GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
*
OTATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno otaore naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1-42
...'■- — — ——
No. 264. — Stcv. 264.
Slat, 1993 al tbe Post Office «t New Yerk. N. 1.
Act ef Ceucrcae of March 3rd, U«l.
ADDRESS: 2X6 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 14, 19 38—PONEDELJEK, 14. NOVEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVi.
STRAHOTNO PREGANJANJE ZIDOV V NEMČIJI
J. Lewis priporoča združitev liberalnih sil
nemški židje nimajo več nobenih pravic v kulturnem in gospodarskem oziru
Naci ji so obsodili 2ide na globo ene mil jarde mark. Zidje ne smejo imeti trgovin. — Aretacije se se nadaljujejo. — Trgovcem je prepovedano prodajati Zidom živež. — Vse vloge v hranilnicah in vse premoženje jim bo zapflenjeno.
BERLIN, Nemčija, 13. novembra. — Nacijska vlada je obsodila Zide na globo ene miljarde mark ($400,000,000) in izdala proti njim celo vrsto drastičnih odredb, po katerih je Zidom prepovedano imeti trgovine, ali pa opravljati kako dobiČkanosno delo. Zidom tudi ni dovoljeno obiskovati gledališč, koncertov, predavanja, plesov in muzejev.
S temi odredbami, ki so bile izdane zaradi umora nemškega tretjega poslaniškega tajnika Ernsta v. Ratha v Parizu, je Zidom odvzeta vsaka kulturna in gospodarska pravica v Nemčiji, kjer živi še oko-
li 700,000 Zidov.
Po Berlinu in po drugih mestih so naciji razbijali židovske trgovine in stanovanja ter napravili na milijone škode. Požgali so jim sinagoge in policija je to divjanje mirno gledala. Gasilci niti niso hoteli gasiti, razun če je bilo v nevarnosti poslopje kake-| ga arijca. Vso povzročeno škodo morajo plačati Zid je ter morajo pospraviti podrtije.
Na Dunaju je med Zidi nastala lakota. Vse židovske trgovine so zaprte in arijskim trgovcem in krčmarjem je prepovedano Zidom prodajati živež.
Feldmaršal Hermann Goering in propagandni minister dr. Paul Goebbels sta podpisala odredbe, ki zahtevajo:
f. Celemu židovskemu prebivalstvu je naložena globa ene miljarde mark. Zidje morajo pri uradih registrirati vse svoje premoženje, ki ga cenijo na
$2,300.000.000.
2.	Po I. januarju ne sme imeti noben Zid trgovine na drobno, ali na debelo.
3.	Zidom je prepovedano obiskovati gledališča, koncerte, predavanja, plese in muzeje.
4.	Zidje ne smejo imeti orožja.
5.	Zidje morajo na svoje stroške popraviti poslopja, katera so poškodovali naciji. Zavarovalne družbe cenijo škodo na židovskih poslopjih samo v Berlinu na $5,000,000. Zid om pa bo dovoljeno na- j seliti se v poslopjih, kadar bodo popravljena.
Vsaka kršitev katerekoli odredbe bo strogo kaznovana.
Na tisoče Zidov je bilo aretiranih in v divjih izgredih sta bila v Berlinu ubita dva Zida. Zidom ne preostane drugega, kot da se izselijo iz Nemčije, ali pa bodo smeli živeti v židovskem okraju, tako-imenovanem ghetu.
Koliko Zidov se nahaja v ječah, ali pa v koncentracijskih taborih, ni znano, toda nacijska vlada pravi. da je bilo v Berlinu aretiranih samo I 600 Zidov.
Nacijska vlada namerava od Zidov pobrati eno miljardo mark na nasledni način:
1. Zaplenjene bodo židovske vloge v hranilnicah; 2. Prodana bodo židovska posestva; 3. Prodani bodo židovski vrednostni papirji, delnice itd.
Ako bi bila globa ene miljarde mark enako razdeljena na vsakega Zida, tedaj bi moral vsak Zid plačati $572, kar pa m mogoče, kajti je tudi mno-go Zidov, ki so revni.
BERLIN, Nemčija, 1 3. novembra. — Pred ameriškim konzulatom so se odigravali žalostni prizori, ko je več sto Zidov prišlo prosit za vizum. Največ je bilo žena, čijih možje so bili zadnje dni aretirani. J
■ - -------- . ________... „ v jft
novi turški predsednik
Gen. Izmet Inonu je bil izvoljen za novega turškega predsednika. — Aras je bil izločen kot vnanji minister.
ANGORA, Turčija, 13. nov. i — Poslanska zbornica je soglasno izvolila za novega predsednika in naslednika Mustaia Kemal Ataturka 58 let starega generala lzineta Inonua. Takoj po izvolitvi je novega predsednika pozdravil 101 strel.
Ob 11 so se zbrali vsi poslanci in galerije so bile polne diplomatov. Najprej je predsednik poslanske zbornice Hahk Renda, ki je bil po Ataturkovi smrti poslujoči predsednik republike, prebral poslanico ministrskega predsednika Jelal Bayarja, ki je naznanil Atatur-kovo smrt. V nekaj minutah je vseh 348 poslancev oddalo glas za Inonua. Nato je šel Renda v Inonuovo stanovanje in se je kmalu vrnil v zbornico z novim predsednikom, katerega so poslanci pozdravili z glasnimi klici.
General Inonu je nato obljubil, da bo storil vse po svojih močeh, da bo nadaljeval slavno delo Ataturka.
Izvolitev Inonua je bila po celi deželi sprejeta z velikim zadovljstvom. Inonu je za Turke narodni junak in velik državnik in, medtem ko se je prej imenoval samo Izmet, mu je priimek Inonu podelil Ataturk v plačilo za njegovo zmago nad Grki pri Inonu leta 19-1. Kot dober državnik se je ska-zal leta 1923 na mirovni konfe-i-enci v Lausanne, kjer je bil glavni: turški relegat in pozneje 1 2 let ministrski predsednik. Inonu je tudi izvedel vse reforme, katere je odločil predsednik Ataturk.
Lansko leto je Inonu odstopil kot ministrski predsednik ter je živel popolnoma sam za se be, da bi se izognil vsakemu napačnemu razlaganju svojih od nosajev z Ataturkom, kateremu je bil zelo vdan. V prostem času se je učil angleščine, katero govori precej gladko.
Namesto dosedanjega vna-njega ministra Ruždi Tevfik Arasa je bil imenovan Šukm Saracoglu.
Po svetovni vojni, ko so Angleži še vedno držali Istanbul, se je general Izmet Inonu pridružil M usta f i Kemlu Atatur-ku, ki je v Anatoliji zbiral narodno armado. Od tega časa je bila Ataturkova desna roka. Kot šef generalnega štaba je poveljeval turški armadi proti Grkom v Anatoliji ter je po grškem porazu sklenil z zavez uiki premirje v Mudaniji.
Na mirovnih pogajanjih v Lausanne je pokazal vse svoje velike državniške zmožnosti. Inonu je nekoliko gluh in tudi na mirovnih pogajanjih je bil še mnogo bolj gluh, kot pa je bilo potrebno, tako da so di-
sedaj še ni čas zaustanovitev splošne progresivne stranke
PITTSBURGH, Pa., 12. nov. — V ponedeljek se bo začela tukaj prva narodna konvencija Odbora za industrijalne organizacijo (CIO). Pri tej priliki bodo postavljeni temelji trajni delavski organizaciji, katera se v svojem bistvu povsem razlikuje od Ameriške delavske federacije.
!atentator
! se je začel kes ati
■	Ko so 2idu Grynszpanu
>	povedali kakšne posle-
■	[	ce je imelo njegovo de-'j	janje, se je onesvestil, j	Star je šele 17 let.
, PARIZ, Francija, 12. nov.--ITletni poljski Žid Hersehe] Grvnszpan, ki je v četrtek u-strelil nemškega konzularnega uradnika Ernsta von Ratha, je spočetka <lomneval, da se je maščeval nad Nemci, ki preganjajo poljske Žide, kmalu se je pa prepričal, da je položaj Židov neskončno poslabšal, j Naciji so jih začeli strahovito preganjati. Njihove trgovine so deloma razbili, deloma zaprli. Noben Žid ne sme biti upraitevlj kakšnega posestva. | Za umor Ratha bodo morali plačati nemški Židje nemški vladi milijardo mark odškodnine, kar znese v ameriškem denarju štiristo milijonov dolarjev.
j Ko je Grvszpan slišal vse to, ,se je onesvestil.
Pozneje je začel jecljati r — Tako kazen- torej zahtevajo za čin, ki sem ga nepremišljeno j storil? Prosim Vas molite, da mi bo odpuščeno, kar sem sto-jril.
| Danes sta bila aretirana tudi iGrvnszpanova teta in stric kot • soudeleženca pri zaroti.
POSLANK WECKH0FF PRI DRŽAVNEM TAJNIKU
WASHINGTON, D. C., lil nov. — Danes je bil pri ameriškem državnem tajnik Hullu nemški poslanik Hans Dieck-hoff. Pogovarjala sta se petnajst minut. Pogovor se je naj-|brž tikal pogromov, ki jih vpri-' zarja jo naciji proti Židom. — Ker so ukrepi proti Židom izključno nemška zadeva, bi protest Združenih držav ne bil u-mesten.
I radio in časniki morajo biti združeni pod enim ministr-
>	stvom za dobrobit narodnega prestiža.
Delavske reforme — Delav-i ske organizacije so izključene iz politike in vse organizacije v uniformah so razpuščene.
Gospodarstvo — Vsa zaseh-: na podjetja bo nadzorovala vlada in vsaka trgovina bo ločena od politike.
Poklici — Osrednji vladni
1 odbor bo ščitil in urejeval poklicne delavce. , Socjalna dobrodelnost — Delo bo tako razdeljeno, da bo poplačana poštenost, poklic in sposobnost. l Družabno življenje — Velike družine so podlaga države. Samci bodo morali plačevati r posebne davke.
John L. Lewis je rekel časnikarjem: — Po mojem mnenju so zadnje volitve pokazale, da je treba združiti vse liberalne sile dežele. Liberalni element demokratske stranke, delavstvo in druge napredne skupine, v>i imajo sedaj dovolj vzroka za skupno delov anje.
Lewis je obljubil vco podporo Rooseveltu in New !>« .< i in odločno obsodil nasprotniku o-ziroma mlačne zagovornike liberalne smeri v gotovih državah Unije.
Časnikarji so ga vprašali, v katerih državah se ne ^mejo demokratske "mašine" več zanašati na podporo in zaupanje liberalnih volilcev. Lewis je odvrnil : — V Pennsvlvaniji, New Jersey, Ohio in v gotovih delih nekaterih drugih držav.
V Pennsvlvaniji ter tudi v. Michiganu so bili poraženi demokratski kandidati, katere je podpiral Lewisov odbor. Pri tem pa ne gre za kandidate, katere je Lewisov odbor že spočetka priporočal. Dosti Le-wisovih kandidatov je bilo namreč že pri primarnih volitvah poraženih.
— Po mojem mnenju, •— je dejal Lewis, — >ta dva ugledna demokratska politika s svojo omejenostjo, aroganco in s svojim sovraštvom napram delavcem povzročila poraz demokratov v Pennsvlvaniji. Zaenkrat še nočem imenovati teh dveh politikov po imenu.
Glede države New Jersey je rekel Lewis, da globoko obžaluje ker ima takega demokratskega voditelja kot je Frank
Hague.
Governer Davev v Ohio ni take vrste demokrat, da bi se mogli zanesti nanj delavci. Demokratsko stranke je treba temeljito izčistiti. Pravzaprav bi bilo treba ustanoviti splošne narodno progresivno stranko, toda čas za to še ni dozorel. Širokim ljudskim masam in delavcem pa nikakor ne kaže, da bi obrnili hrbet demokratom in potegnili z republikanci, ki že več let niso prav ničesar storili za delavce.
urejevanje
čehoslovaške republike
Čehi oblikujejo novo demokratsko republ i k o po nacijskem zgledu. Nova republika bo v tesni zvezi z Nemčijo.
PRAGA, Čehoslo vaška, 13. novembra. — Ceh osi o vaška jc pričela svojo novo vlado na narodni in protižidovski podlagi.
Vse politične stranke, katerih je bilo 15, predno je bila Čehoslo vaška razdeljena med Nemčijo, Poljsko in Madžai-sko, se morajo v 24 urah združiti v eno stranko. Katera stranka se do določenega roka. ne združi bo razpuščena po odredbi ministrskega predsednika Jana Syrovyja. Komunistična stranka je že bila prepovedana. -
Za drugo čehoslovaško republiko je bil razglašen program, obstoječ iz 17 točk z odobre-njem vnanjega ministra Pran-tišeka Chvalkovskega, ki bo najbrže izvoljen za prihodnjega predsednika.
S tem je konec dvajsetletne demokratske republike, kjer je bilo pribežališče in zavetišče za politične in plemenske begunce iz vseh držav osrednje Evrope.
Po novem programu bo Če-hoslovaška v prijateljskih od nošajili a svojimi sosedami in v prvi vrsti z Nemčijo, čije go->podarski vpliv se naglo širi po republiki. Od Nemčije je Čeho-slovaška prevzela prisilno dalo v taboriščih in nadzorst\o nad časopisi, radijem in gledališči-
Med drugimi so tudi naslednje točke tega programa:
Inozemska politika — Čelio-slovaška mora sodelovati z vse mi državami, zlasti z Nemčijo in državami osrednje Evrope.
Domača politika — Čehi in Slovaki morajo delovati na prijateljstva podlagi in enakosti vseh združenih strank.
Tujci — Druga republika mora izgnati vse tuje naseljence; pri tem je najvažnejši židovski problem. Pregledano bo državljanstvo .vsakemu državljanu od 18. oktobra, 1918. Vsi Židje morajo biti izključeni iz političnih in časnikarskih mest.
Armada — Čehoslova-ška mora obdržati svojo obrambo za vsako ceno in armada bo znak edinstva med Čehi, Slovaki in Ukrajinci.
Vzgoja — Obvezna šolska leta bodo podaljšana od 14. lo 16. leta. Vsi učenci bodo morali iti skozi delavska taborišča, predno bo njihovo učenje končano.
Časnikarstvo — Vsi listi mo rajo imeti čut odgovornosti pred državo in morajo od vlade imeti pravico. Propaganda — Gledališča,
USODHA ZMOTA
KANSAS CJTY, Kan*., 12. nov. — Iz kopalfcicc se je opo-tekel 851etni John We>ley ia rekel svoji ženi: — Nekaj strašnega sem pogoltnil. Nato je padel na tla ii mrtev obležal. Pozneje se je izkazalo, da si je hotel izprati usta z ustno vo do, pa je pomotoma vsel neko Ihudo kislino.
Mnogi med temi pa so prišli tudi zaradi tega, da so bili pod varstvom ameriškega konzula in so bili obvarovani pred aretacijo.
plomati večkrat razjarjeni zapustili posvetovalno dvorano. Toda Inonu je slednjič dosegel zelo ugoden mir za Turčijo.
POSLEDICA PREVEIKEGA NAVDUŠENJA
WATBRTOWX, N. Y., 12. nov. — Ko je opazovala 17-let-na Rita L. McDonald na tukajšnjem igrišču nogometno igro. je začela tako navdušeno kričati, da ji je čeljust skočila iz sklepa. Odpeljati so jo morali v bolnišnico, kjer so ji zdravniški uravnali čeljust.
j TRAGEDIJA^NA LOVU
AVAUKEGAN, 111., 12. nov. —19 letni George Pye, 12 letni Floyd Greenwall in 12 letni I Clarence Bogler so se podali !na lov. Vrnil se je pa samo Bogler in solznih oči povedal, kaj se je zgodilo. Pye je ponesreči obstrelil Greenwalla, ki je o-mahnil na tla. Pye je pokleknil k njemu in ga ves razbur-'jen prosil odpuščenja, nato si ;je pa sam pognal kroglo v gl«-vo. Ko je prihitela policija na označeni prostor, je dobila o-ba fanta mrtva.
PREDSEDNIK BO PRAZNO« VAL V WARM SPRINGS«
WASHINGTON, D. C., 12. nov. — »Predsednik Roosevelt se bo podal 20. nov. v Want! Springs v državi Georgiji, kjer je zdravilišče za paralitične o-troke.
VELIK GOZDNI POŽAR
EMPORIUM, Pa., 12. nov. !— V tukajšnji bližini je izbruhnil velik gozdni požar, ki so ga le s težavo omejili in je zahteval smrt osmih CCC delavcev. Oblasti so mnenja, da je bil ogenj podtaknjen.
NEMŠKEMU KONZULU JE PRETIL
BORDEAUX, Francija, 12. nov. — Policija je aretirala 26 letnega Nemca Paula Schafer-ja, ki je pisal nemškemu konzulu v tukajšnjem mestu par pre-tilnih pisem. Schafer pravi, da se je hotel maščevati za krivi-jce, ki jih je bil deležen v Nemčiji. Scliaferju je bilo že pred nekaj meseci naročeno zapustiti Francijo, česar pa ni storil. Zdaj bo deportiran v Nemčijo, in bi nihče rad ne menjal ž njim.
f ZA Q90USANJELBTA,
| mm pifiiihu "fiUiNircla-al C* | I hm imUhmi MI*«. a «•	i
"GEXB KS. BD0 A,f—New York*
Monday, November 14, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Mb
£r
GLAS NARODA"
n •	m 'rwfU)
cAriM^ailrf Published fty	>
SUIVBNTC nSUgDNti COMPANY
{▲* Catparatloaj * freafcUau	j. Laptht, 8m.
of tba corporation 1*0 eddrwee or »bore offlcera:
f ' NEW 10B&, N. V.
45th Year
ISSUED BVTJI DAI 1ZCCPT SHNIiAKS AND HOUDAf^ - _- AifaertlMawt on Agrggg»ent
r '- ------• —
Xa teto »*lja 11« m Awrtko z* Sew York u <-*lo two . . $7 00
lo- Kanade ........... 96.00 (MI| >qi ................93T0
^ lft<> ................$»/4» Za lo<«enwlTu t» .vlo Hit .. I7.<U
Z» četrt leta................$1M'7ji dol leta ...:...... ....f3.fio
_ ____0luIptl—T Ygrnrty H^ __ ITTJIII
yiA8 NUftOi" IZHAJA VSAKI DAN lXVZTOfftl NRI>EU 'N
-CLA8 NAB004-, SIC WEST
19tfc STREET. NEW VOWS. N. i CBdra 9—1141'
ZNAMENIT CpGODEJC
• y*" ' v — •■'•••
Mi «
v.- • -rs - - - - - - - _ - - . V3P SE MASCUJE
Vsak pošten in razsoden' čldvefc inora priznati, da >i Oehoslovaška svoje nesreče deloma tndi sama kriva.
Sudetski Nemci — tri milijone jih je bilo vključenih v čehoslovaško državo — so bolj in bolj glasno zahtevali avtonomijo. Vslada jim je od časa do časa marsikaj obljubila, izpolnila je pa le malo ovojih obljub. 1
Poleg Nemcev so na Oehosiovaskem tudi Slovaki, ki se niso strinjali z ukrepi praške vlade, in bili so v državi Madžari in Rusini, ki jim v narodnostne'm pogledu ni sla vlada prav posebno na roko.
Cehoslovaška bi lahko preprečila razkosanje, če bi pn. voča-no popravila, kar je zagrešila v preteklosti.
Toda narodu, ki so ga zapustili vsi njegovi prijatelji, in ga je zadela strahotna usoda; nima nihče pravice kaj oč* tati.	t ■• •	.
Cehi pač niso Spanci. Vlada jim kapitalistična buržua zija, ki je istotaka sebična in kratkovidna kot v katerikoli drugi državi. *	•
Tebi-bodo le težko prenesli udarec, ki jih je zadel. Država je ižgubila fevojo samostojnost. Njena državna obramba,njene silne obmejne utrdbe in vse njene druge slične pri prave »o danes Tirez pomena.
'Sedanji svet se ljo pač moral sprijazniti z mislijo, da majhen narod ne more s svojo popustljivostjo napram mogočnemu sosedu ničesar opraviti. ■
PR£D DVAJSETIMI L£TI
Prejšnji teden (11. novem- nika Chamberlaina in franco-
bra) je poteklo dvajset let izza dne, ko j<? bila končana svetovna vojna.
Tisti, ki. se živo spominjajo 11. novembra 1918, so bili takrat in še nekaj let pozneje trdno prepričani, da ne ba nikdar več prišla taka nesreča nad wet.
In dokler ni stopil Hitler h krmilu Nemčije, res ni bilo nobenega govora o novi sveto\-ni vojni. Ob dvajseti obletnici sklenitve premirja moramo poleg Hitlerja uvrstiti tudi angleškega ministrskega predsed-
skega ministrskega ministrskega predsednika Daladiera in še nekaj drugih diplomatov kot povzročitelje svetovne vojne-
Chamberlain in JDaladier sta z vso vnemo ■pomagala Hitlerja izpremeniti Nemčijo v liia-terijalnem in političnem oziru v najmogočnejšo vojaško siio na evropskem kontinentu.
Vsled tega je bilo praznovanje resnično spominskega in pomembnega dne zasenčeno s strahom, da je nova vojna dosti bližje, kot je kdo pred -dvajsetimi leti drznil domnevah i.

Parnik "Steel Exporter", namenjen v Lo- Angeles, je dobil številko 100,000. Pred njim jo plulo skozi kanal
pri vhodu v Panamski kanai <K),<W> parnikov.
£>QC3mC>C
mrnmimimm
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
h poštnino vred.
"Glas Naroda" |
216 West J8th Street r
New York. N. ' j«5
i*
w^ma^mtmmmm ^
A
■ *______________ > _
i
Strašno maščevanje |ju-!i bosumnega in razočara- ( nega mladeniča. 4
•T; ...........1
V	vasi Ri tkovcih pri Vinkov-! cih je prišlo do strašnega krvi- i j prelit ja. V krčmi je sedela 1 I Iružha fantov in mnž. Ko so : |se malo napili, so j• -11 kvartati.'l
najprej za vino. potom pa za I denar. Kmalu -o se sprli in ) • tepli. V -plašili zmedi je po- . U'givil Harisa TomaŠak veliki] kn'hiiij-ki nož in zač 1 mahati « ž njim okrog m-he. Najprej je ] razparal t rebuli Lovru Krzna- 1 rtča, ki <o ga pr« poljali v bol- ' ninico, kjer je pa kmalu izdih- < nil. Drugi je prišH na vrsto ] hilvski pomočnik Mate T van- i kovič. ki mu je Tnmašak '/.asa- « •lil nož v bok. Tudi njega • morali prepeljati v bolnišnico, kj r ji bil operiran. Xož um je i bil obtičal v kosti in to je bilo ^e dobro, ker )»i bil podivjan7 i fant zaklal najbrž se koga.
i
Svoj samomor je objavil v listu.
V	Kragnjeveu si je vz«-l življenje 25-letni Maks Posega, ki je pn d mesedi z odličnim uspehom dovrši! vojno tehnično šo-! lo in kmalu postal mojster v j vojno-tthničnem zavolu. N«'-j. .-rečni mladeuič jc skotil pod vlak. Zakaj ,]<• to storil, ni zna-'.: no. in v>i se čudijo, kt-r je bil;" znan kot v. sel iu za <lelo zavzet mladenič. V listu, ki iz-| haja v Kragoj« ven pa j»k izŠ4*Ij; istega dne. ko <o našli razme-, sarjeno truplo na progi, kratekr članek, v katerem r • nekdo
Dobiti delo za mladino po po-—vešeni šoli~
Odbor za vprašanja mladine, ki je idel federalnega Vzgojnega urada (T. S. Otiiee of FMncation), j«4 izve.] oi/šim.» studijo v velevažne.n vpv,»Ša-rrju zapo-levanja min din ljudi. V "poročilu i.-tega <se naglasa: ,4.\fnogo mladih ljudi t * generacije ni Še nikdar .-talno le.a-lo, ni še nikdar občuulo one radost, ki izvira iz občutka, ko prispeli svoj deh'/ k \ zadoščenju človeških jxilreb. Nekateri izmed Uh mla lili ljudi .H* /potrosilo mnogo 'vt, da se »pripravijo za posebu>> vivsio dola, ali no morejo najti priloiao «ti, da bi viporabljnii svojo izur jenošt Drugi, ki niso imeli ni-feake šolske priprave za k&teri-srbodi delo, niso mogli uobiti zaposlitev, kjer bi mogli p; ido-biti izurjenost potoni doU'o iz kusnjo.'
Tn*zares, kako je žaio.-ino vi-deti 'mlade ljudi, ki želijo delati tpridno, pa no morejo n.»jti nikakega ino.-ta, nikogar, ki bi jim dal delo. Moralno propadanje, ki dostikrat spremlja dolgo nezaposlenost, ji- morda najbolj resni oiniMj v žalostnem .poiožaju današnje mladine. Brezdelje \o.ii do nezdravega duševnega razpolvzonja — ol>čutka bn zusptšnoati in hi'z upnoHi — in nezmožnost: z;: služka utegn«' vzbuxliti protiso-cijalne nagone.
NadepoTen znak v t« j situacij« j*1 rasatoča zavednost v tej deželi o resnosti tega problema in vsled iste javi; prizadevanja, da k*1 najdejo načini za reševanja problema. ( ominit-lee on Youth Probkrn- ji |w> preiskavi širom deielo izdai poročilo o tem, kar se je do-sedaj dovršilo na tem polju. Ob enem nudi razne sugestije, kaj javnost more sroiit;, da se mladin pomaga zar-gsrai začetek zasiužka.
Kombinacija irvežbanja in dela.
Ker je toliko "mladih ljudi brez strokovne izkušnje, se je v raznih krajib posTco^ilo po-
nujati kombinacijo i/i\ >banja in dela. Uie navadno za dogovore z ueio..*ija:c*. v dv:lič?iem kraju, ki so zadovoljni sprejemati mlade ljudi za *iel časa, doeiiu s<* -«)ia obvoz«i;jo dajati i^tini poduk, ki Ne n.-;na delo, ki ga izvršujejo. I de-ralni strokovnjaki za strokov-Ino izvežbanje so našli, »la tr»--ba približno 2000 ur dela, pie»i-no vajt noe (learner) more razviti tako izurjenost in sposob-•liost, ki ga o^posobljuje za redno delo.
Inin^trija ilutli seveda na., večjo »priliko za vaj. n-«vo, a." mnogi seitudi vežbajo zn trgov ske iu poljedelske zaposlitve.
Xa primer ** državi <^olor:i-do se izbrani "učenei v ntaro-sti čez 11) let pojavljajo v otroke, ki si jih sami izbirajo. Učence se premešča od oddelka d > oddelka v dotičn<»m podjetju, tako da dobi piogledne izkušnjo v vsoli pnnogali dotične
stroke. t*čemv dela le pol dneva in »Irugo v»oi «vieo s<- uči v šoli. (':■> na »1 'u ni manj kot lo ur na te<len. Po! dneva v šoli jo tpasvečano vežbanju v stroki, kjer Je učen-v zapi^len. oziroma piedmotoio, v katerih ;i>* dotičnik ne-pmluff h, r/iroma splošni izobrazbi.
Zanimiv je ik'\\t< r-ki načrt, po katemn se daj« tlelo mladiiit ljudem kot (pomočnik_m za o-javnih šol. Drekom v -tarosti m« d 17. ir. letom, ki so bili ravnokar cupnščeni iz javnih siiotišč, ^o da«i mesta, odgovarjajoča njihovi sposobnosti, kot pisar jen , kni žničar-j< m, mohanikom in šolskim slugom v sami soli. Dobivali >o plače na tedca zvečer pa so pohajali primer: o šolsko tečaje. Tzmed prve skupine .'>00 dečrkov <lve tr d i ni iobili boljšo službe al* nameščeni dnigje ob plačah i/.med $17 in $24 na teden, in to > dvoletnem »delu.
Dan 1». deeembri je l»il do ločen .kot. "Vocational Adaptation Day" za met t o New York, katerega dn se bo iz-

nja. K r jo bil člančič l**po napi >a n. ara je I i-t sprejel, čeprav je bil br»z podpisa. Vsi so prepričani, da si je nesrečni Maks Posega sani napisal neki olog.
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Edda, «1ram:i v 4. <|ej..........60
Marta. Semenj v Kiclimondu. 4. dejanja ____________________________________m
Prepeliih. narodna pravljic »
• loja n j ili ....................45
Tootkove tajne m MIklavtev veter, Mladinska l?rU s petjem v
3. aejanjlti ___________________________J|
R. (J. R. Drama t 3. dejan jih *
predigro. (6apek|. »ex.___________tf
Kevizor, ft. dejanj, troa r«mana____18
Vrtinec, drama v 3 dejanjih .........45
Zrn krit in avfcoja. Agrokmt v 0.
dejanjih	...................
Ljudski ader:
5. av. P« 12 Mih. 4. dejanj* ...........«§
ft. n. Zapravljive«....... .....J«
12.	av. Skopuh ..................m
ZMrfca EJudnblb l^er:
3. snopič, fttttn |Md zemlje. Sv. Nrf«. Saoje...............................jn
13.	snopih * \'eataHta, Smrt Marije '
' Device. Marijin eirefc —----------M
14.	anopfiL Hr. Mtjan. Jmnika ' deklica. Material filacaslov ...... .3«
IB. snopič. Turki prttf Ommmkm.
Fabjala ta Neta___________________Jt
20. snopič. pw. Joa»; LJokesea BEaititaega atoeks ---r. ..M
KNJIGARNA 'GLAS NARODA"
)i c TiT i o om xf Littr vaimt1
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W, 18 ST., ITBW TOBE
Peter :; :: Zgaga
Aaneri^ki rasopisi, — pa reda tndi drngi — objavljajo v nekaj vrstah vsakovr-lne zanimivosti, o katerih bi pa if mogol reči, ee -o sploAneira fiomena ali ne.
Tako naprimer čitam, je iaj\TM*ja globočina morja n«t tje doli pri Avstraliji^ kjer j.-morje 27 tisoe čevljev globoko. Kaj pa, če je globoko samo >i'stindvajset tisoč devetsto -e lem in devetdeset čevljev? Ah r-o bi: po dolgih letih neka\znalist vena ekspedieija neomajno dognala, da znaia največja glo bina morja seoemindvajset tisoč in pol čevlja. Ali bi ne bilo to nekaj strašnega ." Vsi temelji sodobne znanosti bi bii: omajani.
Nedavno sem čital >enza<-t-jonalno poročilo:
—	V državi Oklahomi ži\i možak, ki je bil rojen letu
sedmega meseca, <edmt* ga dne v lednn, sedem minut po sedmi uri zvečer. Sedem bra lov ima in s<a vsako leto na pade <edemkrat hn«l nahod. Ali ni to nekaj veličastnega, pomembnega, nekaj, kar >pa da v zgodovino1 Možn je treba postaviti spomenik. Prosto voljne prispevke že zbirajo. Toda vse bo izprijeno, če se b»» ob odkritju si>omenikn v enem letu osmič pndila.iil. Xjegov rekord bo uničen. t1asopisi }»o do pisali z debelimi črkami:— "Osuii nahod v enem letu ga je pahnil iz vrst posebneži*v med navadne ljudi.*'
Ali ni n*-« strašna človeška nsoda
Nekje na Zapadli živi mož neizmernih zmožno-ti. Vse časopisje pi-ie <> njem. Pred let» se je pomdila v njem veliea-t na mt>el iu tra je obsenčilo bo žje poslanstvo, naj skuša na povsem nenavadni <tekleniei zgraditi veličastno stavbo. — Pravzaprav ne stavbe, pač pa -kladovni«:o žveplenk. Tri leta jih že polaga. Najnovejša po roeila pravijo, da jih |m> o žil že t r i -i t o< f evetdeset tisoč <e demsto five. .Mimo njegove ti i se ne sme drdrati noben truk. Polieija ima noč in dan za s tra žene v>e eeste v bližini njegovega doma, da bi se kdo ne 1T1 znil p rek rep ko ^topiti. Xa ok ni h so v s v rh o pre prečenja p repi ha trojne š-ipe. Možak )u jutra do večera polaga ž ve plenke — drugo na drugo. Iv<» jih bo položil milijon, bo nje go v a življeli-ka naloira zavr sena.
Kaj sta Edison in Tesla v primeri žnjim.' Co bi jih sto ooložila, bi bilo že dosti.
Citanje takih zanimivosti na vdaja človeka z veseljem do življenja, mu vliva novih moči, pa tndi v vsakdanjem obče vanju ti pride prav, če čitaš in veš take zanimivosti in poseb nosti. Ljudje te smatrajo za učenjaka in se čudijo tvoji modrosti.
Ko boš sedel, dragi rojak, v tihem kotičku s svojo obože-vanko in ti bo zmanjkalo besed ljubezni, jo narahlo privij k sebi in ji skrivnostno reci:
-Se
nekaj ti bom povedal draga moja, nekaj, kar te bo gotovo zanimalo.
—	Povej, povej, — bo zaše petala v omamnem pričakovanju. In povedal ji bos največjo zanimost, kar si jib Čital prejšnji teden ali prejšnjo leto.
—	Če verjameš ali ne, — ji boš rekel.
—	O, saj verjamem, o saj tebi vse verjamem bo trepetala.
Ti boš pa skrivnostno nada-dal je val: — Ali vesr da je nekemu farmerju v Južni Ameriki povrgla krava teleta, ki i-ma tri glave, sečem nog. dva repova, na Y*atu pa nos in oči.
Bos le videl, kaVo. "bo rahljala in kako ^bežnjivo te bo pogledala«
Pozor rqj^d!«—«
KADAR nameravate potovati v stari kraj; I K11
( KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
** , • - i,'«
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Hftite po bresplačna navodila in pojasnila na | <
SJ-OVENIC PUBLISHING CO.!
OtNlS^I OppEL^K "GLASA NARODA",: 216 W«st 19th Btrwt	Kew York, K. Y. ;
» < Vi' ' J .O
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOCNO IN ZANE$jLJl\A3 PO DNEVNEM KURZU
V ICG08L&VU0 |	V ITALIJO
Ka 9 2.B5 Dto. 100	Za $ ............ 100
&00 ........... PlB. 20Q	9 12^8 .....*.......Lir 200
$ TJ0 ............Dia- «00	f »JO............ur 000
tlijm............ pta. ioo	$ |7.to............lir 1000
HM0............1Mb. 1000	9112*0............ Lir 2000
tIMO............ wk «N9	919TJB0............Ut 0000
•_U—------
m u sipu smo mviajo so navsosms opks > « ' ro^Mfni KBmvmvwn <MW ALI polt. r^
r"	1 n ■ •—;--— ati—... -
Izplačila v ameriških dolarjih ^
91 - ^ ■ *
: : ^ II
▼ tunm kraja laplaO)« t 40Uifa.
fW4 9Mui4 mwimm*	M
- - ■	VMiMIVI	v .i*,
SMUATC	comm .
"mu	J imLxikjf^	■	m *	>'
v*. «lk» posebna kani i •.•nja, la -e • lobi sodelovanje d iaj.ilcv. ki naj ponirdljo za>-<>! ric karjere samrstojnini «b'rkor.'
I
Samopomoč.
\ lažnih krajih so se n^taiio-i vil«* zadi r.žne ulelavniee, ki nrr, "lajajo <!«.(» . voji-ii mladiL r!a-, nov. In kontno >•» prndirja i vrsta naiasi* iistanovljeni-h J^^l-i jj ti j v svilio. da daje u»lo (inhKlini. Vii.dm1 ustanov« in zla-ti National Vontli Aoroini-- iš t ration jo -torila veliko na tem polju
K»ior S>: zan» . /:< pti-pcln 1	: do Mir.,«' doli I\
1 ^ Ruleti:«" Izda- . ! L*. S. Office o!" K«!ueation in ki no-i naslov "Finding Jo;. . PUjte ! ponj nn Sup lin t en d »m t oi' Do-euments Washing4, n«, D. C . Wak izti- stan«4 »0 centov.
Iz Jugoslavije
t
V kleti umorjena.
vasi Poganeenu hlizu Kri-. ževeev so našli v kleti umorje-' |no vdovo Maro .Mu^ik, staro 40 1 !et. Imela jt* najete težake in ko j»- te dni odšla v klet, da bi jim priiu-sla vina. so t' žaki za-"jinan »"akali. Sh-dnjir so odšli 'j za njo v klot. kjer t? o našli vdo-'ivojnrtvo v ■ mlaki krvi. Kraj inj«' je le/.ala okrvavljena seki-. ra. Xesrtena vdova je bila i vsa razmesarjena. Bila je noseča in sie< r ic v osmem me-soihi in rodila l»i bila dvojeko.
ij
Zaradi petelina ubil starca.
V Lasinjhkem Snjenieaku na Hi vatskean, je na tra^ieen na-► riii izgubil življenje 80-letni i starte Milovan Ojuriv. Te dni je prišvl -k njemu sosed Stevo I Ca rov h- in ga poklical iz hišo. Pred hišo ga je začel pretepati, dokler s<* starec ni zgrudil, po i Umi je 71a napadalec pobegnil. Ponesreči nega starca ko prinesli v lii.šo, kjer je kmalu umrl. Izkazalo se je, da je bila Care-vičeva teta -Ljubica ukradla pokojnemu petelina. Saj starec je trdil tako in zato ga je Carrvič ubil.
Petletni deček se je - obesil.
I V vasi Utolici pri Ko^tajnici je 5-letni Haitko Sužič na čuden način izgubil življenje. De-č Jc je ostal sam doma, kjer se je igral. Mati niu je zabičala, naj se nikdar ne dotika ognja in noža. Ko mu je postalo.dol-eročasno je odšel k sosedu, da bi »se igral z njegovim sinčkom. Hotel je preplezati plot in Skočiti na sosedovo dvorišče, pa se je ,u jel zh srajco in obvieel ua plotu. Močna platnena srajca se ni raztrgala in to je postalo dečku ugodno. Ovratnik se mu je <zarezal v vrat in t&ko se je zadušil.
L,:pa mlada markiza de Veni lae jo hotela presenetiti svojegi tno/.i, jrardnega polkovnik; Arm an d a de Veullaca za ujego^ Ikt. roj-tni dnn « svojim -portre l oin,	. ..
Vprašala jo torej <-voj«*gj spovednika ali hi ji mogel pri poročiti dobrega slikarja. Vi kar pri *v. Rochu je po vpraša <vojpgn organista, ki je zalia jal med umetnike, ali ve za do brega -likarja. a ta je tako, opomnil mladega Likarja, uč^n »•a klavnega Davida, ki se je pravkar vrnil - potovanj«*! po Italiji.
Tako j* zgodilo, da je bil mladi Octave Turro, sin navad-tieoa vrtnarja , predstavljen markicczi Armandi d*4 Ven l lae. Komaj Je zapustil ga rdi) i polki vnik *vojo palačo, da bi -e posvetil dvorni >Urabi pri kralju Z. že je jel zahajati vimk dan tja mlati i slikar; čara l je na platno sladko ohlrčje in dra-/• <tno po-tnvo mlade markize.
Obiski mladega slikarja <sp marali ostati tajni, da bi se na-m< nivano presenečenje za rojstni dan tudi posrečilo. In tako je imelo vsakodnevno ** sedenje "T in slikanje značaj tajnih Stankov. Ali je »bil to vzrok razvoja ali pa okolno^t, da sta 4t«la umetnik in njegov model komaj po <lvt) js« t (pomladi?*? Ali pa so zakrivile to nedolžne dekliške oči in otroško mina postava markize Aurore?
Gotovo je ~aino to, da se je zgodilo to, s čimer niti pobožni vikar niti krepostni organist ni--ta računala: Aurora in Oetave »-ta; se zaljubila d m g v drugega in izražala sta svojo ljubezen - hn prnečimi pogledi, globokimi vzdihi in tc-plim ^ti^kanjem rok.
"Ali je pa o-talo pri pogledih in vzdfhtfi? Kdo ve! Rudoar kjer je Iftpa markiza Aurora -prejemala obiska mla-dega slikarja. ni izdal to sladke tajne.
In nihče bi n^ bil slutil to ljubezni, da ni bil Oetave obremenjen 7. grdo navado pisati pi<ma. Toda Oetave jih je pi--al naravnost strastno. Komaj
je zapustil markizi no palačo, žn ! je sedel za mizo, in še polu čarov draz*¥vtnr mar'iize je pisni ' plafmteče izlive svoje ljubezni.
Slika fte je posrečila zelo :lo-bro, kajti < ►stave je v Idil v *vo.;e hprve in polt ze v-o svojo ljubezen, ki je pot« ni žarela na sli»ki iz njenih krasnih oči in i ibla ž; m nmeh I J a ja 11 j e n rh usten. Markiz je bil navdušen i za darilo oh rojstn m dnevu in I bogato je nagradil mladega slikarja.
Ko je pa že priletni mož slučajno našel eno njegovih plam-t^čih ljnhavniii pičeni, ni poznal njegov gnev nobene meje.
Oetave tudi potern. ko je bila -lika dovršena, ni n^hal pisati Aurori. kajti njegova ljubezen se ni bila prav nič ohladila. Markiz de Vcullac jo je polteno .zagodel svoj: ni. V-elel je odnesti hI i ko na podstrešje in je naročil »lusri, na i jo vrže tam kot navadno navlako med drugo ropotijo. Mislil je, da se bo b tem izrazom zaničevanja osvetli bolj, nego če bi bil dal sliko sežgati. Vest o tem degodkn se je raaširila na perotih obreko-vanja hitro po nsem Pariz-u in Auroro je potom marsikdo zaničeval.
Tjjtfbčka ima? Sievida. take reči docrajajo, toda zakaj se je ta markiza de Veulla? spozabila ttflio daleč? Zakaj si je izbrala viprav vrtnarjovega sina? Saj so taki erospn-dje vedno pripravljeni =toriti uslugo lepi darn i ?
Zalea j ni dala prednosti čednemu vojvodi Comle ali baronu de Servierju ? Sladka, plavolasa in dekliška markiza de Venllae je veljala od tistega dne za madež na rodbinski časti in o nji «e je govorilo on t eni samo ob
orni go vanju v. rameni.
vrinilo je šestdeset let. Aurora markiza de Vcullac je že davno sni val a Kvoj vre ni sen v rodbinski gp*oibiiici. Tedaj je pa dal takratni markiz de Veul-lac popraviti streho rojstne palače tn med delom so našli slučajno v kotu na podstrešju zaprašeno sliko.
Portret so skrbno očistili in
t.daj je presenečeni markiz .-p.o-znal v njem -TUIT9V0 moj-s t rov i n o. Markizu je Vi] a znana Ijub^viia iffera ,njegove ba: bice in je, raamišljal, naj bi pokazal najdejo ujpctnl7 no javnosi\ .sli ne., v, ........_
Vendar je pa stori i tako. In pot . m soprihajfiii ljuije od blizu in daleč (ihčutjovat sliko. Zanimanje za amaj^niti portret -e je.se.pqyecalo s tem, da .je prav tiste čase umrl v visoki staro-ti svetovn</ znani mojster Oetave Turro. Kritiki upodabljajoče umetnosti soglasno ugotovili, da je to najboljše delo. kar jih je prišlo izpod Turrovega čopiča, umetnika mojstra, ki j^ postal klasik, ko je bil še živ.
Tu zr»pet je minilo petdeset let. In premoženje markizov d»* Venllac se je razblinilo kakor mnoga velika premoženja. Kriza svetovnega gospodarstva je dovršila, kar je bil zamudil ča« in markiz CI a ml f Maria de Vcullac. ki je enako oboževal lepe žene. lepe konje in lepe avtomobile, je je! .po vrsti raaprodajati umetnostne zaklade svoje palače.
Slednjič je prišla na dražbo tudi palača sama. \^arkiz je vzel s s oboj v elegantno samsko stanovanje v ulici de Baum
le nekaj kosov pohUtvn in eli-ko. na kateri je bila Tnrrova mojstrska roka ovdeovečila njegovo prababico. To krasno sliko je hotel markiz prodati nazadnje že zato, ker sta vrednost in pomen .Turrovih slfk od dne do dne naraščala. In markiz je s .prababico, svetlolaso Auroro„ na ta "madež na rodbinskem ščitu" kajti njen potomce Claude je imel največje razumevanje za lju-bavne .pustolovščine vseh vrst.
Vse njegov* prijateljice in prijatelji *o poznali to krasno sliko, ki jim jo je kazal s.primerni m ponosom in samozavestjo.	. .
"To jeanoja prababica,'mar kiza Aurora, ki je bila tjub^ia velikega Turra."
Ko ni bilo več mogoč'1 odlašati prodaje sslike, je naroČil Olamle TnLad^mu slikarju, naj napravi kopijo slavnega portreta. In kopija se je Izredno dobro posrečila. , Original je i)il prodan v Ameriko a mar-) kiz Claude de Veuliac je kaj thftro TX»gn^l težke ?totisčakp ki- mu je bila pripomigla do njih njegova vele«poi.toyana praibabica- , t,	. . -
*. Nekega dne je »hotel markiz prodati zadnji rodbinski spomin, bogato, umetniška izdelano mizico. Ko je z ljubeznijo božal krasno mizico je nehote prrtisnil na skrito prožinoe in;. naenkrat ®e je odprl majhen Skriven predalček. V njem je ležalo osemnajst pisem, osemnajst THrrrovib ljuba vn i h pitjem lepi Aurori.
'Markiz Claude de Vcullac jib je ve^ginjen preči tal, petem je pa skrbno proučil podpise na orumenelih listih papirja. V vse^L osemnajstih pismih je bil omenjen ^daj sloveči portret in na/vt&akem ;c b^ Uoinp-ročen Tu^rov podpis. M.ukiz Cla,^ide ni mogel d^nolj prehvaliti neyei^etne lahkomiselnosti rtetemrtnega slikarja in svoj« neprevidne prababi e.
Scaisoma jo dal naslikati o-semmij^t kopij znamenitega portreta in Vrvkem t je priložil Turrovo piano z njegovim originalnim podpisom. Tako je zasitili celo premoženje da je lahko v razkošju brezskrbno živel. In kadarkoli prejel za "Turrov" portret ogromno'
MADE2 NA RODBINSKI ČASTI
(»KHMAINE AUBI1.AC:
Kratka Dnevim
Qdjco^ izvira pes ?
Izvor 'd^>maČLga psa še vedno ( ni tc^np.jUgptovljen, JJbibanj je ranpgq, fluhče pa sp; ni dognal, odkpd 8e je pojavij Opmae.i pes. Kniiipv^vgo/da se je r^zril iz dwgri trdijo, da bnajo, 1 /f^snic pso'. enea 1 pit dni , ikf\ i,n jeja ^zvira^» bd. I mp.^ej^atere ^»asme.. kakor o v-, čav. d og?i iu bernai-liiiec, dočini
i>Ii biia ,{a25l>f.čar,ij 11 spie
razvila iz tako^vanega sotuega pstanke naji a ja u 1' j v .ip^li rii^iujsivijb .o^pitcijsov
.dobf.	ostanke
[io na^i. v. skandina vskili ti»>že-ilafcu Drugi zoprt mislijo, v ko-Ijkoj- pi-ihaja v poštev volk. da no mcTc hiti to navaden volk iz, severnih krajt^v.teaivc«" n>-
Visoto. vedno hva!«*/no v/dih
•*SrcfVi še. da ima našj; poštena rodbina tak i':?dež na »vaji čas i i . . ."
1
14_______
jgova manjka vrsta, ž«veča v jnžnejšib krajih. Nekateri mejni jo, da ^e je razvil pes iz Ša-i kala.
Žflaj fe je pa oglasil švedski 1 vrčon^a'k |)alir.. Ou_ jr proučil I ostanke ]«vsjHi okostnjakov. 1 izvirajoče i % srednje kanienite i dobe in najdene pri Sjonohnenu i na jvvžiu 111 Švedskem. Pri tem ije uirotovil. la ifted psi v 011H1 j čivih 1*1 bilo takiih razlik, da bi mogli iz t ga sklepati, »la je j imel'pes. več nizJičnili predni-k'v. Zobovje teh )>m>\- je pri-mit i vnejše ed volčjega zobovja, in psi so bili manjši, kakor bi • morali biti. če izvirali od na-: vadm ^ca volka. Z-tto Da lir mi-:>ii. da moramo volka iu šaka S kot prednika domačega psa ; iz domnev izločili. Xa-prstne i pa vse kaž \ da je jnžno-šved^ki j pes iz kamn nite flebe zelo po-[doben divjemu avstralskemu ;p-u dingu. Dinuo živi serla.j j sic j- samo v Avstraliji, toda
j -odeČ po nafdbah v Aziji, med
I
. ............- - — ——
£Ot.rfM£ SPCMWUUO ■ FSlOOfcU Ktt OB(HM€TJK,li(VW£«AJ.f MlW-fSPOURJA. —
r~ \ »Mi n rOT KAfett.!
OW.IACALO n T*».OJE B06cC 5 -»Wl
Uporabljaj« ga p« vsem svetu isso 1S47
drugim v podzemni votlini v pogorju rou-kou-tieiiu je bil razširjan tprej tudi v muoturo se-vernrjših krajih. Ce bi naleteli še 11a druge take najdbv- diuga iz ledene dobe, bi morali res trditi, da je pred mi U naš ga *.lo-mačt »ra psa pradavni piv-hi i k din.ua.
\'S.\ XRWYORftKA ST.O VKXSK A 1 >Rl"ŠTVA naj izvolijo po dva- zastopnika I za skupni sestanek, dne NOVEMBRA v Slovenskem Xarodnem "Domu, lia'J Trvii". A venue. Brook I vn. X. V.
BIBIČ PRIGNAL POBEGLO ŽENO K MOŽU.
Iz Varšave poročajo: Nenavaden nalog je dobil hirič pri sodišču mesta Brezany v Galiciji. Nekemu trgovcu je pobegnila zakonska žena, ki je za-| pustila moža pod pretvezo, da ■j«' zakin:-ki tovariš slaboumen. Xati> j<* ziiht«*vala ločitev. So-diše. j«' dalo nalog, da mora /ena vrniti k možu. ko pa tes<\ ! n: storila, so poslali k pobegli ženi biriča. kii je pri vedel begunko v m oz« v d em.
^ "GLAS NARODA"^
^ pošiljamo v staro do- j fc movino. Kdor ga ho- 4 S te naročiti za svoje S S sorodnike ali pri jate- I i ^ t je, to lahko stori. — j iS Naročnina za sta ri j j^liraj stane $7. — V j 1 fc haiijo lista ne poši- $
Spisi Josip Jmrčica: |	|
I.-	ZVEZKK: T v o ti — Narodne pravljici in )) ■	)) pripovedke. — JSpomjui na deda. — Jurij Kozja k. — ) ■ ■■■■■JB'1 (( Jesenska poč med slovenskimi polhar" homen. ( //
—	Dva prijatelja.	)	\y
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban ) (Spisal B. Kellermann) )) Smnkova zenitov. — Klošt^ rski žolni r — TJ rad Ro- \	(t jmje, — Ooliua. // Globoko pod zemljo vrtajo or- /J
m. ZVEZEK-. Deseti brat. — Nemški val pet.	II	str.oii tl,no' niVi} KvroP°	))
nr 7in?7pp	')	Genialni iuženjer	ll
IV.	/Atj/AUK: Cvet m sad. — Hči mestnesra sod-	(	MaeAlan vodi ogromno delo.	(/ n — Kozi o v ska sodba v Višnji gori. — Dva brata	( )	Cele armade delavcev se zari-	)l
V.	ZVEZFjK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce- )) va.i° vedno globlje v osrčje \» sarja. — iled dvema stoloma.	\ zemje. Sredi dela zaloti #ra- (f
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. - Tugomer	(	strahm'Ua k^«strofa, ))
J' ki skoro popolnoma uniči že	\\
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Aloč X) napravljeno delo in katere žr-	U in pravica. — V vojni krajini. — Prav^«» med bra- l( tisoeč in tisoče delavcev.	/ toma. )) Toda železna volja MaeAlana	\ 1
,	ne odneha, dokler ne steče med (
v lil. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim f/	Evropo in Ameriko globoko	/
se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.	))	pod oceanom prvi vlak. Skozi	)
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po to- \\ delo se ruti orjaški ritem,	\\ baku smrdiš. — Zenitev iz nevoščljivosti. — opomini {(	ki rao,toma knlminira v irran-	(( starega Slovenca Andreja Pajka.	))	dioznih opisih in dogodkih. Tn-	))
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev l) ael je ena najzanimivejših \\ Peter pokoro delal, ko jo krompir grad«-.. — Pona- \\ knjig svetovnega slovstva.	(l rejeni bankovci // ))
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.	(( 259 »trani • • • 51-20 ))
10 zvezkov $10	L^r^^^
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska
novele. 253 strani. ^	(	Naročite pri:	v
V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno	\	i« t-! S	) •
sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske	(<	^^JlgCiri 11	f
mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovin-	/	^^ t	l
ske Bilke atoji kleaa postava župnika Štefana Golje,	}	( ]|QC	)V
ki da v pravem pomena besede 4 življenje za svoje	(	^ *	(f
ovce." Prepletel jjo roman s tragedijo lepe Tolminke,	/	T^. T ' " ^J	VI
ki V svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake.	I)	I^^J €1 f® fl fi	ji
Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi origi-	(	(C
nalnij že splošno zasloveli pridiki "Pnstina pridiga,\)	oicu/ loit, CTRFFT	II
in "Pniver und Blei" ter biser naše ncrelistike:	}	ZI6W' l»thbIKU-l.	11
"Gospoda Matije zadnji gost.-	' (	NEW YORK, N. Y.	ft
Cena $1.50
zjl*^	ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda
(( TrOfifOVCC	ff	strani.	^
)) ^ ]	V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo pott Bji.iTBi.JL-	.11	stavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoli" Jvlllcl	(/	le tja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu I/ /o • i * « w • . p	)|	trori že pred leti napisana veeeruiska zgodba o mla-V\ (bpisal Ivan Pregelj)	(I	dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno U Pisatelj je posegel v dobo,	(f	sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v #/ ko se je začel širiti protestan-	'))	njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njego-l) tizem po Slovenskem. Pridi- \1	vem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja C garja Jerneja je klasično opi-	(f	mlada ljubezen njegovega oskrbnika iu nesrečne Jcon-/( s«l. Romanu so dodana i>o-	)/	tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena >1 trebna pojasnila.	)1	najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam, poli V,	rl	ustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slo-/( VJena #1.50	ll	ven^a zemlja sama.
Cena $1.50
- _i **•-« "	. .	i . i- •
- g= VA2NO ZA NAROČNIKE
Pule*	Ja Mt&vhlno do WaJ hu&u>	uaročnlno. Prv*
AtevlLka pomeoi memo, druga dan In tretja I>a letp. Da nam pribra-mt«t ii«potr«tonejfft delu in »LroSkov, Vas proelmo, da ekuSate naročnino pravočasno ^orariuti. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte nafenfo xaktopnlka'v VaSem krajn aU fia kateremu lamed Mstopnftov, kojlb imena so tiskana s debelimi črkami, ker so nprart-Ce«d obiskati triwi drog« naselpine, kjer J* "leaj n»S1h rojakov naa»-Zastopnik bo Vam Izročil potrdijo za plačano naročnino.
.. ♦	*	*	*H»
California? * ^ : - - "'š" San Pra&eisco. Jfb Laadkln
COLORADO:
Pueblo, Pater Culi«, A. SaTtH Walaenborc, M. J. Il>ipl , f
INDIANA:
Indiana pol la, fr. IqkwW
ILLINOIS:
i	4. Bct^
aoaro, d. Itolm JChlcafo, o&mco ™	• to nilaolf)
B^p^S^v 9*- VodopUae aS^l^skOmfe, J. Uail«
■OBIO: **	-Ov'.- — .
Barberton. Frank Tratam Olereland, Anfon ^obejt; Chaa. 8» liiw. Jacob Ueanik, Jot- supnlk Glrard. Anton Ka^ode X Lorain, Ikra ta Baianf/Jotm Komte Xoonostown, Anton Klkatl OREGON:
Orefoat Cltj. J. Koblar PENNSYLVANIA:
•Qreenrtinrg/^^^g^lh
HUM MMM-
L1 S IfABOD A**—New To i*
Mon3ay, November 14, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY


ZAVRŽENA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 96	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
44 Ker mora »Iravo ped jet je a*«1iio imeti velike rezerve. Ako bi Dagmar ostala tukaj v Hanrtmrgu, potem za svoje življenje ne bi potrebovali velikih vsot denarja. Drugače pa je, ako hoče stalno živeti v inozemstvu in na potovanju."
"Vendar pa mi-slim, da je pnmožHnje, ki ga je zapustil Rudolf Stra-sser. dovolj veliko, da more njegovi hčeri dovoljevati vrieolko živtljenje,** odgovori iitarki-xa in jezno ]>ogleda gospo Brigito.
O oh pa Briirita pa jo ostro pogleda in "trdno in odločno rečo:
"Da morejo na ta način izginiti trnli največja premoženja, draga gospa Katarrna. to vendar veste iz svoje izkušnje in bi morali zato skrbeti, da bo Dagmar bolj pametno gospodarila."
Signora Katarior. se vzravna in jtzno pogleda staro damo.
"Ne moreni si misliti, draga gcf^pa Brigita, da hi vani m<j»gla dovoliti pravico, da se spogledujete n ad mojimi razmerami," sikne edrupono Aoki zrib*1. .
Gospa Brigita mirno prikiiana.
"Imate prav — moja priptnrtba je bila tudi v Daginarino kori«t, da bi ji pojavila, da ne sme zapravljati in tudi ne, ko je zelo bogata."
"Prav nič, teta Brigita, m» ni treba dajati nasvetov, kajti teta Katarina mi bo že *tal ob strani s potrebnimi ra^veti," pripomni Elena pre<*.ej pikro.
"Zaradi svojega vmeševanja vas s tem prosim za odpuščanje, moje dame, to se ne bo več zgodilo," /Dravi gospa Brigita z lahnim nasm^heni.
38. POGLAVJE.
Dagmar tiho in samotno živi v svojem ujetništvu. Nagrobno ploščo strica Egroara je (preskrbela z leipim napisom in «ocer v nemškem jeziku. In vsak dan položi sveže evetlice na njegov grob. To je bilo skoro vise, kar je imela dela. Mnogo je -igrala Iklsvir ter se posluževala knjižnice, da ne bi njen um popolnoma otopel. Iu tudi je hotela napraviti zapwnik vpeli knjig. Nikdar ni bila navajena mnogo z ljudmi otočevati, toda samota, ki je sedaj vladala v gradu, je bila ::a »jo vendarle mu ena.
55 Marietto je pri«la do nekakega premjrja. Mirno je pustila, da jo je klicala Elena, je <sli£ala, če jo je poklicala in je bila popolnoma voljna nmpravkti vse. Besede njenega očeta v sanjah se vedno zvene v njenih ušesih: "Potrpi, rešitev bliža, moja draga Da#mar." To je bilo k<*t kaka obljuba, in je bolj pomirjena, kot pa bi bila kako drugače.
Neprestano pa premišlja o tem, kaiko bi mogla pobegniti Iz tega ujetništva, kajti nikakor ni hotela ostaiti brez dela ir» držati •svojrh rok križem. Toda pravi si, da mora pripravit: Marietto, da Ibo zaradi nje brez reake skrbi. Svoje stvari je pregledala, da vidi, kaj ie kaj vrednega, da bi pri be^u mogla kaj apraviti v denar. Toda le malo je na JI a. Dragih kammoiv in zlatnine ci imela, razun zlate zapesitniee in ovratne verižice in obeska, sredi katerega je bil majhen biser. To dvoje ^je dobila v dar od etri ca Egona — toda plačano je bilo iz njenega denarja. To je seveda naipravil, ker je tudi za Eleno kupil take malenkosti. In četudi je bila Dagrmar zelo neizkušena, si vendar pravi, da je za vise to dobila le premalo denarja. Nekega dne ji je stric Egon vendar dal zlato cigaretno dozo z dragimi kamni, da jo spravi v njegovo omaro s praznimi škatljami cigar. Povedal ji je, da je zelo draga in da si jo hoee prihraniti za posebno potre<bo, ker se je od nje tako težko ločil. Ta doza je prav gotovo še vodno skrita. To<la stričeva «oba, kot tudi drage sobe, so bile zaklenjene.
Dagmar se je xavnela, da bo pod kakomnokoli pntvezo prosila Marietto, dn ji odklene stričevo sot»o. In teiaj bo rfkuwala eigaretaio dozo vzeti in jo rfkri-ti. Boji tega ne bo Stel v greh in sam stric Egon bi ji svetoval, da si s tin napravi pot v svobodo, to je vedela. Izkupiček bi zadostoval, da bi mogla plač*ti vožnjo v Nemčijo, kajti v Nemčijo je hotela iti in tam poskusiti priti z gospodom Wernerjean in teto Brigito v pinn^no -hv**zo in ju prositi, da ji pomagata, dokler ne najde ka»kega zavetja. Ta načrt ji da nekako po-mirjenje, četudi ni še vedela, kaiko bi ga mogla izpeljati.
In tako se ka» popolnoma zadovoljno svojo usodo in Kadar ji je bilo posebno dolgočasno, si je tiho pela pesmi ki Jih jo je naučila gospodična Berend iu kamere je morala pogosto peti stricu E-orm. Najrajše pa je slišal, kadar mu je pela:
"Jz mladih let — iz mladih let, aveni mi pesem ^pet in **pet."
In to pesem si večkrat poje, kajti prihajala ji je iz srca in v njej je bilo hrepenenje po njeni lepi, daljni mladosti.
Kadar je pela, tedaj je že opazila, da je bila Marietta posebno dobre volje in ji je pustila njeno svobodo.
NHkega dne pa pravi Dagmar diplomatsko Marietti:
*'Sedaj sem se že aprijaemila z mislijo, da preživim svoje dni ttfkaj na Con-sMello. Saj je popolnoma lepo in nimam nikakih «ki4>i. Zakaj bi hrepenela od tod t Samo da bi bili ^ralo prijavni z menoj. Marietta, -saj sve obe navezana ena na drago in 5e niikdaT vam nisem prizadela kaj žalega. Seda] pa, ker, kot pravite, je prišla Elena do veliteegA premožpnja. ki mi ga je nekdaj zavidala, nimate popolnoma nobenega povoda jeoiti se na mene."
Marietta to tudi iapreviidi in ker ji Dagmar ni (povzročala
najmanjših tefeoČ in ji je celo pomagala pri njenih delih ter ji je celo dovoljevala, da je mogla mirno spati, in je bila vwled teiga v«dno bolj doibra proti njej.
Dstjfl*nar, ki je pri svojem ljubeznivem značaju tako čutila potrebo, da za koga sferbi in dela, je za »taro služkinjo mareikaj naredila in Marietta se je pogosto čutila osramočeno, slasti fte, ker ji Dagmar ni več trefba sovražiti. In tako pusti Dagmlr ve& prostosti, kot pa ji je hotela s«na in nikakor ne misli pa kak <beg. In tako ji dovoli, da sme svobodno hoditi v park, toda je monlla biiti samo na gotovem kraju, da je Ma-riefcti ni bilo ti**>a i&ati. Zlasti po k-osiln, kadar je Marietta vodno legla k počitku, je smela Dagmar v ipaitk. V takih Mrnjm se je Marietta vedno s ključi zaklenila v svojo sobo. * Vrat e so (bila zaklenjena in lestev dobro zavarovana — torej ni Hikake nevarnosti, da bi jetnica pobegnila, pa če tli tndi sama bila ▼ panto.	(Dalje prihodnji«.)
JAPONSKO-K1TAJSKA VOJNA
Pogled na mesto Kanton v j nžuem delu Kitajske, ki ga je
brez vsakega odpora.
japonsko vojaštvo zasedlo
Razne
vesti.
POSTA NA KONGU SVETA.
V civiliziranih krajih živeči ljudje si težko (mislijo, da so na svetu tudi kraji, kjer lahko dobe ljudje vesti iz zunanjega sveta samo enkrat ali dvakrat v letu. In to i>o kraji, kjer se sploh ni mogoče zanašati na zvezo z zunanjim svetom Poštne pošiljke, ki ix>majo več sto milj daleč za polarnim rogom, kjer jih prevažajo <psi so razmerama majhne. Njihova pot traja več tednov in čeprav morajo tako daleč a* najprimitiv-nejšili razn^erah, je skoraj izključeno, da bi ne dosegle svojega cilja.
Mnogo manj zanesljivo pošto pa ima recimo otok Kilda, čeprav k ži zapadno od HXbridov, torej ne posebno daleč od Anglije. Toda to je samo en otok v Atlantskem morju daleč od prog prek~oocean.sk ih parni kov in ne tako pomemllien, da bi dobil redno zvezo. Prebivalci tega otoka so morali vedno zaupati svoja pisma morju.
Spravljali so jih v steklenice in polagali nalašč v ta namen narejene čolničke. na katerih je bilo napisano: " Pošta iz St. Kilda. Prosimo najditelja, naj izroči pisma najbližjemu potšt-noimu uradu. Morje je zanašalo te poštne čolničke navadno k Ht^bridoni, oddaljenim pičlih 100 km, toda ta pot je trajala pet do šest mesecev. Zdaj imajo na otočičn majhno oddajno postajo za zve.zo s civiliziranim svetom.
Pndoibno ipoštno zvezo imajo tudi 114 vu tka ničnem otoku med Samoo in Fidži v Polineziji. Pravijo ji komzervna pošta. Vsak mjesec vozi precej daleč od otoka rpamik, s katerega vržejo vso na otok namenjeno pošto v pločevinasti škatli na morje. Na otoku so se pripravljeni "poštarji" ki se tbrž odpeljejo s čolnom po pošto. Se nedavno so pa ti poštarji po pošto kar plavali in potiskali so pločevinasto posodo pred eeboj do obale. Ker pa v teh krajih morski psi niso redki, so morali ta -način dostave poštte opustiti. Morski psi 90 bili požrli več poštarjev in zato so jim zdaj preskrbeli čolne.
1 grouuniii podjetij, temveč tudi njegovih umetnostnih zbirk.
Takanaru Mitsui je jjoglavar ene izmed 31 vej rodu, ki je njegovo bogastvo večje <>d pre-premoženja največjih trustor j sveta. Stari Mitsui je umrl j malo pr« j. pre«lno je bil na Ja-Iponskem zvišan dedni davek. (V bi bil živel še štiri mesece, bi morali njegovi dediči plačati državi dvakratno toliko. Pre-moženje a-odu Mitsui se ceni na .'{() milijard frankov.
TENORJI SI POMAGAJO KAKOR VEDO IN ZNAJO.
V londonski operi so izvajali te dni Verdijevega '4 Trubadurja". Olavno vlogo je pel znani angleški tenor AVil-liam O'Connor. Večer je pomenil velik uspth, pevci in zlasti junak tega večera so morali vedno znova pred zastor. Nihee izmed mnogih pc^lusalwv in tndi strogi kritiki v parketu pa niso opazili, da ni bil lepi O'Connor ta večr zapel niti (lie note, da je bil samo gibal z ustnicami. Pravi pevec je bil za 'kulisami. O'Connor je bil prejšnji večer pel zelo težko vlogo in glasovno ni bil v stanu, da bi pel Manrica. Da bi pa predstave ne odpovedal, ie ( h klen i 1 v sporazumu z ravnateljem.da ga bo za kulisami na-dometsoval znani tenor Frank Mul lings in la bo O'Connor vlogo samo niaskiral. Ta rešitev se je. kakor je dokazal večer, izbomo obnesla.
VSE PARNIKE
m
LINUE
ki so važne za Slovence
zastopa :	^—m
SLOVENIC PU6L CO.
YUGOSLAV TKAVEl, DKPT. 816 W. 18U» St_ New York. N. V.
m*
KKETANJE
FAKN1KOV
SHIPPING NEWS
13. novembra:
Krruieu v Bivuieo
H J. iinreuibra : New York v Ilxtiulmrg
iS. noreuiiira:
i^iiwh Aiary v ('lierltours
noTfuibra:
Rfx v licDiia
II«* il«* Franif v Ilxvro
nnrraibra :
Haiisa v flaniltiir«
-i. li"V»Miilir:» :
Kun »i« v liri'incn
26. novembru:
V 111«-a n i a v Trst Normami i«* v Havre Aquitania v t*lierlM»nrjf
decembra : Champiain v Havre Queen Mary v Clierliourg
7. decembra : »'onre di Savoia v fienoa IlamburK v Hauiltiin;
tO. ilerembra :
Normandie ▼ Havre A«|nltania v Cherbourg
K!, decembra :
Hrvmen v Bremen
14. ilHvmlira :
NVw York v Hamburg Ilex v <>eana
11». d<H-«>ml»ra :
Queen Mary v nierbourg 17. •It*«-«'iul»ra :
Paris t Huvrc JI. decembra:
Hansa v Hamburg
Jtl. iliK-cintini:
.\iiriiiiiiidie v Havre
JAPONSKI BOGATAŠI. 1
Na Japonskem je miiogo siromakov, na drugi »traTii pa kasta velikih (bogatašev. Angleški list "TimeB" poroča, da bo Takanaru Mitsui v prHiod-njih sedmih letih plačal državi na dednem davku toliko, da bo odpadlo na vsak dan 90.000 frankov. Daven a uprava mu je dovolila^ da lahko plačuje tedensko, mesečno, četrtletno ali pa -vse naenkrat v znesku okrog 125 milijonov. Pri oce-nfitvi »premoženja, ki ga je za-0ntatil istari Mitsui pa niso upoštevali vrednosti njegovih o-
MUSSOLINIJEV IN CIANOV ZAUPNIK.
Sredi poti med Beneško palačo, sedežem ministrskega predsednika Musolinija in palačo Chigi, sedežem zunanjega miinistra grofa Ciana, eedi v navadni pisarni za pisalnim strojem imož nizke ipostave. To je Virginio Gavda, neuradni Mussolinijev in Cianov gcy\*or-
nik ali tolmač, italijanski "jav ni govornik štev. ]." Na vratih j njegove pisarne je napisano,} da sedi za vrati glavni urad-[ nik lista ^Giornale d^talija*'.! »Gavda je zdaj najbolje informiran mož v Italiji. On izve vse prvi in ]>ogosto predMa ide-j«* obeh svojih predstojnikov j do najmanjših podrdbnosti. I Vsi politični dogodki zadnjib j let, tiuTi tiBti, ki glas o njih i v javnost sploh ni prišel, njemu (niso hilj nobena tajna. Gavda | je mož, ki daje vsem tem dogodkom primerno obliko in jih ; dela probavljivejše za široko javnost.
Gavda vstaja s solnenim vzhodom in je v zunanjem mi-nistmtvu vpdno že -s prvimi u-radniki. Po običajnem jutranjem raportu odhaja v uredništvo. kjer napiše svojih običajnih 1000 do .°>000 besed. V pri'meri v. drugimi novinarji ima to prednost, da sam cenzurira svoje elanke, ker je najbolje informiran o tem. kaj se more odnosno sme in ne sme pisati. Pogosto ga kličejo tudi čez dan na konference v ministrstvo ali pa ima neposredno zvezo z Mussolini jem. zlasti kadar se obetajo v mednarodni poliiki važni dogodki.
Gavda je tudi eden najplodnejših italijanskih novinarjev. Za svoj list napiše na leto nad 300.000 (besed. Nekaterih svojih člankov ne podpifcuje in zato se večkrat zgodi, da prisojajo njegove članke Muiseolnju. Nje-
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
-ZA KRUHOM
Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York
gova razmotrivanja zabeležijo navadno vsi svetovni listi, ker niso nikoli brez podlage. Navadno je izraženo v njegovih člankih stališče italijanske vlade. Novinarstvo pa ni edino polje njegovega delovanja. Viša k o leto napiše Gavda tudi nekaj knjig. Dela od jutra do večera. Mnogo čita in si-aer anglfKke, francoske in nemške knjige ter skoraj vse svetovne liste. Njegova .pisarna je polna najrazličnejših listov in knjig, tako da gost navadno nima kam sesti.
Gavda je «star zdaj 53 let in
je najbolje plačan italijanski novinar, saj prejema mesečno 12.000 lir. Rojen je bil v Rimu kjer je tudi študiral politiko in narodno gospo.larstvo. Leta 1908 je bil član t urinskega lista "La Stampa'' Prepotoval je ves Balkan in srednjo Evropo. v začetku -svetovne vojne je 'bil pa kot poročevalec v Rusiji. Pozneje je bil poslan v posebni misiji na Švedsko, v Francijo in Anglijo. Leta 1921 je postal glavni urednik rimskega lista "Messaggero" leta 1926 pa lista "Giornale dJ-Italija".
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo
«e vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK