lnseruti se sprejemujo iu velja tristjpua vrsta
& kr., ce e« tisku lhrat,
* * i, ii p - i
1» U H II « ,
P,i va^krutnein tisk i jji »e eenu primerno smaujen.
tolco pisi
te ne vranjo, nefraukovana piBinu se ue sprejemajo.
Naroeuino prejema opravnistvo (administracij«) in ekspedieija »u Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, U. nadstropji.
Političen list za sioTenski iiaroa.
Po oošti	pre|eman velja :
y.n eeio ieto	. 10 (rl. — kr.
ta poiietu	. . 6 ., — „
ia četrt ieta	. . S „ SO „
V administraciji valit:
7.h eeio ieto . , S gi. 40 kr
su poi ieta . . i 20 „ isa četrt ieta	J „ 10 „
V Liufaijaui u» liom ooiilian velii 60 Kr. več uu ieto.
Vredništvo je Florijaiw^e ulice it. 44.	T
izhaia pu trikru nu tu,um m aieer v torek, četrtek iu aoooto.
Za koroške Slovence.
Že večkrat srno se v tem listu pečali a koroškimi Slovenci ter milovali njih osodo. Ker je pa nedeljski list „Slov. Naroda" vnovič sprožil to vprašanje, kako bi se dalo ko roškim Slovencem pomagati, zato hočemo zo-pe'. nekaj besedi spregovorit) v tej zadevi.
V materjalnem oziru koroški Slovenci niso ra.no tako na slabem. Kar je na Koroškem lepega polja, skor več'ua ga imajo Slovenci v lasti , tako polje okoli Celovca in Velikovca, grič« na južni strani celovškega jezera, rožno dol no in podjunsko dolino. Slovenski kmetove ci so tam samostojni, neodvisni, več ali meoj premožni. Slovenski gorjanci ua kranjski meji pa imajo zopet lepe pašnike, mnogo ž-vine, velike gojzde , tako , da o revščini jim ravno ni treba tožiti. Za hrano jim gre boljše, kakor marsikje drugod in eksekutivue dražbe so tu redke. Tukaj toraj nimamo opraviti s kakim proletarijatom, ampak z neodvisnimi, ponosnimi gospodarji, ki bi krepko stali p i narodno zastavo, samo da bi jjm kdo narodno zavest zbudil. Kmečki sinovi sloven-kili Korošcev so tako ponosni, da pri vojakih ua liičč zataje znanje pisanja in branja, samo da n« avanzirajo , ker smatrajo podčastnika kot kakega briča ali pr ganjača. Mogoče, da imajo s tem tudi druge namene. Kadar so vo aško suknjo slekli, se ne kmalo kdo oglasi za kako ce arsko službo, amjiak gredo rajši na svoj dom. Nemški tržiini in meščani po malih mestih so navadno revn ši in veliko na slabejšem na-proti premožnemu slovenskemu kmetu , in km :t je tudi toliko ponosen , kadar v mestu t—-----jznrrr. •
ali trgu v krčmo pride, da nalašč v slovenščini zahteva jedi in pijače, če Be je prav pri vojakih nemščine navadil; s tem ravuo hote. kazati svoj ,,kmečki" ponos nasproti mestnemu „rasovcu", kakor tržanom pravijo. Na Koroškem je toraj izvrsten materijal za stanovitne narodne brambovce in značajne rodoljube, naj bi le kdo kmečkemu jedru vcepil narodno zavest, ljubezen do svojega jezika in naroda tudi v vseh druzih zlasti bistvenih rečeh in zadevah. Pa to krepko, pošteno ljudstvo je brez voditeljev, brez učiteljev, brez narodnih agitatorjev (v dobrem pomenu besede). Slovenske inteligence ni, Bkupina slovenskega naroda je kakor četa brez častnkov, ki sama ne ve, kam bi se obrnila. Koroški Slovenci le malo pošiljajo svoje otroke v srednje šole, ker „gospoda'- razun duhovnika le malo obrajtajo, naj bo že sodnik ali odvetnik, učitelj ah vrad-nik. Med vso tako posvetno gospodo in slovenskim kmetom na Koroškem je neka stara zamrza toraj ta inteligenca nima dosti upliva do kmeta. K temu pa še pride, da se tisti slovenski mladenči, ki se izšolajo v srednjih šolah koroških še bolj kakor drugod pouem-čijo, ter se svojemu narodu popolno izneverijo, ter ptujei postanejo, ki le nemški mislijo in govore, svojega slovenskega rojaka pa komaj še razumejo. Duhovnike bi koroški Slovenec še poslušal, ali tu je ravuo vozel. Med duhovščino koroških Slovencev delavnih rodoljubov ni, kakor pri nas ali na Štajerskem. Mnogo jih slovenski jezik komaj za silo lomi; potujčeni so po celovški gimnaziji in celovškejn semenišču tako, da pravilno slovensko pisati zna le malokteri; česar pa človek ne zna in
ne pozna , za to se tudi krepko potegoval ne bo. Če mu že ni zoperno, mu je saj malomarno; zato tudi koroški duhovniki ne marajo za slovenske knjige in časnike, in tako jim ostane tuj in neznan ves napredek slovenskega naroda. So pač hvale vredne izjeme; ali — izjeme so Koroškim Slovencem ne manjka toraj druzega, kakor kakih dvajset iskreno narodnih, izobražanih, pri ljudstvu priljubljeni rodoljubov, in duhovnikov; če bi jim tudi svetni rodoljubi pomagali, toliko boljše. Ali na koroških učil-n cah se ti ne bodo izgojili, ker na teh nemški duh tako prevladuje, da slovensko zaveet mladenčem hitro zatere. Skušalo se je že na celovški gimnaziji vzbuditi narodnega duhu, vsplamtel je sicer po gorečih rodoljubih, ki so vsem znani, ali v zraku čisto nemškega mesta je kmalo zopet ugasnil. Da bi se Kranjci ua Koroško poslali kot narodni vzbuditelji, to tudi prav ne grč, ker premožniši Korošec Kraujca nekako le po strani gleda, toraj nima tam prave veljave. To je pač neumen predsodek, pa tako je, in praktičen politikar se mora ravnati po resničnih dejanskih razmerah Po naših mislih zamorejo koroške Slovence le koroški, domačinski rodoljubi zbuditi in voditi. Pa kje take vodnike dobiti? Druzega pomočka ni, kakor skrbeti , da se uarede štipendije za take koroške, slovenske dijake, ki bi se hotli šolati v Kranji ali pa v Ljubljani. Ti slovensko-koroški štipendisti bi se na Kranjskem uavzeli narodnega duha in potem povrnili se na Koroško kot aposteljni narodne ideje. V prvi vrsti bi se moralo ozirati na take štipendiste, ki bi hotli pozneje kot duhovniki delati med koroškimi
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinsfei. (Dalje.) XXIV.
Clie čredo e no, dleendo: Eli 'b. non e. Pri vsem tem jima je vendar razsvetljaval prijazen žarek otemneno nebo, ki se je razpenjalo nad Plavijo in Eusebijem.
Spominjati se je, da se je bil Flavijan poročil z Leo, hčerjo Aibinovo, ki je bil vele-auhovnik Venere in Marta, Tudi ni pozabiti, kako v kristjanskem smislu da so uplivali na zadnjega dogodki, kateri so se vršili v Itimu. Propad države je bil veleduhovmku hudo po-tresel vero v bogove, ktere je častil kot nje branitelje in zavetnike. Popolnoma jih še ni bil zatajil, a rad je ponavljal klic: bogovi nas zapuščajo! v svo ji duši pa se je obračal k tistemu bogu, kterega so častile Metela, Emilija in Fiuvija.
li te nagnjenosti pri očetu je nastalo pri njegovi hčeri živo pa odločno hrepenenje po kristjan itYU, ktero pa nje mož Flavijan ne le
ni pospeševal, ampak mu še zoperval. Povedani so bili že uzroki, kateri so ga priklepali na poganske bajke, odvračali pa od naukov evangelskih. Kolikor množneje so postajale starega bogočastja razpadliue, toliko trdoglav-neje se je za uje potegoval. Skrivno pa neustavljivo delovanje previdnosti, ki je obličje zemlji preobrazovala in ponavljala, takega pre-stvarjauja on ni zapazil sledu. Zatorej je bilo Lei veliko veselje to, da ga je izpeljala iz starega podirajočega se templa ma-likovaistva, kar je bil cel Rim in ga prijiel.iala v kristjanski Jeruzalem, da se tu nauzema novega vzduha, lepših miBli in boljih običajev.
Pa res je na-nj uplivala ta okolica. Dopustil je bil že, da se je Lea dala pokrstiti. Maščeval se je pa s tem, da je pri vsaki pri ložnosti grajal iu grdil vero svoje soproge ob enem pa tudi svojim bogovom ni prizanašal. To pritožbo je imel zoper njo, da je njuna zveza brez sadu ostala. Ko Be je bila Lea pokriBtjanila in še prej, je v tej zadevi Boga prosila s toliko zaupnostjo iu vstrajnostjo, ki ji u.kdar ni omahovala, dasi ji jo Flavijan terpko očital nerodovitnost nje molitve in nje želja.
— „Ti be.5edu;eš, ji reče nekega dne, o
ničevosti mojih bogov, kaj pa tebe tvoj sliši m usliši ?"
—	„Da, ou jiosluša moja molitev".
—	„To jo pa zametava tedaj".
—	,,Ne, Flavijan, le odlaga uslišati jo".
—	„0, pa doklej?"
—	„Dotlej, dokler ti z mano ne mobš", odvrne Lea samosvestno in odločno.
Flavijar. dvoljivo grohotne, toda Lea, polna nenavadnega zaupanja in naudajanja, reče, soproga pogledavši:
—- ,,Da, da, kajti Bog, ki nas s svojo milostjo išče, on tudi hoče, da ga mi iščemo.
—	„In ti, ki ga iščejo?"
—	„No, ti ga najdejo", hiti odgovarjat ona.
—	„Kaj ga ne iščeš ti, Lea ?"
—	„Seveda, pa če se zdi, da se odteguje, se to pač zato godi, da me sil , naj še tebi povem, kar si dosedaj nisem upala, namreč, da ga morava iskati oba skupaj".
—	„Kaj ga morem moliti, če va nj ne verujem ?"
—	,,Zamoreš ga; tudi Atenci so molili neznanega Boga".
—	,,Tedaj molitev ne tirjapoprejne vere?"
—	„Ne, bistveno ne; vera je dostikrat plačilo molitve".
Slovenci, kur duhovniku bc tam še največ zaupa. V drugi vrati bi se moglo takoj in z vbo močjo na to delati, da bi bila kmetijska šola akoraj že v Ljubljani gotova, da bi se potem sinovi premožnih koroških kmetov va njo jemali, ki Be potem z narodnim ponosom in domo-Ijubljem povrnili uazaj na svoje posestvo in tam uplivali v narodnem duhu na svoje sosede.
V tretji vrsti bi se bilo treba ozirati na narodne zdravnike, ker zdravnik je izmed posvetne gospode tisti, kterega koroški kmet še naj rajši vidi ter mu tudi uajpred zaupa. Učitelji po Koroškem nekdaj niso imeli veliko upliva na ljudstvo; kako je zdaj, pisalcu tega ni znano. Gotovo pa je potrebno, da dobč ko roški Slovenci narodne ljudske šole, za ktere bi mogli učitelje jemati iz ljubljanske pripravnice. ker koroški pripravuiki slovenščine niso in je še dolgo ne bodo zmožni. Še bolj« pa bode, ako Be v Ljubljani vstanovč štipendije tudi za koroške pripravnike.
Za advokate koroški Slovenci ne marajo; Baj pa tudi nemški advokati na Koroškem niso pokazali nikoli srca za slovenskega kmeta. Ako bi prišel na Koroško naroden advokat, ki bi z ljudstvom prijazno občeval in ga ne odiral, ampak mu pomagal z dobrimi sveti, potem bi tak mož vendar sčasoma si pridobil ljubezen in zaupanje ljudstva. Mnogo bi tudi uplival na ljudstvo kak naroden grajščak, ako bi si med koroškimi Slovenci kupil veliko posestvo. Pa — kje dobimo grajščaka, ki bi bil rodoljub slovenskega ljudstva?
Rodoljubi slovenski 1 Čas je, znabiti zadnji čas, da se kaj zgodi za vzbujenje koroških Slovencev. Že tako smo le mali narod; zguba vsakega tiaoča, vsake stotine je za naB občutljiva ; hočemo li blizo 120 tisoč Slovencev kar tako meni nič tebi nič osodi prepustiti? Gotovo bi to druzega ue pomenilo, kakor malo marnost za laBtno življenje. Če namreč prepustimo lepe deline, gojzdate hribe in gor<5 sosednih korošk h Slovencev Nemcem, postavimo b tem vso Gorenjsko stran še v večo nevarnost pouemčevanja, kakor je že. Enaka nevarnost je proti štajarski strani.
Tedaj bratje na delo, pa nemudama in
rega mu je Bog podaril. Kdor ima premoženje tega sveta, ga gotovo ne more boljše obrniti, kakor če ga daruje za ohranenje Slovencev katoliški Cerkvi in narodu slovenskemu. Naj bi se vzhud la zlasti koroška duhovščina, ker gotovo jo, da ue more nikdo več storiti, kakor ravno ta m naj bi se ta odločila v skupini za vstrajno delo, ne dvomimo, da se bode naglo vse na boljše obrnila Kdor kaj boljših svetov ia pomočkov vd, naj jih nikar ne zadržuje, ker le tuko je zmaga mogoča.
Obrtnijski shod.
Z Dunaja, 16. novembra. Med blaženimi darovi, s kterimi je hotela liberalna doba osrečiti človeštvo, je tudi obrt-nijska Bvoboda. Pa kakor kmetje liberalnih dobrot niso bili nič kaj veseli, ker jih morajo silno drago plačevati, ravno tako tudi obrtniki vsled obrtoijske svobode niso našli tiste sreče, tistega napredka in blagostanja, kterega so si svojih sanjah domišljevali. Od vseh strani so bile namreč slišati pritožbe, da obrtnijstvo vsled obrtnijske svobode peša, da zlasti manjši obrtniki in rokodelci čedalje bolj obožujejo, in da bode malo obrtnijstvo poginilo, ako mu ne dojde hitra pomoč.
To upitje prišlo je tudi do vladnih ušes, ki je sprevidela, da je treba za obrtnijstvo kaj storiti. Ze več let je pozvedovala pri kupčij-skih zbornicah in drugod, kako bi se malim obrtnikom pomagalo, ter je nabrala v tem oziru mnogo prav dobrega in koristnega blaga. Na podlagi teh pozvedb izdelala je bila [dodatek k obrtnijski postavi, ki ga je bila že I. 1879 izročila državnemu zboru v pretres. Ker so se pa od vBeh strani čuli glasovi, da to ne zadostuje, umaknila je lani ta predlog, ter zbornici predložila v pretres celo novo obrt-nijsko postavo. Ali liberalna načela so še tako zelo prevzemala vladioe organe in vpliv velikih obrtnikov in fabrikantov jo bil še tako mogočen, da si vlada ni upala v tem novem načrtu odpraviti obrtnijBko svobodo in zamašiti glavni vir, iz kterega prihaja vse zlo in vsa nesreča malega obrtnijstva.
Sedanja večina državnega zbora pa hoče
vstrajno delol Vsak naj dela s talentom, kte-|v tem oziru vstreči željam rokodelcev in obrt-
zahteva?"
ponižnost duha, zata-
—	„Kaj pa molitev
—	„Odkritost Brca, jenje samega sebe".
—	„Po tem in takem, ako tudi sem pogan, bi zamogel klicati v Boga kristjanov in on bi me slišal?"
—	„To je da, če ti je duša pripravljena, da se odpoveš zmoti, dasi priljubljeni, da se pa okleneš resnice, bodisi britke".
—	„B6j se, ko bi ti rekel, da v meni je taka pripravnost".
—	„če je tako, bodeš uslišan".
—	„Kako znameuje mi bode?"
—	„Bog ti ga dade".
—	,,Skuša me, da bi se prepričal tvojega nauka", reče Plavijan smeje.
—	„Dobro, udaj bo Bkušnjavi".
—	„Pripravljen Bero, ta hip dostavi pol reBno pol smešno, zapovedi, kaj treba Btoriti".
—	,,Kar sama storim".
Zgrudi se na kolena.
Plavijan poklekne zraven.
Ginjenim glasom, počasi, da vsaka beseda na dušo poganovo kane iu se ponavlja na ustnih njegovih, izrekuje molitev, go »podovo molitev, oče naš, tisto proBto, pa vender tako veličastno proBitev, ktere bistvo je tako čisto in ktero zgovornost tako mila.
Nahajala sta se oni trenotek na ravno tistem mestu, na kterem je Kristus molil in Bvoje učence sam molili učil, podavši jim način molitve iu proti njej so vse druge oslabitve.
Kadar končata, pravi Plavijan, ozerši se na Leo:
—	,,Pa nisva prosila dobrote, ktere želi najino Brce".
—	„Za vse Bva prosila", mirno odgovori
ona.
—	„Tako? Ta oblika je vsedostivna?"
—	„Dosti je za vse. Da bi |bila kaka druga, popolneja, bolja, učil uas bi jo bil Bog".
Za trenotek se zamisli, potem vzdigne oči proti nebu, Bklene roke; kakor zamaknjeni se ustni pregibljejo:
„0, Bog, ki si blagoslovil Ano in llelka-uovo ženo, blagoslovi tvojo služabnico in Bprejmi za to Elavijanovo aproobrnitev v dar".
Trije meseci Še ne preteko, ko začue ve-leduhovnik Albin, ki jo svojo hčer presrčno ljubil, pripravo delati, da bogovom daruje v zahvalo, ker ao naredili čudo rodovitnosti. Toda Lea mu iz rok izvije kadilo in žrtevne1^ te komore naj se določi tudi posebno posode, povedavši mu dogodek, ki ga je tudi Plavijanova spreobrnitev spričevala.
(Daljo pnh.)
nikov in obrtnijski odsek je že pri več sejah povdarjal, da se mora obrtnijska Bvoboda omejiti in od vseh rokodelcev zahtevati, da so se zares sami učili rokodelstva, ktero hočejo samostojno izvrševati. Zastopniki liberalne manjšine pa so dozdaj temu silno nasprotovali in se večidel sklicevali ua to, da obrtniki sami ne želd, naj se omeji obrtnijska svoboda, ampak da to zahtevajo le nekteri kričači.
Naši obrtn ki so toraj prav storili, da ao se sami oglasili in natančno določili načela, po kterih naj bo osnovana nova obrtnijska poBtava. Nedavno so se po raznih deželah obrtniki razgovarjali o tej postavi, včeraj pa je bil tukaj v prostorih muzikalnega društva, občni shod avstrijauskih obrtnikov, kterega so se vdeltžili pooblaščenci raznih obrtnijskih zadrug iz vseh dežel. Iz Ljubljane smo vidili pri zborovauju tiskarja g. Kleina pa krojača g. Železuikarja. Vseh vdeležuikov je pa bilo okoli 3000. Dva dni poprej so se razgovarjali o raznih zahtevah obrtnikov ter so natančno določili resolucijo, ki ao jo hoteli zbranim priporočati v aprejem. Ta resolucija obsega teh le 12 toček, ki obsega vse imenitnejše in važnejše potrebe obrt.nijskega stauu:
1.	Obl gatoričua zadruga za samostojne obrtnike naj ae pridržd ter vravnaio po 7. poglavji obrtnijske postave od 1. 1859.
2.	Kdor hoče kako rokodelstvo izvrševati, mora dokazati, da se ga je učil in ga dejansko opravljal; pri obrtnijah, ki občinstvo preskrb-Ijujejo z rečmi potrebnimi za vsakdanji živež, naj Be gleda na krajne potrebe. Pri dovolitvi kake obrtnije naj imajo občinska predstojni-štva v porazumljenji z dotično zadrugo mero-dajno besedo, pri maloletnih naj Be bolj strogo ravna, preden ae okličejo za polnoletne.
3.	Zadeve rokodelskih učencev naj ae pre-pustč zadrugam, kjer je mogoče, naj se poleg pripravnih in nadaljevalnih šol napravijo še strokovnjaške šole. Prepire med mojstri in pomočniki naj rešujejo od dotičnih izvoljena posebna sodišča. Tudi naj Be sploh vpeljejo legit macijske knjige za delavce.
4.	Kdor kaj izdeluje, naj bo postavno zavezan izdelek za svojega »poznati in kjer koli je mogoče tudi pridejati svoje ime in naslov. Tudi riaj bodo obrtniki in kupci zavezani natančno povedati število izdelkov, ki Be prodajajo na vago, mero ali po številu. Razun tega na| na pripravnem kraju obesijo tablo b svojim in z imenom obrtnijstva. To naj velja tudi za izdelke, ki se iz vnanjih dežel vvažu-jejo, in za ktere naj se napravi boljši postava glede zavarovalnih mark.
5 Ilavzirauje naj se čisto premeni. Po mestih in večjih krajih naj ae čisto odpravi; v manjših krajih in po hribih naj se pa dovoli samo domačim prebivalcem za reči, ki se natančno zaznamujejo. Popotna razprodajauja blaga naj Be čiato prepoved6 Popotniki vnanjih obrtnikov morajo za vsak okraj imeti davkarsk list, pa ne amejo seboj nositi in prodajati blaga, ampak le nabirati naročila.
6.	Delo po javnih kaznovalnicah (razun za laat.no domačo potrebo) naj se čisto odpravi.
7.	Za določitev davka naj se osnujejo posebne komiaije, v kterih naj imajo obrtniki in finančni erar enako zaatopnikov. Tudi naj bo vpelje progresivni prihedninski davek.
8 Osnujejo naj ae obrtnijake kamore, lo-Ičene od kupčijskih zbornic. V volilnem redu
število namestil.kov, kterih izvolitev velja do pri-' hodnje redno volitve. Tudi za delavce naj so 'osnujejo posebne kamore. ; o. Povsod se pod vodstvom iu s podporo
države osnujejo podporne založnice za pohabljene in stare, za vdove iu Birote.
10.	Colnine naj bo tako povikšajo, da ae bodo domači izdelki pred tujimi varovali in ž njimi lahko tekmovali ali konkurirali.
11.	Tudi naj ae razširi volilna pravica na vse, ki davke plačuiejo.
12.	Ker nevarnosti, ki žugajo malemu obrtnijstvu, žugaio ob enem (udi kupčijatvu, povdarjajo pri shodu uavzcči kupci, da je tudi vravnava malega kupčnstva silno potrebna.
Zborovanje samo pr čel je tukajšnji obrtnik in državni poslanic Liiblich, ki je v svojem govoru povilarjal potrebo tega shoda in hudo mahnil po dunajskem čusnikarstvu, ktero obrtnike zaničuje ter o njihovem shodu piše, da krokajoči krokarji letajo okoli muzikalue dvorane. Po njegovem predlogu bil je potem g. Petschacber izvoljen za predsednika, ki je v svojem govoru povdsrjal, da obrtniki ne nameravajo starih reči ponoviti, ampak le prenoviti obrtnijstvo.
Poročevalec o nasvetovani resoluciji bil je g. Loblich, ki jo je vsestransko pojasnil ter posebno dobro slikal slabe nasledke, ki jih je obrtnikom prinesla obrtmjska svoboda. Za njim je govorilo še 11 gospodov iz razuih krajev in dežel; vsi so priporočali iz razni ozirov sprejem iiasvetovane resolucije in bolj ali manj hudo š bali liberalno časnikarstvo, ki je obrtnikom tolikanj protivno. Tudi zoper jude bi se bili kaj radi vzdignili, in pri po svetovanji, ki so ga dunajski obrtuiki imeli pred shodom, se je v tem oziru mursikaka britka pritožba zoper jude čula od ljudi od kterih bi človek tega ne bil pričakoval. Pa itukijšnji obrtniki so v mnogih obzirih tako zelo v judovskih krempljih, da si niso upali teh pritožb ponoviti v javnem shodu, ampak so svoje tovariše prosili naj potrpč še. Sumo zadnji govornik, g. Leiter z Dunaja imel je pogum to reč sprožiti. 8 krepkim glasom je namreč ronei: Mnogo se je govorilo o vzrokih, zurad kter h peša obrtnijstvo, enega pa nihče ni omenil. On neče ljudi, ki so to povzročili natančneje zaznamovati, uli daai ni antisemit moru veuaur le očitno poveduti, da ti ljudje nas molzeju in izžrmevnjo do zndnje kapljice krvi, potem pu uus vižejo proč kakor izpre-šano limono. Grnmovito ploskanje je pričalo, da je bil mož jiruvo zadel. G. Loblich je skušal reč sicer nekoliko potlačiti in je obžalovul, da so te besede govorile, ker vsi obrtniki iščejo pomoči in ne delajo nobenega razločku med vero in narodnostjo, a godrnjanje, ki se je pri teh besedah čulo po zbornici, je dosti jasno pričalo, du je med dunajskim prebivalstvom velika razdraženoBt zoper jude in da le čakajo primerne prilike ta svoj srd tudi javno pokazati. Pri glasovanju bila je gori omenjena resolucija sprejeta enoglasno.
Zborovanja se je vdeležilo tudi več državnih posluucev, med njimi tudi poslunca slovenska g. Klun in dr. Vošnjak. Prvi se je posebno zarBd tega zanimal za ta shod, ker je ud obrtnijskega odseka v državnem zboru, iu se jo pri dotičnem posvetovanju zlasti potegoval za to, da nuj se ud rokodelcev zahteva dokaz, du so se ga res tudi učili. Pa pri posvetovanju v dotičnem pododseku ostal jo bil s Bvojim predlogom v manjšini, ker se je bil Poljak dr. VVeigel, ki je pa zdaj odložil mandat, iz nekake napačne dvorljivosti pridružil libe raluim poslancem, zdaj pa bodo imel tem več vzroka v obrnijskem odseku ponavljati svoj nasvet, ker se bodo lahko skliceval na odločne želje, ki so jih pri obrtnijskem shodu razodevali obrtniki in rokodelci sami.
Liberalcem ta shod največ iz tegu vzroka ni nič kaj po volji, vendar si njihovi listi ne drznejo posebno vilrihati po njem. Pač pa so hotli njegove veljavo s tem podreti, du je bilo strogo liberalno delavsko društvu včeraj pri Zobelnu osnovulo shod 600 deluvcev, ki so vdrihali po obrtnikih, češ, da so nazadnjaki, da je nepotrebno se potegovati za malo obrtnijstvo, ktero je obsojeno, da mora poginiti, itd. Itazkttčenost je bila tako velika, iu izrazi uekterih govornikov tuko silni, da je moral navzoči vladni komisar shod razpustiti. Ko je pa to zbrunim naznanil, nastal je strašansk šuniier, in razlegali so se klici: ,,Vun s policijo; živilu svoboda 1" Le s silo in počasi so šli iz zbormce, nu ulicah pa so hoteli straho-vati policaje, ki so vsled tega prijeli za orožje, ne da bi gu pu b.u rabili. Dvu gluvna raz-sajalcu so pa vendar le prijeli in izročili policijskemu komisarijatu. Pišeta se Franc Rauch iu Janez Feichtinger. To so slaba in pomisliku vredna znumenja čusa, ki pričajo, da je zadnji čas za male obrtnike kaj storiti in jih ne pritirati do tje, da bi si hotli sami pomagati s silo!
Politični pregled.
V Ljubljani 18. novembra.
AvMrijske deiele.
O državnem proračunu bo po
ročal letos zopet grof Klam Murtinio
V kratkem se pričakuje imenovanje H novih udov zu ^»spoNk« zliornico.
Pruvijo , da bostu med imenovanimi generala Rodič iu Fr. FilipoviČ.
Postava o zidanji čcNko-moravNko
poprečne železnice pride v kratkem pred državni zbor.
Listi mnogo pišejo o dunajskem Mliodu obrtnikov. Zanimivo je to, da so bili zbrani večinom nemški obrtniki, pa so vendar nezaupnico izrekli uemškoliberalui stranki nemški žurnalistiki in judovski koterii. Zdaj pač ustavoverci vidijo, kako malo so priljub ljeui cclo med nemškimi obrtuiki. Izvrstna je bila opazka nekega govornika, da dunajski judovski listi o Sari Beruhardt več pišejo, ko o vnžmh rečeh, kakor je obrtnijski Bhod. Ali mar obrtniki še lu zdaj spoznavajo, da judovski listi no pišejo za blagor nemškega prebivalstva , ampak le zu dobiček , za šegetanje živcev, za razširjenje nenravnosti, za škandal in razne pikantnosti, pu za borzne manipulacije m špekulacije?
Vnanje držav«. tnUiiilMifla je toruj prevzel francosko vlado ter se obdal s čisto novimi močmi. Njegovi prijatelji pričakujejo od njega mnogo koristnih prememb. Neprijutelji pu menijo, da se bo kmulo obrubil iu dokuzal svojo nezmož-uost za vludanje.
Francoski vojaki Afriko zapuščajo in Be vračajo domu. Menda bo toraj Gambetta res izvršil, kar je rekel, da se bo tuniški zadregi ognil s tem, da deželo zapusti. Fran cija se bo s tem osramotila pred celim sve tom, ker se bo re;klo , du ni mogla premagati nekaj arabskih čet. S takim postopanjem gladi republika pota monarhistom. Francoski narod je rahločuten v svoji časti in take sramote ne bo dopustil.
Izvirni dopisi.
'Mt Ipi, dne 16 nov. Vsaki čas ima Bvojega duha, kteri ljudstvo oživlja in giblje
ter z nekako čudno silo vse naprej tišči — k neki nameri. Kolikor blažji je ta namen , kamor se ljudstva nagnejo, toliko žlahtnejši je potem ljudstvo in ua toliko višo stopinjo do-spč. Dasiravno vse že od nekdaj tišči za napredkom — ga vsi vladarji hočejo, se vendar malokrat napredek razširja na pravi način, kajti opravičen je napredek, napredek do one popolnosti, ki je človeku končni nHmen. — Plodonosno iu koristno je človeka o raznih prilikah opomniti njegovega pravega namena, ga opozoriti, da ne sme biti le za sedanje življenje, ker ni vstvarjen edino za ta svet, marveč na-peljavati ga je, da se ob slehernem času ozira več ali manj na življenje unega sveta, ter da si išče pri vsem svojem ravnanji višjo mer in si prizadeva prestopiti meje zemskega življenja I Vsaj nam vb« priča in dokazuje, da sloni vsa človeška družba na moralnej podlagi, in da človeku brez moralnega stališču, strasti sem in tje gouijo, ga posledujič v pogubo pahnejo, iu du je še celo vživauje časnih dobrot njemu v kvar.
Taki primerni čas ljudstvo opozoriti svojega pravega, vzvišenega uameua, zdelo se je vsikdar vsim za zveličanje skrbnim duhovnom sv. leto. Zato je tudi naš za dušni blagor svojih furmanov zelo vneti in skrbni gosp. fajmo-šter vedil kaj vspešno porabiti to priliko. V ta namen povabi čast. g. lazarista B. iz Ljub-Ijaue in g. duhovne iz okolice, du so mu dne 29. in 30. okt. pomagali. Oba dneva, 29. okt. pri začetnem govoru je učil č. g. D.: „Kaj so odpustki in kaj nam oni koristijo", kakor tudi drugi pri dovršenim govoru čast. g. lazarista B. bila je cerkev pobožuegu občinstva natlačena. Spovedancev bilo je oba dneva toliko, da so drugič dan o pol 3. uripoboldan še obhajali. V čast furuuov bodi tedaj omenjeno, da so oni s to obilno vdeležbo o tej priliki kuj lepo juvno pokazali, da oni zBajo slušati glas svojega dušnega pastirja, kar je gotovo tudi njemu v zadostilo za obilni trud I
Skrbni in za napredek zelo uoeti gosp. fajmošter preskrbel je pa tudi, da se je preteklo nedeljo godovatije farnega patronu tako slovesno praznovalo, kakor preje še nikoli. Služili so namreč po slavnostnem govoru mi), g. prošt Dr. J. slovesno pontiiikalno bv. mašo med obilno asistenco; tako so se vršilo tudi popoldan slovesne večernice, katerega obojega cerkvenega opravila se je ljudstvo v preobilnem številu vdeležilo. Daj Bog, da bi se o tem smislu vspešno napredovalo v vsakem obziru
Domače novice.
V Ljubljani, 19. novembra.
(Vabilo na 1. društveno besedo s plesom) v nedeljo 20. novembra v dvorani ljubljanske čitalnice. Program: 1. Ambrois Thomas — ..Skrivnost kraljice", operna ouvertura, svira c. kr. vojaška godba. 2. Fr. Grb č — Slo-vunski brod", veliki moški zbor (nov). 3. X.
—	„V pepelničuej noči", deklamuje gospA Franja Ravnikarjeva. 4. Abt — „Ljubezen Tvojo v cvetki vsoki", pesem za sopran s spremljevanjem glasoviru. Sopran poje gospd Svetkova, nu glasoviru jo spremlja gosp. Jos. Majer. 5. Nedved — „V ljubem si oBtula kruji", moški zbor, posvečen od gosp. skladatelja pevskemu zboru čitalničnemu (nov). G. K. Czeruy — „Melodien-Album" (venec ruz-ličnih nupevov), svira vojaška godba. 7. Ples. Pri plesu svira oddelek c. kr. vojaške godbe.
—	Začetek ob 7. uri zvečer. — Nu to besedo in ples vabi vljudno p. t. društvenike
odbor č italuičin.
(Ntva Šolska knjiga.) Marljivi Šolski pisatelj g. Ivan Lapajne podaril je slovenski literaturi novo knjigo pod naslovom „Prvi poduk. Navod za podučevanje na najnižji stopinji narodne Sole, z ozirom na Razmger — Žumerjev abecednik za slovenske ljudske Sole". Knjiga je izišla v založbi Kleinmajrr-Bambergovi, ter se priporoča sama vsem ljudskim učiteljem, ker jim bo velika pomočnica pri nauku prvencev. V knjigi najdemo tudi mnogo ilustracij. Za danes pravimo, da bi noben učitelj ne smel biti brez tako koristne pomočnice. Cena knjige je 60 kr., po poŠti 5 kr. več.
(Dr. Stanko Strgar), sloveBsk rodoljub, je imenovan c. k. zdravstveni asistent v Logatcu.
(Kmetijska družba) ima letni občni zbor 23. nov. ob 9. zjutraj v dvorani mestne h še. Razun druzega bo tudi izvolitev predsednika, tajnika in 1 odbornika.
(Čebelarsko družtvo) ima 24. t. m. v Ljubljani občni zbor na starem trgu št. 10.
(Železnica Ljubljana — Novomesto.) Listi poročajo, da je grof Auersperg dobil pravico, zmeriti svet za železnico iz Ljubljane v Novomesto. Ta železnica ima biti vicinalna, to je po načrtu malib železnic. Ako bi se imel manjši tir napraviti, kakor ga imajo navadne črte, potem ne bomo zadovoljni, ker je neobhodno potrebno, da se železnica prej ali slej do Karlovca naprej potegne. Z malim tirom ali kolovozom, kakor ga imajo nektere vic-nalne železnice, postala bi ta črta nesposobna za veliko madnarodno kupčijo.
(Mestni zbor) je imel včeraj sejo, ter se je posvetoval o Regalijevem predlogu, da bi se krčmarjem dovolilo, prešiče doma klati. Nemška večina je ta predlog zavrgla, ki je bil pripraven, krčmarjem mnogo olajšati klanje živine. Sploh se mnflgo toži iu godrnja j>o mestu o sekaturab, s kterimi je nova klavn ca v življenje stopila. — V istej seji je bil dr. F. Schiffer imenovan za častnega meščana v Ljubljani.
(Požarna bramba) se je ustanov li v Čr-nomlji. Upumo, da pod slovensko komando.
Teleicraflene denarne cen; 17. novembra.
Papirn.i rent* 76 90 — Srebam* r*nt» 77 50 — Zl ita rer.ta 93 70 — 1 S60let.no državno posoiiio i 33 — Hankine akcijo 3H2— Kreditne akc.iic 361 — Limoni 118 35 — — Cen. kr cekini 6.69. — -.!0-cn»ukov 9.37.
Borzne operacije
izvršuje točno, gladko in direktno po originalnih o e a a h
bankina hiša „Hieithn,"
(administracije llalinai), VVieil, Schottenring 15, via-fi-via d. Borne.
Z	a) pri omejeni zgubi: (premije
20 do 70 gld. za vsakih 5000 papirjev .	(a la bausse ali baisse);
dobitkom ti) Če Cene poskočijo aH padejo
_(Stellage);
—" .	e) pri pridržani), da se papirji z
in Sicer : dobičkom v denar spravijo.
Kupčije na dobiček .se točno iu direktno izvršujejo. Družbine kupčije (samo 30 do 60 gold, vplačila za 1000 gl. v papirjih.) Provizijo samo 50 kr 8(F" Gotovega plačila ni treba. '^Ki Vnanjena ročila in v«a bankirska opravila se točno poskr-bnjejo. Pojasnila iu podučila se primerno in brezplačno dajejo v denarnem in izžrebovnlnem listu „Leillia."	(4)
Obilno obsegajoča brošura ima: žrebovalni koledar (načrte vseli evropejskih žrebanj poduk), kako naj se denarji na dobiček nakladajo, o raznih papirjih zavarovanji lozov itd. Pošilja se zastonj in brezplačno.
Velika razprodaja
50% ceneje, ko navadno. Dober kup
ure
Jaz poSiljatn ure proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj je
kupčija brez nevarnosti.
i cilinder -Ura iz srebernga niklja in z verižico
prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 ura na svidro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srebrna remontoir VVashington ura z verižico,
prej 30 gl., zdaj 15 gl. i srebrna Ura na svidro Z patentiranim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr,
Zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po
20 gl. z veriži okoli vrutu.
Zlate remontoir ure prej po 100 gld., zdaj po 40 gl.
Za 5 lt>( dober stojim.
(5)	1. Fraig*,
Wieil, Hothen'hurmstrasse 9, gegeniiber dem erzbischiiflichem Polniš.

M e 1 b u r n e 1881. I. darilo. Sreherna svetinja.
Godba na valjar,
različne velikosti, da igrajo jio 4 do 200 komadov ; mandoline, bobni, zvončki, kastanjete, harfe, nebeška godba itd. potem
tabakire z godbo,
ki igrajo po 2 do 10 komadov, neceserji, shrambo za smodke, švicarsko hišice, albumi za fotografije, pisna stala, omarice zu rokovice, težaki za pisma, posodice za rože, okviri za smodke, tobakire, pisne mizo, HaSe , vrčki, listnice, stoli itd, vse Z godb«. Po najnovejši modi in dobro izdelano se kupi pri
•V. II. Ilcllcr,
v B emu na Švicarskem.
Kdor hoče pravo blago dobiti, se mora naravnost na mene obrniti. Cenike s podobami pošiljam zastonj.	(1)
•ojudB '08 op
tijqui3Aou po ofiino.id ^05j aojoaiouiu i|jnoqpo3 tljfom ao|i!Aodin[ poui 0|l[3pzw.i oq os aoj|UI!.ij 000'05 llsoupoja A a0>[|3pzt IJIsdaifKU 001
Razširjanje kupčije.
Obče priljubljeni in hvaljeni pravi lI»ivc-Siii£Cl* in Whcelcr-WilM«ll šivalni stroji, ki jih za Kranjsko le jaz prodajam, se pri meni tako pridno kupujejo, da sem moral odpreti tu v Ljubljani šo drugo prodajalnico in da sem pomnožil delavce v moji mehanični delavnici.
Razun zgoraj omenjenih pravih strojev imam pa ua prodaj še mnogo drugih, najfinejših izdelkov, tako rOČne Stroje, Ciliniler-StrOjO, potem stroje za slamnike in valjarje itd. itd. prav po ceni.
Velika zaloga svile za stroje, svitka (cvlma) v štrenah in kolescih, velika izbira volne in pavole, olja za stroje, šivank, kosov od strojev itd. bolje in ceneje,
ko kje drugje.
Popravki so oskrbe hitro in dobro, tudi se stroji osnažijo.
Od zdaj zanaprej
imam tudi stalno in veliko zalogo ŽelCKIlill IkVcrtltcImuvili li«S,
ki so trdne 111 varne proti ognju in u 1 o m u , po nizki tovarniški ceni.
Za pošteno blago in hitro dopošiljatov jamčim s svojim imenom, saj že 11 let v tem mestu kupeujem. Priporočam se toraj zu mnogobrojna naročila.
(1)
S spoštovanjem
Franc Detter
V Ljubljani, mestni trg 168, na voglu

V a ž 11 o za vsako li i š o!
P®
o rd
a
a o
o Ph
Cela niizna oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, ne zftrujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in barvi srebra, 111 jo najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. so dobi cel oprava iz najboljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostano oprava vedno ti nožev iz britanskega srebra z angležko jokleno ostrino, ii vilic iz britanskega srebra, fina in tožka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličie za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik i/, britanskega srebra,
1	zajemalnrk za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
(i jajčnih posodieie, ti tac, lepo izdelane, 1 posoda za poper ali sladkor, l presejalnik za čaj, 6 tačic za nože in vilice
pravega iv mizi)a bela.
(3)
54 kosov.
Naroči so proti poštnemu povzetji, ali pa da so denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. Langer,
Wien, II. grosse Schiffgasso 28.
Opomba. Komur bi oprava 110 ugajala, pošljo naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako h i š o!