala, smo v Sloveniji že leta molčeča priča političnemu angažmaju največje verske skupnosti, letos pa je njena politična agitacija prešla vse razumne meje. »Spremenila se je v uničujoč napad in rušenje ustavnega reda samostojne slovenske države,« je zapisala Bratuškova.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 10. julija 2014
3
BENEČIJA - V juliju številne prireditve
Spet je na vrsti Planet Bardo
ČEDAD - Dogajanje v občinah Bardo in Tipana bodo julija poživili številne prireditve in prazniki, katerih vrhunec bosta že tradicionalna kulturna prireditev Planet Bardo in Praznik emigranta.
Začenja se že ta vikend z dobrodelno pobudo »Festa per un amico« (Praznik za prijatelja), ki združuje športne in glasbene dogodke. V nedeljo, 13. julija, bo ob 15.30 v cerkvici Sv. Trojice v Vi-škorši zanimiv koncert renesančne angleške glasbe. Nastopili bodo Stefania Masutti (sopran), Kiriko Mori (sopran), Antonella Sabetta (mezzosopran), Rika Murata (nožna viola, lirone), Massimo Trivelloni (renesančna lutnja).
Konec julija pa bodo obiskovalci Terske doline spet lahko »pristali« na Planetu Bardo. Letos priljubljena prireditev ponuja tri različne dogodke. V ponedeljek, 21. julija, bo ob 18.30 v cerkvici v Za-vrhu koncert pevke Elise Iovele, ki
SPOMIN ALDA RUPLA
Posnetek z lanske prireditve
jo bo spremljal mladi multiglasbe-nik Davide Tomasetig. V sredo, 23. julija, bodo v centru Stolberg v Bar-du predvajali nekaj posnetkov o Terskih in Karnajskih dolinah Pao-la Comuzzija. Po pevskem nastopu
»Miran je bil natančen in konstruktivno kritičen«
nm
Rezijanke Silvane Paletti bodo predstavili novo knjigo Sandrina Coosa z naslovom »Sfascio: testimonian-ze dopo l'8 settembre 1943«. Kulturni večer bo zaključila skupina Celtic Pixie.
V soboto, 26. julija, bo ob 18.30 otvoritev skupinske razstave sedmih umetnikov, ki se bodo letos udeležili ustvarjalne kolonije v okviru Planet Barda. Letošnji gostje, ki bodo navdih za nove umetnine iskali v Terski dolini bodo Anne-Marie Letenre iz Belgije, Carlo Vidoni iz Čente, Dea Volarič z Mosta na Soči, Jože Šubič iz Maribora, Marisa Plos iz Gumina, Roberto Tigelli, ki je ustvarjal tako v Trstu kot v Milanu in Rimu, in Wolfgang Bucha z Dunaja.
Prvič pa bosta na prireditvi Planet Bardo sodelovala tudi novinar Michele Obit in mladi risalec stripov Fausto Gonzalez, ki bosta v soboto v risbah in besedi predstavila svojo izkušnjo in vtise z gostovanja v Terski dolini.
Zadnji vikend julija pa bo kot ponavadi namenjen Prazniku emigranta. Poleg glasbenih dogodkov bodo lahko obiskovalci poskusili tudi domače dobrote, saj bodo delovali dobro založeni kioski. (NM)
DEŽELA - Aktualno vprašanje
Slovenci v DS in Gabrovec o reformi uprav
TRST - Slovenska komponenta Demokratske stranke in deželni svetnik Igor Gabrovec sta zavzela stališče o predlogu deželne reforme krajevnih uprav. Deželni svetnik SSk sklicuje na to temo zborovanje vseh slovenskih javnih upraviteljev, na seji slovenske komponente DS, ki je bila razširjena na strankine upravitelje, pa je o tem poročal deželni poslanec Stefano Ukmar.
Slovenci v DS ocenjujejo, da bo imela omenjena deželna reforma konkretne posledice na tukajšnji teritorij. Ob ugotovitvi, da se bo po vsej verjetnosti celoten postopek upočasnil, saj deželni odbor še ni sprejel dokončnega predloga in je besedilo še vedno v središču številnih srečanj, razprav in tudi stalnega spreminijanja, je bila na srečanju izražena zaskrbljenost nad nekaterimi aspekti reforme, v prvi vrsti glede močno okrnjenih pristojnosti občin in zagotavljanja manjšinskih pravic.
Slovenska komponenta DS soglaša s potrebo po reformi, piše v izjavi za tisk, ki mora postaviti v središče pozornosti občane in njihovo pravico do kakovostnih uslug. Prav v ta namen bo v kratkem pripravila dokument, ki bo vseboval ocene in pripombe k predlogu deželnega odbora in na podlagi tega naj bi steklo tudi soočenje z vsemi pristojnimi subjekti. Kot je izšlo iz srečanja, imajo v tej fazi po oceni DS glavno besedo ravno župani in ostali krajevni upravitelji, ki si bodo prizadevali tudi znotraj različnih organov stranke, kjer v tem času poteka živahna in poglobljena razprava, za čimboljšo reformo.
»Prvi osnutek deželne reforme krajevnih uprav, ki po ukinitvi pokrajin posega v področje politično-upravne avtonomije zlasti majhnih občin, nas za-skrblja in nujno je, da se že v tej sorazmerno zgodnji fazi soočimo še najprej med izvoljenimi javnimi upravitelji slovenske narodnosti,« predlaga Gabro-vec, ki je pred dnevi prvi opozoril, da tako zasnovana reforma grobo trči v zajamčene pravice Slovencev na naselitvenem območju od Milj do Trbiža.
»Združevanje občin v nove enote neizogibno trešči v specifiko obmejnega pasu naše dežele, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. Spet moramo glasno opozarjati, da nas ščitijo državni zakoni in tudi mednarodni sporazumi, evropske listine in sama ustava. Dvojezične občine so v povojnih desetletjih uspešno razvijale svojo 'posebnost' in tudi z zagotavljanjem enakopravnosti slovenskega jezika v birokratskem in političnem vsakdanu jamčile osnovne pravice do dostojanstva naših ljudi, njihove kulture in občutka pripadnosti v prostoru, ki ga naseljujemo poldrugo tisočletje. Zato je danes na nas naloga in odgovornost, da z vsemi sredstvi tudi v času velikih sprememb vendarle ohranimo in pravzaprav še dodatno utrdimo upravno avtonomijo na-rodno-jezikovne skupnosti, ki s svojo posebnostjo plemeniti in bogati ves prostor,« poudarja Gabrovec. Ta načela povezuje s samim smislom obstoja Evropske skupnosti. Slednja je namreč nastala tudi na vlogi manjšin, saj te približujejo sosednje si narode, ki so se med seboj spopadali več stoletij.
»Več ali manj vsiljeno združevanje malih občin, v katerih veljajo zaščitne norme, z drugimi, večjimi enotami, ki nimajo specifičnih potreb (in obveznosti) v odnosu do pripadnikov narodnostne manjšine bi torej neizogibno privedlo do znižanja ravni zaščite. Do istega negativnega učinka bi privedel tudi odvzem pomembnih pristojnosti, ki jih izvajajo občinske uprave na svojem ozemlju (npr. prostorsko načrtovanje in finance). Sploh pa bi se pod tako zasnovano reformo postavljala pod vprašaj dvojezična uprava in javno poslovanje v slovenskem jeziku.»Zato je SSk zaprosila za nujno soočenje s predsednico Dežele Deboro Serracchiani, odbornikom Paolom Pa-nontinom in z vodstvom DS, s katero ima volilni dogovor, ki reforme vsekakor povezuje na spoštovanje temeljnih pravic slovenske narodne skupnosti,« poudarja še Gabrovec.
Prejšnji teden nam je pisatelj Boris Pahor poslal ganljiv spomin o svojem pokojnem dijaku Miranu Hrovatinu. Danes objavljamo spomin na Mirana izpod peresa Alda Rupla.
Dopis s spomini Borisa Pahorja, tudi mojega profesorja na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, o Miranu Hrovatinu, je sprožil željo po dodatnem pričevanju o dijaku, mladincu, fotografu in človeku.
Po nižji srednji šoli se je Miran vpisal na višji šolski zavod z italijanskim učnim jezikom. Izbiro je narekovala želja po povsem določeni zvrsti izobraževanja, ki pa ni vplivala na njegovo jezikovno čutenje ali na javno izražanje narodne pripadnosti. Zavest je gotovo črpal v družinskem krogu, zlasti pri očetu, kar se je poznalo tudi pri njegovih bratih. Črpal jo je v osmih letih obveznega šolanja, za njimi pa v pet-letju aktivne dejavnosti v Rodu Modrega Vala, znotraj katerega je zavzeto sprejemal taborniške zakone.
Pri izvajanju programa je bil vedno natančen, konstruktivno kritičen, prijazno neomajen in vselej neoporečno opravljen (glej posnetek) tudi po večtedenskem bivanju
v naravnem okolju gozda, gorskih grebenov, neviht in brodenja rek ali med desetdnevnimi potovanji z avtobusi, vlaki in peš po pokrajinah osrednjega Balkana. Na rodovih akcijah je brat Sever bil za uradnega fotografa - pričevalca ('kar se Janezek nauči, to Janez zna'); vsi iz tedanjega obdobja se ga spominjamo po profesionalno umetniškem načelu, ki se ga je držal ob vsaki priložnosti: fotografski posnetek mora vsebovati tudi človeški lik, sicer gre za pusto tihožitje.
Bil je med tistimi člani mladinske vzgojne organizacije, ki je na taborjenjih v primeru nedeljskega dežurstva v kuhinji prosil za zamenjavo, da je lahko v popolnem kroju šel k sveti maši v bližnjo cerkev. Veliko so mu pomenili simboli, nikoli se ni izogibal nositi vencev, grbov in zastav. Na posnetku drži rodovo zastavo v skupini bratov in sestra med poklonom padlemu komandantu 3. Črnogorske divizije Savi Kovačeviču na pobočju Košurja nad Sutjesko v Centralni Bosni. Tja se je službeno večkrat vračal v kasnejših desetletjih spet kot snemalec - pričevalec. Potem je prišla Somalija ...
Aldo Rupel - Skala
Moj Travnik f84
Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti.
Drage bralke in bralci!
Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu
4	Četrtek, 10. julija 2014	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OPČINE - Jutri uradna predstavitev, od ponedeljka redna povezava
Tramvaj odslej po obnovljeni progi
Opravičujem se prebivalcem, predvsem tistim, ki živijo na težko dostopni Škorklji, saj vem, da so zaradi skoraj dveletne prekinitve voženj trpeli.
Občinski odbornik za razvoj in ekonomske dejavnosti Edi Kraus je včerajšnjo tiskovno konferenco začel z običajno iskrenostjo in brez nepotrebnih ovinkarjenj ter svoje prve besede namenil tistim, ki so zaradi ustavljenih vozil utrpeli največjo škodo. Zaželel jim je, da bi od ponedeljka ponovno uživali na tramvaju, a tudi, da bi ponovna vzpostavitev povezave med mestom in Opčinami blagodejno vplivala na open-sko gospodarstvo, na tamkajšnje gostince in trgovce, ki so prav tako občutili negativne posledice okvare.
Bilo je septembra 2014, ko je priljubljeni »tramvaj openski« iztiril in pustil na cedilu krajevno prebivalstvo, a tudi številne turiste, ki radi uživajo v potovanju z be-lo-modrim vozilom. Sama popravila in ponovna usposobitev proge sta resnici na ljubo trajali le šest mesecev, za kar se je predsednik prevoznega podjetja Trieste Tra-sporti Giovanni Longo izrecno zahvalil podjetju Segeco iz Mester. Veliko večji problem so predstavljala finančna sredstva, ki jih je morala Občina (lastnica proge) pridobiti za obnovo vzpenjače in električne napeljave za postajo na Škorklji ter zamenjavo precejšnjega dela proge (za skupnih 1.400 metrov). Končna finančna naložba je presegla poldrugi milijon evrov.
Po skoraj dveletnem premoru in rekordno hitri obnovi je torej sedaj vse na-red za ponovni pogon vozil. Na vzpostavitev redne povezave med mestnim središčem in Krasom bo sicer treba počakati do ponedeljka, jutri pa bo priljubljeni tramvaj ponovno prižgal motor za povabljence in goste. Ob 17.30 se bodo na Trgu Oberdan zbrali upravitelji z županom Co-solinijem na čelu, zaigrala bo priljubljena banda Refolo, gojenci zavoda Mitja Čuk bodo delili spominke, belo-modri tramvaj bo blagoslovil škof Giampaolo Crepaldi. Ob 18. uri bo tramvaj krenil na pot in se dvajset minut kasneje ustavil na Kolonji, kjer ga bodo pričakali skupina Kraški šopek in prebivalci Ferlugov in Banov, ki so zgodovinsko vezani nanj. Ob 19. uri bo tramvaj pripeljal na Opčine, kjer so predvideni pozdravi župana in drugih predstavnikov oblasti. V družbi trebenske godbe Viktor Parma se bodo nato podali do dvorane ZKB, kjer bodo odprli razstavo povečav starih »tramvajskih« razglednic in fotografij.
Predsednica konzorcija Skupaj na Opčinah Nadia Bellina je spomnila, da bodo openske ulice zaprte za promet, na njih pa se bo tako jutri kot v soboto odvijalo veliko zanimivega. Na primer tekmovanje v rolkanju, ki ga bo v soboto na Proseški ulici priredilo ŠD Mladina, tržnica kraških okusov (oba večera od 18. dalje na Nano-škem trgu - Škavenci). Številni trgovci in gostinci bodo poskrbeli za glasbo v živo in okrepčila, otroci se bodo zabavali na zračnih igralih, z maskerji in čarodeji.
Ob ponovni vzpostavitvi tramvajske povezave je občinska uprava poskrbela tudi za zanimivo zgibanko-zemljevid, ki izletnikom in kolesarjem ponuja devet različnih poti po tržaški okolici. Odbornik Kraus se je zahvalil konzorciju Promotrie-ste, predvsem pa štirim društvom (Monte Grisa Insieme, Ulisse-Fiab, Bikeways in ASD Gentlemen), ki so z velikim navdušenjem in prostovoljnim delom pripravili koristni zemljevid. V prihodnje naj bi izšle tudi angleška, nemška in slovenska različica. (pd)
Desno: iztirjen tramvaj 3. septembra 2012; spodaj: obnova tračnic; levo: poskusna vožnja po obnovi
POLITIKA - Massimiliano Fedriga vodja skupine poslancev Severne lige
Tržačan na čelu
Poslanec Massimiliano Fedriga je od včeraj vodja parlamentarne skupine Severne lige v poslanski zbornici. Fedriga je prvi Tržačan in tudi najmlajši ligaš, ki je zasedel to mesto, nasledil pa je Giancarla Giorget-tija, ki so mu zaupali druge funkcije.
Kaj pomeni za vas izvolitev na čelo skupine poslancev Severne lige?
Naj uvodoma poudarim, da je bila skupina Severne lige v poslanski zbornici vselej enotna. Dosedanji vodja Giorgetti je zapustil to mesto, ker se bo posvetil drugih vprašanjem, poslanska skupina pa me je izvolila na to mesto. Izvolitev predstavlja seveda veliko zadoščenje, skupina poslancev pa bo, kot rečeno, vsekakor še naprej delovala enotno.
Vi ste tudi prvi Tržačan na čelu parlamentarne skupine...
To me veseli še predvsem za ozemlje. Problemom v tržaški pokrajini sem sicer vselej sledil in skušal najpomembnejše izpostavljati v Rimu. To nameravam seveda storiti tudi v prihodnosti in zagotavljam, da je naša skupina v poslanski zbornici zelo bojevita.
Severna liga je v opoziciji in ste zelo kritični do vlade Mattea Renzija. Kaj mu še predvsem očitate?
Renzi je doslej mnogo obljubljal, a še čakamo na konkretna dejanja. Njegova vlada je namreč doslej poskrbela le za nove davke.
Na primer?
Nova vlada je nekaterim obljubila 80 evrov več v plači. To obljubo je držala, toda za kritje stroškov so po eni strani zmanjšali kakovost storitev ali so sploh ukinili nekatere storitve, po drugi pa so uvedli novi davek Tasi, ki bo še izpraznil žepe davkoplačevalcev.
Kako ocenjujete prizadevanja za nov volilni zakon?
Čudno je, da vlaga Renzijeva vlada (in mestoma tudi Gibanje 5 zvezd) toliko truda v izdelavo novega volilnega zakona. Država je v hudi stiski, brezposelnost mladih je dosegla raven 46 odstotkov, mnogi podjetniki so si vzeli življenje. Bojim se, da
Massimiliano Fedriga v uredništvu Primorskega dnevnika
arhiv
si hočejo nekateri politiki le zagotoviti stolček v prihodnji zakonodajni dobi, medtem ko bi se morali bolj posvečati boju za izhod iz krize.
Kaj pa reforme, ki jih zasleduje Rim?
Če so reforme zares v interesu državljanov, smo pripravljeni tudi sodelovati in se pogajati. Če pa je namen reform samo delitev oblasti med strankami, temu odločno nasprotujemo.
Kakšne so po vaši oceni prioritete?
Prednost mora imeti boj proti nezakonitemu priseljevanju. Prioriteta so namreč italijanski državljani oziroma družine, očetje in matere, ki so v težavah zaradi krize. Država se mora namreč obnašati kot vesten oče: prej bo poskrbel za svoje sinove, šele nato bo lahko pomagal sosedu.
Severna liga je v opoziciji tudi v Evropi. Volitve za obnovo evropskega parlamenta so za nami, SL pa sodi med t.i evroskeptike. Kakšno je danes vaše stališče? Ali ste še tako zagrizeni nasprotniki EU in skupne evropske valute?
Evroskeptiki smo bili in evroskeptiki
smo ostali. Dejstvo je, da je potrebno to Evropo zrušiti in zgraditi novo, v kateri bodo na prvem mestu državljani. Nasprotujemo seveda tudi evru, ki je hudo oškodoval naše podjetnike in gospodarski sistem. Zato ne sprejemamo izjav tistih, ki obožujejo evro, saj so se proti njemu že izrekli nekateri Nobe-lovci. Italijanska vlada naj se torej predrami, ker je treba delati za interese državljanov in ne nemške kanclerke Merklove.
Ali lahko predstavlja vaša izvolitev na čelo poslancev ne nazadnje tudi odskočno desko za kandidaturo za predsedniško mesto na prihodnjih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini?
Za take račune je še prerano. Res pa je, da je izid evropskih volitev pokazal, da je Severna liga edina alternativa levosredinski vladi. Volilci so s svojim glasom tudi povedali, da so jim jasni in verodostojni programi bolj pri srcu kot pa dvoumne rešitve. Če se bo hotela torej desna sredina ponovno uveljaviti, bo lahko to storila le s pogonsko silo Severne lige.
Aljoša Gašperlin
PODLONJER
Praznik SIK in SKP proti vsem vojnam
Stranka komunistične prenove (SKP) in Stranka italijanskih in slovenskih komunistov (SIK) prirejata v soboto in nedeljo v Ljudskem domu v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio 24) praznik proti vsem vojnam. V soboto ob 19. uri bo na sporedu pobuda »Rdeča vrtnica: beseda in pesem proti vojni.« Ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne (1914-2014) in v spomin na uboj Rose Luxemburg in Karla Liebknechta bo predstavitev mirovnih in antimilitarističnih tekstov in pesmi znanih avtorjev iz tistega obdobja, od uradne zgodovine večkrat zamolčana pričevanja. Nastopata Adriana Giacchetti in Gianluca Paciuc-ci. Ob 21. uri bo sledil poseg zgodovinarja Roberta Todera, ki bo govoril o naši dedih med prvo svetovno vojno. Njegovo predavanje nosi naslov Podobe in zgodbe naših dedov, navadnih ljudi, katerim je vojna spremenila življenja.
V nedeljo ob 19. uri bo okrogla miza Sedanje vojne -nerešene teme od prve svetovne vojne. Sodelujejo vojni zdravnik Marino Andolina, pokrajinski tajnik SKP - EL Peter Behrens, deželni tajnik SIK Stojan Spetič, moderator Gianluca Paciucci član redakcije revije Guerra e pace.
Ob 20.30 bo nastopila skupina To Loo Loose (glasba Irish rock). Oba dneva bosta na ogled razstavi Včerajšnje vojne (razglednice iz osebne zbirke Liliane Pajola) ter Današnje vojne (dokumenti iz raznih spletnih strani). Odprti bodo kioski s pijačo in jedmi na žaru.
/
TRST
Četrtek, 10. julija 2014
5
Trojica nastopajočih pianistov GM s prof. Tamaro Ražem
fotodamj@n
Max Zuliani na 110 let starem klavirju
ZAGRADEC - Predstavitev Kosovelovih prevodov Tra Carso e caos
Ko sta Černigoj in Vecchiet obiskala Stepančičev atelje
•••
MUZEJSKI VEČERI - V gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopčevic
V večernem mraku zazvenele note iz starodavnih klaviatur
Iz muzejskih klavirjev so jih pričarali gojenci Tamare Ražem na šoli Glasbene matice
Ko hrup na kanalu utihne, se stara glasbila gledališkega muzeja Schmidl ponovno oglasijo in v dvoranah palače Gopčevic zaživi odmev družabnih večerov izpred stoletja. Muzej vabi namreč vsak torek na srečanja v okviru nove pobude Schmidl zvečer, ki je namenjena spoznavanju starih glasbil muzejske zbirke. Za tematske vodene oglede skrbi kustos muzeja Stefano Bianchi, za glasbene točke učenci Glasbene matice, vsako srečanje pa se zaključi s pogovorom na temo razstave scenskih osnutkov iz predstav tržaških gledališč v 19. in 20. stoletju, ki je na ogled v pritličju muzeja. Na uvodnem večeru je publika prejšnji teden lahko prisluhnila igranju na violini Carla Stuparicha in Giannija Pav-lovicha; vezna nit večera so bile življenjske zgodbe teh dveh protagonistov tržaške kulturne scene v času prve svetovne vojne in njunih violin, ki sta zaigrali tudi na fronti, čeprav ena na italijanski, druga pa na avstroogrski strani. Ta teden pa se je pričel niz sodelovanj z Glasbeno matico, ki bo 22. julija ponovno prisotna z učenci klavirskega razreda Tamare Ražem Locatelli, 15. julija pa z violinistom zagrebške akademije v sklopu dogodkov mednarodnega festivala Kras, ki se bo odvijal prihodnji teden v Devinu.
Klaviature so predstavljale fokus prvega večera v družbi slovenske glasbene šole; stodesetletni tržaški klavir Magrini & Sohn v salonu v prvem nadstropju in češki klavir Förster v dvorani Bazlen sta ponudila mladim pianistom zanimivo izkušnjo, da so lahko ustvarili in prisluhnili zvoku iz meščanskih salonov prejšnjega stoletja s skladbami, ki so v nekaterih primerih zagotovo prvič zazvenele na teh glasbilih. Učenci so izbrali Mozarta, Liszta, Moskovskega, Chopina, Hačaturjana, Bartoka, Šostakoviča, pianist Rok Dolenc pa je zaigral tudi lastno skladbo. Stik s starimi glasbili zahteva večji posluh do značilnosti instrumenta in odziva mehanike. Za Roka vse to ni bilo novost: »Doma smo imeli star, stoletni klavir, na katerem sem začel igrati, zato sem imel precej jasna pričakovanja o razlikah. Taki klavirji imajo tudi drugačen zvok in skladatelji so nekoč pisali na tej podlagi.« Zvok je fasciniral tudi Maxa Zulia-nija: »Klavir je zvenel bolj okroglo, polno, medtem ko imajo moderni klavirji bolj briljanten zvok. Opazil sem tudi, da je dinamična paleta bolj omejena.« Z barvnimi odtenki se je ukvarjala tudi Katarina Visintin: »Na teh klavirjih je oblikovanje dinamike bistveno težje, predvsem v niansah pianov, zato pa je treba pozorneje prisluhniti zvoku in iskati za-željene barve.«
Zal je bolj skromno število obiskovalcev lahko odkrilo ta zvok iz preteklosti (morda zaradi sočasnega polfi-nala nogometnega prvenstva); med njimi je bil tudi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je na kratko predstavil delovanje šole in je poudaril, da so bili nastopajoči večkrat nagrajeni na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Ob tem je tudi povedal, da so učenci šole v poletnem roku podali letos trideset izpitov na konservatoriju z odličnimi ocenami, med katerimi je bila tudi desetica s pohvalo.
Sledilo je »salonsko« predavanje režiserja Franca Peroja, ki je spregovoril o mojstrih scenografije v Trstu v zadnjih dveh stoletjih. Gosta prihodnjih srečanj bosta scenografa Andrea Stani-sci in Pierpaolo Bisleri. Vodeni ogledi z glasbo se bodo pričeli vedno ob 20.15 in ob 21.15.
ROP
Bilo je leta 1982, ko so v Beogradu postavili veliko razstavo slikarja Avgusta Černigoja in ga je v jugoslovansko prestolnico pospremil njegov učenec in kolega Franko Vecchiet. Ob prihodu v mesto sva morala najprej obiskati atelje Eduarda Stepančiča, se je na torkovem večeru v Zagradcu spominjal Vecchiet. Černigoj in Stepančič, oba Tržačana, sta bila namreč stara znanca in sooblikovalca tržaške konstruktivistične scene. Zato ne čudi, da je bil Černigoj vesel ponovnega srečanja, a tudi razočaran, ker so na stenah beograjskega ateljeja visele slike, ki so spominjale na pejsaže in tihožitja Paula Cezanna. Vnela se je glasna debata o tem, zakaj je Stepančič opustil geometrične konstrukcije, ki so zaznamovale njegovo mladostniško ustvarjanje (resnici na ljubo pa tudi njegovo zrelo obdobje), o vlogi in smislu avantgardne umetnosti in še marsičem.
Zanimivo pričevanje Franka Vecc-hieta je nedvomno obogatilo torkovo predstavitev knjige Tra Carso e caos, v kateri je založba Comunicarte zbrala šti-
Zaradi dežja je predstavitev potekala v notranjosti Miličeve domačije fotodamj@n
rideset novih prevodov pesmi Srečka Kosovela izpod peresa Darje Betocchi; življenje in delo Eduarda Stepančiča, katerega konstruktivistične kompozicije bogatijo omenjeno knjigo, ostajata namreč večini neznano. Prijeten pogovor, ki ga je v sklopu rednih torkovih veče-
rov na kmetiji Milič priredilo združenje ARIS, so sooblikovali prevajalka Be-tocchi, sourednica knjige Poljanka Dol-har, novinar Pierluigi Sabatti ter Dragica Hrovatin, ki je radovednim poslušalcem prebrala nekaj Kosovelovih pesmi v izvirniku in prevodu.
Švab pozdravlja sklep za škedenjski šoli
Tržaški občinski svetnik DS-Slo-venske skupnosti Igor Švab skupaj s kolegoma Alessandrom Carmijem in Mariom Ravalicom pozdravlja odločitev italijanske vlade, ki odpira pot prenovi škedenjskega poslopja, kjer domujeta šoli De Marc-hi in Grbec. Trije svetniki DS pri tem izpostavljajo dejavnost Cosoli-nijeve mestne uprave, ki je opozorila Renzijevo vlado na problematiko šolskih stavb.
Svobodno ozemlje potrjuje namen shoda
Gibanje Svobodno ozemlje, ki se je rodilo po znanem razkolu v Svobodnem Trstu, v tiskovnem sporočilu obnavlja cilje za jutri napovedanega shoda o »javni varnosti«, ki ga je kvestura, kot smo poročali, prepovedala. Sporočilo vsebuje vrsto kritičnih pripomb na račun krajevnega dnevnika v italijanskem jeziku in hkrati tudi na račun vodstva Svobodnega Trsta. »Nekaterim očitno ni všeč novonastalo gibanje, zato je bilo potrebno njegove pobudnike spraviti v slabo luč ter jih predstaviti kot škvadriste in rasiste,« piše še v sporočilu.
Jutri v Križu večer od Dalmacije v Ameriko
SKD Vesna prireja jutri v Ljudskem domu v Križu pevski večer, ki sovpada z zaključkom sezone domačega moškega pevskega zbora. Prireditvi so dali naslov Od Dalmacije v Latinsko Ameriko, saj bosta na njem imeli glavno besedo dalmatinska in latinsko ameriška pesem. Poleg moškega zbora (vodi ga Rado Milič) bosta nastopila še tam-buraški ansambel in skupina Siete notas del cha cha. Pričetek ob 21.
Drevi v Revoltelli »digitalna bela noč«
Tudi Trst se pridružuje vsedržavni pobudi ljubiteljev spletnega komuniciranja in druženja, ki se zbirajo v gibanju invasionidigitali.it. Pobuda ima kulturne razsežnosti, saj namerava preko spleta združiti muzejske in druge ustanove. Začetek ob 20. uri v muzeju Revoltella.
KARABINJERJI - Na pokrajinskem poveljstvu predstavili obračun enoletnega dela
Na Tržaškem manj kaznivih dejanj
Vrsta pobud na lokalni in državni ravni ob 200. obletnici ustanovitve - V kratkem bodo televizijske postaje predvajale dva videospota
V tržaški pokrajini je število kaznivih dejanj v prvih šestih mesecih letos upadlo za 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2013, sploh pa ostaja njihovo število pod državnim povprečjem. Sile javne reda so namreč v prvih šestih mesecih letos zabeležile na Tržaškem 4.737 kaznivih dejanj, medtem ko jih je bilo v istem obdobju leta prej 6.365.
To je povedal pokrajinski poveljnik karabinjerjev Andrea Guglielmi, ki je včeraj predstavil delo pokrajinskega poveljstva v zadnjih 12 mesecih in govoril o številnih pobudah, ki jih prirejajo na lokalni in na državni ravni ob 200. obletnici ustanovitve karabinjerjev. Med temi sta tudi dva videospota, ki so ju predvajali na včerajšnji tiskovni konferenci. Spota trajata 30 oziroma 60 sekund in ju bodo predvajale lokalne televizijske postaje, najbrž pa tudi državna televizijska hiša RAI. Daljši videospot objavljamo tudi na spletni strani našega dnevnika www.primorski.eu.
Sicer je Guglielmi pred tem povedal, da je tržaško poveljstvo med 1. junijem lani in 31. majem letos opravilo 6.245 preiskav. V tem okviru so odkrili 1.599 kaznivih dejanj in aretirali 234 oseb (+ 53,94 odstotka glede na leto prej) in prijavili na prostosti 1.829 ljudi (+5,23 odstotka). Med značilnejšimi kaznivimi dejanji, ki so jih zakrivili na Tržaškem, so bile kraje v stanovanjih (243), tatvine (586) in goljufije (395). Dalje so karabinjerji v zadnjih 12 mesecih opravili 13.245 kontrol na cesti in 6.387 na ob-
Videospota in obračun dela je predstavil pokrajinski poveljnik karabinjerjev Andrea Guglielmi
fotodamj@n
mejnem pasu, 353 pa je bilo kontrol, vezanih na upoštevanje varnostnih predpisov na delovnem mestu. Med glavnimi zaključenimi preiskavami je Guglielmi še posebej omenil primer umora Brune Ballarin v Lonjerju, ki ga je zakrivil kosovski državljan.
Sicer so karabinjerji aktivni tudi glede preventive in
so konec maja v sodelovanju s prevoznim podjetjem Trieste Trasporti med drugim pripravili kampanjo proti tatvinam in goljufijam. V tem okviru so izdelali informativne lepake in letake, ki so jih delili na avtobusih in raznih točkah, na Krasu pa so bili tudi v slovenskem jeziku.
A.G.
6
1 0 Četrtek, 6. julija 2014
KULTURA
/
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Emiliano Leghissa (znanstvena smer liceja Franceta Prešerna)
Na izpitu je podal filozofski in znanstveni pogled na čas
Na univerzi izbral strojno inženirstvo - V šoli pogrešal več dela v laboratoriju
Emiliano Leghissa, doma iz Ce-rovelj, si je na letošnjem zrelostnem izpitu prislužil eno od treh stotic v 5.B razredu na znanstveni smeri liceja Franceta Prešerna. »Vedno sem imel dobre ocene, predvsem v zadnjih treh letih. Stotica pa me je presenetila, čeprav sem pričakoval visoko oceno na maturi, ker sem se vsako leto potrudil.«
Emiliano je pred petimi leti izbral prav šolo, ki je bila zanj najbolj primerna, saj so mu še vedno zelo všeč znanstveni predmeti, predvsem matematika, fizika in prirodopis. Na državnem izpitu se je predstavil s seminarsko nalogo na temo časa. Podal je filozofski in znanstveni pogled na čas, razložil pojme kot so cikličnost in linearnost časa, analiziral Nietzschejev ciklični čas in Heglov spiralasti čas ter pojmovanje časa od absolutnega do relativnega. »Zanimivo je, da je pojmovanje časa v različnih obdobjih vedno pogojevala tudi verska tradicija v določeni dobi. Ljudje so pojmovali čas kot nekaj cikličnega, v kolikor so ga vedno
povezovali z naravo. Ko se je razširila judovska in krščanska vera, so začeli čas pojmovati kot nekaj linearnega,« je povedal odličnjak.
Emiliano bo študijsko pot nadaljeval v Trstu s študijem znanstvenih predmetov, saj se je vpisal na smer strojnega inženirstva na tržaški univerzi. »Želel sem si tudi na medicino, ker pa mi je zelo všeč matematika, sem se potem odločil, da se raje vpišem na inženirstvo.« Z izbiro znanstveno-fi-zikalne smeri na liceju Franceta Prešerna je zadovoljen: »Če so ti všeč znanstveni predmeti, kot so matematika in fizika, je to res primerna šola zate. Kar sem pogrešal, pa je več dejavnosti v laboratorijih. Ko sem se vpisoval na to smer, sem si predstavljal, da se laboratorije, ki jih imamo na šoli, večkrat izkorišča.«
Emiliano se že veliko let ukvarja tudi s plavanjem pri klubu RN Adria Monfalcone, čeprav se je nekaj mesecev pred maturo posvetil izključno učenju.
Odborniki Tatjana Kobau, Marija Brecelj in Massimo Veronese
foto damj@n
GLASBA - 11. poletni rok festival
Na Verdijevem trgu tudi Rhapsody of Fire
Tržaška skupina Rhapsody of Fire se bo prvič predstavila doma
Verdijev trg, prizorišče številnih letošnjih poletnih prireditev, bo avgusta gostil tudi 11. Trieste Summer Rock Festival. Spored tržaškega poletnega roker-skega festivala je včeraj ob prisotnosti župana Roberta Cosolinija predstavil predstavnik društva Musica libera Davide Casali. Ljubitelji rok glasbe so na Verdijev trg vabljeni 8., 9. in 13. avgusta. Največ zanimanja vlada najbrž za zadnji večer, ko bo na oder stopila skupina Rhapsody of Fire: to bo prvi domači koncert tržaške (!) skupine, ki je s svojo mešanico baročne, metal in folk glasbe že prodala milijon plošč. Koncert se bo pričel ob 21. uri in bo tako kot ostali brezplačen.
Sicer pa bo festival v petek, 8. avgusta, uvedla novonastala tržaška skupina Vinolia, za njo pa David Jackson, bivši član skupine Van der Graaf Generator, ki se ponovno vrača v Trst, tokrat s skupino Alex Carpani Band. Naslednjega dne bo na oder stopila domača skupina Passover, ki bo predstavila svojo mešanico klezmer glasbe in progresivnega roka, za njo pa priznani pevec in tek-stopisec, »živa legenda« Greg Lake. Organizatorji obljubljajo akustičen koncert, na katerem bo Lake predstavil številne uspešnice in del večera celo posvetil pogovoru z občinstvom. (pd)
OSEBNA IZKAZNICA
Ime in priimek: Emiliano Leghissa
Zodiakalno znamenje: strelec
Najljubša hrana: ljubljanski zrezek
Najljubša pijača: hugo špric
Knjiga na nočni omarici: The Alchemist, Paulo Coelho
Najljubši film: srhljivka Non aprite quella porta (Ne odpirajte tistih vrat)
Najljubša TV-oddaja: Troy
Najljubša gledališka predstava: /
Najljubša osebnost: Nelson Mandela
Življenjsko geslo: Osvojiti moraš sebe, ne svet
Zdaj ga čakajo zaslužene počitnice in poletni oddih. Najprej je na vrsti skupen maturantski izlet z ostalimi di-
jaki, ki so se v šolskem uspehu najbolj izkazali, septembra pa gre na potep po Amsterdamu. (bf)
OBČINA DEVIN NABREŽINA - Od jutri do 3.8.
Številni Poletni večeri pod zvezdami
V	nabrežinsko-devinski občini se bodo v naslednji poletnih dneh in tednih zvrstile raznolike prireditve, namenjene širši javnosti, velik poudarek pa bo tudi na prireditvah, ki se bodo odvijale na novih lokacijah. Med 11. julijem in 3. avgustom si bo na petih lokacijah mogoče ogledati kar 22 žanrsko različnih prireditev, ki so pod naslovom Poletni večeri pod zvezdami nastale v režiji Občine Devin-Nabrežina. Podrobnosti letošnjega programa je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj, ki je skupaj s kolegoma odbornikoma Tatjano Kobau in Mas-simom Veronesejem izpostavila timsko delo, s katerim so kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspeli pripraviti zanimiv program.
V	tej občini si bo moč ogledati gledališke predstave, koncerte, predstavitve knjig, filmske projekcije, poskrbljeno pa bo tudi za najmlajše. Izbran in zabaven program so organizatorji razdelili v štiri sklope. Prvi dogodki se bodo zvrstili v Naselju sv. Mavra, in sicer med 11. in 14. julijem. Nabrežin-sko poletje se bo tako začelo jutri ob 19. uri, ko se bo začel niz knjižnih prireditev Pisatelji za vse letne čase. Jutri ob 19. uri bo Adriano Papo predstavil knjigo Fabia Amodea in Maria Jose Ce-reghina z naslovom Mayerling. Na predstavitvi bosta tudi avtorja knjige. V primeru slabega vremena bo predstavitev potekala v občinski sejni dvorani v Nabrežini Kamnolomi. Ko se bo spustil mrak, in sicer ob 21.15, pa bo na sporedu predstava ... Helena!, ki jo bo uprizorila gledališka skupina iz Tržiča Piccolo Teatro v režiji Nicole di Bene-detta. Sobotni večer bo glasbeno obarvan, saj bosta na sporedu kar dva koncerta. Prvi ob 20.30, drugi pa ob 21.15, ko bo nastopil Big band Shipyard iz Tržiča, ki bo predstavil priredbe izvajalcev, kot so Benny Goodman, Glen Miller, Duke Ellington ... Nedelja bo v Naselju sv. Mavra v znamenju gledališča; ob 21.15 bo gledališka skupina L'Armonia zaigrala komično glasbeno-gledališko predstavo Jack Calcagno - un
americano a Trieste. V ponedeljek, 14. julija, pa bodo na svoj račun prišli najmlajši, ki se bodo lahko udeležili gledališke delavnice Čezoceanski let Charlesa Lindbergha. Naj omenimo še dogajanje v torek, 15. julija, ko bodo ob 21.15 zavrteli dokumentarni film Trenutek reke, ki pripoveduje o reki Soči.
Med 17. in 23. julijem bo poletni program potekal na tradicionalni lokaciji na Trgu pred županstvom Na-brežina Kamnolomi. Četrtek, 17. julija, bo v znamenju 8. izdaje Music & Rock Young festivala, ki bo namenjen mladim vzhajajočim glasbenim zvezdam. V petek, 18. julija, bo na spredu 2. srečanje Pisatelji za vse letne čase, v sklopu katerega bodo ob 19. uri predstavili knjigo Sergija Cancianija Roulette Russia, ob 21.15 pa bo na sporedu še ena gledališka igra v narečju; skupina TuttofaBroduei bo uprizorila komedijo ... In kdo je rekel, da Adam-sovi nikoli niso bili v Trstu. Vsebinsko podoben program bo na sporedu tudi v soboto, 19. julija. Nedelja, 20. junija bo rezervirana za glasbo, ponedeljek, 21. julija, pa za Pupkin Kabarett, ki tudi tokrat ne bo spregledal aktualnih dogodkov na lokalni in državni politični sceni.
Med 25. do 27. julijem bodo prireditve potekale na novem prizorišču - Nabrežina Postaja, kjer bo poudarek na glasbi in gledališču. Zadnji niz prireditev pa bo v Praprotu, in sicer v borovem gozdiču, kjer so za uvod pripravili Sun Rock prireditev, ki bo v petek, 1. avgusta, postregla s koncertnim večerom, ki bo namenjen vsem ljubiteljem rock glasbe. Pravi poklon temu glasbenemu žanru se bo začel ob 17. uri in bo trajal kar sedem ur. Prvi avgustovski sobotni večer bo namenjen gledališču, nedeljski večer pa filmski projekciji.
Kot so nam zagotovili na včerajšnji predstavitvi koledarja prireditev, bo poletje v nabrežinsko-devinski občini pestro in raznoliko, vsi dogodki pa bodo vstopnine prosti. Pohvalno pa je tudi, da se bo poleti dogajalo tudi tam, kjer ponavadi ne pripravljajo ničesar. (sč)
OPČINE - Nocoj
Pod kostanjem s 35-članskim ruskim zborom
Nocoj ob 21.00 (tokrat, glede na napovedi, verjetno v dvorani) bodo pri Skd Tabor v sklopu poletnega niza Poletje po kostanjem gostili pevce in pevke iz Mednarodne operne akademije Križ, ki bodo z gosti iz Rusije oblikovali večer Belcanto ... v mednarodnem duhu.
Akademija, ki jo je leta 2009 ustanovil in jo vodi svetovno priznani basist Alessandro Svab, je kulturna ustanova, ki spodbuja rast mladih talentov. Njen cilj je obogatitev operne tradicije z operno-glasbenimi predstavami. Letno postavijo več del, tako da repertoar obsega že več opernih naslovov pa tudi razne sakralne koncerte. Udeležencem z že dozorelimi umetniškimi lastnostmi Akademija nudi delavnice namenjene izpopolnjevanju petja in interpretacije. Ob koncu študijskega programa Akademija postavi izbrano opero na oder. Mladi imajo tako možnost umetniške izkušnje, katere cilj je profesionalna namestitev v operna gledališča.
Akademija sodeluje z glasbenimi šolami iz Kitajske, Rusije, Hrvaške, Slovenije, Poljske, Avstrije; v bližnji bodočnosti je predvideno sodelovanje z ZDA. Maestro Svab se pogosto vrača v Rusijo, kjer vodi uspešne delavnice, z Ministrstva za šolstvo pa so mu podelili častni doktorat. Za dolgoletno kariero in zasluge na področju kulture in izobraževanja ja v Italiji dobil naziv viteza Republike.
V teh dneh je na izpopolnjevanju pri Akademiji 35-članski zbor iz Rusije, ki se bo na Opčinah predstavil s programom opernih arij, na sporedu pa bodo tudi pesmi iz ruske zakladnice, od ljudskih do avtorskih, da bo slovanska duša preplavila Prosvetni dom ...
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 10. julija 2014
LJUBICA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 18.46 in zatone ob 4.24.
Jutri, PETEK, 11. julija 2014
OLGA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,3 stopinje C, zračni tlak 1003,9 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C.
Id Osmice
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605.
IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
PRI STRŠINOVEH na Colu je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št. 328-5669345.
SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987.
TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386.
V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
/
TRST
Četrtek, 10. julija 2014
7
Skd Tabor Prosvetni dom - Opčine
10. POLETJE POD KOSTANJEM
danes, 10. julija, ob 21.00
Mednarodna Operna Akademija Križ
Belcanto...
večer v mednarodnem duhu z gosti iz Rusije
Odprto bo parkirišče ZKB.
Več info na www.skdtabor.it in na fb-ju.
Pobudo so podprli: ZKB in Conad Nova srl
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 - 040 308248, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Borgo S. Sergio - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah, do 30. avgusta.
Ob uspešno zaključenem magisterskem študiju iz inženirske mehanske smeri čestitamo
Danielu Milanu
in mu želimo uspešno delo v bodočnosti.
Mama Serena, Žarko in Maja
Včeraj je iz angleške književnosti uspešno diplomirala
Tjaša Bajc
Še mnogo uspehov v življenju ji želijo
vsi domači
Čestitke
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.30, 19.45, 21.45 »Dove nascono le leggende«.
ARISTON - 18.45, 21.15 »Snowpiercer«.
CINEMA DEI FABBRI - 21.45 »Rio 2096«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi' vicini«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quel che sapeva Maisie«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »In ordine di sparizione«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 20.50 »Kako ne umreti na Zahodu«; 19.25, 21.15 »Njegov porednež«; 16.40, 19.00, 20.10 »Pa ne že spet ti!«; 17.05, 18.30 »Sosedi«; 18.45, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.15 »Zlohotnica«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Blue Jasmine«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »Per qualche dollaro in piu«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 20.10, 22.00 »Le ori-gini del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 21.00 »Babysitting«; 19.30, 22.20 »Big wedding«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Insieme per forza«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Babysitting«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.10 »Il magico mondo di Oz«; 16.40 »Tutte contro lui«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 19.30, 21.30 »Dove nascono le leggende«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Gigolo per caso»; 16.30, 19.00, 21.30 »La citta incantata«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00 »The German doctor«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »Le origi-ni del male«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 4: 17.30 »Disney's Maleficent; Dvorana 5: 17.50, 20.30, 22.15 »Song'e Napule«.
M Izleti
Novopečena profesorica eduka-cijskih ved VALENTINA RACMAN! Žanješ pohvale, žanješ odlike, za vse, kar si doslej sejala, do najmanjše pike...Naj bo še tako uspešna tvoja setev, da bo zadoščenja polna žetev! Iskrene čestitke, družini Raseni in Ivancich.
Ob uspešno zaključenem študiju edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru, iskreno čestitamo od-bornici VALENTINI RACMAN in ji želimo še veliko nadaljnjih uspehov. Vsi pri SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga.
KRU.T in DSU Trst obveščata udeležence plovbe v Rovinj danes, 10. julija, da je zbirno mesto na Pomolu 4, v čakalnici (rumena stavba) Samer & Co. Shipping ob 8.30 hidrogliser odpluje ob 9. uri. Obvezna veljaven osebni dokument in točnost!
UDELEŽENCI ORATORIJA, ki poteka na Kontovelu, vabimo, da se nam pridružite v soboto, 12. julija, ko se bomo podali na romarski izlet na Novo Štifto, Sodražico in v vas Gora. Vpis do danes, 10. julija. Tel. št.: 347-9322123.
KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št.: 040-360072 (od pon. do pet. 9.00 - 13.00) ali krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA or ganizira odhod v Lurd in na Ažurno obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
□ Obvestila
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo
danes, 10. julija, ob 20.30 nastopalo v Šempolaju. V primeru slabega vremena bo nastop v Štalci. Vabljeni vsi vaš-čani in prijatelji veselih polk in valčkov!
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 10. julija, na svojem sedežu na Proseku št. 159.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celotedenski, od 13. do 18. ure. Spored: od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali info@yccupa.org.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo letošnje dvotedensko taborjenje potekalo v Cerknici od 14., do 28. julija. Zbirališče za odhod z avtobusom je predviden v ponedeljek, 14. julija, ob 8. uri na avtobusni postaji v Sežani. Dan obiskov staršev bo v nedeljo, 20. julija, od 10. do 17. ure. Na taborjenje gredo lahko le otroci, ki imajo poravnano tudi članarino za letošnje leto, ki jo v primeru, če to še niste storili, lahko plačate na iste načine kot tabornino. Ura po-vratka bo sporočena naknadno na straneh Primorskega dnevnika. Dodatne info prejmete pri vodnikih posameznih družin. Taborniški srečno.
SZSO - TS obvešča, da bo skavtska trgovina odprta v sredo, 16. julija, od 18.00 do 19.30 v skavtskem sedežu, Ul. Ri-sorta 3. Toplo vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s sledečim poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00. Torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21. julija, do petka, 25. julija, in od 11., do 14. avgusta bo zaprta zaradi dopusta.
OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00.
PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Za ostale info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio).
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.0012.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in
ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com.
SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it.
81 Prireditve
»RITA IN HELENA«: kabaretno predstavo gosti SKD F. Prešeren na društvenem dvorišču na G'rici danes, 10. julija, ob 21. uri. Vabljeni!
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi danes, 10. julija, ob 20. uri na otvoritev likovne razstave »Pino Vecchiet in njegova umetniška žilica«.
SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: danes, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Čorbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev likovne razstave vzgojno zaposlitvenega Središča Mitja Čuk »Odpadki? Ne umetnine«, ki bo danes, 10. julija, ob 18. uri v prostorih Bambičeve galerije na Opčinah. Urnik razstave: 10.00-12.00 (od pon. do pet.) do petka, 18. julija.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 11. julija, ob 21. uri h komunski štirni v Briščike na ogled veseloigre »Dobra letina«. Nastopajo člani Razvojnega društva Repentabor in Kulturnega društva Kraški dom. Scenarij in režija Anja Škabar. V primeru slabega vremena bo predstava v društvenem sedežu.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja zaključni sezonski koncert v petek, 11. julija, ob 20.30 na dvorišču hotela La Fontana v Ricmanjih. V primeru slabega vremena koncert odpade. Toplo vabljeni!
SKD VESNA vabi v petek, 11. julija, ob 21. uri v Ljudski dom v Križ na koncert »Iz Dalmacije v Latinsko Ameriko«. Sodelujeta MoPZ Vesna s tam-buraškim ansamblom in glasbena skupina Siete notas del cha cha.
DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18.
Mali oglasi
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v Ul. Galilei. Soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 480,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: 0038631624994.
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490.
IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765.
PRODAM knjige za višjo srednjo šolo J. Štefan. Učbenike: Zgodovina 3, Sodobna zgodovina ter Potovanje besed 4 in 5. Tel. št.: 333-3101118.
ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 348-4744864.
Prispevki
V	spomin na dragega prijatelja Lina Ca-harijo darujeta Majda in Peter 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na dragega prijatelja Lina Ca-harijo darujeta Manica in Evgen 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Linota Caharijo darujejo družine Mirko Štoka, Paolo Bukavec in Peter Štoka 90,00 evrov za AŠD Sokol.
V	spomin na Walterja Ferlugo darujejo Sarini sošolci in prijatelji 100,00 evrov za Združenje ADMO.
V	spomin na Linota Caharijo daruje Sandor 30,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Štefko Raspor Foschini darujejo soletniki z Opčin 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Alexa Peroso daruje sošolka Luciana 50,00 evrov za TPK Sirena.
V	spomin na Walterja Ferlugo darujeta Drago in Sonja Ukmar 50,00 evrov za nogometno društvo F.C. Primorje.
V	spomin na Nevia Triparja darujeta Claudio in Sonja 20,00 evrov za SKD F. Prešeren.
t
V objemu najdražjih je mirno zaspala naša ljubljena žena, mama in nona
Lidia Sossi por. Starc (Stancmarjeva)
Mož Pepi, hči Beti in sin Marko z družinama, Igor, Alex in Andrea.
Od nje se bomo poslovili v petek, 11. julija, od 12.30 do 13.30 v ulici Costa-lunga.
Sledila bo sveta maša v openski cerkvi.
Od danes razsvetljuje nebo še ena zvezdica. Nona, hvala ti za vse.
Urška, Metka, Tina
Ob izgubi drage mame in none Lidie izreka iskreno sožalje svojcem
družina Puric
8
1 0 Četrtek, 8. julija 2014
KULTURA
/
POHOD NICOLOJA GIRALDIJA
Pešačil od Londona do Trsta po bojiščih prve svetovne vojne
Včeraj popoldne je na Velikem trgu tržaški mladi novinar, sicer zgodovinar po izobrazbi, Nicolo Giraldi končal dvomesečni pohod po poteh in spominih prve svetovne vojne. Pot, ki se je začela v Londonu 10. maja in vodila mimo belgijskih, francoskih, avstrijskih, slovenskih in italijanskih bojišč, se je zaključila na tržaškem Krasu, s prihodom na Veliki trg pa je pohodnik dokazal, da je mogoče tudi na ta način počastiti humanost, plemenitost, tovarištvo ter simbole mednarodnega povezovanja in odpora.
Stoletnica začetka prve svetovne vojne se je Giraldiju zdela idealna priložnost, da poglobi svoje vedenje o tej zgodovinski epizodi, ki vsakemu posamezniku poraja različna vprašanja. Tudi Nicolo si je kljub fizičnim naporom, ki so včasih mejili že na občutke izpolnjenosti, zastavljal veliko vprašanj, predvsem pa vprašanje o vrednosti človeškega življenja. V pogovoru nam je zaupal, da je na tej poti izvedel reči, za katere sploh ni vedel, da so se zgodile. Obiskal je pokopališča in bojišča prve svetovne vojne, cilj in namen celotnega projekta pa je zbrati čim več pisnega in slikovnega gradiva, ki ga bo v drugi fazi svojega projekta obdelal in ga objavil v knjižni in filmski izdaji. Povedal nam je tudi, da je na svoji poti spoznal izjemne ljudi, ki so mu pripovedovali o vojnih dogodkih. Zanimiv je podatek, da so bili na fronto poslani ljudje, ki sploh niso znali pisati ali brati, je povedal naš sogovornik in dodal, da je to botrovalo tudi temu, da je ohranjenih zelo malo spominov "navadnih" vojakov.
Na vprašanje, kateri kraj je nanj pustil največji pečat, je odgovoril, da nedvomno belgijsko mesto Ypres, kjer še vedno vsak dan okoli osme ure zvečer pod kamnitim slavolokom Menenpoort poteka posebna spominska slovesnost. Ne glede na to, kakšno je vreme - naj bo ledeno mrzlo ali peklensko vroče -, se točno ob osmih zberejo trobentači, oblečeni v uniforme, vzamejo v roke svoje inštrumente in zaigrajo melodijo, ki naznanja čas za počitek. Gre za
DEVIN - Pobuda Lions Club
obred, ki ga vsak dan redno ponavljajo vse od leta 1928. Izjema so bila le štiri leta nemške okupacije (od 1940 do leta 1945). Obred, ki ga vedno spremlja večje število ljudi, je svojevrstna počastitev spomina na skoraj pol milijona žrtev, kolikor jih je prva svetovna vojna terjala v Ypresu in na bojiščih okoli mesta. Giraldi je poudaril, da se on vsako leto 25. aprila udeležuje komemoracije v tržaški Rižarni, ki pa ni niti pol tako pretresljiva in čustvena kot ta v Ypresu. Slovesnost na prizorišču ene najbolj krvavih front v prvi svetovni vojni je po Giraldije-vih besedah zelo nabita s čustvi. Presunili so ga tudi francoski Verdun, nič manj slovenski Kobarid, Redipulja ...
Nicolo Giraldi, rojen v Trstu leta 1984, je v tu končal študij sodobne zgodovine, poklicna pot pa ga je ponesla v novinarske vode. Več let je bil londonski dopisnik časnika La voce del popolo. S projektom, ki se je zaključil včeraj, pa je želel prikazati zgodovino z zornega kota oseb, ki se vsak dan ukvarjajo s prvo svetovno vojno; kustosov muzejev, turističnih vodičev, raziskovalcev in še zadnjih pričevalcev velike vojne. (sč)
Včerajšnji Giraldijev prihod na pomol San Marco pred Velikim trgom, dva meseca po startu iz Londona (FotoDamj@n); desno pogovor s kustosom Kobariškega muzeja 1. svetovne vojne; spodaj s častnimi stražarji vojnega pokopališča Notre Dame de Lorette
NABREŽINA
Danes prihod 20 mirovnih
pohodnikov
V Nabrežini pričakujejo danes pozno popoldne prihod skupine kakih 20 udeležencev mi-rovniškega pohoda Jorsala. Udeleženci so ob stoletnici prve svetovne vojne startali iz belgijskega Ypresa, mesta po katerem je dobil ime zloglasni plin, s katerim so hipoma ubijali na tisoče vojakov v prvi vojni. V zadnjih dneh so se pomikali po Soški fronti in Krasu, nocoj bodo prespali v šolski telovadnici v Nabrežini, kjer jih bo jutri ob 9.30 sprejel župan. Pot jih bo nato vodila skozi Trst in Dolino v smeri Sarajeva in vse do končnega cilja v Istanbulu.
Prav ob nedavnem srečanju za mir v Sarajevu so tržaški mi-rovniki odbora Danilo Dolci navezali stik z organizatorji pohoda in jim s pomočjo tukajšnjih krajevnih uprav organizirali postanek na Tržaškem. Namen pohoda, ki ima uradno podporo Sveta Evrope in mednarodnega združenja županov za mir Majors for Peace, je spletati niti dialoga med ljudmi različnih narodnosti in prepričanj ter s tem krepiti medkulturni dialog v Evropi.
Vendarle večjezična tabla
Dvojezični naziv Občine Devin-Nabrežina, ki je svoj čas pobudi odrekla pokroviteljstvo
Združenje Lions club iz devinsko-nabrežinske občine je na devinskem gradu namestilo novo večjezično tablo (italijanščina, slovenščina, angleščina in nemščina) v spomin na vse padle v prvi svetovni vojni. Tabla nadomešča prejšnjo, na kateri je bila italijansko-slovenska dvojezičnost zelo pomanjkljiva. Zaradi tega je Občina Devin-Nabrežina pobudi odrekla pokroviteljstvo.
Glavni pobudnik table je italijansko-slovenski odbor
Lions klubov severnega Jadrana. Tablo so nameravali sprva namestiti na športnem igrišču v Vižovljah, zaradi odklonilnega stališča občinske uprave so se nato odločili za devinski grad. Občinski odbornik Andrej Cunja je pobudnikom sporočil, da je Občina pripravljena podpreti pobudo z lastnim pokroviteljstvom in dovoliti namestitev table na občinski lastnini, a tabla mora zadostiti določilom občinskega statuta o dvojezičnosti.
GLASBA - Jutri na tržaškem Velikem trgu
Guča »u gradu«
Bojan Ristic orkestar
Zvok srbskih trobent bo jutri od 19.ure dalje odmeval med zgodovinskimi palačami tržaškega mestnega središča na enkratnem večeru, ki ga društvo Drugamuzika v okviru festivala Guča na Krasu 2014 prireja v sklopu poletne pobude občine Trst Serestate.
Festival pričakuje vse privržence divjih balkanskih ritmov prihodnji teden od 17. do 19. julija v Repniču in v Bri-ščikih z vrhunskimi skupinami, ki bodo ponujale potovanje med folk preteklostjo in rock sedanjostjo držav balkanskega in sredozemskega območja, še prej pa bo podaril »pokušnjo« energetske zabave na trgu pred opernim gledališčem Verdi in v okoliških ulicah mestnega salona. Protagonista balkanskega žura »u gradu« bosta dva trobilna ansambla, ki vsak na svoj način predstavljata najbolj pristno tradicijo srbskih trubačev. Po uvodnem, tržaškem pozdravu plesne folklorne skupine društva Vuk Karadžič, bo ob 21.00 stopil na glavni oder orkester Bojana Ri-stica, ki je eden od zlatih nagrajencev srbskega legendarnega festivala v Guči, kjer je leta 2004 prejel nagrado kot Zlata trobenta, leta 2008 pa s svojimi glasbeniki osrednjo nagrado kot najboljši orkester festivala. Orkester je prejel tudi druge glavne in posebne nagrade na raznih izvedbah referenčnega festivala in
tekmovanja ter je redni gost festivalov v državah bivše Jugoslavije in v drugih evropskih državah, kjer je sodeloval z mednarodno priznanimi pop zvezdniki kot je Magnifico. Kontaminacije z različnimi zvrstmi niso tuje skupini, ki je posnela popevke in videospote tudi z drugimi protagonisti pop scene. Večkrat je sodelovala tudi pri velikih koncertnih dogodkih Marie Serifovic. Bojan Ristic se je rodil v družini glasbenikov, ki so se odlikovali predvsem kot bobnarji. On pa je pri sedmih letih že prijel za trobento in se je kot najstnik uveljavil kot eden od najbolj obetavnih srbskih trobentačev. S svojim bendom je prepotoval Evropo in se je pogosto pojavil tudi na slovenskih odrih, kjer je postal zelo priljubljen.
Ob koncertu Bojana Ristica in njegovega orkestra bo glasba trobent zaob-jela mestno središče tudi s tradicijo potujoče muzike, saj bodo srbski trubači srečali tržaško publiko v okolici Velikega trga, kjer bo barvito zazvenela glasba rednega gosta kraškega festivala, neutrudnega romskega orkestra Elvisa Baj-ramovica. Ob koncertih bodo na krajih nastopov na voljo informacije o vseh koncertih festivala Guča na Krasu, za katere se je predprodaja odprla prejšnji teden. Balkanski žur v Trstu pa bo s prostim vstopom.
9
Četrtek, 10. julija 2014
/
GLOSA
Spacal
Jo2e Pirjevec
Z umetnostjo Lojzeta Spacala sem se prvič srečal kot petnajstletnik, ko sem obiskoval prvi razred slovenskega klasičnega liceja »France Prešeren« v Trstu. Naš profesor slovenščine je bil takrat, sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, mladi Pavle Merku, ki pri pouku ni govoril samo o slovnici in literaturi, temveč tudi o glasbi, o etnogra-fiji in o likovni umetnosti. Nekega dne je predlagal, da si gremo ogledat Spacalovo razstavo, ki so jo odprli v prostorih slovenske levičarske organizacije SKGZ v Ulici sv. Frančiška.
Ker me je v nižji srednji šoli navdušil za likovno umetnost drug izjemni profesor, August Černigoj, sem se pridružil skupinici, ki jo je v popoldanskih urah Merku vodil na obisk razstave. Od tistega dogodka mi ostaja v spominu samo ena umetnina, ki me je močno pretresla: lesen, trideset ali štirideset centimetrov visok kip, naslovljen nekako tako kot »večno mesto«. Šlo je za dve pi-ramidasti strukturi, ki sta bili na konicah spojeni v celoto in na stranicah poslikani z okenci in vrati kot nekakšen urbani konglomerat. Merku nam je razložil, da gre za verzijo starodavnega simbola, ki predstavlja vesolje in me je s svojo interpretacijo tako prevzel, da sem se v Spacalovo umetnino naravnost zagledal. Še danes jo imam živo pred očmi in ne vem, ali sta me v poznejših letih še kakšna slika ali kip tako očarala kot tista slika in kip obenem, čeprav sem vnet obiskovalec muzejev, likovnih razstav in tudi zbiralec umetnin.
Spacal je bil v Trstu tako ustvarjalna osebnost, da ga tudi italijanski del mesta kljub odklonilnemu, da ne rečem sovražnemu odnosu, ki ga je imel do vsega, kar je bilo slovensko, ni mogel ignorirati. Naslednja razstava, ki se je spominjam, verjetno iz srede šestdesetih let, je bila organizirana v prestižnem muzeju Revoltella in je vzbudila veliko pozornost. Za nas Slovence, ki smo bili še vedno povdrženi močnemu psihološkemu pritisku, je bila pravi balzam, saj se je prvič zgodilo, da je nekdo iz naših vrst doživel potrditev in priznanje vsega mesta. Od svoje začetniške plače sem takrat odtrgal kar nekaj denarja, da sem kupil kolekcijo malih grafik, ki so bile zbrane v lično črno škatlo in so bile podpisane. Namesto, da bi tisto dragoceno kolekcijo, ki je predstavljala srž umetnikovega dela, ohranili v celoti, smo v poznejših letih posamezne liste uokvirili, jih obesili po stenah ali darovali prijateljem, tako da se je razpršila.
Prve originalne Spacalove grafike sem kupil šele sredi osemdesetih let, ko sem že predaval na tržaški univerzi. Takrat je mene in kolego Elia Api-ha, odličnega zgodovinarja Trsta v 20. stoletju, povabil na ljubljansko filozofsko fakulteto Vasilij Me-lik. Ne spominjam se več, o čem sva govorila, dobro pa se spominjam, da sva bila nekoliko omamljena, ker nama je Melik pred oredavanjem obilno postregel v svojem kabinetu z slivovko, ki jo je imel vedno pri roki. Kakor se je spodobilo za socialistične čase, sva za nastop in za potne stroške takoj dobila plačilo, ki ni bilo prav skromno. Ko sva se vračala, se je Apih spraševal, kaj storiti s ti-
stimi dinarji, o katerih sva vedela, da bodo kmalu izgubili na vrednosti zaradi inflacije, ki je takrat rušila jugoslovansko gospodarstvo. Ker je bil tudi sam strasten zbiralec umetnin, je menil, da je najbolje, če denar takoj vnovčiva in greva k Spa-calu v Škrbino ter kupiva kakšno njegovo grafiko. Tako sva na poti domov zavila v to očarljivo kraško vas, kjer je umetnik imel eno od svojih rezidenc in se znašla pred ogromnim lesenim porto-nom, za katerim se je širil tipični od visokega zidu obkroženi in zastraženi borjač. Trkala sva, zvonila, čakala in že obupavala, da ni nikogar doma.
Ko sva bila že na tem, da poparjeno odide-va, se je porton odprl in pod mogočno kamnito kolono se je pojavil hišni gospodar. Stopila sva v njegov magični svet. Hiša sama, stara kraška bajta, je bila z majhnimi barvnimi posegi spremenjena v očarljivo umetnino. Spacala sem takrat prvič dojel kot človeka, ki razume svojo ustvarjalnost pred-sem kot obrtništvo, tako kot so ga razumeli pred-renesančni umetniki. V njem ni bilo nič oholega, nič genialnega, nič ekstavagantnega, nič ekstro-verznega ali bohemskega, kakor je to znal biti na primer Černigoj. Pokazal nama je svoj atelje z lesenim strojem za tiskanje grafik in nama razložil proces dela, kakor bi to lahko storil mizar ali kovač. Seveda sva se z Apihom znebila svojih dinarjev in odšla vsak z dvema grafikama, za katere nisva dobila popusta, ker je Spacal kot dober obrtnik znal ceniti svoje delo.
V naslednjih letih sem Spacala še pogosto doživljal, saj se je rad udeleževal naših tržaških kulturnih in političnih prireditev, čeprav na njih ni nikoli nastopal ali se kakorkoli izpostavljal. Nekoliko sem mu zameril ob aferi, ki je leta 1975 izbruhnila zaradi Kocbekovega intervjuja, ki sta ga ob pesnikovi sedemdesetletnici izdala Boris Pahor in Alojz Rebula. Kot znano, je takrat Kocbek prvič odkrito spregovoril o povojnih pobojih in jih ožigosal, ker je zbudilo v Sloveniji pravo gonjo proti njemu in proti obema tržaškima pisateljema. Med tistimi, ki so finančno podprli izid Kocbekovega zbornika, je bil tudi Spacal, ki pa z oporečniško vsebino intervjuja ni bil seznanjen. V polemiki, ki je sledila, se je od publikacije distanciral, čeprav ga je Pahor javno vabil, naj stopi na njegovo in Re-bulovo stran. Je to storil, ker je imel dve hiši v Sloveniji, kakor je namignil eden od obeh avtorjev? Težko rečem. Moram pa povedati, da se ni obotavljal, ko sem ga nekaj mesecev pred njegovo smrtjo prosil, naj dovoli, da uporabim eno njegovih grafik na naslovni strani Zgodovine Slovencev v Italiji, ki sem jo napisal skupaj z Milico Kacin Wo-hinz in izdal pri beneški založbi Marsilio, čeprav je vedel, da knjiga zaradi svoje denunciacije fašizma pa tudi demokrščanskega povojnega režima marsikomu ne bo všeč.
Po svoji prevratniški mladosti se je Spacal v zrelih leti umaknil v svoj svet in upesnjeval Kras z likovno govorico, ki je presegala trenutno politično danost. Ostal je Slovenec, a obenem su-blimiral slovenstvo, ki je v njegovih delih dobilo univerzalne razsežnosti.
BRUSELJ - Evropska svobodna zveza
Korzičan Francois Alfonsi nov predsednik EFA
Korzičan François Alfonsi, bivši evropski poslanec in član stranke Partitu di a Nazione Corsa (PNC) je novi predsednik Evropske svobodne zveze (EFA - European Free Alian-ce), ki na evropski ravni združuje politične stranke in gibanja narodnih manjšin in avtonomističnih skupin. Do izvolitve je prišlo na zadnjem izrednem zasedanju odbora Zveze, ki je potekalo 8. julija v Bruslju, potem, ko je odstopil dosedanji predsednik Eric Defoort. Na istem zasedanju je EFA zaupala vodenje financ predstavnici baskovske stranke (EA-Bas-que Country) Loreni Lopez de Lacalle.
EFA Bureau (izvršni odbor) se je zahvalil bivšemu predsedniku Ericu Defoortu, ki je zvezo vodil od leta 2010. Defoort bo v EFA Beureaju še naprej zastopal stranko N-VA (Flamci) iz Belgije.
F. Alfonsi
V 33-letnem delovanju Evropske svobodne zveze se je na predsedniškem mestu prvič znašel predstavnik Korzov, ki se je v prejšnjem mandandatu v Evropskem parlamentu veliko prizadeval za pravice Korzike ter narodnih manjšin v Franciji in Evropi. Veliko pozornosti je namenil tudi ogroženim jezikom na evropski celini. Sedanja evropska poslanca Evropske svobodne zveze Ian Hudghton (SNP - Škotska) in Jill Evans (Plaid Cymru - Walles) sta novega predsednika Alfonsija označila kot graditelja mostov in politika z dolgoročno strategijo, ki bo gotovo popeljal Zvezo do novih zmag.
Načelnik svetniške skupine EFA v Evropskem parlamentu Josep-Maria Terricabras (ERC - Katalonija) je podčrtal, da bodo poslanci v tesnem sodelovanju z Zvezo in z njegovim novim vodstvom.
VREME OB KONCU TEDNA
Danes glavnina poslabšanja, od jutri več sonca in topleje
Darko Bradassi_
Otoplitvi in povečini sončnemu vremenu v minulem koncu tedna je od torka po pričakovanjih sledila ohladitev z večjo spremenljivostjo in občasnimi padavinami. Negativni val, ki se bo sicer zaključil v prihodnjih dneh, ko bo ob okrepitvi subtropskega anticiklona na vrsti novo obdobje bolj stanovitnega in toplejšega vremena, pa bo dosegel svoj višek ravno danes, ko bo naše kraje dosegel najhladnejši zrak v letošnjem poletju in bo prišlo do novega poslabšanja. Anticiklon namreč sega do skrajnega evropskega severa, po njegovem vzhodnem robu pa se proti nam spušča za ta čas hladen severni zrak.
Naše kraje bo danes zajela solidna hladna fronta, ki prinaša precejšnje količine padavin, za njo pa se bo s severovzhodnimi vetrovi ozračje še dodatno ohladilo. Če je radiosonda še v torek opolnoči pred poslabšanjem na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila temperaturo 16 stopinj Celzija in je bilo ozračje v povprečju za dobre 3 stopinje Celzija toplejše od dolgoletne normalnosti, je včeraj opolnoči na isti višini namerila 9,8 stopinje Celzija, danes pa pričakujemo, da se bo živo srebro vedno na višini 1500 metrov spustilo do okrog 7 stopinj Celzija ali morda prehodno še malo nižje. To bo najnižja vrednost v letošnjem poletju doslej, ozračje je bilo zadnjič tako sveže prve dni junija. Temperatura bo prehodno za okrog 6 stopinj Celzija nižja od dolgoletne normalnosti. Najvišje dnevne temperature povečini ne bodo presegale 20 stopinj Celzija, čez dan pa bo zapihala tudi zmerna burja, zato bo občutek ohladitve še nekoliko večji.
Sosledje vremenskih sprememb se bo vsekakor nadaljevalo že v prihodnjih dneh, ko se bo znova začel krepiti subtropski anticiklon in se bo povečala stanovitnost. Prišlo bo do nove postopne otoplitve, ki bo občutnejša zlasti sredi prihodnjega tedna in v drugi polovici.
Letošnje poletje so doslej zaznamovale pogoste in občutne povečini kratkotrajne spremembe z

otoplitvami in ohladitvami. Dovolj, da pomislimo, da se je živo srebro na višini 1500 metrov v prostem ozračju v dobrem mesecu že skoraj dotaknilo meje 20 stopinj Celzija, to je temperature, ki jo navadno beležimo med vročinskimi vali, kar se je zgodilo 12. junija, danes pa na isti višini pričakujemo le 7 stopinj Celzija, to je temperaturo, ki bi bila v normalnosti sredi oktobra. Ničta izoter-ma pa je že bila na višini 4400 metrov in se je spustila najnižje do 2400 metrov.
S hladnejšim in bolj nestanovitnim severnim zrakom bomo dokončno obračunali šele v začetku prihodnjega tedna, vremenska slika pa bo že od jutrišnjega dne postopno bolj umirjena in iz dneva v dan toplejša. Jutri bo že precej jasnine, v soboto in nedeljo, ko bo severovzhodnik oslabel, pa bo več sončnega vremena zlasti v dopoldanskih urah in ob morju, medtem ko bo v popoldanskih zlasti v goratem svetu nastajala kopasta oblačnost in iz nje posamezne plohe in nevihte, ki se bodo nato ponekod spustile do nižin in do morja.
V prihodnjem tednu se bo postopno okrepil subtropski anticiklon in bo iz dneva v dan več sončnega vremena ob višjih poletnih temperaturah.
Na sliki: nad Alpami se zadržuje vremenska fronta, od severovzhoda bo pritekal hladnejši in bolj nestanoviten zrak
KOBARID - Danes odprtje razstave
Ženske in vojna
Vodja projekta je tržaška zgodovinarka Marta Verginella
/^t Iitvbm i j'.r ft,t flïrmtfi* nraräicr
Q¿03 a y 14 - p OI Q¿ A j ¿ K N s K NA P k KïïV EC E R. VOj N K
vítrmk. 11', juli|ii ;iM i. "1. IS, uri
h |HiKriiiinh í 'wjiH^.r .-]■ iiinl k i|j Ihm milu v ^iwàpja , i irfpirfk rv.i H, L Jjjiiil.
A!-■.-■¡■.i a v ií_r ^njpour il." ¿X f. iwrl- .;_i - ¡•■■x. ^ « jiía^'-ih- j/j j1.1 j rjv f.iuivr;/* J .iiVuiil jü f-tfiiiunj ■ rV'.'.Yr.ii 7.1 i''iV/ miru c-î'avMâstn
KOBARID - V prostorih ustanove Fundacija Poti miru v Posočju v Kobaridu (Gregorčičeva 8) bodo danes ob 18. uri odprli dokumentarno razstavo z naslovom 1914-Položaj žensk na predvečer vojne. Razstavo sta pripravili Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju, vodja projekta je tržaška zgodovinarka Marta Ver-ginella, sodelujoče institucije so Narodni muzej, Muzej za novejšo zgodovino Slovenije, Znanstveno raziskovalno središče SAZU-ja ter Kobariški muzej.
Pri strokovni pripravi in izboru gradiva so, poleg Marte Verginella, sodelovale še Ana Cergol Paradiž, Urška Strle, Kornelija Aljec, Irena Selišnik in Petra Testen. Razstavo bo odprl slovenski kulturni
minister Uroš Grilc. Za prevode je poskrbel Igor Jo-gan, oblikovalec je Matic Leban.
Množični odhod moških na bojišča je prisilil ženske, da so prevzele nove odgovornosti in zadolžitve tako v domačem kot v poklicnem in javnem okolju. Kot družinske matere in hčere so si morale poiskati nove vire preživetja zunaj doma ali pa prevzeti vodstvo domačih podjetij in kmetij. V neposredni bližini bojišč so se kot vojne begunke umikale z ostarelimi in otroki v varnejše kraje monarhije. Daleč od bojišč pa so delovale tudi kot vojne agitatorke, navdušene podpornice lastne vojske, a tudi vohunke in protestnice, predvsem pa kot dobrodelne vojne dame, je o razstavi med drugim zapisala prof. Verginella.
1 0 Četrtek, 10. julija 2014
KULTURA
/
RIM - Pobuda slovenskega veleposlaništva in Slovenskega filmskega centra
Festival mediteranskega filma se bo poklonil Karpu Godini
Drevi še dokumentarni film Matjaža Ivanišina - Med kratkimi filmi delo Katarine Morano
Slovensko veleposlaništvo v Italiji skupaj s Slovenskim filmskim centrom tudi letos sodeluje na 20. festivalu mediteranskega filma MedFilm Festival, ki se bo končal jutri v Domu filma (Casa del cinema) v Rimu. Na festivalu, na katerem sodeluje 35 držav, se je Slovenija predstavila z enim celovečernim, enim dokumentarnim in dvema kratkima filmoma. V mednarodnem natečaju dokumentarnega filma se za nagrado poteguje film "Karpopotnik" v režiji Matjaža Iva-nišina, v sekciji Med20, s katero se festival poklanja uveljavljenim režiserjem evro-mediteranske kinematografije, pa bo poleg francoskega Paula Vecchialija, maroškega Daouda Aoulad- Syada in palestinskega Hanyja Abu-Assada nocojšnji večer posvečen tudi znamenitemu slovenskemu režiserju, direktorju fotografije in montažerju Karpu Godini.
V uradnem izboru mednarodnih dokumentarnih filmov, ki je letos že četrtič pod kuratorstvom italijanskega režiserja Gianfranca Pannoneja, se bo med 10 izbranimi filmi, za katere je značilen avtorski ironični pogled, za nagrado Open Eyes potegoval slovenski dokumentarni film Karpopotnik (Karpotrot-ter) v režiji Matjaža Ivanišina, posvečen velikemu mojstru podobe. Ivanišinov dokumentarec, v katerem potuje s kamero po poteh, po katerih je pred štiridesetimi leti potoval 28-letni Karpo Godina, je med drugim aprila gostoval tudi na newyorškem filmskem festivalu Tribeca in maja na festivalu češkega filma v Plznu.
Zvečer bosta v družbi slavnega režiserja Godine, sicer lanskoletnega prejemnika najpomembnejšega priznanja slovenskim filmarjem Badjurove nagrade, na ogled njegov celovečerni film Splav meduze, ki je leta 1980 prejel nagrado kraljevskega filmskega arhiva Belgije, in kratki film Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu, Litany of Happy People, 1971).
Njegov prvenec v celovečernih filmih Splav meduze kot fikcija zgodovinskega trenutka odpira vpogled v avantgardo, barviti Zdravi ljudje za razvedrilo, ki predstavljajo minimalistično in ironično razglednico Jugoslavije, pa so mu prislužili prvo "črno piko".
V mednarodni natečaj kratkih filmov je bil uvrščen še en slovenski film, in sicer kratki film Kam (Where) mlade scenaristke in režiserke Katarine Morano o naključnem srečanju dveh žensk različnih generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vprašanji življenja in smrti ter skupaj preživita dan. Film je bil na ogled 8. julija, poteguje pa se za nagrado Methexis.
Karpo Godina, ki je svojo filmsko pot začel že na
Prizor iz filma Splav Meduze režiserja Karpa Godine, ki ga bodo drevi predvajali v Rimu
začetku šestdesetih let minulega stoletja, velja za edinstvenega avtorja predvsem zaradi neusahljive želje po raziskovanju filmske
poetike in tehnike. Poleg njegovih celovečercev Splav eduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj, ki predstavljajo danes klasiko slovenskega in jugoslovanskega filma, je javnost in politiko razburjal s kratkimi filmi. Njegov opus zaznamujejo pomenljiva zgodovina, edinstvena estetika, svoboda in pogum, avtor pa v njem raziskuje tudi kompleksno razmerje med zvokom in podobo. Njegova retrospektiva filmov je bila prikazana tudi v Evropski prestolnici kulture - Maribor 2012.
ZLATNIK POEZIJE
Letošnji dobitnik Tone Kuntner
Letošnji prejemnik zlatnika poezije je pesnik Tone Kuntner. Nagrado za obsežen pesniški opus ter za žlahtni prispevek slovenski literaturi in kulturi mu bodo izročili na prireditvi ob podelitvi Ve-ronikine nagrade, ki bo 26. avgusta na Starem gradu v Celju.
Letošnji, deseti zlatnik poezije gre v roke Kuntnerju, ki je večino svojih pesmi posvetil zemlji ter ob njej domačiji, ljubezni, domovini. Kuntner, ki je lani praznoval 70. rojstni dan, je bil sicer po poklicu igralec. Pesmi je začel objavljati leta 1966 (Vsakdanji kruh), sam pa je med pesniškimi zbirkami ob lanskem jubileju izpostavil delo O domovina iz leta 1994, za katero si je naslov sposodil pri Cankarju. Ob 10. obletnici osamosvojene Slovenije je izdal zbirko Mati Slovenija, lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla še tretja zbirka z domovinsko tematiko Podorane sanje. Kot je na takratni predstavitvi zbirke dejal avtor spremne besede Aleksander Zorn, so pesnikovi toni v njej nekoliko temnejši.
Kuntner se kot pesnik vedno znova vrača k vprašanjem zemlje in vraščenosti z njo, zanj pa je značilna tudi subtilna ljubezenska lirika. Objavil je več kot 20 pesniških zbirk. Njegove pesmi so izšle tudi v več tujih jezikih. Za svojo poezijo je prejel več nagrad, med njimi leta 1970 nagrado Prešernovega sklada. (STA)
KNJIŽNI PRVENEC - Avtorica s Kontovela
Zbirka pesmi in mandal Katarine Jeretin Ferluga
V prostorih knjigarne Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani, kjer se je zbralo lepo število ljudi, so v prejšnjih dneh predstavili knjižni prvenec Katarine Jeretin Ferluga, ki že dolgo let živi in ustvarja na Kontovelu. Knjiga z naslovom Narisala sem pesem zate je zbirka petdesetih pesmi in petdesetih man-dal, ki jih je avtorica naslikala na svilo in so nastajale ob pesmih, s katerimi se ujemajo. Knjiga je nastala v sozaložbi Celjske Mohorjeve družbe in založbe Župnijskega zavoda Dravlje. »Te mandale so simboli, ki morajo v bralcu oziroma opazovalcu slike vzbuditi razmišljanje; v sebi nosijo občutek cikličnosti in simbole, ki lahko vsakemu pomenijo nekaj svojega«, je povedala avtorica, s katero sta se pogovarjala direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel in predstavnik Župnijskega zavoda Dravlje, drugače župnik in misijonar Jože Kokalj.
Mandale in poezije so nastajale sproti in se skorajda dopolnjujejo, avtorica pa je črpala navdih predvsem v svojih potovanjih - njena družina se je
namreč v njenih otroških, gimnazijskih in mladih letih veliko selila v razne kraje po svetu. Jeretinova sicer piše in slika že od mladih let; njene slike na svilo, ki so nastale pred mandalami, se dotikajo predvsem otroške tematike, v slikanju mandal pa se je osredotočila na sliko, ki je lahko primerna za vse. Njene mandale navidez ne izgledajo kot klasične budistične in hinduistične mandale, ki so sestavljene iz kombinacije med seboj povezanih geometričnih oblik, barv, figur, likov in simbolov, saj črpa navdih predvsem v simboliki slovenske pokrajine. »Rečem jim mandale, ker imajo namen odkrivati duhovni svet in iskati pot do sebe. Tako kot pesem, ko jo preberemo, pusti v nas nek občutek, čustvo ali misel, je enako z mandalo, le jezik je slikoven. To je moj način posredovanja; bere, gleda ali občuti pa lahko to knjigo vsak na svoj način«, je povedala avtorica. Za glasbeno točko sta poskrbela mlada glasbenika, brata Aljaž in Lenart, učenca glasbene šole v Ljubljani.
KONCERT - 16. julija
Deep Purple in Gibonni v Hali Tivoli
Veliki rock koncert legendarne britanske zasedbe Deep Purple in hrvaškega glasbenika Gibonnija, ki bi prihodnji teden moral odmevati na Kongresnem trgu, so organizatorji prestavili v Halo Tivoli. Veliki oder tivolske dvorane si bodo delili na napovedani datum, 16. julija. Že kupljene vstopnice veljajo tudi za novo lokacijo. Organizator, podjetje MIFI, je koncert prestavil v Tivoli zaradi velikega povpraševanja po sediščih na Kongresnem trgu, ki jih ne morejo zagotoviti, pa tudi zaradi spremenljivega vremena, so sporočili. Obiskovalci bodo tako lahko izbirali med stojišči v parterju ali pa si bodo izbrali sediš-če na tribuni.
Deep Purple se bodo v Ljubljani ustavili v sklopu aktualne turneje Now What. Skupina, ki je bila skupaj z Led Zeppelin in Black Sabbath okronana za "nesveto trojico hard rocka in heavy metala", kljub ne več rosnim letom svojih članov ne počiva. Pri založbi Universal Records so 19. maja izdali na novo masteriziran kultni album Made in Japan, ki so ga posneli v treh poletnih nočeh daljnega leta 1972 na Japonskem.
Eden najuspešnejših hrvaških glasbenikov se po napovedih organizatorjev intenzivno pripravlja na srečanje z Deep Purple, zaradi katerih je v rani mladosti zamenjal klavir za električno kitaro. Gibonni je bil po njihovih trditvah povabila, da si bo oder delil s svojimi idoli, neizmerno vesel, saj je bila prva skladba, ki se jo je naučil igrati na kitari, ravno Smoke on the Water. (STA)
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Mai cosi vicini
Režija: Rob Reiner
Igrajo: Diane Keaton, Michael Douglas, Fran-kie Valli in Paloma Guzman ZDA 2014 Ocena: ★★★★
Oren je velik egocentrik, lepotec, ki se poklicno ukvarja s prodajo hiš in terenov in je vse do nedavnega veljal za najboljšega prodajalca nepremičnin celotnega Fairfielda. Njegov super ego pa doživi hud udarec, ko ne uspe prodati, kot bi si želel, sanjske vile, v kateri je do nedavnega živel s pokojno ženo.
Ameriška ekonomska kriza in padec vrednosti namreč vplivata tudi na njegov trgovski talent. Orena to precej moti in tudi zato se depresiven zateče v obmorski stanovanjski blok, katerega lastnik je seveda prav on. V stanovanjih ob njegovem živi vrsta najemnikov, ki Orena sicer bolj malo trpijo, saj je se z njimi vedno vedel zelo antipatično in neprijazno. Ko mu nekega dne sin Luke pusti v varstvo malo hčerkico Saro, se Oren spoprijatelji z eno od sosed: prikupno Leah, ki je tako kot on pred nedavnim izgubila moža, za katerim še vedno zelo žaluje. Leah in Oren se tako v imenu male Sare zelo približata. Še več, med njima vzklije prijateljsko čustvo, ki ju prisili, da na življenje pogledata tudi z bistveno večjim optimizmom.
Rob Reiner, avtor kultnega dela When Harry met Sally (Harry ti presento Sally), je tako še enkrat zadel v črno s filmom, ki spet pripoveduje o čustvih s pomočjo prijetne komedije. Douglasova vloga bi na začetku morala pripasti Jacku Nicholsonu, ki bi prav gotovo ne razočaral in kvečjemu še enkrat potrdil talent, ki smo ga spoznali v podobnih filmih. A to je tokrat storil tudi Michael Douglas, ki se je ob Diane Keaton odlično izkazal in še enkrat izpričal izredno komično žilico. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 10. julija 2014
1 1
IZRAEL - Medtem ko Hamas izstreljuje rakete na izraelsko ozemlje
Več kot sto letalskih napadov na Gazo
GAZA / JERUZALEM / RAMA-LA - Izrael bo še dodatno okrepil napade na gibanje Hamas na območju Gaze in palestinski borci bodo za svoje rake-tiranje Izraela »plačali visoko ceno«, je po pogovorih z izraelskim varnostnim vrhom včeraj zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem Izrael obtožil, da v Gazi izvaja »genocid«.»Odločili smo se, da še dodatno okrepimo napade na Hamas in na teroristične organizacije v Gazi (...) Vojska je pripravljena na vse možnosti (...) Hamas bo plačal visoko ceno za streljanje raket na izraelske državljane. Varnost državljanov Izraela je prva in glavna,« so sporočili iz Netanjahujevega kabineta.
V nasilju v zadnjih dveh dneh je bilo po podatkih reševalnih služb ubitih že skupno 43 Palestincev, več kot 370 je bilo ranjenih. Med ubitimi naj bi bilo devet otrok in šest žensk ter vsaj en skrajnež. Vsaj štirje izraelski napadi naj bi v celoti zgrešili svoje tarče, saj so terjali le življenja žensk in otrok.
Pripadniki Hamasa so medtem na izraelske cilje izstrelili skupno kakih 165 raket. Nekaj jih je doseglo Tel Aviv in Jeruzalem ter celo mesto Hadera, ki je od Gaze oddaljeno več kot 100 kilometrov. Številne rakete sicer prestreže izraelski protiraketni sistem Železna kupola (Iron Dome).
Izraelska vojska je medtem na območju Gaze včeraj izvedla več kot sto letalskih napadov. Izraelska letala so tako v dve dneh operacije Zaščitni rob (Protective Edge) bombardirala skupno že kakih 550 različnih ciljev na območju Gaze.
Kljub temu v Hamasu očitno niso pripravljeni odnehati. Kot je včeraj povedal visoki predstavnik gibanja Osama Hamdan, so sicer v stikih z izraelsko stranjo, a ta ni zainteresirana za pogovore o prekinitvi ognja, ampak od njih zahteva predajo, na kar pa niso pripravljeni. Zatrdil je, da bodo na izraelsko eskalacijo ustrezno odgovorili.
Abas je Izrael včeraj obtožil, da s svojo vojaško operacijo na območju Gaze izvaja »genocid«. «To je genocid - pobijanje celotnih družin je genocid Izraela nad našim palestinskim narodom,« je na kriznem srečanju palestinskega vodstva v Ramali ocenil Abas.
Kot je še nadaljeval, smo priča »vojni proti celotnemu palestinskemu narodu in ne proti določenim frakcijam«. Izrael po njegovih besedah »ne brani samega sebe, ampak brani judovske naselbine, svoj glavni projekt«. Napovedal je, da se bodo »proti izraelski agresiji in prelivanju palestinske krvi« borili na več načinov - med drugim s pogovori z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem in z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom.
Egipt je sicer včeraj pozval tako Izrael kot Hamas, naj končata spiralo nasilja. A obenem je zavrnil upanje Palestincev, da bi lahko Kairo posredoval v konfliktu. Kot so jasno sporočili z egiptovskega zunanjega ministrstva, »me-diacije ni«, so pa diplomatska prizadevanja Egipta usmerjena k takojšnji ustavitvi izraelske agresije in končanju obojestranskega nasilja.
Egipt je poleg Jordanije edina arabska država, ki je z Izraelom podpisala mirovno pogodbo. To se je zgodilo leta 1979, Egipt pa je takrat tudi postal prva arabska država, ki je uradno priznala judovsko državo. Oblasti v Kairu so tako že večkrat odigrale ključno vlogo pri posredovanju med Hamasom in Izraelom.
V nasilju v zadnjih dveh dneh je bilo po podatkih reševalnih služb ubitih že skupno 43 Palestincev, več kot 370 je bilo ranjenih.
ansa
Oba kandidata razglasila zmago
DŽAKARTA - V Indoneziji so včeraj potekale najbolj napete predsedniške volitve od konca diktature leta 1998, napeto pa bo očitno še naprej, saj sta oba kandidata razglasila zmago. Neuradni izidi vzporednih volitev sicer kažejo, da je guverner Džakarte, reformist Joko Widodo, v prednosti pred nekdanjim generalom Prabo-wom Subiantom.Widodo, prvi resni predsedniški kandidat brez povezav z diktatorjem Suhar-tom v danes tretji največji demokraciji na svetu, je zmago razglasil, ko so zanesljive jav-nomnenjske agencije pokazale, da je v med štiri in petodstotni prednosti.
A le malo za njim je zmago razglasil tudi Prabowo, ki je priznal kršitve človekovih pravic v času Suharta, bil pa je tudi njegov zet. Kot je dejal, so instituti za spremljanje javnega mnenja, ki jih je uporabljala njegova volilna ekipa, pokazali, da sta sam in njegov podpredsedniški kandidat Hatta Rajasa »prejela podporo in mandat indonezijskega ljudstva«.
VATIKAN - Na čelo s škandali zaznamovane ustanove imenovan Jean-Baptiste de Franssu
Novo vodstvo za banko IOR
VATIKAN - S škandali zaznamovana vatikanska banka je včeraj v skladu z napovedmi dobila novo vodstvo. Na njeno čelo so imenovali Francoza Jeana-Baptista de Franssuja, ki bo nasledil Nemca Ernsta von Freyberga. Imenovanje Franssuja je del obsežne reforme banke, del katerega je tudi nov organ za upravljanje premoženja. Von Freyberga je na čelo banke z uradnim imenom Institut za verska dela (IOR) tik pred odstopom imenoval še prejšnji papež Benedikt XVI. Funkcijo je opravljal zgolj 16 mesecev, v tem času pa so v banki začeli operacijo, katere cilj je izkoreniniti sumljive transakcije.
Preverili so 18.000 odnosov s strankami in blokirali račune več kot 2000 strank, več sto drugih pa zaprli. V tej luči je banka lani zabeležila občuten upad dobička, saj je ta znašal zgolj 2,9 milijona evrov, kar je 83,7 milijona manj kot leta 2012, so v torek sporočili iz banke.
Avstralski kardinal George Pell,
Jean-Baptiste de Franssu (z leve) in njegov predhodnik Ernst von Freyberg
ansa
ki ga je papež Frančišek februarja postavil na čelo novega sekretariata za ekonomijo, je včeraj ob imenovanju 51-letnega Franssuja dejal, da je »naša ambicija namesto vira občasnih škandalov postati zgled finančnega
upravljanja«.
Franssu, ki je med drugim ustanovitelj podjetja za prevzeme in združitve Incipit, sicer pa katoličan s štirimi otroki, je pred novinarji izrazil zadovoljstvo, da bo lahko nadaljeval
UKRAJINA - Vodja upornikov Bolotov očita Kijevu izsiljevanje
Nove prekinitve ognja ne bo, vlada hoče kapitulacijo separatistov
KIJEV - Ukrajinska vlada je po vojaških uspehih proru-ske aktiviste na vzhodu države pozvala h kapitulaciji. Kot je v torek poudaril ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej, ne bo nove prekinitve ognja ali pogajanj, dokler »teroristi ne bodo položili orožja«. Možnost prekinitve ognja so včeraj izključili tudi separatisti. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v torek obiskal mesto Slavjansk, ki ga je znova zavzela ukrajinska vojska. Kot je dejal ob srečanju s tamkajšnjimi prebivalci, si Kijev prizadeva čim prej ponovno vzpostaviti oskrbo z energijo v mestu. Med nenapovedanim obiskom je še poudaril, da je pripravljen na dialog z uporniki, ki »bodo še danes položili orožje in bodo prosili za pomilostitev«.
Porošenko je v Slavjansku še izrazil upanje, da bo lahko kmalu obiskal tudi mesti Doneck in Lugansk, ki sta še v rokah pro-ruskih separatistov. Vojska skuša separatiste h kapitulaciji prisiliti z obleganjem, načrtuje pa tudi zaostrovanje ofenzive. Ukrajinska vojska je doslej več mest osvobodila z letalskimi napadi in obstreljevanjem, župan Donecka Aleksander Lukjašenko pa opozarja, da bi to v milijonskem mestu povzročilo katastrofo. Kot je
dejal, mu je Porošenko že obljubil, da Donecka ne bodo bombardirali.
Kijev separatistom očita nepripravljenost na pogovore. Kot je dejal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Danil Lub-kovski, se uporniki v preteklih dneh niso odzvali na nobeno povabilo na pogovore. Po njegovih besedah morajo pobudo za pogovore zdaj dati separatisti. Vodja upornikov Valerij Bolotov medtem Kijevu očita izsiljevanje. Eden od vodij separatistov Andrej Purgin pa je za včerajšnjo izdajo ruskega dnevnika Komsomol-ska pravda za zdaj izključil možnost prekinitve ognja.
Kot je poudaril, bi morali najprej vzpostaviti koridor za beg civilistov iz Donecka in Luganska, vlada v Kijevu pa bi morala po njegovem tudi pojasniti, kakšna bo usoda okoli 400 upornikov, ki jih zadržujejo kot talce. Ocenil je še, da bi morali predsedniku Porošenku soditi pred haaškim sodiščem za vojne zločine. Purgin se je še zavzel za to, da bi na vzhodu Ukrajine namestili več opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Po njegovih besedah potrebujejo na območju okoli 400 opazovalcev, med katerimi naj bi jih bilo 150 iz Rusije. (STA)
prizadevanja za transparentnost banke. »To vlogo vidim kot misijo,« je dodal.
Von Freyberg, ki je odprl pot novi fazi operacije pod vodstvom Franssuja, se je s položaja poslovil zaradi drugih obveznosti, saj se ni mogel v celoti posvetiti IOR. »Prav je, da IOR vodi strokovnjak za upravljanje premoženja, kar sam nisem,« je dejal Nemec.
Pell, ki dejansko upravlja funkcijo vatikanskega ministra za gospodarstvo, je medtem včeraj napovedal tudi vrsto ukrepov za izboljšanje ekonomskega upravljanja Vatikana. Poudaril je, da je vse spremembe odobril papež, ki je ob tem poudaril, da jih je treba uvesti hitro.
Ekipa finančnih strokovnjakov, med katerimi je bil ob ameriškem svetovalnem podjetju tudi Franssu, je od lanskega poletja, ko je Frančišek obljubil polno transparentnost vatikanskih financ, pripravljala teren za reforme.
Te po besedah avstralskega kardinala poleg IOR zadevajo tudi Upravo premoženja apostolskega sedeža (Apsa), ki je pristojna za nepremičnine in naložbe v državne obveznice, pa tudi vatikanski pokojninski sklad in oddelek za medije.
V okviru sprememb bodo premoženje IOR prenesli na novo osrednjo Vatikansko upravo za premoženje (Vam), medtem ko bo Apsa postala del finančnega ministrstva. Statut IOR naj bi po poročanju avstrijske tiskovne agencije
APA preoblikovali v prihodnjih treh letih in tako na novo določili aktivnosti banke.
Cilj je, da se banka osredotoči na finančno svetovanje in nudenje storitev duhovnikom, kongregacijam, škofijam in laičnim uslužbencem Vatikana. Še naprej bo delovala tudi kardi-nalska komisija za nadzor IOR. V petčlansko komisijo bodo vključili še zagrebškega kardinala Josipa Bozanica.
Vzpostavili bodo nov odbor za medije, ki ga bo vodil britanski politik Chris Patten. Z njim bodo skušali občutno privarčevati, Vatikan pa hkrati prilagoditi novim trendom, tako da bodo prednost pred radiem dobili Twitter in digitalni kanali. (STA)
12	Četrtek, 10. julija 2014	/
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA, NOVA GORICA, ŠEMPETER-VRTOJBA - Posvet EZTS Meja brez meja
Tri občine lahko stopijo na pot skupne prihodnosti
Združevanje Gorice, Nove Gorice, Šempetra in Vrtojbe ni neuresničljiv načrt, potrebni pa so trud, politična volja in pomoč stroke. To je bilo slišati na včerajšnjem posvetu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje v Gorici (EZTS GO) Meja brez meja. V dvorani Fundacije Goriške hranilnice je na ogled obsežni načrt, ki ga je ob pomoči 10 profesorjev in dveh izvedencev pripravilo 55 študentov goriške fakultete za arhitekturo. Raziskave so trajale devet mesecev, delo je koordiniral prof. Giovanni Fra-ziano, zdaj pa si lahko vsakdo ogleda, kako si arhitekti in urbanisti predstavljajo skupni razvoj omenjenih obmejnih mest. Na ogled so med drugim velika maketa ter posamezni arhitekturni načrti, ki zadevajo čezmejno urbanistično usklajevanje na devetih strateških območjih. To so: reka Soča in dolina Kor-na; železniška postaja z okolico; Prvomajska ulica in Kolodvorska pot; Rdeča hiša in Rožna dolina; nekdanje letališče Duca dAosta; oba tovorna terminala; Ul. Terza armata in Kromberk; bolnišnice; obmejni pasovi. Razstava bo na ogled do 3. avgusta od torka do nedelje med 16. in 19. uro.
Tesno povezana mesta
Med srečanjem, ki ga je vodila direktorica EZTS GO Sandra Sodini, je prof. Fraziano izpostavil, da predstavlja trojica obmejnih mest čudovito delavnico. »Delo je opravilo 55 sposobnih mladih, gre za multietnično in večjezično skupino študentov brez ideoloških predsodkov. Ne govorimo o neuresnič-ljivih načrtih, dovolj je, da pogledamo naokrog in ugotovimo, kaj imamo,« je bil jasen. Da ne bi »samovoljno« ustvarili enega samega mesta, so imeli načrtovalci v mislih tri mesta, ki so na nekaterih ključnih območjih med seboj tesno povezana. »Zelo bi mi bilo žal, ko se iz vsega tega dela ne bi nič razvilo,« je opozoril Fraziano in pozval javnost, naj presodi načrt in o njem razpravlja.
Usklajen trgovski sektor
Na sedežu fundacije so predstavili tudi drugo študijo, ki ga je opravilo italijansko državno združenje trgovcev Confcommercio. Angelo Patrizio je razložil, da so v sodelovanju z goriškim Confcommerciom analizirali trgovske in nasploh gospodarske dejavnosti v vseh treh obmejnih občinah ter v posameznih predelih. Na voljo je cela vrsta podatkov, na podlagi katerih bi bilo dobro izdelati skupne strategije, saj preživljajo trgovci, gostinci in drugi podjetniki na obeh straneh meje težke čase. V Gorici so našteli 930 dejavnosti in še 400 prekinjenih dejavnosti (30%, v samem mestnem jedru znašajo 35%), V Novi Gorici 333 dejavnosti (pa še 33 prekinjenih), v Šempetru-Vrtojbi 58 (8 prekinjenih). »Podatki pa vas ne smejo zavesti. Tudi slovenski občini resno tvegata, da se kriza tudi iz urbanističnih vzrokov še poslabša,« je opozoril Patri-zio.
Iz ankete, ki jo je prav tako izvedel Confcommercio, izhaja, da je čez-mejno vprašanje za 39% goriških trgovcev predvsem priložnost. Navedli so več predlogov, med temi je izstopalo »integrirano trgovsko načrtovanje v širšem prostoru«. Patrizio je pristavil, da je tre-
Po posvetu so na sedežu Fundacije Goriške hranilnice odprli razstavo z načrtom »3x3x1: lokalizirane utopije«, ki bo na ogled do 3. avgusta
bumbaca
ba usklajeno preurediti vsa ta mestna središča, »da preprečimo opustošenje trgovinskega sektorja«.
Potegniti povezovalno črto
Na posvetu je bilo opaziti določeno neravnovesje, saj se je vabilu odzvalo več gostov iz Italije kot iz Slovenije, predvsem kar se tiče stroke. Prvi je v imenu obeh občin na slovenski stranki pozdravil župan občine Šem-peter-Vrtojba Milan Turk, ki je prepričano podprl skupne pobude in dejal, da »skupno načrtovanje evropskega prostora ne bo prišlo naenkrat, saj EZTS ni organ, ki odloča, pod njegovim okriljem pa lahko snujemo enotne storitve ter skupno kulturno in turistično ponudbo«. Goriški občinski odbornik za urbanistiko Guido Germano Petta-rin je poudaril, da »smo v naših krajih nekoč govorili štiri jezike in to ozemlje je bilo skupno. Tja se moramo vrniti«. Načrt goriške fakultete je po njegovih besedah fascinanten: »Tri mesta lahko na osnovi enotne strategije razvijajo svoje urbanistične načrte.« Pozneje sta se srečanja udeležila tudi goriški župan Ettore Romoli in tržaški rektor Maurizio Fermeglia.
Livio Semolič je v vlogi koordinatorja odbora za urbanizem pri EZTS ocenil, da »v Gorici pogosto še razmišljamo na podlagi starih shem, medtem ko mladi gledajo dlje«. EZTS lahko predlaga določene rešitve, a ne odloča: zdaj predstavlja zamisel o združevanju mest širših ekonomskih, socialnih in kulturnih razsežnosti. Semolič je pozval vse tri občinske uprave, naj odločneje pristopijo k načrtu in presežejo ozko mestno stvarnost, pri čemer je namignil na aktualno vprašanje porodnišnic.
Predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz je dejal, da se Goričani ne smejo počutiti majhne, »ker nas ambiciozni načrti lahko postavijo v središče Evrope, saj predstavljamo nek unikum«. Po predsedniku reda arhitektov Massimu Roccu, predstavnicah oddelkov za okolje in prostor občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba Alek-
sandri Torbica in Blanki Šuler (obe nestrpno čakata gradivo študije, da proučita tudi zakonske in druge okvire) je govoril predsednik italijanskega urbanističnega inštituta (INU FVG) Eddi Dalla Betta, ki je povedal, da združevanje teži k odpravljanju nepotrebnih dvojnikov, vsako mesto naj torej razvije svoje »visokokakovostne storitve in jih ponudi ostalim«.
Posvet je sklenil prof. Peter Ga-brijelčič s Fakulete za arhitekturo v Ljubljani. Izhajal je z ugotovitve, da se v Evropi presegajo meje, trdnjave nacionalnih interesov posameznih držav pa še vedno merijo moči med sabo. Obmejne regije naj bi pomagale pri prečenju
meje, ki je pozitivna: kjer trčita dva sistema, dobimo navadno največje inovacije: »Sposobni moramo biti lateral-nega razmišljanja v iskanju vizij, le-te pa uresničimo z racionalno disciplino«. Obmejne regije bodo zlepile skupaj države, meje pa ostajajo, ker se identitete ohranjajo. Slovenijo sestavljajo same obmejne regije, zato je iskanje nekega ravnovesja zanjo eksistencialnega pomena. Mesta, ki so razdeljena, moramo fizično povezati: Ljubljano deli železnica na dva ločena dela, mesto kot celota pa nastane samo, ko potegnemo fizično črto, promenado, ki presega to delitev. Podobno se lahko zgodi na Goriškem. (af)
RONKE - Promet
Zaradi del
številni obvozi
Ceste med Ronkami in Trži-čem bodo v prihodnjih dneh le delno prevozne. Državno cesto št. 14 so zaprli za promet zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju, od ponedeljka pa bo zaprt tudi železniški prehod v Ulici Cave di Selz, ki povezuje obe občini in vodi tudi v Doberdob. Ronke in Tržič povezujejo državna cesta št. 305, krajevne ulice (Ul. 24. maja in Štarancanska ulica), iz Ronk pa se lahko peljemo do pokrajinske ceste za Doberdob po ulicah Metlika in Ronco.
Dela na dotrajanem vodovodu na državni cesti št. 14 pri Ron-kah so bila že nujna, trajala pa bodo vsaj mesec dni in cesta bo proti Tržiču in Trstu vseskozi zaprta za promet. Dela naj bi po načrtih stekla že prejšnji teden, zaradi Muti-jevega koncerta in obiska predsednikov v Redipulji pa je podjetje Irisacqua preložilo začetek del na ta teden. V smeri letališča pa poteka promet na začasno enosmernem odseku s hitrostno omejitvijo 30 kilometrov na uro. Avtobusi podjetja javnih prevozov APT vozijo po obvozu na Ulici 24. maja ter ovbozu med letališčem in pokrajinsko cesto št. 19.
Od ponedeljka, 14. julija ob 8. uri do četrtka, 19. julija ob 17. uri, bodo vzdrževali železniško progo Trst-Videm, zaradi česar bodo zaprli za promet železniški prehod v Ulici Cave di Selz. Izvajalec, podjetje Segeco iz Mester, bo poskrbel za prometno signalizacijo na obvozih na državni cesti št. 305 proti Ronkam, na križiščih med Ul. san Polo in Doberdobsko ulico ter Ul. Cave di Selz in na obvozu proti Ulici Capitello v ronški občini.
GORICA - Senat
Fasiolova se bo ukvarjala s kmetijstvom
Goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, ki je po evropskih volitvah vstopila v italijanski parlament namesto novoizvoljene evropske poslanke Isabelle De Monte, bo odslej članica komisije za kmetijstvo. »Ta sektor je za naš prostor ključnega pomena,« pojasnjuje Fa-siolova. V prihodnjih dneh bo komisija za kmetijstvo obravnavala zakonski odlok 91/2014 o spodbudah za ponovni zagon kmetijskih podjetij, ki predvideva predvsem prispevke za stabilizacijo mladih zaposlenih. Člani komisije bodo razpravljali tudi o poenostavitvi zakonskim predpisov in ukrepih za povečanje energetske učinkovitosti. »Vsekakor pa bom še naprej spremljala delo komisije za izobraževanje in univerzo, saj sem na to področje posebno navezana,« je napisala Fasiolova, ki je bila več let ravnateljica. Kmalu bo v Gorici odprla svojo pisarno, kjer bo sprejemala nasvete in obvestila občanov.
SAN PIER - Prometna nesreča
»Hrošč« in skuter
- V«|	I »v« v v
trčila sredi križišča
Prizorišče nesreče v San Pieru
bonaventura
Križišče v središču San Piera je pogosto prizorišče nesreč. Do zadnje je prišlo včeraj popoldne okrog 16.40. Domačinka se je pri zeleni luči na semaforju zapeljala čez križišče s svojim avtomobilom volkswagen beetle, ko je naenkrat zagledala pred sabo moškega na skuterju. Ženska je takoj pritisnila na zavore, vendar je vseeno zadela moškega, ki naj bi križišče prečkal z rdečo lučjo na semaforju. Skuterist je po trčenju padel na tla in se udaril v glavo. Na kraj so prihiteli reševalci iz službe 118, ki so poškodovancu nudili prvo pomoč. Skuterist je bil vseskozi pri zavesti, vendar so se iz previdnosti odločili, da ga s helikopterjem odpeljejo v katinarsko bolnišnico, saj mu je iz rane na glavi priteklo nekaj krvi. Na prizorišče nesreče so prispeli tudi karabinjerji iz Foljana, ki so pridobili podatke o nesreči, da bodo na njihovi osnovi napisali poročilo.
/
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 10. julija 2014 1 3
GORICA - Gradnja nove Pipistrelove tovarne
Ogrodje hale bo postavljeno še pred koncem letošnjega leta
Včeraj so bila zemeljska dela na gradbišču na goriškem letališču že v polnem teku. Naslednji korak je odprtje ograje na gradbišče in ureditev semaforizira-nega dostopa na cesto za delovne stroje, so včeraj pojasnili v Pipistrelu.
»Postavitev betonskega ogrodja hale je predvidena še v letošnjem letu,« razlagajo iz Pipsitrela, kjer načrtujejo, da bo hala popolnoma zgrajena do konca prihodnjega leta. Na tri hektare velikem zemljišču, ki ga je za dobo štirideset let Pi-pistrelu dala v uporabo italijanska agencija za civilno letalstvo (ENAC), bo zgrajena hala z 10.000 kvadratnimi metri pokritih površin. V novi hali bo potekala proizvodnja Pipistrelovega novega štiri-sedežnega letala Panthera in sestava tistih letal obstoječega programa, ki bodo namenjena na ameriško tržišče. Omenjenih letal namreč ne morejo proizvajati na sedežu podjetja, saj Slovenija nima podpi-
sanega bilateralnega sporazuma o letalski varnosti z ZDA, zato sestava trenutno poteka v najetih prostorih v Italiji.
»Podjetje Pipistrel se v Italijo ne seli, temveč širi. Vse kar je zdaj v Sloveniji, med drugim uprava podjetja in oddelek
za razvoj, tudi ostaja v Sloveniji. Dejstvo je, da Pipistrel postaja globalno podjetje. Poleg hčerinskega podjetja v Italiji odpiramo tudi podjetje v Indiji in morda še kje,« prvi mož ajdovskega Pipistrela, Ivo Boscarol. (km)
Urejanje talne signalizacije, ki opozarja na gradbišče (levo);
bager je že na delu (desno)
foto pipistrel
NOVA GORICA - »Poročilo centra za socialno delo in policije je alarmantno!«
Vse več nasilja v vseh oblikah
V novogoriškem centru za socialno delo se je v primerjavi z lanskim letom število posredovanj izven poslovnega časa pri primerih, povezanih z nasiljem, podvojilo. Na novogoriški policijski upravi beležijo skoraj 9-odstoten porast kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, lani so obravnavali 111 takih primerov. »Število primerov nasilja narašča, žrtve so v večini primerov ženske in otroci,« opozarja Majda Pušnar iz novogoriškega Centra za socialno delo (CSD).
Na policiji ugotavljajo, da večino kaznivih dejanj iz tega naslova predstavlja nasilje v družini, lani so obravnavali 63 takih primerov. V dobri polovici primerov so nasilnežem izrekli ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. »Na področju obravnavanja nasilja je od leta 2004, ko se izreka prepoved približevanja, prišlo do velikih sprememb,« ugotavlja Pušnarjeva. Največ intervencij je med vikendom in prazniki. Nasilja je vedno več in se odraža v vse težjih oblikah. Na policiji in CSD menijo, da gre vzroke za to iskati v naraščajoči brezposelnosti, alkoholizmu, psihičnih motnjah ali duševnih boleznih pri povzročiteljih nasilja. »Vzrok za vse več nasilja ni alkohol, temveč brezposelnost in padec socialne varnosti ter dejstvo, da imamo pri nas minimalno plačo na 560 evrih. 4-članska družina z dvema staršema s tako plačo spada pod prag revščine,« opozarja novogoriški mestni svetnik Gregor Veličkov, ki kot odvetnik nudi tudi brezplačno pravno pomoč za tiste, ki jih ob izbruhu bolezni odpeljejo v psihiatrično bolnišnico. »Letos je izjemen porast tega,« ugotavlja svetnik. Da je nasilje vse bolj pereča tema v tem okolju, je namreč pred časom opozorila mestna svetnica Darinka Kozinc, na njen predlog so se s to problematiko in s konkretnimi številkami prejšnji teden v okviru ene od točk dnevnega reda na redni seji seznanili vsi novogoriški mestni svetniki.
Nasilje pa se ne dogaja le nad ženskami in otroki. V porastu je tudi nasilje nad starostniki, katerim največkrat kar družinski člani odtegujejo življenjsko nujne stvari, se nad njimi fizično znašajo, jim odtegujejo lastni denar ali jih silijo v podpis pogodb, oporoke. Vse bolj je razširjeno tudi nasilje v okviru trgovine z belim blagom in posledično spolno nasilje, saj žrtve te trgovine največkrat silijo v prostitucijo. Z vse bolj razširjeno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije se nasilje širi in izvaja tudi s pomočjo teh sredstev. Tukaj pa so še posebej ranljivi otroci in mladostniki, ki zaradi neizkušenosti in pogoste rabe te tehnologije po-
gosto postanejo žrtev zlorab. Svetnik Bojan Bratina, dolgoletni srednješolski ravnatelj, je ob tem opozoril na napeljevanje k zlorabi alkohola preko socialnih omrežij in celo na nagovarjanje k skupinskim samomorom. Sam opaža, da dijaki določenih oblik nasilja nad vrstniki, kot je na primer t.i. fazaniranje (»obred«, ki ga dijaki višjih letnikov izvajajo na novopečenih srednješolcih - »fazanih«) sploh ne dojemajo kot nasilje. »Problematično pa je tudi nasilje, ki se dogaja zunaj šole, na ulici, na vlakih,« opozarja Bratina in dodaja: »Poročilo policije in CSD je alarmantno, ob tem pa se moramo zavedati, da zajema samo evidentirano nasilje!«
Da je med mladimi vse več pojava sa-mopoškodb, ki največkrat vključuje rezanje na različnih delih telesa, je opozorila svetnica Darinka Kozinc, tudi nekdanja dolgoletna ravnateljica na eni od novogo-riških srednjih šol. Opozarja, da je o vsem tem nujno ozavestiti starše, med vrstniki pa krepiti čut za občutljivost do tovrstnih pojavov in spodbujanje k temu, da ob zaznavanju medvrstniškega nasilja na glas spregovorijo. Da med pojave nasilja sodijo tudi vse številčnejši primeri nasilnih vdorov v stanovanja in hiše, je opozoril svet-
Novogoriška policijska postaja
foto k. m.
nik Srečko Tratnik. »Bolj kot materialna škoda je v takih primerih huda travma prebivalcev, zlasti otrok in mladostnikov, ki so izgubili občutek varnosti, ki bi jo moral nuditi dom,« opozarja svetnik. »Strah žrtev razumem. Dejstvo je, da je kriminalcem dovoljeno vse, policistom pa samo to, kar dovoljuje zakon,« je povedal komandir no-vogoriške policijske postaje Sejad Jušic.
Povzročitelji nasilja se zadnji dve leti lahko vključujejo v programe za nena-
silno komuniciranje in učenje socialnih veščin, ki ga izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo, na novogoriškem CSD pa pogrešajo program pomoči za žrtve nasilja, ki so bolj pripravljene sodelovati.
Na občinskem oddelku za družbene dejavnosti odgovarjajo, da lahko pomagajo v okviru javnih razpisov, na katere se izvajalci takšnih programov lahko prijavijo, v novembru pa nameravajo sklicati tudi okroglo mizi na temo nasilja. (km)
Zaraščena pešpot na Oslavju
■	VV	V	. I	I v • I
Zaraščena pešpot in pločnik
Tako na Oslavju kot v Podgori se domačini pritožujejo zaradi zaraščenih pešpoti in pločnikov, za katere nihče ne poskrbi. Z Oslavja opozarjajo, da je pešpot, ki po Klancu vodi do spominske kostnice, že nekaj časa zaraščena. Vejevje, ki visi s sosednjega zapuščenega zemljišča, postaja v poletnih mesecih vse bolj vsiljivo, tako da bo verjetno v kratkem prekrilo celo pot. Narava prevladuje nad asfaltom tudi v Ulici Brigata Cuneo na začetku Podgore, kjer
foto av. Zaraščeni pločnik v Podgori
fotoa.v.
je pločnik na levi strani ceste v smeri proti Gorici popolnoma prekrit z listjem in vejami, ki neovirano rasejo na dvorišču zapuščene hiše. Če zaraščeno območje na Oslavju ni nevarno, je popolnoma prekrit pločnik v Podgori izredno nevaren za pešce in avtomobile. Pešci so namreč prisiljeni, da prečkajo cesto, da lahko stopijo na pločnik na nasprotni strani, ki ni zaraščen. Ker pa na tem mestu zebra-ste črte niso začrtane, se marsikdo odloči, da del poti prehodi kar po cestišču. Gre za tvegano potezo, saj je vidljivost na tem odseku ceste zelo slaba zaradi ovinka. (av)
Projektno vodenje na Ad formandumu
Vsak projekt gre skozi različne faze, od ideje, predprodajnih aktivnosti in prodaje do planiranja, izvedbe in podpore. V vseh teh fazah sodeluje več oseb in se pojavljajo nepredvidljive okoliščine, zato sta učinkovito usklajevanje in pravilna organizacija ključni za končni uspeh. Tehnike Projektnega vodenja se vedno bolj uveljavljajo za dosego ciljev tako v privatnem sektorju kot v javnih upravah. Izobraževalna agencija Ad formandum prireja tečaj po univerzitetni diplomi Projektno vodenje in organizacija procesov, ki je namenjen brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo: na tečaju bodo udeleženci spoznali značilnosti projekta, jih točno opredelili in se z inovativnimi pristopi pri učenju poglobili znanje s poudarkom na izkušnjah v role play vajah in simulacijah. 80-urni tečaj bo trajal pičla dva tedna, zato bo intenziven in učinkovit. Na razpolago so še prosta mesta. Prijave sprejemajo v KB Centru do 14. julija vsak dan od 9. do 13. ure. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Več o tečaju na spletni strani www.adformandum.org in na socialnem omrežju.
Prodajala in kradla
Neznanka, ki je v obdobju zadnjih dveh mesecev v Desklah večkrat prodajala tekstil, se je nekajkrat oglasila tudi v eni od hiš, kjer je izkoristila nepazljivost starejšega možakarja in mu izmaknila skupno 425 evrov, nato pa odšla neznano kam. Policisti zbirajo podatke o dogodku, nato pa bodo podali kazensko ovadbo. (km)
Milni mehurčki v Šempetru
Pred šempetrskim Coroninijevim dvorcem bo drevi ob 21. uri otroški spektakel z milnimi mehurčki v izvedbi skupine Teatro Scalzo iz Genove. Dogodek sodi v sklop poletnih prireditev v občini Šempeter-Vrtoj-ba pod skupnim imenom »Poletje na pla-cu 2014«. Vstopnine ni, v primeru slabega vremena bo dogodek v Kulturni dvorani v Šempetru pri Gorici. (km)
Odprtje bara ob muzejih
V grajskem naselju v Gorici bo danes ob 18. uri praznično odprtje bara, ki se nahaja zraven Pokrajinskih muzejev. Bar bo odprt vsak dan razen ponedeljka; poleg krajevnih vin bodo točili nemška piva, ponujali bodo tipične in biološke jedi. Odprtje bo obogatila razstava društva Noi dellArte.
14
Četrtek, 10. julija 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturant zavoda Jurij Vega
Avdio inženiring, ko hobi postaja poklic
Družbeno angažirani odličnjak bi rad postal profesionalen avdio inženir. Samuel Kralj, maturant je zaključil višješolski študij na zavodu za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega s končno oceno 100/100. »Recimo, da je želja po visoki oceni naraščala iz leto v leto, v "stotico" pa sem začel verjeti, potem ko sem ob koncu tretje, četrte in pete višje zbral maksimalno vsoto študijskih kreditov. Po pisnem delu izpita pa sem vedel, da je rezultat v mojem dometu,« nam je povedal Samuel, ki se je v Gorico vsak dan vozil z vlakom iz Trebč, kjer je doma.
»Ob koncu nižje srednje šole sem že programiral spletne strani, tako da sem se odločil za vpis na zavod, ki namenja veliko pozornost informatiki. Poleg tega so me med višješolsko kariero zelo navdušili nekateri drugi predmeti, med katerimi sta sistemi in elektronika,« je pojasnil Samuel, ki je svoje najljubše predmete vključil v maturitetni referat, v kate-
rem je predstavil spletno aplikacijo, ki jo je sam programiral. Ta dovoljuje uporabnikom, da vanjo nalagajo datoteke in spletne strani, ki jih nato delijo z ostalimi uporabniki. Projekt je zahteval kar precej dela, saj je Samuel razvijal aplikacijo že od začetka šolskega leta. Kje pa bo odličnjak nadaljeval svojo študijsko pot? »Najverjetneje se bom vpisal na SAE Institute v Ljubljani, to je zasebna šola za avdio inženiring,« je povedal Samuel, ki ima že jasne načrte za prihodnost, saj želi postati tehnik zvoka tako v studiu kot za glasbo v živo. »V bistvu sem se s tem začel ukvarjati kot hobi, trenutno pa postaja skorajda neke vrste delo. Sem tehnik pri gledališki skupini Slovenski oder Slovenskega kulturnega kluba, ozvočil pa sem tudi pomembnejše skupine, na primer Kraške ovčarje,« nam je svoje delo opisal Samuel, ki upa, da bo lahko vse to usklajeval s študijem. Maturant je med drugim družbeno zelo aktiven, saj je podpredsednik
OSEBNA IZKAZNICA
Ime in priimek: Samuel Kralj Zodiakalno znamenje: bik Najljubša hrana: sladoled Najljubša pijača: Schweppes bitter lemon z vodo
Knjiga na nočni omarici: Priročnik za snemanje zvoka Najljubši film: /
Najljubša televizijska oddaja: Crozza nel paese delle meraviglie Najljubša gledališka predstava: Krojač za dame v izvedbi Slovenskega kulturnega kluba
Naj osebnost: /
Življenjsko geslo: Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes.
mladinskega trebenskega krožka in odbornik slovenskega kulturnega društva Primorec. V prostem času rad zbira evro kovance in pohaja s prijatelji. »Igral sem tudi tolkala in
odbojko, a sem to opustil zaradi audio inženiringa,« je zaključil Samuel, ki poletnih počitnic še ni načrtoval, saj ga najprej čakata njegov hobi oz. delo. (av)
Dvajset centov na kilogram
Ajdovski Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta se dogovorila za odkup celotne količine ponujenih breskev in to po 20 centov za kilogram, kar je 15 odstotkov nad tržno vrednostjo, medtem ko cena breskev, ki so surovina za Fructalove izdelke Vipavska breskev, znaša 28 centov na kilogram. Omenjeni dodatek izhaja iz skupnega projekta Vipavske breskve, ki sta ga Fructal in Kmetijska zadruga uvedla lani septembra z izdelkom Fructal Natura 100% Vipavska breskev. Fructal je nabor izdelkov razširil še s Fructal Superiorjem Vipavska breskev ter ledenim čajem Vipavska breskev, pojasnjujejo v Fruc-talu, kjer so s z uvedbo te blagovne znamke želeli podpreti lokalno pridelovalno industrijo. Prodaja the izdelkov je presegla pričakovanja. Vipavski pridelovalci naj bi letos v odkup ponudili okoli 700 ton breskev, pridelek bo namreč manjši kot pretekla leta, tudi na račun zmanjševanja breskovih nasadov. Nekateri sadjarji so namreč zaradi vse nižjih odkupnih cen drevesa enostavno po-žagali. (km)
Večer dvorne glasbe
V okviru festivala dvorne glasbe v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice bo danes ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert z naslovom »Fanciulla io son. Corteggiamenti, la-menti e tradimenti«; nastopila bo skupina Quintana. Vstop bo prost.
GORICA - V KC Lojze Bratuž
Drevi pod lipami filozof Evgen Bavčar
Profesor estetike in borec za pravice slepih živi v Parizu
mJJSrn
r
Evgen Bavčar
arhiv
Protagonist današnjega večera pod lipami Kulturnega centra Lojze Bratuž bo svetovno znani fotograf, esejist in kulturnik Evgen Bavčar. Iz Pariza, kjer živi od leta 1972, se pogosto vrača v domači Lokavec v Vipavsko dolino, vabilo organizatorjev, da bi obiskal goriško središče in spregovoril goriški čezmejni publiki, pa je sprejel z navdušenjem.
Evgen Bavčar je izobraženec, kulturni delavec in umetnik, ki ponuja raznovrstne iztočnice za pogovor. V Parizu je med drugim predstavil številne slovenske umetnike, nenazadnje ima velike zasluge, da so v Franciji spoznali delo Borisa Pahorja, ki je vendarle prišel do slovesa tudi v Sloveniji. Bavčar zna veliko povedati tudi o usodi odličnih izobražencev, ki jih zunanji svet ceni, doma pa so v bistvu neznani. Veliko zna povedati o slovenski in evropski družbi, o njunih senčnih in sončnih straneh.
Evgen Bavčar je prodoren mislec in analitik današnjega družbenega, kulturnega in duhovnega dogajanja v Evropi. Je filozof in profesor estetike, zelo navezan ostaja tudi na slovenski prostor, na rodno Goriško in na Slovenijo. Njegov fotografski opus je nadvse poseben, poznan po vsem svetu, saj gre med drugim za dela, ki jih podpisuje umetnik, ki je slep od otroštva. Zanje je prejel nešteto nagrad, odlikovanj in priznanj, bil gost na številnih izvrstnih festivalih, srečanjih in kulturnih dogodkih. Bavčar je tudi borec za pravice slepih in slabovidnih.
Na večeru, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bra-tuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič, se bo z njim pogovarjala časnikarka Erika Jazbar. Današnji večer pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo začel ob 20.30.
GORICA - Na zadnjem srečanju ob kavi Inga Miklavčič Brezigar
Meščanstvo: slovensko in ne
Na skoraj stotih luksuznih straneh velikega formata je zgoščeno zabeleženih na desetine osebnosti in družin iz goriškega meščanskega sloja
" w i W

Letos je bilo v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku osem predstavitev knjig. Zadnje srečanje s knjigo ob kavi je potekalo v četrtek, 12. junija, ob prisotnosti avtorice Inge Miklavčič Brezigar, etnologinje in raziskovalke v Goriškem muzeju v Kromberku. Formalno naj bi šlo za katalog razstave o goriškem meščanstvu na prehodu iz 19. v 20. stoletje, dejansko gre za nekaj več. Gre za informativno izredno učinkovit povzetek vrste knjig, ki jih je prav prebrati za razumevanje onega obdobja, ko je bila slovenska narodna skupnost v Gorici in okolici gospodarsko in številčno najmočnejša.
Na skoraj stotih luksuznih straneh velikega formata je zgoščeno zabeleženih na desetine osebnosti in družin, ki so sodile v meščanski sloj zaradi svoje izobrazbe, umeščeno-sti v mestno tkivo, premoženja, javnih funkcij ali zasebne poklicne uspešnosti. V večini primerov gre za Slovence, saj je bil to namen razstave in posledično publikacije, ne manjkajo pa tudi Italijani, Furlani in kakšen Nemec po narodnosti in jeziku. Vsekakor to ni biografski leksikon, saj se opisi ne omejujejo na življenjepise, temveč so osebnosti vtkane v dogajanje, odnose, ocene in tudi razprtije, čeprav je osnovna sporočilna nit usmerjena v poudarjanje povezanosti in enotnega kulturnega humusa. Tu pa tam je zaznati nekaj idealiziranja glede spoštovanja med različnimi jezikovnimi komponentami.
Inga Miklavčič Brezigar in udeleženci srečanja
bumbaca
Tudi podatek, da je knjiga opremljena s 197 portreti, panoramami, pročelji stavb, listinami, interjerji, nošami in pohištvom nekaj pove. Marsikomu, na žalost, bodo podobe s podnapisi pravzaprav edini vir zanimanja, a za začetek spoznavanja okusov, barvitosti, oblik, navad, arhitekture in drugega je v publikaciji dovolj izzivov.
Avtorica ter lektor in šolnik Zoran Božič sta že ustaljenemu ducatu prisotnih živo posredovala vsebine in izhodišča, ki knjigo prevevajo, s poudarkom na zgodovinskem dogajanju in na mednacionalnih odnosih, saj se podnaslov glasi »med vrednotami in konflikti«. V odgovorih na povpraševanje iz publike pa so prišli do izraza tudi gospodarstvo, so-ciala, zaposlovanje hišnih pomočnic, izobraževanje, uporaba prostega časa s turistiko, kavarniškim in gostilniškim življenjem, koncerti...
V spodbudo za vpogled v zaporedje obravnavanih osebnosti moramo opozoriti na že obče znane, kot so Gregorčič, Tuma, La-vrič, Gabršček, Sedej, družina Šantel, Missia, Ritter, Ascoli, brata Cossar, družina Coroni-ni Kromberk in zlasti manj ali celo neznane, ki jih po nerazumljivi inerciji nikoli ne omenjamo ali zapišemo: škof Gollmayr, slikarji Grilc, Tratnik, Bucik in Klemenčič, družina Kos, filozof Michelsteadter, publicist Luigi Bozzi... Srečanja s knjigo ob kavi se bodo nadaljevala v jesenskem času. (ar)
SMETI - Družba ISA
Slovenski letaki tudi na območju goriške občine
Podjetje ISA se je kot znano odločilo, da ne bo več odvažalo črnih plastičnih vrečk: tako imenovani preostali suhi odpadki spadajo izključno v rumene (oziroma v primeru podjetij v rdeče) vrečke. Da bi javnost seznanili z odločitvijo, so goriškim gospodinjstvom razposlali zgibanko: sprva samo v italijanščini, naposled pa so pripravili tudi slovensko verzijo. V sredini izdaji Primorskega dnevnika smo poročali, da so nam pri Isi pojasnili, da bodo slovensko gradivo delili le v občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Včeraj popoldne pa so nam sporočili, da so se zmotili in da slovenska besedila delijo tudi štandreškim gospodinjstvom. Medtem nas je bralka z Oslavja obvestila, da je prav tako prejela slovensko gradivo. Zaščitnemu zakonu bo torej morda zadoščeno. Tem bolje!
Medtem pa se na nekaterih goriških domovih baje hudujejo, ker so prejeli samo slovenski letak, ki ga ne razumejo. Del italijanskih besedil naj bi se namreč izgubil v poštnih skladiščih ... (pd)
/
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 10. julija 2014 1 5
GORICA - Člani združenja Rizzati pripravili dokument o zdravstvu
V zahtevah po krepitvi čezmejnega sodelovanja se sklicujejo tudi na Bratino
Na goriškem županstvu bo jutri ob 16.30 izredna seja občinskega sveta, ki bo v celoti posvečena goriškemu zdravstvu in v prvi vrsti usodi goriške porodnišnice. Seje se bo udeležila tudi predsednica dežele Debora Serracchiani, ki bo pojasnila, zakaj namerava deželna vlada zapreti goriško porodnišnico. Serracchia-nijevo bo spremljalaa deželna odborni-ca za zdravstvo Maria Grazia Telesca.
V vidiku jutrišnje seje se v razpravo o goriškem zdravstvu vključujejo predstavniki krožka Rizzati, ki znajo na to temo marsikaj povedati. »Krožek Rizzati je bil pobudnik dveh "bitk" za goriško zdravstvo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo si prizadevali za gradnjo povsem nove bolnišnice v Gradišču, ki bi nadomestila dotrajani bolnišnici v Gorici in Tržiču. Naši zamisli sta se postavili po robu takratni največji stranki Komunistična partija in
Krščanska demokracija,« pojasnjuje v imenu krožka Rizzati Nicolo Fornasir in poudarja, da so si nato od leta 1999 do leta 2006 prizadevali za uresničitev mednarodnega zdravstvenega središča med nekdanjo goriško splošno bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto in šempetr-sko splošno bolnišnico. Po besedah For-nasirja je bil med glavnimi zagovorniki potrebe po okrepitvi čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva pokojni senator Darko Bratina, zahtevo takratnega združenja Korda po krepitvi čez-mejnih stikov pa je podpisalo 17.500 ljudi. Na žalost se je po besedah predstavnikov krožka Rizzati desnosredinska deželna vlada leta 1998 odločila drugače: z ne povsem jasnimi izračuni o stroških se je kmalu zatem začelo obnavljanje bolnišnice Janeza od Boga. Člani krožka Rizzati so pred jutrišnjo sejo pripravili dokument; v njem so zapisali, da
je bilo v prvotnem načrtu za obnovo bolnišnice predvidena naložba 50 milijard lir, na koncu pa so stroški presegli 50 milijonov evrov. »Prvotno oceno so presegli za vsaj petnajst milijonov,« pravijo v krožku Rizzati in poudarjajo, da je po razsipavanju javnega denarja in zgrešenih odločitvah prišel čas za resno zdravstveno reformo v deželi Furlaniji Julijski krajini. »Zdravstvo v Furlaniji Julijski krajini je treba razvijati v mednarodni in čez-mejni luči, pri čemer je treba okrepiti stike med goriško in šempetrsko bolnišnico. Pri tem je treba v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje imeti privilegiranega sogovornika,« poudarjajo v krožku Rizzati, kjer so prepričani, da je treba tudi vse prihodnje odločitve o goriški porodnišnici sprejemati upoštevajoč možnosti čezmejnega sodelovanja.
»Razvoj zdravstva Furlanije Julijske krajine so pogojevale sredine, ki niso bi-
Združenje Rizzati je od vsega začetka nasprotovalo obnovi bolnišnice Janeza od Boga
bumbaca
le demokratično izvoljene; pod njihovim vplivom so sprejemali odločitve, ki so oškodovale celo deželo in ne samo nje. Med najslabšimi izbirami je bila tudi obnova bolnišnice Janeza od Boga na račun čezmejnega zdravstvenega središča,« poudarjajo v dokumentu krožka
Rizzati, ki so ga poleg Fornasirja podpisali še duhovnik Renzo Boscarol, sicer urednik revije Nuova Iniziativa Isontina, občinski svetnik liste »Gorizia e tua« Michele Bressan, bivši goriški primarij Giannino Busato in družbeni delavec Luciano Franco.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 2: 17.45 »Maleficent«; 19.45
-	21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mai cosi vicini«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Le origini del male«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.30 - 22.15 »Baby sitting«.
Dvorana 4: 17.30 »Maleficent«; 19.45
-	21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The German Doctor - Wakolda«.
fi Razstave
»SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je
naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev. Danes, 10. julija, ob 18. uri bo umetnostni kritik Joško Vetrih vodil ogled razstave.
V	GRADU KROMBERK bo v petek, 11. julija, ob 20. uri odprtje fotografske razstave Gorana Vranica z naslovom »Portret mesta Zvezda«, ki jo prireja Goriški muzej v sodelovanju z Mestnim muzejem Karlovec. Umetniškega fotografa in njegovo delo bo predstavila višja kustosinja Mestnega muzeja Karlovec Antonija Škrtic; na ogled bo do 31. avgusta.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču je na ogled razstava »Oltre le nu-vole. Aviatori italiani nella prima guerra mondiale« iz arhiva fotografa Giovannija Cividinija; do 20. julija od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, ob sobotah tudi 10.00-13.00, ob nedeljah 10.00-13.00.
GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445).
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »cinquantapercinquanta«. Razstavljajo Guglielmo Costanzo, Renato De Santi in Roberto Sgarbossa, ki sestavljajo skupino GENERaZIONI; do 25. julija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria At-temsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00.
~M Koncerti
»ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: danes, 10. julija, ob 21. uri na trgu v Šmartnem Daniele D'Agaro in skupina Il ritmo delle parole (jazz); 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija). Vstop prost.
»NOTE IN CITTA' (NOTE V MESTU)« v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Gorici: 11. in 12. julija ob 20.30 koncert sarajevskega kitarista Murisa Varajica, sledila bo de-gustacija vrhunskih briških vin. 14. julija ob 21. uri harmonikar Ghenadie Rotari. Ob slabem vremenu bodo koncerti v dvorani palače De Grazia, Ul. Oberdan 15 v Gorici.
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 18. Zamejski festival Diaton 2014 v nedeljo, 13. julija. Na programu med 14. in 15.30 vpisovanje godcev, ob 16. uri nastop harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala. Ob zvokih skupine Furmani iz Postojne bo deloval dobro založen bife z jedmi na žaru in domačo kapljico.
9 Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508).
NAGRADA AMIDEI prireja kreativne filmske delavnice za otroke na temo animiranega filma »Kiki - dostava na dom« japonskega režiserja Hayaa
Miyazakija; film bo brezplačno na ogled do zasedbe sedežev v dvorani Kinemaxa v Gorici v petek, 18. julija, in v soboto, 19. julija, ob 10.15, ob
15.	uri pa bo v mediateki Ugo Casi-raghi v Gorici potekala brezplačna filmska delavnica; obvezna prijava po tel. 0481-534604 ali na info@media-tega.go.it.
AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it).
□ Obvestila
NA TRAVNIKU v Gorici poteka do 12. julija vsak večer s pričetkom ob 21. uri 2. odbojkarski turnir Mesta Gorica.
SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov, na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo letošnje dvotedensko taborjenje potekalo v Cerknici od 14. do 28. julija. Zbirališče za odhod z avtobusom je predviden v ponedeljek, 14. julija, ob 7.30 na avtobusni postaji v Rožni dolini. Dan obiskov staršev bo v nedeljo, 20. julija, od 10. do 17. ure. Na taborjenje gredo lahko le otroci, ki imajo poravnano tudi članarino za letošnje leto, ki jo v primeru, če to še niste storili, lahko plačajo na iste načine kot tabornino. Ura povratka bo sporočena naknadno na straneh Primorskega Dnevnika. Dodatne informacije pri vodnikih posameznih družin.
AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor v ponedeljek, 14. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovod-njah, Prvomajska ulica 120/a.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do
16.	ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
@ Izleti
ZGODOVINSKO KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VRNITEV s
sedežem pri Devetakih prireja v petek, 11. julija, pohod z zaznavami nočnih odtenkov na območje Cerja. Zbirališče in odhod ob 22.30 uri izpred Primožičeve domačije v Gabrjah na državni cesti Gorica - Trst. Organizatorji priporočajo težko obutev, pohodne palice in obrok hrane. Čelna svetilka sodi med neobvezno opremo.
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927 (ob torkih od 9. do 12. ure) ali na sedežu Krut-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 (od pon. do pet. 9.00-13.00) ali krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Pod-bonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 048120801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
SS Prireditve
ZSKD prireja »Kapljice kulture - Goc-ce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu.
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 10. julija, ob 21. uri koncert skupin Fresh Hip-hop movement in Pipss s prijatelji; v petek, 11.
julija, ob 21.30 koncert skupine Mojo hišni band.
»POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI«
v Ronkah potekajo do 18. julija na trgu pred knjižnico in v kinoparku Excelsior (ob slabem vremenu v občinskem avditoriju): danes, 10. julija, ob 18. uri Sara Verzegnassi za mlade med 9. in 12. letom »La magia dell'invisibilita« in ob 21.15 koncert Exp Quarteta.
»STROFE DIPINTE DI JAZZ« glasbeni in umetniški dogodki v ribiškem središču Fipsas v Romansu med 10. in 12. julijem: danes, 10. julija, ob 20. uri bo Giacomo Cuscuna poročal o svojih izkušnjah mladega dopisnika iz držav Bližnjega Vzhoda; ob 21. uri bo Antonio De Lucia, ob glasbeni spremljavi harmonikaša Giampaola Mracha, govoril o pesniku Federicu Garcii Lor-ci; ob 22. uri bo koncert Daria Car-nevaleja, ki bo predstavil svoj zadnji projekt »Portraits«; ob 23.30 bodo Matteo Della Schiava, Alberto Blas-izza in Luigi Fulignot nastopili s predstavo »Il Cantore dell'immagina-rio - Omaggio a Leo Ferre«.
»POLETJE V TRŽIČU«: 11. julija ob 20.30 v Pancanu koncert godbe na pihala mesta Tržič; 12. julija »Bela noč« v Ul. Roma s koncerti glasbenih skupin; 14. julija med 17.30 in 19. uro »Nati per Leggere« v Ul. SantAm-brogio; 15. julija ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino film »La mafia uc-cide solo d'estate«; 15. in 16. julija v občinski knjižnici glasbeni laboratorij z Enricom De Collejem ob 9.30 za otroke med 6. in 12. letom in ob 16. uri za mlade med 13. in 17. letom, ob 21. uri v parku Patuna »Suoni e sen-sazioni sotto le stelle« v organizaciji glasbenega inštituta Vivaldi in vedno ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsel-lino v sklopu niza »Lettere Mediter-ranee« srečanje s filozofom in kulturnim antropologom Umbertom Ga-limbertijem.
' . Mali oglasi
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM pasja mladiča border-collie stara dva meseca; tel. 338-4199828.
Pogrebi
DANES V PODGORI: 10.00, Renato Sortino (iz Ljubljane) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Arcisio (Ciso) Sinosich (s pokopališča v Gradišču) v cerkvi Sv. Lovrenca in na trži-ško pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Luciano Cel-lotti iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev.
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
BfA*. C
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu
Susic ostaja trener BiH
SARAJEVO - Safet Sušic bo še dve leti selektor nogometne reprezentance Bosne in Hercegovine. Tako je po večurni razpravi odločil izvršni odbor nogometne zveze BiH in Sušicu ponudil dveletno pogodbo.«Odločili smo se nadaljevati sodelovanje. Dejal sem, da mi bo nekoč težko zapustiti to reprezentanco in ta trenutek še ni prišel. Odhod bo kot kaže počakal še dve leti, vmes bom ekipo peljal skozi kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2016 v Franciji,» je po sestanku z vodstvom zveze dejal Sušic.
Četrtek, 10. julija 2014
Neprizanesljivi Maradona
BUENOS AIRES - Na račun Brazilcev in njihovega poraza proti Nemčiji je bilo izrečenih veliko pikrih. Med tistimi, ki je ob porazu selecaa najbolj užival, je bil tudi Diego Armando Maradona, za brazilske nogometne navdušence simbol osovraženih Ar-gentincev. Pibe de Oro je takole komentiral končni 7:1. »Pri izidu 6:0 so hoteli prekiniti tekmo, ker se je končal prvi set,« se je pošalil. Zelo strog do Brazilije je bil tudi Jose Mourinho. »To je poraz, o katerem bodo naši sinovi še govorili čez 50 let.«
POLFINALE - Nizozemsko premagala po enajstmetrovkah
Argentina drugi finalist
Argentina - Nizozemska 4:2 po enajstmetrovkah (0:0, 0:0)
Argentina: Romro, Zabaleta, De-michelis, Garay, Rojo, Biglia, Mascherano, Perez (od 80. Palacio), Messi, Lavezzi (od 100. Maxi Rodriuguez), Higuian (od 80. Aguero).
Nizozemska:Cillessen, de Vrij, Vla-ar, Martins Indi (od 46. Janmaat), Kuyt, Wijnaldum, de Jong (od 60. Clasie), Blind, Sneijder, van Persie (od 95. Huntelaar), Robben.
SAO PAULO - Spet enajstmetrovke, a Nizozemska tokrat v vratih ni imela Kru-la in v finale proti Nemčiji se je uvrstila Argentina, ki bo po letih 1978 in 1986 v svojem četrtem finalu lovila svoj tretji naslov.
Redni del je bil zelo skop s priložnostmi. V prvem polčasu so Argentinci po enakovrednem začetku tekme v bistvu prevzeli niti igre v svoje roke in nadzorovali potek igre. Nizozemska se je, tako kot že v četrtfinalu proti Kostariki, opredelila za zelo previdno taktiko, presenetljivo odmaknjen od igre in neučinkovit je bil zlasti Robben, na prejšnjih tekmah daleč najboljši posameznik oranjev. Na drugi strani so Argentinci vse stavili na kakovost svojih napadalcev, kakšnega posebno organiziranega napada pa nismo gledali. Edina priložnost se je iz prostega strela ponudila Messiju, a je bil vratar Cillessen na mestu.
V drugem polčasu se je Nizozemska poskusila izviti iz argentinskega obroča. Trener van Gaal je Martinsa Indija, ki je dobil rumen karton, zamenjal z Janmma-tom, po petnajstih minutah pa je igrišče zapustil tudi utrujeni de Jong. A so Argen-tinci potrdili, da imajo zelo dobro obrambo in oranžnim niso pustili veliko manevrskega prostora. Dobra priložnost se je tako ponudila Higuainu, ki pa je zadel zunanji del mreže. Prav v zadnji minuti pa je strel Robbna pravočasno odbil v kot Mascherano. A to je bilo vse. Dva strela proti vratom, eden v vrata, je obračun celotnih 90 minut. Podaljški so bili neizbežni, v njih je bila nevarnejša Argentina, a gol ni padel.
Lionel Messi sinoči precej v senci, a z bele točke ni zgrešil. Po enajstmetrovki so zadeli če Garay, Aguero in Maxi Rodriguez, za Nizozemce pa sta zgrešila Vlaar in Sneijder
ansa
Za 3. mesto
Novi mejniki
SP v Braziliji se bo zagotovo zapisalo v zgodovino zaradi polfinalne tekme med Nemčijo in domačo ekipo, saj je selecao doživel najhujši poraz doslej. Cel narod se je soočil s ponovitvijo Maracanaza iz leta 1950, ki je v »verziji 2014« pridobil ime Mi-neirazo, sicer ime štadiona v Belo Ho-rizonteju, v katerem se je zgodila prava športna tragedija. Na srečo so Brazilci pokazali večjo zrelost v primerjavi s preteklostjo, v kolikor še nihče ni poročal o samomorih oz. srčnih infarktih, medtem ko so se tokrat navijači izživljali nad mestnimi avtobusi; samo v mestu Sao Paolo so jih sežgali dvajset.
Tekma je zgodovinska tudi zaradi številnih drugih rekordov. Brazilija je zadnjič prejela 5 zadetkov na tekmi SP leta 1938proti Poljski, najhujši poraz pred to tekmo pa seže v leto 1920, ko je Uruguay slavil s 6:0. Selecao je bil na domačih tleh nepo-ražen na uradnih tekmovanjih od leta 1975. Vsaj 5 zadetkov v prvem polčasu na SP sta prejela le Haiti in Zaire (6:0 ob polčasu z Jugoslavijo za končni 9:0 leta 1974). Poraz Brazilije s 7:1 je tudi najhujši poraz za gostiteljico prvenstva. Če preidemo na Nemčijo, 5 zadetkov v prvih 29 minutah je absolutni rekord (Jugoslavija je bila počasnejša za dve minuti), kot tudi 7 doseženih zadetkov na polfinalni tekmi SP. Nemci so Brazilce prehiteli tudi po številu zadetkih na Mundialih, saj je bilo pred tekmo razmerje 220 proti 216 v korist Brazilije. Klose pa je postal absolutni rekorder s šestnajstimi goli na SP in tako še enkrat razveselil vse nemške navijače. Edini Nemci, ki se niso veselili, so upravitelji nekaterih lokalov v Berlinu, ki so za vsak zadetek elfa obljubili brezplačen vrč piva. Tudi obiskovalci omenjenih lokalov pa so se morali pošteno namu-čiti, da so bili kos zadevi. (av)
SOBOTA, 12. JULIJA
22.00 Brazilija - Nizozemska (Brasilia)
Finale
BRAZILIJA - Selektor Scolari po polomu ni iskal opravičil
»Neymar ni branilec«
Toda selektor ima štete ure - Najbolj so jo skupili prodajalci majic
NEDELJA, 13. JULIJA
21.00 Nemčija - Argentina (Rio De Janeiro)
Bog
»Lepše bi bilo, če bi izgubili z 1 : 0 po zadetku, za katerega bi bil jaz kriv,« je dejal brazilski vratar Julio Cesar po porazu njegove reprezentance na tekmi proti Nemčiji. Poraz s 7 : 1 je bil za Brazilce šokanten, a zaradi njega vratar ni klel. Ravno obratno. »Zahvaljujem se Bogu, da mi
je dal priliko za igranje svetovnega prvenstva na domačih tleh,« se je vratar zahvalil vsemogočnemu.
To so očitno dnevi, ko se vsi zahvaljujejo. Tudi tisti, ki bi morali biti najbolj jezni. Vplivni ruski pop Alexander Shumsky se je prav tako zahvalil bogu, pa čeprav je ruska reprezentanca hitro in neslavno končala svoje prvenstvo. Pravoslavnega dušnega pastirja je zbodla v oči oprema nogometašev raznih reprezentanc. »Če obuješ rožnate ali plave čevlje, je isto kot če bi oblekel modrček ali ženske spodnje hlačke,« je zapisal na ruski verski spletni strani . »Zato sem zadovoljen, da se je ruskim nogometašem ponesrečil nastop na svetovnem prvenstvu, ki se je izkazalo za prireditev istospolne ostudnosti.«
Za nekatere torej Bog še obstaja in pomaga. Nogometni bog pa je očitno umrl 8. julija 2014 po porazu Brazilije s 7 : 1. (PV)
BELO HORIZONTE - Brazilija je v torek proti Nemčiji doživela svoj najvišji poraz v zgodovini nogometnih svetovnih prvenstev. Ponižanje je popolno, razočaranje v državi nogometa enako veliko in razblinile so se sanje o šestem naslovu - hexacampeau. V Braziliji nogometni navijači govorijo o novem Mara-canazu, ki je primerljiv je s porazom v finalu domačega prvenstva leta 1950, ko je Brazilijo pred 200.000 gledalci na Ma-racani v Rio de Janeiru ugnal Urugvaj z 2:1. Strokovnjaki in mediji so že začeli debato, ali je hujši poraz iz leta 1950 v Riu ali torkova tekma v Belo Horizonteju. Za poročevalca Radia Gaucha ni dvoma: »Nogometaši moštva iz leta 1950 lahko zdaj počivajo v miru,« je dejal.
Žalost je velika tudi med nogometaši. «Običajno po porazu ne morem zaspati. Po tem porazu in to na prvenstvu, ki smo ga želeli osvojiti, pa ne morem niti jokati,» je dejal kapetan Thiago Silva, ki zaradi rumenih kartonov v polfinalu ni smel igrati. Razumel je množico na stadionu, ki so ga nekateri začeli zapuščati že po štirih nemških golih v vsega sedmih minutah. «Takrat smo popolnoma izgubili nadzor,» je dejal Scolari. Na vprašanje, če bi bil izid drugačen z Neymar-jem, ki zaradi poškodbe ni igral, pa je odvrnil: «Ni razloga, da bi v to verjel. Ney-mar je napadalec in ne igra v obrambi.»

mrA
fü
fr
Toda usoda Scolarija se zdi zapečatena, kljub temu, da je včeraj vztrajno opozarjal, da se je Brazilija letos v polfinale SP uvrstila prvič po letu 2002 in da ni bilo vse slabo. Zamenja ga bo Tte, čistka bo tudi v moštvu. Ostal bo seveda Neymar, morda obrambna dvojica Thai-go Silva in David Luiz, vse druge bodo zamenjali. Zdajšnjemu selektorju očitajo, da je v moštvi vpoklical vedno iste igralce in ni upošteval kakovostnejše igralce kot sta Ganso in Philippe Cou-tinho. Vendar treznejši opazovalci me-
nijo, da Scolari ni krvi, če Brazilija ne »rojeva« več novih talentov oziroma so se mnogi obetavni mladi izgubili po poti.
Dan po porazu ni manjkalo izgredov jeznih navijačev, precej je bilo tudi navadnega kriminala. Podobo Hul-ka, ki je krasila vhod v sedež selecaa, so uničili, avtobus z igralci so obmetali s pomarančami, nekaj je bilo tudi sežganih zastav. Najbolj so jo skupili prodajalci majic reprezentantov. Zanje že velja razprodaja. Najbrž pa ga ni Brazilca, ki bi jih oblekel.
ŠPORT
Četrtek, 10. julija 2014
17
»Pod pritiskom so se zlomili, kot mi leta 2006 proti Italiji«
RIO DE JANEIRO - Nemško javnost je po torkovi visoki polfinalni zmagi na nogometnem svetovnem prvenstvu v Braziliji nad gostitelji zajel val navdušenja. Nemški selektor Joachim Low pa miri strasti in opozarja, da najpomembnejša tekma prihaja na vrsto v nedeljo in da kljub visoki zmagi nepremagljivih ekip v nogometu ni. Low ni skrival, da je bil tudi sam navdušen nad polfinalno predstavo svojih varovancev. «Brazilskim čustvom in strasti smo se na terenu zoperstavili z vzdržljivostjo, mirnostjo in jasnimi potezami na igrišču.
Vedeli smo, da lahko zmagamo le, če bomo zaigrali pogumno in se zavedali lastnih prednosti. Seveda nismo pričakovali takšnega razpleta, a odločilni so bili trije goli v štirih minutah. Po vodstvu z 2:0 je bilo vidno, da je brazilsko ekipo zajela zmeda. To smo znali kaznovati in pod velikim pritiskom se je Brazilija zlomila,» je o tekmi povedal nemški selektor in dodal, da mu je bil jasen pritisk, ki so bili izpostavljeni nasprotniki, saj je bila Nemčija v enakem položaju doma leta 2006 in v pol-finalu izpadla proti Italiji.
Nemški selektor opozarja, da je bila to le ena tekma in da tej zmagi ne gre
Joachim Low
fotodamjgin
pripisati prevelikega pomena. «Pomembno je, da se umirimo in pripravimo na nedeljsko tekmo. Takšna tekma, kot je bil polfinale, se ne bo ponovila.»
Nemski selektor ima tudi nekaj sladkih skrbi, saj je Miroslav Klose v polfina-lu s 16. golom postal najbolj učinkovit napadalec vseh časov na svetovnih prvenstvih, Thomas Müller je še v boju za letošnjo strelsko krono in ob nenehnem na-
predku na naslednjem prvenstvu tudi v boju s Klosejem za skupno najbolj učinkovitega strelca, gole zadeva rezervist Toni Kroos, izredno razpoložen je vratar Manuel Neuer. Poškodovanih in kaznovanih v nemški ekipi ni.
Nemčijo je po polfinalu, tekma je bila na sporedu natančno 24 let po tem, ko je elf zadnjič osvojil naslov svetovnih prvakov, zajela evforija. Po nemških mestih so proslavljali globoko v noč. Nemci so med tekmo podirali tudi rekorde televizijske gledanosti prenosa in uporabe socialnih omrežij.
Mediji pa so polni vzhičenih zapisov, pa tudi šale na račun Brazilcev dežujejo z vseh stran. «Luksemburg z Nemčijo nikoli ni izgubil 7:1,» je dejal kandidat za predsednika nove evropske komisije, Luk-semburžan Jean-Claude Juncker po pol-finalu. «V več kot pol stoletja je zame to najbolj presenetljiva, čudežna in neverjetna tekma, ki sem jo videl,» je ocenil nekdanji angleški reprezentant Garay Lineker, ki je v aktivni karieri zaslovel z izjavo, da je nogomet igra, kjer se 11 igralcev meri z 11 igralci, na koncu pa tako ali tako vedno zmagajo Nemci.
JADRANJE - Sivitz Košuta in Farneti od danes na EP 470 v Atenah
Za visoko uvrstitev
Med treningom v Atenah so imeli obisk
Naša najboljša jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti začenjata danes v Atenah z nastopi na odprtem evropskem prvenstvu v razredu 470. Na prvenstvu nastopa 75 posadk, ki jih bodo zato razdelili na dve floti. Trinajst posadk je zunaj evropskih, med njimi je tudi olimpijski prvak Avstralec Matthew Belcher. Tekmovali bodo za končno zmago, na pa seveda za naslov evropskega prvaka.
V najmočnejši svetovni konkurenci bosta skušala naša jadralca doseči čim boljši izid pred septembrskim nastopom na svetovnem prvenstvu v baskovskem Santanderju na Atlantiku. V dneh pred pričetkom EP je v Atenah pihal termični veter med 8 in 10 vozlov. Pričakujejo, da bo tako tudi v prihodnjih dneh.Takšne razmere ustrezajo jadralcema JK Čupa, vendar najbrž tudi večini njunih tekmecev, zato pričakujeta naša fanta oster boj za vsak košček jadralnega polja. Prvi trije dnevi so namenjeni kvalifikacijskim re-gatam (prvi dan so na sporedu tri), nato bodo tekmovalce razdelili v zlato in srebrno skupino in opravili bodo še štiri plove, deset najboljših posadk pa čaka zadnji dan še regata za medalje.
Za osem posadk, ki tekmujejo pod okriljem italijanske zveze FIV, šteje evropsko prvenstvo tudi kot zadnja kvalifikacijska preizkušnja za nastop v Santanderju. Po prvih dveh regatah v
Palmi de Mallorca in Hyeresu zasedata Jaš in Simon 2. mesto za izkušenima Desideratom in Tranijem. Na SP bo iz Italije odpotovalo pet posadk. Uvrstitev Jaša in Simona na SP res ne bi smela biti sporna, zato se lahko ta teden koncentrirata tudi na rezultat.
V dneh pred tekmo v Atenah sta na preizkusnih treningih vnovič lahko ugotovila, da sta zelo hitra in da smo možnosti za visoko uvrstitev realne. Minimalni cilj je uvrstitev v zlato skupino. (ak)
Valter Birsa za Chievo
Uprava Chieva je potrdila, da bo slovenski reprezentan Valter Birsa (27 let) v prihodnji sezoni kot posojeni igralec igral za moštvo iz Verone, za katerega že nastopata Boštjan Cesar in Dejan Lazarevic. Chievo in Milan sta se za prestop slovenskega igralca dogovorila že pred šestimi dnevi, daljša pa so bila pogajanja med igralčevim agentom in novim klubom. Zdaj je Chievo na zboru moštva pred pričet-kom nove sezone potrdil, da se bo primorski nogometaš soigralcem pridružil že danes.
SPET DOMA - Agim Ibraimi, makedonski nogometaš, ki je bil pred časom igralec Maribora, nato pa se je podal v Cagliari, je zdaj znova član vijoličastih.
KOLESARSTVO
Na Touru pekel, Froome je že odstopil
PARIZ - Peta etapa Toura je postregla s pravim severnim peklom in kaosom med kolesarji. Dež, mraz in vožnja po granitnih kockah so dodobra redčili vrste v karavani, v zahtevnih razmerah je po dveh padcih odstopil lanski zmagovalec francoske pentlje Britanec Christopher Froome, ki je padel že na torkovi etapi in včeraj zato vozil s povezanim kolenom. V danih razmerah, prireditelji so sicer zaradi dežja umaknili dva odseka s kockami od devetih, se je najbolje znašel Nizozemec Lars Boom.in Nizozemski prvič po letu 2005 privozil etapno zmago na najtežji večdnevni dirki na svetu.
Nekdanji zmagovalec Alberto Contador se ni najbolje znašel in z zaostankom skoraj treh minut skupno nazadoval na deseto. Vincenzo Nibali je zadržal rumeno majico vodilnega, potem ko je v cilj pripeljal skupaj z moštvenim kolegom Asta-ne Fuglsangom z 19 sekundami pribitka.
Etapa je bila zahtevna tudi za oba slovenska predstavnika. Kristijan Koren (Cannondale) je bil z nekaj več kot 15 minutami zaostanka 122., skoraj 23 minut je na 179. mestu zaostal Simon Špilak (Katjuša).
V isti ligi kot Jadran?
SIENA - Sedemkratni prvak in finalist končnice košarkarskega prvenstva Mens Sana Siena je zaradi finančnega zloma dokončno propadel. Kot kaže, bo svojo pot začel iz B-lige, iste, v kateri bo nastopal Jadran, najbrž pa v drugi skupini. Ali morebiti celo v isti?
KOŠARKA 2 - Slovenski reprezentant Nebojša Joksimovic (33 let) je iz Olimpije prestopil v novomeško Krko.
NAŠI O MUNDIALU
Nogometna pot Dimitrija Batti se je prekinila v zadnji minuti zadnjega kroga ob napredovanju Krasa v D-ligo v sezoni 2011/2012 zaradi poškodbe kolena. Po dveh sezonah je 27-letnik iz Nabrežinepopolnoma saniral poškodbo križnih vezi in kmalu ga bomo spet videli na igrišču.
Kje boš nastopal v naslednji sezoni?
Moram priznati, da po daljšem premoru komaj čakam na vrnitev. Kateri dres bom oblekel, pa bom odločil v avgustu.
V tem času kdo ti je najbolj pomagal pri rehabilitaciji?
To je bil trenutni Krasov fiziotera-pevt Matej Bombač.
Katerim ekipam pa si najbolj sledil v zadnjih sezonah?
Večkrat sem si ogledal srečanja Krasa, San Luigija, tržiškega Fincantierija, povsod tam, kjer imam dobre prijatelje.
Prvenstvo se počasi bliža h koncu. Slab konec pa je potegnila tudi vsa nogometna Brazilija. Kako bi ocenil že zgodovinsko srečanje med Brazilijo in Nemčijo?
Pričakoval sem dober nastop Nemcev in tudi dokaj visoko zmago, vendar nikakor takšne.
Visok medijski pritisk, odsotnost nosilcev ekipe, izbire trenerja ... kje lahko najdemo krivca?
fiJ
Težave so bile vidne že na tekmi s Hrvaško. Preveč je solistov, ki so slabo vplivali na igro. Proti organiziranosti Nemcev se je enkrat za vselej pokazalo, da niso ekipa za naslov.
Kdo je bil do slej najboljši igralec prvenstva?
Rekel bi Thomas Müller in Miroslav Klose, zadnji predvsem, ker je kljub starosti še vedno zelo učinkovit napadalec.
Nemčija temelji na jedru Bayerna. Meniš, da je Bayernova odsotnost v finalu Lige prvakov pozitivno vplivala na energije nemške izbrane vrste?
To so vsi izredni profesionalci. Nastopanje španskih ekip v finalu ali odsotnost bavarske ekipe ni vplivala na razplet prvenstva.
Kdo bo dvignil pokal na Mara-
cani?
Nemčija. (mar)
PLANINSKI SVET
Srečanje
s pobratenim PD Integral
V	soboto, 6. julija 2014, so se tržaški planinci že zgodaj zjutraj podali na Planino pri Jezeru, kjer so člani pobratenega Planinskega društva Integral priredili vrsto dogodkov v počastitev 40-letnice društva in 30. obletnice odprtja prenovljene koče na Planini pri Jezeru. Istočasno se je na Planini odvijalo tudi 34. srečanje
med domačim Planinskim društvom
Integral iz Ljubljane in pobratenim Slovenskim planinskim društvom iz Trsta.
... V lepem, sončnem jutru se je skupina tržaških planincev pripeljala do Planine Blato, si nadela nahrbtnike in se podala do Planine pri Jezeru. Po navdušenem snidenju z dežurnimi pri koči, večina ljubljanskih prijateljev se je namreč že zgodaj zjutraj povzpela na Debelo peč, in krajšem počitku so se Tržačani odločili za nezahtevno turo. Povzpeli so se do Planine Viševnik, po obveznem postanku na Planini pa so nadaljevali pot na 1761 m visoki Pršivec, kjer so uživali ob čudovitem razgledu.
Tudi hladno nedeljsko jutro so nekateri pohodniki izkoristili za prijeten sprehod, podali so se do Planine v Lazu. Čeprav je narava kar vabila, žal ni bilo časa za predolge postanke, saj se je že ob 11. uri začela pri koči na Planini pri Jezeru slavnostna proslava v počastitev omenjenih jubilejev. Slovesni, a istočasno tudi prijetno domači, proslavi je sledilo iskreno prijateljsko druženje. Kar težko so se v popoldanskih urah tržaški planinci ločili od svojih prijateljev, posla-vljanje je kar trajalo. Sledil je še sestop do Planine Blato in vožnja proti domu, ostali pa so lepi spomini in prijetni občutki.
Izlet na Monte Sernio
V	nedeljo, 13. julija 2014, prireja Slovensko planinsko društvo Trst avtomobilski izlet na Monte Sernio (2187 m) v Karnijskih Alpah, na razpolago je tudi društveni kombi. Skupina Monte Sernio - Creta Grauzaria izstopa po svoji mogočni, veličastni obliki in po posebni geografski legi. Občudujemo jo, ko se z vrhov zahodnih Julijcev razgledujemo proti Dolomitom. Ko jo gledamo iz doline, vzbuja v nas posebno spoštovanje, občudovanje, radovednost. Zanimivo je, da so
skupino začeli osvajati razmeroma pozno, sam vrh Sernia pa sta še pred drugimi slavnimi alpinisti leta 1879 kot prvopristopnici osvojili dve ženski in sicer Minella in Annina Grassi doma iz Tolmeča. Pohodniki se bodo zbrali ob 6.00 uri na trgu v Sesljanu, Pot je razgledna in nezahtevna, predvidene so 3 ure in 30 minut hoje.
Za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številko 040 413025 (Marinka).
Izlet na Triglav
Ob 110-letnici društva, je odbor Slovenskega planinskega društva v letošnji program društvenega delovanja vključil tudi trodnevno turo z vzponom na Triglav. Ob načrtovanju vzpona na najvišji vrh Julijskih Alp, ki je istočasno tudi simbol slovenskih gora, je društvo želelo dati čim večjemu številu članov možnost, da v prijetni družbi osvojijo vrh Očaka. Zato se je odbor odločil za enostavnejšo, klasično smer in izlet, ki bo potekal od sobote, 2. do ponedeljka, 4. avgusta 2014, poimenoval "Triglav za vse".
Na pohod se bomo podali z Rudnega polja (1438 m), do kamor se bodo pohodniki pripeljali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Pot bomo nadaljevali proti Vodnikovemu domu (1817 m) ter naprej do Kredarice (2541 m). Po vzponu na vrh Očaka (2863 m), bomo sestopili proti Tržaški koči na Do-liču, od tod bomo nadaljevali pot proti Velemu polju in Vodnikovemu domu, od koder se bomo vrnili na Rudno polje. Člani, ki bi se želeli povzpe-ti na Triglav po zahtevnejših smereh, pa se bodo lahko pridružili udeležencem 38. pohoda na Triglav v organizaciji PD Integral, ki bo v zadnjem tednu avgusta (o tem bomo še poročali).
.. Vse, ki bi se želeli udeležiti tro-dnevnega izleta na Triglav, prosimo da se prijavijo do četrtka, 17. julija na tel. št. 3384913458 (Franc) ali na št. 040 413025 (Marinka) ali pišejo na E-poštni naslov: m.pertot@libero.it ter f.starec@gmail.com..
C O M U N I T A MONTANA DEL
000
Torre Natisone eCollio
Terske doline
Ozemlje Terskih dolin se nahaja v osrednjem delu Julijskih Predalp; na jugu sega do zadnjih urbanih območij videmskega pasu, na vzhodu se vzpenja vzdolž Nediških dolin in tako oblikuje slovensko-italijansko mejo, na severu jo gorska veriga Mužcev ločuje od doline Rezije, na zahodu pa meji s Huminskim območjem. Ozemlje se razvija predvsem v smislu geografske širine in se vzpenja na vse višje nadmorske višine; južni del je tesno povezan (ne le v geografskem smislu) s spodnjo Videmsko nižino, medtem ko je severni del, ki se nahaja na večji nadmorski višini, znatno marginaliziran.
Po obliki in podobi je mogoče to območje prehodnih pokrajin, kjer so tako naravna kot antropska okolja zelo heterogena, sintetično razdeliti na štiri faciese, ki se kažejo na različnih geografskih širinah in nadmorskih višinah:
-	nižinsko območje
-	gričevnato območje
-	podgorsko območje
-	gorsko območje.
Za orografijo so torej značilne vzpetine, ki se dvigajo z nižine kot obronki pogorja in dosegajo vse večje nadmorske višine. Na splošno se na severnem in zahodnem delu razvijajo na oseh v smeri V-Z (alpski orogenski premiki), na jugu in vzhodu pa na oseh v smeri SV-JZ (dinarski orogenski premiki). Dolinski zarezi rek Ter in Karnahta se tako vijeta v smeri S-J, potoki Lanja, Malina in Breg-Grivo pa zarezujejo vzpetine v smeri SV-JZ. Linije gorskih kompleksov so s severa proti jugu vse manj očitne in tudi nakloni se postopoma manjšajo; to je povezano s stopnjo erodibilnosti. kamnin: apnenec in dolomit na severu,
južno pa sedimentni skladi (kalkarenit, lapor, peščenjak). Opisana orografska razporeditev odločilno vpliva na klimo, zato sta od tega odvisni tudi lega človeških naselij in proizvodna namembnost ozemlja. S hidrografskega vidika spada območje te gorske skupnosti v porečje Soče in je razdeljeno na naslednja podporečja (z zahoda proti vzhodu): potoka Uran in Ledra, reka Ter (glavno podporečje), potok Karnahta, potok Malina, reka Nediža in potok Breg-Grivo.
Površinska hidrografska mreža je torej zelo gosta, kar povzroča znatno orografsko kompleksnost, hkrati pa to tudi pomeni, da je vodovje bogato kot redkokje drugje in značilno zaznamuje krajino.
Nediške doline
Nediške doline se nahajajo na najvzhodnejšem robu dežele Furlanije Julijske krajine in povezujejo Čedad, nekdanji Forum Iulii, s Soško dolino v Sloveniji. Sklop, ki ga sestavljajo Nediška dolina in doline pritokov Nediže, Aborna, Kožica in Arbeč, je poseben dolinski sistem v obliki pahljače, ki se steka v južni smeri. Na severu kraljuje Matajur (1641 m), ki je postal pravi simbol teh dolin. Manjše gorske verige, ki ne presegajo 1100 metrov, ločujejo dolino od pritokov Nediže.
Posebna lega, zelenje, ki je ponekod travniško, drugod pa gozdnato, naravoslovne poti in vodotoki nudijo veliko priložnosti za sprehode, pohode, izlete z gorskim kolesom in športni ribolov.
Nediške doline so v deželi posebnost ne le zaradi enkratne geografske lege, ampak tudi po zgodovinsko-kulturnih značilnostih.
Posebnosti ozemlja so namreč
že v paleolitiku in neolitiku - jama v Bjarču, nedaleč od Spetra Slovenov. Nediška dolina je bila pomembna trgovska povezava med Čedadom in Zgornjo Soško dolino vse do Noriških ozemelj že v predrimskih časih, kot pričajo starodavne sledi. Zaradi posebne lege in tesnega stika z vzhodnimi deželami je tukajšnje prebivalstvo doživelo številne pritiske barbarskih plemen.
V	6. stoletju se je začelo prodiranje slovanskih plemen na furlansko ozemlje, ki so ga pozneje intenzivno in stalno kolonizirala. Pozneje so zdržala tudi v obdobju Oglejskih patriarhov in Beneške republike, pod katero se
je na tem območju razvila posebna oblika samoupravljanja. Prav pod Serenissimo republiko Sv. Marka je Beneška Slovenija (it. Schiavonia Veneta) izpopolnila samostojnost svojih institucij, srenj in bank.
V	Nediških dolinah ljudje še danes ohranjajo svojo kulturo in tradicije, saj še govorijo slovenska narečja, poleg tega pa se izročilo ohranja v toponomastiki, v pesmih, verskih in posvetnih obredih, običajih in navadah...
Med najpomembnejšimi spomeniki tega ozemlja naj omenimo Landarsko jamo, ki ji krajani pravijo Sveti Ivan v Čele in je omenjena že v dokumentih iz 9. stoletja; ne gre le za le naravni, ampak tudi za zgodovinski, umetniški in verski spomenik. Zelo zanimive so tudi številne votivne cerkvice iz 15. in 16. stoletja, posejane po vsem ozemlju. Z naturalističnega in speleološkega vidika so poleg Landarske jame zanimive še številne druge naravne jame.
Nediške doline upravičeno nosijo to ime po reki, ki jih je zaznamovala tako z okoljskega kot z zgodovinskega vidika.
Pozdrav izrednega komisarja Sandra Rocca
Brda
Brda je ime za gričevnat pas v pokrajini Gorica, ki se širi vzdolž slovenske meje med rekama Soča in Judrio (Idrija) z nizom manjših vzpetin, ki običajno gledajo proti jugu in so posebno primerne za specializirano in visokokakovostno vinogradništvo. Julijske Predalpe tik za njimi to območje ščitijo pred hladnimi severnimi vetrovi, bližina Jadranskega morja pa pozitivno vpliva na klimo, ki je blaga in zmerna, saj morski zrak preprečuje hitre temperaturne razpone. Peščena in lapornata tla, nastala v eocenu, in naravni naklon gričev so idealna podlaga za vinogradništvo: tukajšnji pogoji omogočajo pridelovanje vin, ki se po uglajenosti, mehkosti in nežnosti upravičeno uvrščajo med najbolj cenjena vina na svetu, in to že dalj časa.
V tretjem stoletju po Kristusu je cesar Maksimin, ki je bil na poti proti Ogleju, da bi ga oblegal, prečkal Sočo na mostu, ki je bil narejen iz sodov in kadi, zaplenjenih v okolici. Po legendi naj bi trto furmint, ki je na bregovih Blatnega jezera pridobila ime Tocai, iz Steverjana prenesli na Madžarsko. Pravi se, da so v gradiščanskih vojnah Benečani na teh območjih plenili vino in da so bili polni sodi med najbolj cenjenimi pleni.
Sodobno vinogradništvo se je na Brdih začelo v drugi polovici 19. stoletja na pobudo grofa Teodora Latoura, ki je uvedel dragocene francoske in nemške sorte grozdja, s katerimi so nadomestili nekatere stare lokalne trte, ki so po kakovosti manj zanimive.
Ohranile pa so se tudi nekatere najbolj znane tradicionalne sorte, ki obstajajo še danes in se jih uspešno goji. Eden glavnih dogodkov, ki so zaznamovali razvoj visokokakovostnega vinogradništva na tem ozemlju, je bil četrti avstrijski enološki kongres v Gorici leta 1891.
Tedaj je po Evropi trte uničevala filoksera. Prav med kongresom so se odločili za cepitev znanih evropskih sort na deblo ameriške trte. Brda nudijo nešteto različnih itinerarijev, osredotočenih na enogastronomijo, naravo, šport, zgodovino, kulturo, versko in posvetno arhitekturo, ki se vijejo vzdolž Ceste vina in češenj, prve ustanovljene v Italiji. Ozemlje je zelo gostoljubno, saj je posejano z gostilnami in turističnimi kmetijami, kjer se dišeče jedi izražajo skozi različne etnične tradicije z izvrstnimi rezultati, poleg tega pa je tukaj veliko
vaških praznikov (šager), katerih glasba odmeva po mehkih gričih od maja do septembra. V Brdih je tudi veliko kulturnih in folklornih prireditev ter vinskih kleti, ki so pogosto tudi pravi arhitekturni dragulji.
Gričevnato območje Brd danes zajema sedem občin.
Gorica se nahaja na stičišču dveh naravnih komunikacijskih poti med vzhodom in zahodom, Soško in Nediško dolino, ki sta bili pomembni prehodni poti že v davnih časih. Prva zgodovinska omemba Gorice sega v leto 1001: gre za dokument, s katerim je germanski cesar Oton III podaril Oglejskemu patriarhu polovico naselja Gorica. Drugi dokumenti se nanašajo na Goriškega grofa Mainarda in segajo v leto 1127, ko se je najverjetneje začela gradnja gradu, ki je pozneje postal simbol mesta.
Geografske meje Goriške grofije so se pogosto spremenile, dokler niso leta 1500 Goriški grofje izumrli in je grofija prešla pod Avstro-ogrsko cesarstvo. Po koncu prve svetovne vojne, ki je tragično in globoko zajela mesto in okolico, je bila Gorica priključena Italiji. Med drugo svetovno vojno je bila Gorica v središču ozemeljskih sporov, ki so se končali šele leta 1947 z vrnitvijo mesta Italiji po obdobju jugoslovanske okupacije, čeprav je od tedaj njegovo mestno tkivo ločeno na dva dela.
Gorica ima prav zaradi svoje zgodovine in vloge, ki jo je imela v preteklih stoletjih, pomembno in zanimivo arhitekturno in umetniško premoženje.
V	Steverjanu, ki obdaja istoimenski grad iz 12. stoletja, kjer je danes mogoče prenočiti in kjer ima sedež znano vinarsko podjetje, se odpirajo čudoviti razgledi, poleg tega pa si je tukaj mogoče ogledati tudi zanimiv Muzej vina.
Med ovinki, kostanjevimi in akacijevimi gozdovi, vinogradi in sadovnjaki so še druga^naselja, kot so Dolenje, Koprivno, Slovrenc in Moš, s čudovitim naravnim okoljem in izrednimi razgledi, kjer je mogoče okusiti dober narezek in izvrsten kozarec vina.
V	osrednjem delu Ceste vina in češenj je še staro mestece, polno zgodovine in tradicij - Krmin, ki je še danes najpomembnejši gospodarski in kulturni center Brd.
Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda zajema 25 občin, od katerih jih je 18 uvrščenih v seznam občin Furlanije Julijske krajine, v katerih je treba uveljavljati ukrepe za zaščito slovenske manjšine v skladu s 4. členom zakona št. 38/2001. Ob tem zakonu obstaja še deželni zakon št. 26/2007 - Deželna določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine.
Vrednotenje kulturnih korenin in promocija poznavanja tako imenovanih manjšinskih jezikov je majhno orodje, s katerim pa lahko izpostavimo jezikovno identiteto kot vrednoto, ki jo je vredno ščititi, kar velja tudi za izredno kulturno bogastvo in za krajevne jezikovne različic naših občin.
Italija je država, ki je v vseh pomembnejših zgodovinskih procesih kazala svoje različnosti: upoštevati razlike omogoča razumevanje starejše zgodovino in sodobnega sveta.
Naša ustanova je pokazala svojo občutljivost za kulturo in jezik in je skušala čim bolje uporabiti in optimizirati možnosti, ki jih nudi zakonodaja za zaščito slovenske manjšine.
Naj povemo, da ustanova upravlja sredstva iz 21. člena, namenjena financiranju ukrepov za socialni, ekonomski ali okoljski razvoj ozemlja, kjer živi slovenska jezikovna manjšina. Ukrepe za gospodarski razvoj so spremljali številni kulturni projekti, namenjeni predvsem vrednotenju krajevnih jezikovnih različic, in standardni projekti za zagon in upravljanje jezikovnih okenc in za organizacijo tečajev slovenskega jezika. Dežela Furlanija Julijska krajina je v skladu z 8. členom zakona št. 38/2001 - Uporaba slovenskega jezikav javni upravi financirala ta projekt za širjenje institucionalnih in promocijskih informacij
o naši gorski skupnosti v slovenskem periodičnem tisku.	Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda
Promocija ozemlja je postala danes pomembna tema, ki jo gre uresničevati z orodji, ki so na	Via Arengo della Slavia, 1
voljo, med katerimi je ta program. Končni cilj je spodbuditi poznavanje našega enkratnega	33049 Speter (UD)
območja ter informirati o že prirejenih in še predvidenih dogodkih in o kulturnih, športnih in	Tel. 0432 727552 - 727629
socialnih prireditvah.	www.cm-torrenatisonecollio.it
info@cm-tnc.regione.fvg.it
Stran je financirana iz skladov, predvidenih z 8. členom zakona št. 38/2001 in z 19. členom Deželnega zakona št. 26/2007
Določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini »Projekti za rabo slovenskega jezika v javnih upravah Furlanije Julijske krajine«.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 10. julija 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Milan Rakovac - Tihotapec besed, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.30 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 16.50 Dnevnik 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Dok.: Superquark 23.40 Notti mondiali 2014
V^ Rai Due
6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: Revenge 8.20 Nad.: Le so-relle McLeod 9.45 Nad.: Pasión Prohibida 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 11.10 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.00 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conf-litti del cuore 17.00 Šport: Dribbling 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commis-sario Rex 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: Beauty and the Beast 22.45 Serija: Blue Bloods 23.50 Razza Umana
^ Rai Tre
L ^
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Koos, il piccolo indiano 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Rosamunde Pilcher -Ovunque tu andrai 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Resn. show: Temptation Island 23.30 Talk show: Matrix
v Italia 1
6.20 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.40 Dok.: Deadly 60 10.50 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Animali fuori controllo 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Wild - Oltrenatura
La 7
LA
7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 In onda 11.30 L'aria che tira -II diario 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Film: Il medico della mutua (kom.) 23.00 Ammazziamo il Gattopardo - Il gioco del potere
^ Tele 4
6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.00 Rai Parlamento Spaziolibero 10.10 Film: Non stuzzicare la zanzara 12.00 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 18.55 22.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Serija: Perception 23.25 Ritratti
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Scan-dalo al sole 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e og-gi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.15 Film: Hostage (akc., i. B. Willis)
23.45 Film: L'esorcista (horor)
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
|r Slovenija 1
6.50 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 9.15 Kviz: Male sive celice 9.55 Dok. film: Krila upanja 10.40 Dok. serija: Skriti kotički sveta 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. film: Golica, zgodba o skladbi 14.40 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.40 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Veličastna Lilly 17.00 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 23.00 Poletna scena 17.45 Izobraževalni program 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2014 - soočenje 22.00 Odmevi 22.30 Volitive 2014 -predstavitev liste 23.25 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja
Jr Slovenija 2
7.00 8.40, 0.05 Zabavni infokanal 14.15 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.45 Nogomet: SP, Nizozemska - Argentina, polfinale, 2. tekma, pon. 19.45 Žrebanje Deteljice 20.00 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 20.35 Film: Vse za medaljo - Olimpijske igre 1948 22.00 Film: Racija
|r Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 12.15 Aktualno 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 17.5019.30 Kronika 18.30 Volitve 2014 - predstavitev liste 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Soočenje kandidatov za DZ z znakovnim jezikom Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
13.55 Dnevni program 14.00 23.45 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Gio 15.00 Avtomobilizem 15.15 Alpe Adria 15.45 Najlepše besede 16.15 Arhivski posnetki 16.55 Državnozborske volitve 2014 18.00 City Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 23.15 City folk 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.00 Dokumentarna oddaja 22.15 Glasba zdaj 22.50 Na obisku
Tv Primorka
8.00 11.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30 Videostrani, sledi Seja občinskega sveta občine Postojna 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Kmetijska oddaja 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Med nami 21.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. serije 8.55 9.55, 11.05, 12.15 Tv prodaja 9.10 13.25 Nad.: Beverly Hills 90210 10.1016.00 Nad.: Želim te ljubiti 11.2016.55 Nad.: Sila 12.3018.00 Nad.: Vrtinec življenja 14.15 Serija: Sanjska ženska 15.10 23.50 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Volitve 2014 22.05 Film: Poslednji klic
Kanal A
6.00 Svet 6.45 18.45 Volan 7.25 10.55 Serija: Igrače za velike 7.55 19.25 Serija: Fren-di iz službe 8.20 16.35 Serija: Dva moža in pol 8.45 13.00 Risanke 10.0017.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.40 Tv prodaja 13.50 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.50 Film: Vrnitev iz raja 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: !
21.50 Film: Podmornice 23.35 Film: Novodobni par
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 8. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30,
IRIS
Četrtek, 10. julija Iris, ob 3.50
VREDNO OGLEDA
Velluto blu
ZDA 1986
Režija: David Lynch Igrajo: Kyle MacLachlan, Isabella Rossellini, Dennis Hooper in Laura Dern
V navidez idiličnem mestecu Lumbertonu, v ZDA, mladi Jeffrey obišče očeta v bolnici in na poti domov v travi najde odrezano človeško uho. Najdbo odnese na policijsko postajo in izroči čudaškemu detektivu. Sandy, detektivova hčerka doma prisluškuje očetovim pogovorom in sporoči Jeffrey-ju, da je odrezano uho najbrž povezano z neko pevko iz nočnega kluba. Jeffrey se s pomočjo prijateljice vtihotapi v pevkino stanovanje, kjer je priča grozljivemu obredu. Blue velvet je eden tistih filmov, ki že v prvih
kadrih napove celoten simbol zgodbe, ko ob idiličnem predmestju pokaže tudi tisto, kar se skriva in leze pod površino: se pravi, najrazličnejša golazen.
Skrivnostni podzemni svet, ki skriva v sebi negativno preslikava vsega idiličnega kar je na površju, uspe posrkati vase tudi mladega radovdnega Jeffreya, ki si ne more kaj, da se tudi sam prepusti dogajanju.
11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle va-canze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.40 Parlamentarne volitve; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Re-priza; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 10. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Območje nizkega zračnega pritiska nad severno Italijo bo v četrtek prineslo poslabšanje vremena. Jutri se bo navedeno območje umaknilo na vzhod, zaradi česar bo nad naše kraje s severa začel dotekati manj vlažen zrak. Med soboto in nedeljo nas bo z zahoda verjetno
doseglo manjše območje nizkega zračnega pritiska.
Povsod po deželi bo pretežno oblačno z možnostjo posameznih ploh in neviht. Možne bodo tudi občasne razjasnitve. Ob morju bo verjetno pihala močna, po nižinah zmerna burja.
Oblačno in deževno bo. Ponekod bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja.
Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem okoli 22 stopinj C.
tolmec
011/21
trbiž o
7/13
celovec
° 13/15
kranjska g.
010/12
o tržič
13/17
s. gradec
o 12/14
£
videmo
13/23
čedado
14/22
kranj o
celje
13/18 o
gorica on1g0rica
16/23 o
15/22

portorož o
16/22
ljubljana
o 13/18
postoin.	n. mesto
postojna	13/17 o
013/16	^
kočevje \L	f
črnomelj
Jutri bo spremenljivo do oblačno vreme. Možne bodo padavine, zlasti na vzhodu in v gorah.
Jutri se bo na zahodu delno razjasnilo, drugod bo še prevladovalo oblačno vreme. Predvsem na vzhodu Slovenije bodo še krajevne padavine.
&
tolmeč
011/24
iS
celovec
012/24
s. gradec
012/22
trbiž o
6/17
videmo
14/27
čedado
15/26
kranjska g.
o 8/22
o tržič
11/24
kranjo
celje
12/24 o
ljubljana
012/25
gorica
17/27 o
n. gorica
0 12/26

postojna
o 10/23
n. mesto
13/22 o
portorož o
13/26
kočevje V °
črnomelj
1999 - Čez dan je lokalno močno deževje, ki se je začelo prejšnji dan, ponehalo. Ponekod so naslednje jutro izmerili zelo veliko dvodnevno višino padavin. < V Lovrencu na Pohorju je padlo 191 mm, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 147 mm.
Danes: ob 2.21 najnižje -57 cm, ob 8.52 naj-	— ,. . . ,.
višje 26 cm, ob 14.04 najnižje -15 cm,	g Morje je rahl°
0	ob 19.55 najvišje 52 cm.	2 razgibano, tem-
1	Jutri: ob 2.57 najnižje -64 cm, ob 9.30 naj-	peratura morja ' višje 33 cm, ob 14.51 najnižje -19 cm,	I 24,2 stopinje c
ob 20.41 najvišje 56 cm.
-JO
500 m ..........18
1000 m ..........14
1500 m ..........10
2000 m ...........4
2500 m ........... 2
2864 m ...........-1
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.
Maradona bivše dekle obtožil, da ga je okradla
RIO DE JANEIRO - Legendarni argentinski nogometaš Diego Armando Maradona je nekdanje dekle obtožil kraje in zahteva njeno aretacijo, je v torek povedal njegov odvetnik. Triinpetdesetletni Maradona trdi, da mu je 22-letna Rocio Oliva ukradla več predmetov, tudi dragocene ure in diamantne uhane. »Lahko jo bodo priprli kjerkoli. Zahtevali smo mednarodno tiralico in tožilec jo bo lahko posredoval tudi Interpolu,« je za postajo America TV povedal odvetnik Matias Morla. Kraja naj bi bila storjena v času, ko je par živel v Dubaju, kjer je Maradona delal kot promotor nogometa. Oliva, tudi ona je nogometašica, medtem pa se je vrnila v Argentino, vse obtožbe zanika. Še več, Maradono obtožuje, da jo je pretepal.
Slonček Dumbo bo na filmskem platnu spet letel
LOS ANGELES - Disneyjevo animirano klasiko o letečem cirkuškem slončku Dumbu bo v igrani priredbi poustva-ril Ehren Kruger. Scenarij bo sledil originalni Dumbovi zgodbi, ki jo bodo razširili z »edinstveno družinsko zgodbo«, piše Hollywood Reporter. Uspeh računalniške animacije s CG tehnologijo, s katero so ustvarili realistične primate v filmu Vzpon planeta opic, je spodbudil igrano poustvaritev Disnyjevega najbolj priljubljenega slončka. Pisec scenarijev za franšizo Transformerjev bo napisal scenarij in z Justinom Springerjem film tudi produciral.
Kliknite
za osvežitev.
Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se
povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami.
Naročnina na spletno izdajo dnevnika:
letna	šestmesečna	naročnina za
naročnina	naročnina	30 dostopov
180 evrov	100 evrov	22 evrov
Za tiste, ki so naročeni na tiskano izdajo je dostop brezplačen.
Več na nasi spletni strani:
www.primorski.eu
Primorski
r	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji