Poštnina pavsaltma« Leto HI., štev. 72 V Lfubljanl, sobota dne 25. marca 1922 OanaSnla Itev. 1 Din = 4 K Izhaja ob 4 zjutraj« Stane ecioletno , . MO K mesečno. ...... 10 m za inozemstvo . . MOO m Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . 2 K saali oglasi do 30 mm Stolpca (5S mm) . t m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko^ Uredništvo: Miklošičeva eeata št. Telefon «. 72. Opravnlstvoc i^Sernova ulica tU Telefon St 80, Račun kr. pošt ček. urada itev. 1L842. Ljubljana, 24. marca. Čez nekaj mesecev se bo začelo v naši državi čisto novo življenje. Narodna skupščina je sprejela zakon o obči upra-vi, zakonodajni odbor je danes dokončal Zakon o samoupravi v oblasti in v srezu ter začel razpravo o razdelitvi države v oblasti. Ni dvoma, da bodo ti trije zakoni v najkrajšim času stopili v veljavo. Skupaj z zakonom o upravnih sodiščih, ki je tudi že pripravljen, tvorijo ■zgoraj omenjeni zakoni fundamentalnn izpopolnitev ustave. Z njimi se izvrši nova enotna organizacija naše države, oni pomenijo konec birokratskega centralizma in otvarjajo na stežaj vra*a nepasrednemu sodelovanju ljudstva ori upravi javnih zadev. Dalekosežne posledice teh dejstev se morajo kmalu pokazati. Novo življenje v upravnih jedinicah bo desavn-iralo prazne kričače, ki se tepejo za lupino ogranlčemja oblasti, jedra samoupravnega problema pa ne vidijo itii nočejo videti. Prispevajo bo tudi v vtliki meri k političnemu iztreznjenju naroda in k ozdravljenju one psihoze, na kateri trpi vse naše javno življenje. Danes so oči vseh državljanov obrnjene samo v Beograd. Vse, kar prinese nezgoden čas ali rode težke prilike, vse slabo se pripisuje na rovaš naše prestolice. Demagogi imajo široko polje za udejstvovanje med generacijo, ki tudi svojih slabosti prav nič noče poznatL Vse terja od centrale materijalne in moralne oporo, na lastno moč se nihče več noče naslanjati. Čim bodo v vsej državi po novih zakonih realizirane oblastne in srezke •samouprave, bo konec političnega fra-zerstva, ker bodo ljudje, ki se izdajajo narodu za odrešenike, kmalu morali v samoupravnih korpora cijah pokazati t-voje sposobnosti, ako ne bodo hoteli, tla se dafinitivno razgalijo kot politične varalice. Z obširno samoupravo, kakor je predvideva zakon, bo ljudstvo prišlo v najboljšo politično šolo, ki se bo začela pri občini in končala v narodni skupščini. Narod bo kmalu ttvidel, da je marsikdo iahko prav dober občinski odbornik, ne bo pa več na svojem mestu niti v srezki, kaj šele v oblastni skupščini. Marsikak gospodarski, t-ocijalni in politični vseznal, ki danes oddaja sodbe o težkem delu izkušenih parlamentarcev in državnikov, kakor bi lešnike drobil, bo postavljen v srez-ko ali oblastno skupščino, izgubil domišljavost Cvetke skromnosti bodo potem morda nekoliko gotovejše cvetele. Na drugi strani bo pa v sam v upravi nebroj agilnim in sposobnim Jugoslovanom, ki imajo smisel za javna vprašanja, dana možnost udejstvo-vanja in uveljavljanja. Izvedba samouprav bo najjaeji argument za poštene in smotrene namere vladajoče koalicije ter najtežje orožje zoper gonjo brezvestnih hujska-čev. ki že dve leti begajo nevedno ljudstvo z avtonomijo in centralizmom. Za napredek in bodočnost naroda ne mori biti nobena stvar dragocenejša nego samouprava, iz katere klije samostojnost, svoboda in napredek. Tega si klerikalizem nikdar ni želel, zato ni čudno, da je bal on z uvedbo moderne in dalekosežne samouprava najtežje prizadet Delokrog in naloga oblastnih skupščin je dejansko mnogo večja kot so bile funkcije svoječasnih deželnih zborov. Avtonomisti, ki bi radi imeli federacijo. ali slovensko republiko, bi utegnili ugovarjati češ, da oblastna skujoščina nima zakonodaje, ker sklepa mesto zale arov le uredbe. Temu pa ni fako. Zakonodaja deželnih zborov v Avstriji je bila docela odvisna od vlade, ker je bila zanje potrebna sankcija. Oblastna skupščina ima zelo obširen delokrog za izdajanje uredb, za katere, ako Liso v nasprotstvu z ustavo in z zakoni, ni treba nobene sankcije, imajo pa ravno tako izvršilno moč kot zakoni. Baš praksa bivše deželne vlade za Slovenijo, ki je skozi par let »vladala* z uredbami, tudi dokazuje pravilnost naše trditve! Da je oblastnim in srezkim samoupravam odkazan delokrog na gospodarskem in socijalnem polju, je v interesu potrebnega razvoja in napredka pokrajin. Političnih izgredov v teh korporaerah ne potrebujemo in si časov, ko so poslanci v deželnih zborih ubijali čas s politiko, prav nič ne želimo. Za politično šolanje in za gospodarski napredek v srezih, so brezdvomno velike važnosti novo projektirane srezke samouprave, kjer bo lokalnim faktorjem prvič dana prilika, da presojajo javne zadeve iz nekoliko širšega vidika kot iz line vaškesa stolih Reška konsfttuanfa zboruje v Jugoslaviji! OTVORITEV ZASEDANJA PRI SV. ANI. — NAŠE STRAŽE ARETIRALE PET FAŠISTOVSKIH VODITELJEV. — SUŠAK V NEVARNOSTI. Bakar, 24. marca (Izv.) Včeraj zvečer je prispelo semkaj in v Kraljevico še nekaj članov konstituante z Reke, tako da znaša sedaj njihovo število 45 (od 72), torej ogromna večina. Vsi ti so pobegnili z Reke, ker je dal Cabruna nalog, da jih morajo poloviti in s silo pritirati v kon-stituanto. Tudi Zanella sam se nahaja v Kraljeviči. Beg je bil težaven in včasih uprav romantičen. Fašisti so uprizorili za avtonomaši pravcati lov po klancih in stranpotih. Pri Sv. Ani se je danes vršilo zasedanje večine reške konstituante pod predsedstvom Zanelle, ki je bil od svojih somišljenikov burno pozdravljen. V svojem govoru je Zanella izjavil, da konstituanta tako dolgo ne bo zasedala na Reki, dokler so tam legionarji, fašisti, lopovi in italijanski vojaki in dokler konstituanti ni zasigurana varnost, red in mir na Reki. Naglašal je neiskrenost italijanske oficial-ne politike in izjavil, da odklanja vsak stik s predstavniki italijanske vlade Pon-tarinijem in Castellijem, dokler Reka ne bo osvobojena sedanjih vojaških okupacij in fašistov. Govoril je dalje o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo in Malo antanto. Izjavil je, da želi z Italijo sicer najprisrčnejših odnošajev in da se nikakor ne odreka svojega porekla in svoje domovinske ljubezni in narodne zavednosti italijanske, da pa italijanska vlada ne sme biti kakor doslej zaščitnica in obenem dekla neodgovornih temnih elementov. Koncem govora je bil govornik od celokupno prisotne večine zopet prisrčno aklamiran. Ta hip so vstopil! v dvorano (pri sv. Ani, torej na našem teritoriju!) trije fašisti, nato še dva, zunaj pa jih je stalo pet, vsi oboroženi, v očividnem namenu, da izvršijo atentat Pripravljena naša straža je pritepence takoj pograbila in jih pred-no so se mogli postaviti v bran, aretirala ln razorožila. Preoblečeni so bili ti fašisti prekoračili našo mejo in se priplazili do zborovanja konstituante. Ko jih je maloštevilna straža vodila v zapor, je peto- rica predrznežev ušla ln jih ni bilo več mogoče ujeti Med pobeglimi je sam Cabruna in pa zloglasni Crall, bivši komandant Reke, poprej kaznjenec iz mnogih tatinskih In vlomilskih afer. Ostalo petorico, ki je na varnem v naših rokah, sestavljajo sledeči gospodje: Viola, Bella, Murollo, Carpinelli in Dua-dero. Vsi so bivši častniki italijanske vojske, kljub temu pa skrajno dvomljive moralne kakovosti. Viola je na Reki urednik fašistovskega glasila »Vedetta dlta-lia», posrednik med legionarji in d'Annun-zijem. On je z balkona hotela «Lloyd» prečita! zadnjo d,Am.unzijevo poslanico. Murollo iščejo italijanska sodišča s tiralico zaradi različnih tatvin, Bella in Carpinelli sta svoječasno z revolverji v roki udrla v igralnico v Opatiji (kazino) in jo oplenila, bila nato zaprta, pobegnila in ušla na Reko. Vsi so najodličnejši fašisti. Prihodnja seja reške konstituante se vrši v Kraljeviči danes zvečer. Odrejene so vse varnostne odredbe. 0 obeh sejah bo konstituanta sama poslala obširno poročilo vsej evropski javnosti Posrečeni beg večine reške konstituante je na reške fašiste vplival porazno. K sv. Ani je dospel kapitan Palpieri vabit poslance, naj bi se vrnili na Reko, češ da vlada tam popoln min Večina je ta predlog soglasno odbila in izjavila, da bo nadaljevala svoje zasedanje na našem ozemlju, dokler fašisti ne odidejo z Reke. Predsednik Zanella je tekom dneva posetil predstavnike naših civilnih in vojaških oblasti v Kraljeviči in se jim zahvalil za gostoljubnost Zaradi aretacije fašistovskih predrznežev, ki so si upali na naše ozemlje, groze fašisti, da napadejo Sušak. Na Sušaku vlada največje razburjenje. Prebivalstvo nujno zahteva pomoči pred napadi teh desperadov. Na Reko je dospelo danes 2000 alpinov. Ker so oni Intervenirali tudi svoječasno, ko je moral d'Annunzio z Reke, je ta četa pri fašistih precej obsovražena. Konec fašisfovske vlade na Reki CABRUNA IZROČIL VLADO PREDESDNIKU KO^TITUANTE. TRST, 24. marca. (Izv.) Današnja «Era» poroča z Reke z dne 23. marca: Danes popoldne so se sestali člani vojaškega po-ve'jstva na Reki z dragim podpredsednikom konstituante Depolijem !n mu izročili vso oblast v roke. Izročitev se je Izvršila na sledeč! način: Cabruna je izjavil: «Nameravali smo vrniti Reki mir in red. Nismo uspelL Zato odstopamo, da se v tem trenutku naše vztrajanje ne bo razlagalo kot prepoten-ca. Izročamo oblast edinemu konstituira-nemu upravnemu telesu, konstituanti«. Depoll je odgovoril, da sprejema oblast kot podpredsednik konstituante in v njenem Imenu ln da jo bo vršil, dokler se ne vrne predsednik (to je Zanella), M bi se ne bil smel nikdar odstraniti. (Saj je bil izgnan!). Nato se je zahvalil legionar-jem ln fašistom za požrtvovalnost Po govoru se je razšla provizorua vojaška vlada. Depoll je vodja cvlade* na RekL Fašisti so seveda še tam. List vprašuje: Kaj bodo sedaj storili člani večine? Morali U se vrniti... Banke in devizni promet Beograd, marca. (Izv.) Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je v posebni knjižici izdal pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami (naredba od 25. sept 1921) z izpremem-bami od 25. februarja 1922 in s pojasnili o novih odločbah finančnega ministrstva. Ta knjižica bo zelo olajšala poslovanje. Na podlagi dosedanjega pravilnika je bila samo Narodna banka pooblaščena, da vrši arbitražo. Ker je za ta posel potreben ogromen aparat, ki ga Narodna banka nima, se je ta odločila, da sprejme devizne oddelke pri velikih privatnih bankah kot sotrudnike. Zato so se vršila zadnje dni pogajanja (o katerih smo že poročali op. ur.) s predstavniki velikih beograjskih, zagrebških in ljubljanskih zavodov. Prišlo je do sledečega sporazuma: Narodna banka in njene podružnice imajo edine pravico iznositi dinar na inozemske borze. Pooblaščene banke bodo smele vršiti arbitražo s tujimi devizami in valutami pod kontrolo Narodne banke in po pravilniku. 0 vsaki arbitraži morajo banke v roku 24 ur obvestiti Narodno banko. Ako bi banke pri arbitra-ži postopale proti pravilniku Narodne banke ne bo priznala arbitraže ter bodo dotične banke odgovorne za eventualno škodo. Sodelovanje privatnih bank z Narodno banko se bo formuliralo s posebnim sporazumom, Be ograd ske in ljubljanske banke so izjavile, da pristajajo na to sodelovanje, zagrebške pa še niso dale odgovora Kadar pride, se bo vršila nova seja zastopnikov vseh udeleženih zavodov. Na ta način bo Narodni banki mogoče, da bo velike potrebe po tujih devizah na naši borzi lahko krila s sodelovanjem pooblaščenih bank. Poslovanje z devizami se bo vršilo na hitrejši in lažji način. NAŠE PRIPRAVE ZA GENOVO. Beograd, 24. marca (Izv.) Danes popoldne za časa zasedanja skupščine same in do 20. ure zvečer je trajala seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o genovski konferenci z ozirom na točke, ki bodo tam na dnevnem redu. Kar se tiče sestave naše delegacije, je bil izvoljen ožji odbor iz ministrov inostranih del, trgovine in industrije ter financ, da sporazumno sestavijo delegacijo. V delegaciji bodo Srbi, Hrvati in SlovencL UČ1TELJSTVO SE MORA VRNITI V ŠOLO. Beograd, 2 u marca (Izv.) Po členu 28. zakona o budžetnih dvanajstinah ie ministrstvo prosvete napotilo vsem drugim ministrstvom predstavko, v kateri Jih poživlja, da dalo vse učiteljske moči, k! sedaj poslujejo v delokrogu drugih ministrstev, prosvetnemu ministrstvu na razpolago. POVRATEK ČEŠKEGA POSLANIKA. Beograd, 24. marca (Izv.) Ceškoslo-! vaški poslanik na našem dvoru g. Kalina j se v torek vrne iz Praee na svoje mesto iv Beograd. Močan potres v Srbiji in Banafu PANIKA V BEOGRADU. — OGROMNA ŠKODA. ČLOVEŠKE ŽRTVE. Beograd, 24. marca. (Izv.) Danes ob 13. uri in 23 min. 35 sek. je potresel ves iztočni del naše kraljevine močan potresni sunek, ki je trajal z intervali celih enajst minut z menjajočimi se vibracijami Potresni sunek je imel precej znatne posledice. V Beogradu se je podrla neka stara hiša ter dva nova krova, od hotela Moskve do hotela Srpski kralj so popadali s streh vsi dimniki, nova zgradba Češke kreditne banke je dobila od strehe do tal 20 cm široko razpoko. Tudi na drugih zgradbah v Beogradu se poznajo manjše poškodbe. V Beogradu se danes zato ni govorilo o drugem, ko o tem potresu. Obligatni najstarejši ljudje so takoj pričeli pripovedovati svoje spomine na prejšnje potrese. Tako je bil velik in usodepoln potres v Beogradu leta 1893. Ta je po vsej Srbiji napravil obilo škode. Manjši pa dokaj močan potres je bil leta 1905. V mnogih javnih lokalih je nastala panika. Tako v hotelu Moskvi ki je tačas najbolj poln. Ko so se gostje zavedli, da se majejo tla pod nogami ne zaradi slučajno mimo vozečih dveh težkih avtomobilov, ampak zaradi potresnega sunka so skoraj vsi naenkrat planili proti izhodu, ki je v tem hotelu precej nerodno zgrajen, zagvozdili so se pred vratmi. Pričela je ljuta in mučna borba Vsak si je hotel prvi izsiliti izhod na prosto. Nekaj žensk je padlo v nezavest, nekaj oseb je poškodovanih. Povsod so ljudje v begu zapuščali stanovanja Na ulici je bilo naenkrat vse črno ljudi, ki so gledali po strehah in pričakovali, ali še kaj pride. Šele popoldne so se zopet podali na svoje domove in po opravilih. Ponekod so se godili tudi 6mešni prizori. V hotela »Srpski kralj* 60 gostje sedli ob prvem potresnem 6unku bas k Obedu, med njimi tudi več ministrov. Vsa je zbežalo na ulico. Veliko škodo je potres napravil gostilničarjem, ker so jim skoraj vsi gostje pobegnili, ne da bi bili plačali zavžito hrano in pijačo. V izložbenih oknih steklene, papirne in galanterijske stroke, so se zdrobile vse steklene plošče, na katerih je bilo razstavljeno blago. Ulice so polne opeke in ometa, ki je popadal z zgradb in streh. Skoda se ceni na več milijonov. Iz Bečkereka, Bele cerkve, Mladenovca, Skoplja, Čuprije, Požarevca, Užic, Valje-va in Prištine, Čazarevca in Arangjelovca so dospele deloma službene, deloma zasebne vesti, da je tam potres napravil še več škode kakor v Beogradu. V Požarev-cu se je porušilo več hiš in je nekoliko mrtvih ter mnogo ranjenih, v Lazarevcu se je zrušilo 5 hiš in ie ranjenih 5 oseb, v Arangjelovcu je porušenih več hiš in ranjeno večje število oseb. Seja narodne skupščine PREDRZNO KLERIKALNO IZZIVA NJE. — ZASLUŽENA LEKCIJA PO« SLANCU ŽEBOTU. Beograd, 24. marca. (Izv.) Dan-J? popoldne sta bili dve formalni seji Narodne skupščine. Prva se je pričela ob 17*15 z odločitvijo o interpelaciji posl. Deržiča, ker včeraj za glasovanje ni bilo kvoruma. Tudi danes je posl. Deržič trdil, da ni kvoruma, nakar se je vršil poimenski poziv poslancev. Deržičeva trditev ni bila resnična in se je izkazal kvorum; zbornica je jw> sla na glasovanje o predlogu poslanca Agatonoviča, naj se po debati o Der-žičevi interpelaciji preide na dnevni red. Predlog je bil sprejet z vs^ini proti nekaterim opozicijonalnim glasovom in seja zaključena ob 17-45. Ob 18-30 se je znova otvorila, da se določi dnevni red za jutrišnjo prel-poldansko sejo, Na dnevni red je postavljen zakon o oblastni in srezki sa-moupravi. Beograd, 24. marca, (Izv.) Danes dopoldne je minister za izenačenje zakonov v narodni skupščini odgovarjal na interpelacijo klerikalnega poslanca Simraka, ki je trdil, da so Slovenci v novi državi prikrajšani! Opo- zoril ga je, da je pred ustanovitvijo Jugoslavije bilo težišče Slovencr.- v Gradcu, odnosno v Trstu in da je bil celo predsednik ljubilanskega d ^elnt-i ga sodišča Nemec. Opozoril ga ie c!a-< lje, da so bile slovenske takratne ta-kosvane samouprave razdeljene na G pokrajin, od katerih je imela samo ena slovensko večino, povsod dr-^od pa so bili Slovenci v manjšini. Glede j zahteve poslanca Zebota, da morajo •biti načelniki srezov zmožni sloveni tščine, je izjavil minister Trifkcvie, da 'se to za slovenske sreze sicer razume samo po sebi. da jra je ta Žebotava zahteva v kričečem nasprotju z izjavo voditelja SLS v narodni skupščini, kjer je dr. Kcrcšec izjavil, ko so či-tali sejni zapisnik v slovenskem jeziku, da je to nepotrebno, ker vsi govorimo isti jezik in se med seboj dobro razumemo brez vsakršne težave. Vprašal je poslanca Zebota, od katerega datuma datira ta velikanska razlika med takratnim in današnjim nazira-njem zastopnikov SLS. Žebot je osramočen umolknil in odšel iz dvorane Seja zakonodajnega odbora ZAKON O SAMOUPRAVI OBLASTI IN SREZOV SPREJET. — RAZ. PRAVA O ADMINISTRATIVNI RAZDELIVI. — POSVETOVANJE DEMOKRATSKE GA KLUBA. Beograd, 24. marca. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je po pre-čitanju zapisnika poročevalec Kosta Ti-motijevič prečita! poročilo odbora o zakonu o oblastni in srezki samoupravi, ki je bilo sprejeto z večino glasov. Nato se je nadaljevala razprava o administrativni razdelitvi države. PosL Svetlslav Popovič je govoril proti ustanovitvi posebne oblasti za Zagreb in Beograd in proti cepitvi Srema, češ da je treba upoštevati tamkajšnje gospodarske razmere. Izjavlja pa, da bo lz istih razlogov, iz katerih je glasoval za ustavo, glasoval tudi za ono razdelitev Srema, ki Jo bo sprejel zakonodajni odbor. PosL Rajar Je zražal željo, da bi ostala Slovenija, ki predstavlja že sedaj upravno celoto, nerazdeljena, glede formiranja srezov ob hrvatski meji pa si Je pridržal pravico, da se oglasi k besedi v specijalni razpravi. Končno izjavlja da bo glasoval za vladni predlog, ker je glasoval tudi za ustavo, in ker je z ozirom na ustavo v predlogu predvidena upravna razdelitev Slovenije edino mogoča. Po govorih Ljube Jovanoviča in Gjo-noviča je minister za konstituanto odgovarjal na nekatere pripombe predgovor-nikov, nakar je bila seja zaključena Prihodnja bo sklicana pismenim potom. Beograd, 24. marca. (Izv.) Demokratski klub je imel danes popoldne sejo, na kateri ie razpravljal o administrativni podeli zemlje in o onih oblastih, glede katerih še ni sporazuma za ograničenje. Sklenjeno je bilo zaslišati vse gospodarske kroge, ki prihajajo v poštev, ter prepustiti odločitev klubom. Orifentska konferenca Turčija dobi vso Malo Azijo. Pariz, 24. marca (Izv.) »Petit Pari-sien» javlja, da le na včerajšnji sel! zunanjih ministrov lord Curzon predložil načrt o zaščiti manjšin v Orijentu, ki je bil sprejet z malimi izpremembami. Zaščita manjšin v Mali Aziji, Tesaliji in Traciji se poveri Zvezi narodov, ki imenuje višjega komisarja v Carigradu in komisarje v ostalih pokrajinah. Turčija se sprejme v Zvezo narodov, kakor hitro izpolni vse pogoje za to. Ti sklepi pome-Biaio toliko, kakor da bo Turčiji vrniena Mala Azija. Zavezniški generali v Carigradu so že izdelali načrte za izpraznitev Male Azije, ki se izvrši tekom 5. mesecev. Turčija dobi nazaj tudi Smirno. PRIPRAVE ZA GENOVSKO KONFERENCO. Milan, 2A marca. (Izv.) Kakor javlja »Secolo* iz Genove, bodo priprave za genovsko mednarodno gospodarsko konferenco v kratkem končane. V sredo se ie vršila poskusna vožnja električne železnice, ki bo delegatom na razpolago. V Genovo je dospel znani ameriški iinanč-nik Vatiderbilt, Bajke župana Perila ~ Šele danes so mi doSli ljubljanski listi, iz katerih z ncmalim presenečenjem povzemam, da je v seji 14. t m. ljubljanskega občinskega sveta župan . gosp. Perič svoje slabosti skušal pokriti z napadom, ki ni samo grd s političnega stališča, ampak tudi osebno . -tavlja gosp. župana v mnogo slabšo svetlobo nego sem sam doslej mislil. Meseca januarja, ko sem težko bolan s hudo mrzlico ležal v svoji sobi-,ci v Beogradu, se je naenkrat pojavil v moji st*a, kljub najstrožji zdravniški pre;„.edi gosp. Perič. Začela sva se pogovarjati bolj privatno, ker sem poudarjal, da imam kot minister že namestnika. Gosp. Perič pravzaprav ni ničesar prosil za Ljubljano, ampak je le splošno tožil, da gre slabo in da zdaj po Beogradu skuša kaj doseči; •/.lasti me ni prosil, naj interveniram n. p. za licej. Jaz sem mu izrazil svoje začudenje, kako more kot socialdemokrat iti z reakcijonarci in sem pristavil, da sedanja situacija v občinskem svetu Ljubljani zelo škoduje. Kadar poskušam kaj za Ljubljano posebej doseči, se mi očita, da so tam separatisti, kajti ni dvoma, da magi-s trat no koalicijo duševno voli kleri-kalizem. Nato sem gosp. Perica vprašal, ker bo v kratkem občinski svet razpuščen radi novega volilnega reda, ji - li napredni elementi ne mislijo menjati svoje za Ljubljano tako po-qubonosne taktike. Gospod župan je odgovoril, da se čisto ob sebi razume, da bo sedanja koalicija pri občir.slih volitvah skupaj nastopila. Socialdemokrati da s konservativci kakor so dr. Tavčar in dr. Triller ne morejo iti. Priznati moram, da sem bil radi te izjave zelo hud. Začel sem _ očitati g. Ff.rieu, da omadežujejo socijalisti svobodomiselnost svoje zastave in sem v jezi pristavil: »sploh kaj se vsi obračate, če je sila, na uboge tri zaničevane demokrate, medtem ko za Vami stoji »mogočna koalicija* 30 poslancev, saj so celo komunisti šli z Vašo J-oalicijo proti demokratom.* Poudaril sem, da je demokratov v Ljubljani toliko, da jih nihče ignorirati ne more in dabrez njihovega vodstva ni misliti ua uspešno delo občine. S tem sva se razšla. Dostavljam samo še, da sem brez inicijative sedanje večine občinskega sveta, kljub izjavi gosp. Periča, za Ljubljano ipak marsikaj delal in v najtežjih razmerah deloma tudi dosegel. Da se bo to pomlad začelo graditi poslopje za železniški inšpektorat to sem dosegel za hrbtom gosp. Periča. Niti gosp. Koc-murju ni bilo znano in ni nikoli zahteval, da potrebujemo moderno porodiš-nico in reči moram, da mi je neprestano ena najsrečnejših misel ta, da sem že v času forsiranega štedenja dosegel, da je država za 18 milijonov kupila poslopje za porodišnico, ki bo prva v državi in bo marsikako življenje rešila. Da sem dosegel kredite za hakteriologičen zavod, zato se Periče-va večina ne briga. Zdaj tudi lahko ;»ovem, ela sem "s težkim trudom že imel podržavljen]« »Glasbene Matico* na varnem in je bil cel tozadevni proračun že natisnjen v 1. izdaji državnega budžeta za leto 1922., da pa mi je uspeh za enkrat izbila iz rok akcija "štedenja, vsled česar sem se moral s prijateljem dr. Kukovcem truditi _za podpore »Glasbene Matice* na način, -ki ga sedanji mogotci na magistratu ne morejo oceniti. Tudi podržavljanje liceja mi j« gosp. Pribičevič že povsem zagotovil, vendar je stvar za enkrat padla, ker je nastala v celem parlamentu mogočna stroja za omejitev števila srednjih šol. Gospodje na magistratu morda vedo, da smo Slovenci pri teh redukcijah prošli brez izgube, za kar se imamo izključno zahvaliti gosp. Pribičeviču. Morda jc magistralni koaliciji znano, da sem dosegel tudi zakon, ki Ljubljani zagotavlja prvi veliki kredit za železniške fielavnice. Denar zato je že v Narodni '-•anki. Za vse to se gosp. Perič oči-virlno ne zanima, pač pa se je diskvalificiral z objavo pogovora, kije bil bolj privatnega značaja, in povrhu tega v obliki, ki ne odgovarja resnici. Dubrovnik, 21. marca 1322. Dr. Gregor Žerjav. Zakon o stanovanjih Llubljana, 24. marca. Uradni list objavlja v današnji številki zakon o stanovanjih, ki ga je sklenil zakonodajni odbor, oziraje se na dosedanje stanovanjske uredbe. Do L.januarja 1923. ostane v veljavi dosedanja stanovanjska uredba in sedanji pravilnik pokrajinske ukrave. Le § 24. te uredbe, ki določa, da sme stanovanjsko oblastvo odvzeti stanovanjske prostore denarnim zavodom in zavarovalnicam, nadalje trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, se spopolni z do-stavkom, da odvzame stanovanjsko oblastvo istotako stanovanja onim najemnikom, ki imajo več nego 1.500.000 dinarjev imovine, ali 60.000 dinarjev rednih letnih dohodkov, a nimajo v državi svojim hiš, ako v roku, ki ga jim določi stanovanjsko oblastvo, ki pa ne sme biti daljši od dveh let, ne zgradi hiš za svoje stanovanje. Po 1. januarju 1923. stopijo glede stanovanj v veljavo nove zakonske določbe in tudi novi pravilnik, ki ga Izda, oziroma potrdi minister za socialno politiko. Od dne 1. januarja 1923. do dne 1. januarja 1925. pridrže vsi najemniki stanovanj in lokalov najemne prostore za dotedanje ali za sporazumno določene cene, ali pa za cene, ki jih določi posebno razsodišče, ako se najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti. Razsodišče rešuje spore o višini najemnine vpoštevaje krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in osebne razloge lastnikove, najemnikove itd. Sestava in postopek razsodišča se predpiše s pravilnikom. Zaradi preskrbovanja s stanovanji onih oseb, ki nimajo stanovanja ima stanovanjsko oblastvo po 1. januarju leta 1923. pravico razpolagati le z vsemi stanovanji, ki se izpraznijo kakorkoli in pa s stanovanji onih najemnikov, ki ima- Politično feeležfa + Iz naših političnih organizacij. Občni zbor političnega in gospodarskega društva JDS za Trnovo se je vršil sinoči v restavraciji Kolczija. Izvoljen je bil zopet stari odbor s predsednikom prof. Šičem na čelu. Novo je bil izvoljen v odbor g. Koman. Po izčrpanem dnevnem redu je poročal dr. Kramer o političnem položaju. — Pri Mraku se ie vršil letni občni zbor Gospodarskega' in političnega društva za dvorski okraj. Za predsednika jc bil izvoljen dr. Josip Lavrcnčič. Posl. Reisner je poročal o političnem položaju, dr. Puc pa o občinski politiki -f Še ena politična stranka? Po-1 tem naslovom smo 22. t. m. objavili vest zagrebške »Piiječi*, da snuje g. pokrajinski namestnik Hribar novo stranko, kateri hoče pritegniti disidon-te SKS, NSS. SLS in Hrvatskega bloka. Mi smo takoj izrazili svoje dvome o verjetnosti tega poročila. Sedaj nam gospod Hribar sporoča, da je dotična vest povsem neresnična in da oo ne snuje nobene Btranke. + eProletarci« med seboj. Citali smo naj bi delavci prišli v.-i na shod, da bo zabava. Toda klerikalci so se pripravili in so s pomočjo orlov, akademikov, žensk itd. terorizirali delavce. »Naprej* sedaj pravi o klerikalcih in 0 njihovih kon-"'":*ticnili poma-gaSih: * Klerikalno politično klativite-žtvo... avantgarda izobraženih rimskokatoliških akademikov... anarho-slndikallstični razbijači v objemu s črnimi morilci... ognusno vedenje peščice socijalizdajalskih in klerikalnih vodilnih demagogov ... slepa brezpo-nosna garda lumpenproletarcev ... opičje skakanje jezuitskih verskoblaz-nih in anarhističnih pobesnelih tipov po govorniškem odru ... idioti... krvava farsa, ki se nad njo na glas za-ničljivo krohotajo svinjski obrazi na- in« na ljubo mora* Sonsiatfratl, dal kot deflnitiven predk>z za vlado odnose o se pri Orlu nikoli ne politikuje.* So! narodno skupščino, kolu soveda ortane Kalanov očitek j Kvartet slanske imunitete obrekoval uradnika, neljubega Pesku, in je to svoj? obrekovanje brizgnil na shodu mnogim poslušalcem. Kazni za obrekovanje jc ušel le radi počasnosti imunitetnega . .8.) nizozemska, 9.) norveška, 10.) polj-o burnem shodu v »Mestnem domu* m j pka goko]ska zveM, n.) rumunska iu 12.) govori o zahrbtni igri Z J 2. o Kristane- j Ju„os]oven?ki Sokolski Savez. vih socialratriotih itd. »Novi Cas* pa Predsednik mednarodno telovadne zve. poroča o izdajstvu, lumpariji, lopov- ^ Cupenj8 iz Anttverpna. Od Slova-stvu, žvižgih. »Jugoslavija* boječ« tr-1 ■ di, da je bila cela stvar od »Prometne zveze* inscenirana, pove, kako je bil Beltram z navdušenjem sprejet, nazadnje pa si upa povedati, da je sklica- uauomiiv -------------- telj dobil le klavrno zadoščenje. O.: Dose(la,nje tekme so se vršile v na Rupnik v svojem listu nima tiste oj>o- j ,lcdrl;em rcdu: prva leta 1902. Prijavile re, ki bi jo smel zahtevati za svojo j gQ gg s&mo 4 tyeze. Prvenstvo so od-vdanost kliki. »K shodu se še povrnemo,* — to je slaba tolažba za narodne socijalca, ki so jih njihovi klerikalni zavezniki pošteno našeškali in jim odločno in jasno povedali, čda se smejo Peskovi ljudje pač zaganjati v demokrate, klerikalce pa morajo pustiti v miru, če ne, je joj! SLS jo to pot izrekla svoj veliki kuš, in ta kuS drži! Po svefu — Tajna angleško-ameriška pogodba proti Japonski? Senator Bora h je v ameriškem senatu zjavil, da ima dokaze v rokah, da sta Anglija in Amerika sklenili tajno pogodbo, ki je naperjena proti Japonski in ki predvideva one-mogočenje eventualnih operacij japonske mornarice proti eni izmed zaveznic. »Le libre nolre». (Črna knjiga.) Pod tem naslovom je izšel v Parizu prvi zvezek zbirke dokumentov in diplomatskih aktov moskovskih ministrstev iz predvojne dobe. Knjiga objavlja poročila ruskega poslanika v Parizu Izvoljskega od ia-nuarja 1911. do decembra 1912., v katerih igrajo veliko vlogo odstavki, ki se tičejo napitnin in podkupnin. e) določila o dolžnostih občin glede j odbora. Brandner je torej zagTešil podpiranja zgradnje malih stanovanj in' kvalificirano nelojalnost, nikdar ni ob-o organizaciji komunalne službe za po- j jajovaj krivice, ki jo je storil vestp.e-trebe stanovanj; ' mu uradniku in je sedaj tako predr- f) določila o konstruktivnih in tehnič- I zeIli da zahteva ol naa še morda for-nih predpisih in olajšavah za mala sta-1 ma]Pn preklic, ko smo mu stvarno za-novanja, sporazumno z ministrom za doščenjo že dali s tem, da smo imeno-gradbe; vali pravega avtorja! G. Brandner ju g) določila, kako je dajati olajšave za ostaja očitek nelojalnosti in kvalifici-transport gradbenega materiala po su-;ranc"rra obrekovanja. Naj nas toži čc hem in po vodi, sporazumno z mini- J ;ma ^pogum, da mu ta očitek tudi do strom za promet; j kažemo! — Drugi gospod, ki je ravno h) določila, kako je dajati ugodnosti! tako predrzen, pa ma;li!Jen za dobivanje surovega materiala, potreb-'z veliko porciio hinavščine, je_pa go-r.cga za zgradbo malih stanovanj, spo- i spori Janez Kalan. Včeraj je pisal, da razumno z ministrstvom ta. gozde in So Sokoli in Orli politične oreran!'-"!- je, danes pravi, da mora »resnici na liubo konstatirati. da Orel nima in no če imeti s politiko nič opraviti. Res- Prosvcta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama. Sobota. 25. marca: »Anatol*. Izv. Nedelja, 26. marca: »Hamlet*. Izv. Pondeljek, 27. marca »Anatol*. B. Torek. 28. marca: Zaprto. Opera. Sobota. 25. marca: »Rigoletto*. Izv. Nedeija. 26. marca: »Luiza* (začetek ob polu 8.) Izv. Ponedeljek. 27. marca: Zaprto. Torek. 28. marca: »Madame Butterfly». A. rudnike. Ta določila ne smejo posezati v zakonito področje samoupravnih oblasti. delovanja Zveze &ySty?mti društev Zveza kulturnih društev v Ljubljani je v prvem letu svojega poslovanja izdala nad 20.000 kron samo za nakup in vezavo preko 000 leposlovnih knjig in ustanovitev sedem manjših ljudskih knjižnic. It^zen tega je prirejala predavanja v Ljubljani in na deželi in je bila zastopana T.i vseh važnejših kulturnih prireditvah. Preskrbela je prepise nekaterih ljudskih i"cr in podpirala po možnosti podeželne odre. Potom Tiskovne zadruge in svoje lmjižnice »Prosveti in zabavi* je izdala »lo sedaj štiri leposlovne knjige (Igo Kaš: Dalmatinske povesti. — Jos. Stare: Lis- :„;.ova Jjgi. _ Dr. H. Dolenc: Izbrani jV^i _ Jos. Stritar, Sodnikovi) in kot 1! številko zbirke »Oder, Dr. L Lahovo morali biti ustanovniki, vsi drugi pa pod- i igralci se pripravljajo tudi že za druge porni člani 2 in pol dinarja letno). igre. Le tako naprej! Marsikatero društvo F si lahko vzame za zgled našo »Narodno * _ , ____čitalnico v Gorenji va3i». Zveza bo razposlala svojim društvom . nabiralne pole za podporne člane; oprem- j * . Pene bodo s štampiljko in tajnikovim i V imenu ZKD je predaval minulo nede-podpisom. Da bo zveza tem lažje vršila iljo gospod Fr. Majcen v prostorih g. Men-svo'o nalogo in da bo mogla izvesti za-1cingerja v Boh. Bistrici o temi: «Nauk. iz čitani program, poživljamo vse napredne r.uie narcilac zgodovine in dolžnost« so- (*1 llliu UiU^iaul, » Ijliuiv * ---A-----------------J JJ . LM ljudi, naj ne obrnejo hrbta nabirateljem | !:oIstva». Dobili smo vtis, da je bilo za ;"n na! nristnniio k ZKD. kot podporni, |obisk tega predavanja, za katero se je obrnil ondotni Sokol na Zvezo kult dru- in naj pristopijo k ZKD. kot podporni, j oziroma kot ustanovni člani štev v Ljubljani, premalo poskrbljeno. U-deležba je bila torej slaba. Navzoča je se nekatera naša društva poprijela taistega z brezprimerno marljivostjo in požrtvovalnostjo. V prvi vrsti moramo pohva- imciiniKu* — k"____.... liti našo vrlo »Narodno čitalnico v Go- i Vtorila 'bi lahko še mnogo renji vasi nad Skofjo Loko* in njene nad , , , Jii, več denarnih sredstev na vse delavne in neutnrbj"' '3 -odite.je več, če bi unelavec a ^^ doifno8t Kljub vsem težkočam je vpr-zotUa < me društva, da pristopi | njena čitalnica v radej^ času naslednje , . -i-« A a .ueie/.ua je una —---- —----- Čeprav je zvezano danes prosvetno de- ko . M ilan0T. ti pa so pozor-lo na dežeh z največjimi težkočami, ven- »nntmiviITI izvaianiem e. preda- dar moramo z veseljem poudariti, da so l-.ot t ZKD {redni član plača ! igre: Deseti brat Vpitja, N.^a ' ri R-v redni član k ZKU t enkrat iSek Andrejček in pred nekaj : dobili bratje Cehi. Naslednja tekma je bi la leta 1909. v Luienburgu. Prvenstvo so si priborili po silnem boju Francozi, drugo mesto pa so zasedli bratje Cehi Slovenska vrsta je dosegla peto mesto. Leta 1911. se je vTšila peta tekma ▼ Turinu. Cehi so si zopet priborili prvenstvo in tudi Slovenci so pokazali velik napredek: dosegli so že IV. mesto in postali že nevaren tekmec Italijanov. Pri poslednji, t. j. VI. tekmi leta 1913. v Parizu so zmagali zopet bratje Cehi, Slo-vcnci pa so dosegli V. mesto, dasi so zaslužili več. Pokopal jih je največ tekmovalni red s tajnim znamkovanjem. O pripravah za letošnjo tekmo smo ze na kratko poročali. Zanimanje zanjo ja velikansko in pričakovati je trdega boja. Za naše tekmovalce se vrši dne 4. junija izbirna tekma. Namen te tekme je izbrati izmed priglašenih sedem najboljši • elovadcev, ki se bodo nato pod vod-tvom br. Murnika okrog dva mesecA skupaj pripravljali za tekmo v avgustu. • Seja gospodarskega pododseka pr* hran:evalnega odseka Zletnega ' dbora fe vrši'dne 28. marca 1922 ob 19. an te t isti dan ob 20. uri seja nakupovalne?* ■Kidodseka v zletni p'«"™ , dom* Bratje in sestre teh odsekov r* naprošajo, da se teh sej g-»t<5v3 nde.eze. Sokol I (Mladinski odsek) priredi nedeljo dne 26. marca ob pol 11. uri dr poldne na Taboru predavanje za mo!«i in ženski naraščaj. Govori prof. M. TV-šič*va o temi »Zagreb-Beograd*. Vabljeni tudi člani in starši! Senovo pri Rcjhenburgu. Dne 2«. marca ob 3. uri popoldne se vrši pri nas otvoritev javne sokolske knjižnice, ki ;■■> •e nam preskrbel Rajhenburški Sokol. Pri tej priliki se vrši troje predavanj tn sr cer: 1.) Nadučitelj Jamšek: Otvoritveni "ovor 2) Strokovni učitelj Gaspari: O Cankarju. 3.) Strokovni učitelj Vukovič: Kako je nastal premog? Mod odmor, poje krški učiteljski pevski zbor. Vstop prov. Prijatelji prosvete dobrodošli! Spori Ilirija : Hermes. Ob ugodnem vTcme nu se vrši v nedeljo ob 4. uri ca igrišču »Ilirije* trening-tekma med kombiniranima moštvoma Ilirije in 1'lermcsa. Nogometna tekma se ne vrši Za -la-nes. dne 25. marca napovedana tekma med Athletiksportklubom Celje m P. h. .Primorje* se je zaradi predvidevanja neugodnega vremena odgodila Sestanek igralcev SK. Ilirije se vrsi danes ob 5. uri. Podrobnosti so razvidne iz"objavne knjige v kavarni »Evropa*. Kolesarska Ilirija v Ljubljani opozarja še enkrat na svojo dne 2fi. marca ee vršečo Gross-Controuv tekmo. Pričotek tekme toJno ob 4. uri popoldne. Cilj m start pri gostilr.i »Križ* v Šiški. Ker so prijavili svojo udeležbo najboljši vozači, bo "nudila tekma prvovrstni športni uštele. V slučaju slabega vremena ali skrajno neugodnega stanja tekmovalne proge ce ista preloži na poznejši čas, ki sc pravočasno objavi Mednarodne nogometne tekme v Pragi: V soboto dno 25. marca: Union Berlin • Sparta, Wiener Sportklm.: l'r»on Žižkov. V nedeljo dne 2«. mr.rca: W.ener nistru prosvete. Pričakovati ie. da b^0 Z^ub "serija, VVGtzbu.ger Kickers o projektu ponovno zaslisam str&kovnja- . ^poiL.viuu . ^ , ki predno a minister predhodno odobri i Sparta. * Povratek ministra Žerjava. Iz Dubrovnika nam poročajo: Minister Žerjav se vrne prihodnji teden domov ter «o potem poda v svrho izlečenja v kak gorski kraj. Gospod minister je vslod dolgega ležanja naravno 5e slab, ia bo potreboval še nekaj Časa, da popolnoma ozdravi. Nevarnosti ni nobene več. Njegovo razr*>Ioženje je dobro. * Kraljičina Marija študira srbohrvaščino. »Politika* prinaša vest romunskih listov, da naša bodoča kraljica Marija z velikim uspehom napreduje v učenju našega jezika. Kralj Aleksander pa je pričel marljivo študirati angleški jezik, ki je materni jezik princese Marije. * Izplačanje uradniških doklad. Iz Beograda poročajo nekateri listi, da .-e bodo 1. aprila izplačevali samo novi dodatki za april, ne pa tudi del razlike za mesece januar, februar in marc. Te vesti so gole izmišljotine. Zakon o dvanajstinah izrecno predpisuje, da se mora razlika med novimi in starimi dodatki za mesece januar, februar in marc izplačati v dveh obrokih, ia to 1. aprila in 1. maia. Mala zmešnjava je nastala vsled različne interpretacije te določbe, ker zakon ni točno odredil višino teh obrokov. Minister je sedaj odločil, da se izplača 1. aprila dodatek za april in diferenca za marc, diferenca za januar in fe-!>ruar pa se bo izplačala 1. maja. V Sloveniji so bili medtem od finančne delegacije že nakazani v izplačilo zneski, ki odgovarjajo diferenci za 1V2 meseca. Ker se ta nakazila ne dajo pravočasno restringirati in so tudi potrebne vsote na razpolago, je upati, da bo finančni minister naknadno odobril za območje ljubljanske finančne delegacije enoinpolmesečne diference. Toliko je resnice na stvari, ki fo jo gotovi hangnerji zopet raznesli kot senzacijo, da bo uradništvo zopet ■"•ogoljufano*. Kar se tiče izplačanja Kam o enomesečne diference 1. aprila, moramo povrh še pripomniti, da se je o tem že govorilo pred tedni in so bili tudi zastopniki uradništva tako informirani. * Podaljšanje roka redukcijske komisije? Iz Beograda nam poročajo: Mešana parlamentarna komisija, ki ima v .smislu člena 6. zakona o dvanajstinah do 1. aprila izdelati svoje predloge ia redukcijo uradništva, je z ozirom na dejstvo, da posel ne napreduje v tako naglem tempu, kakor se je pričakovalo, naprosila skupščino in vlado za podaljšanje tega roka do 1. maja. Ker je termin 1. aprila zakonito določen, bi se moralo, strogo vzeto, njegovo podaljšanje izvršiti s formalnim zakonom. * Izročitev Stojana Protida zahteva beograjsko sodišče z ozirom na tožbo ministra Pribičeviča radi javnega obrekovanja. * Prisega novega šibenišlcega škoia. Včeraj je bil novi šibeniški škof v navzočnosti ministra za vere dr. Krstlja zaprisežen od kralja. * Avtonomija oblasti in srezov, V prilogi današnjega lista prinašamo pod tem naslovom izvleček iz zakonskega predloga o oblastni in srezki samoupravi po besedilu zakonodajnega pododbora, Opozarjamo e: ta tel je na ta informativen članek. * Poštna hranilnica v Beogradu. Ministrstvo za pošto in brzojav razglaša, da je za sedaj nemogoče otvo-riti poštno hranilnico v Beogradu, ker jii zanjo primernih prostorov. Zato se ra račun čekovnih računov pri poštni hranilnici v Sarajevu in pri poštnih čekovnih zavodih v Ljubljani in Zagrebu začasno 10. aprila otvori r>oštni čekovni promet pri beograjski glavni pošti; postopoma pa se bo otvarjal tudi pri drugih beograjskih poštah in poštah v Srbiji in Črni gori. * Veliki petek — dan gladne dece v Rusiji. Iz Beograda nam poročajo: Patrijarh Dimitrij je objavil razglas vsem cerkvenim oblastim, da bo letošnji Veliki petek dan gladne dece v Rusiji in da se bodo omenjenega dne zbirali prispevki za gladujočo rusko deco. 4 Izpremembe v državni službi. Imenovana sta: začasni okrožni zdravnik dr. Karel B r a b e c v Rogatcu za definitiv-nsga okrožnega zdravnika na dosedanjem službenem mestu in tajnik okrožnega agrarnega urada v Murski Soboti Ernest Bratu ž za tajnika pri okrožnem agrar-rera uradu v Mariboru. — Policijski svetnik dr. Ivan Senekovič je na lastno prošnjo od policijskega ravnateljstva v Ljubljani premeščen v službovanje kot referent za policijske zadeve k okrajnemu glavarstva v Celju. — Ignacij P e 1 h a n, pisar pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je podal ostavko na državno službo. * Razpisane zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službe okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja St. Vid nad Ljubljano, Cerknico in Št. Jurij ob SčavnicL Prošnje je vložiti do dne 20. aprila pri zdravstvenem odseku. * Ktirz za pregledovalce računov. Za praktično in teoretično izobrazbo kandidatov za pregledovalce računov glavne kontrole »e otvori šestmesečen kurz pri risani kontroli. Pouk je brezplačen. Prošnjo za sprejem je vložiti do 15. apriia pri glavm kontroli. Natančne>še pogoje objavlja »Uradni list*. • Oskrbnina v bolnicah. V smishi sklepa zdravstvenega odseka za Slovenijo se jo v ženski javni bolnici v Novem mestu zvišala dnevna oskrbnina za 3. razred na 10 Din, za 2. razred na 35 Din, za L razred pa na 50 Din; v javni bolnici usmiljenih bratov v Kandiji za 3. razred na 9 Din, za 2. razred na 85 Din, za L razred pa na 50 Din. • Iz »Uradnega lista*. »Uradni Ust* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 28. z dne 24. marca »Zakon o stanovanjih* ter razglas o zvišani pristojbini za poštne pakete ▼ tuzemskem prometu. • Razširitev vodovoda v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila, da si zaradi razširitve vodovodnega omrežja najame pri mestni hranilnici v Ljubljani kredit v tekočem računu do najvišjega zneska štirih milijonov kron. • 251etnlco svojega službovanja slavi jutri Matija Znidaršič, oskrbnik ljubljanske jahalni ce. Se na mnoga letal • Smrtna kosa. Nenadne smrti je umrl v Ptuju občinski odbornik soc. dem. stranke Srečko Auer, zadet od kapi v starosti 29 let. — Pri Sv. Trojici v Halozah je umrl tamošnji župnik Peter Zirovnik iz reda oo. minoritov, narodni mučenik, katerega so pripeljali ob izbruhu vojne vklenjenega v Ptuj, kjer ga je ob periferiji mesta pričakovala Ornigova druhal, med katero se je nahajal marsikateri danes »lojalni* Ptujčan, ga pod zaščito orožni-štva in policije pretepala, mu strla roko, obmetavala ga z gnilim: jajci in opljuva-la, da je prispel komaj živ v zapore. Od tega časa je hiral, njegovi živci so bili popolnoma uničeni in na teh posledicah je legel v grob kot žrtev nemškega barbarstva. — V Trstu je umrla ga. Angela Flreščak; njeno truplo bo prepeljano v Ljubljano. Blag jim spomin! • Gledališke senzacije «Napreja». Včerajšnji »Naprej* je pričel objavljati (kakor izgleda) serijo razkritij o raznih nerazčiščenih aferah v ljubljanskem gledališču. Mi smo mnenja, da bi bilo bolje počakati izida preiskave, ki je v teku. »Naprej* spravlja z aferami v zvezo tudi o-pernega šefa ravnatelja Fr. Rnkavino, ki nam sporoča, da je takoj naročil svojemu odvetniku, da vloži tožbo proti »Na-pieju* zaradi obrekovanja, • Zakaj ni specialitetnih cigaret Kakor znano, se po trafikah z malimi izjemami dobe le težko boljše vrste cigaret. Skrivnost, zakaj primanjkuje boljših vrst cigaret, je sedaj deloma pojasnjena. V Sarajevu je še iz avstrijske dobe ostala vkoreninjena navada, da daje tobačna tovarna razne specialitcte samo onim, ki pridejo s posebnim nakazilom tobačne režije. Tako je prišel nekega dne neki deček z nakazilom na 5000 cigaret »Na-renta*. Službujoči uradnik je zapazil, da je nakazilo falzificirano ter je vprašal dečka, kdo ga je poslal, nakar je deček povedal, da mu je dal nakazilo »ober* Pezner. Pezner je izjavil, da je nakazilo kupil od nekega natakarja, večkrat pa tudi od dijakov, V nadaljnji preiskavi se je dognalo, da je bila falzificirana dolga vrsta nakazil za fine eksportne cigarete od dveh uradnikov tobačne režije — Kocifana in Lambihlerja, Policija pa je razkrila celo vrsto malverzacij z omenjenimi cigaretami Tako je neka dama s potvorjenimi nakazili dobila 50.000 finih cigaret. Policija je aretirala že lepo število uslužbencev tobačne tovarne. Preiskava se še nadaljuje. • Obrtna razstava v Mariboru. Kakor Ze znano, priredi Slovensko obrtno društvo v Mariboru veliko pokrajinsko obrtno razstavo, katere se bodo lahko udeležili vsi obrtniki in industrijalci kot razstav-Ijalci, ki imajo svoje bivališče na ozemlju bivše Štajerske, v Prekmurju ali v Mežiški dolini. Razstava se vrši, kakor nam poročajo iz Maribora, v času od 8. do 17. septembra. Razstavni red in prijavnice so že sestavljene in se bodo v kratkem razposlale. Prijavni rok za udeležbo poteče dne 3. maja. Najemnina za razstavne prostore je zelo nizka, tako da je vsakemu obrtniku dana možnost, da se razstave udeleži. Eventualni čisti dobiček razstave je namenjen za ustanovitev vajeniškega doma v Maribora. • Lepa slavnost v Maribora. V četrtek in petek 6ta nadzirala mariborsko artilje-rijsko in genijsko podoficirsko šolo inšpektor artiljerije, general Mihajlovič in inšpektor inženjerstva, ki sta prišla iz Beograda, Včeraj so bili povabljeni v šolo na obed tudi zastopniki civilnih uradov in je prišlo pri tej priliki do jako lepe in prisrčne manifestacije našega edinstva. Kazen obeh inšpektorjev in oficirjev so bili v dvorani pri obedu tudi gojenci obeh šol, ki so deklamirali, peli in igrali na tamburici razne narodne pesmi. Gojenci so pripadniki vseh treh plemen in vlada med niimi najlepša sloga. General Mihaj-lovič je izrazil svoje izredno zadovoljstvo z razmerami na obeh šolah, nad velikim redom v Sloveniji in dobrimi odnošaji, ki vladajo med prebivalstvom in vojaštvom. • Rimski grobovi v Beograda. V Knez Mihajlovi nlici v Beogradu so odkrili te dni poleg poslopja monopolske uprave več rimskih grobov. V nekem grobu so našli tudi nož iz dobe rimskega cesarja Avrelija, ki je bil rodom iz Srema. • Za pravoslavno cerkev v Splita. V Splitu se je te dni konstituiral odbor za gradnjo pravoslavne ceikve, ki naj bo zaobljuba IHibezni in sloge istokrvnih bratov. * Carinski posrednik v LJoMJarf gospod Just Piščanec je glasom objave generalne direkcije carin imenovan za carinskega posrednika pri glavni carinarnici ▼ Mariboru. * Neznan utopljenec V Mostah pri Ljubljani bo potegnili iz Ljubljanice truplo približno 60 let starega moškega, katerega identiteta ni bilo mogoče dognati. Neznanec je baje pri mestni klavnici skočil ▼ Gruberjev prekop. * Nesreče in nezgode. Fraiiči&ka Bon-č&r, posestnica v Dvoru pri St Vida nad Ljubljano, je spravljala doma na oder otepe. Ko ie šla po leetvi, je padla vznak in si zvila pri padcu levo nogo. — Marjeta Orel, GOletna zasebnica, stanujoča Za Gradom v Ljubljani, je v hiši Glasbene Matice tako nesrečno spodrsnila, da se je težko poškodovala po glavi Prepeljali 60 jo s rešilnim vozom ▼ bolnico. — Marija Krašovec, posestnikova žena iz Vrhnike, si je pri padcu raz lestev zlomila desno roko. — Franc Potrebin, posestnik iz Pre-žanjskih njiv, je popravljal doma streho. Vsled neprevidnosti je padel na Ua in si zlomil levo nogo. * VIomL V noči od četrtka na petek je neznan zlikovee vlomil v poštni urad v Limbušu pri Maribora in odnesel za več tisoč dinarjev znamk. — Tudi ▼ prodajalno Konsumnega društva v Fali so vdrli vlomilci in pokradli za 18.000 dinarjev manufakturnega blaga Domneva se, da so oba vloma izvršile iste osebe, ki jim je policija že pridno za petami. * Tatvine. V Litiji so doslej neznani tatovi vlomili v Damjanovo trgovino ter odnesli blaga v vrednosti 16.000 kron. — Orožniki iz Podnarta so nedavno ob treh zjutraj naleteli na ve£ moških, ki so nesli 85 kilogramov težko vrečo moke. Ko so zagledali orožnike, so pobegnili, brez dvoma ukradeno moko pa postili ležati na tleh. TRBOVLJE. T nedeljo 9ne H. marca i se je vriil v trboveljski šoli občni zbor Kmetijske podružnice za Trbovlje-Hrast-nik-DoL Klerikalci so pod vodstvom župnika Cssla, kapiana Žmavca, znanega Gorjupa in Božiča spravili na noge vse svoje pristaše, dočim so naprednjaki postopali na običajen malomaren način in zato tudi zaigrali. Kaplan 2mavc je nastopil takoj v začetku z napadom na stari odbor, češ da je zaneslo dosedanjo vodstvo v podružnico strankarstvo. Da hočejo biti njegovi pristaši nestrankarski, je pokazal takoj s tem, da je prečital svojo kandidatno listo, v kateri so bili razen enega (g. Vodušek) sami klerikalci, dočim je bila v napredni listi polovica klerikalcev z župnikom na čolu. Klerikalci so bili dobro pripravljeni, odklonili so vsak kompromis in tako prisilili napred-njake, da so zapustili zborovanje, nakar so seveda izvolili svojo klerikalno listo. Ali bo to v korist podružnice is njenih članov, o tem pa zelo dvomimo. BREŽICE. Poročajo nam: Akademsko društvo »Triglav* iz Zagreba je priredilo minulo nedeljo v Brežicah nad pričakovanje lepo uspeli zabavni večer. Funtkova drama »Tekma* je bila podana v dovršeni obliki. Igralci so s svojim sigurnim, temperamentnim in izrazitim nastopom privezali polno dvorano občinstva na sebe ter s tem dosegli popoln uspeh. Pri-kladncjše igro bi si »Triglav* ne mogel izvoliti Ljudstvo je dobro pojmilo isti-nitost drame, da ima bodočnost mladina, ki gre solncu nasproti in da pride po tej poti do svoje zmage. Tudi pevske točke so povsem krasno uspele. Akademsko društvo »Triglav* zasluži čestitke k lepemu moralnemu uspehu in mu želimo, *B mračno, kakor obraz zločincev. Iz močvirja se dviguje vlaga, S navdaja dušo z zopernostjo. So dnevi, ko se človek toluco lažje odreče življenju in odhaja v smrt. Patrulje javljajo, da se je že ob prvemsvitupričelopuskar-ienje pri trnavski krčmi. Sem in t a se sproži sovražn kova kateri odgovori naša puška. S svitom narašča tudi borba m pokanje prihaia že do slatinskih postojank. Kapetan razjaše konja, odhiti k prvin, stražam svoje maloštevilne vojske, da pregleda sovražnikovo Postojanko ured v«e potrebno ter ohrabri tiste, ki jim je usoda namenila jm udarec. Za njim odhaja še tudi oddelek konjenice, pnsedse včeraj zvečer. ... . Pri Ježevici so po obeh straneh ceste .polegli vojaki, starc.-tretiepoztvniki; leže po koruzi, po skritih mestih na zidovfo, dr vrni in kamni ter mirno odgovarjajo sovraznikovimsrelo^ udi ta se ni pričel borbe. Najbrže men naso moc m pričakuje SUa svoiih čet. Poveljnik predstraže odda raport m javi levilo t pešcev, sinočno in današnje gibanje sovražnikovo. Kapetan zapove, da se vojaki po njivah združijo hsie pn ces i kjer bo prodiral sovražnik. Ukaže živahen ogenj, da bi prevari sovražnika o svojih močeh. »Armada nam je zapovedala- da poginemo vsi,» konca kapetan, »razumete »Razumem«, odgovori mlad rezervni poročnik m roka se mu trese, ko odzdravlja. Čeprav jih je pri tej priliki pozdravilo nekaj zrn, žvizga-iočih jim okrog glave, ostaneta oba mirne duše na mestu, ze davno vajena takih pozdravov. Ko konča s svojimi povelji, se poda med vojake. «Boš lahko, stari?» »Moram, gospod moj!» odgovarja čiča. »Znaš meriti ?» »Pa ve?, kako je. Prisloniš puško, na eno zamežiš, na drugo oko ničesar ne vidiš. Pa kaj, krogla odleti med nje, ce dobro zadene, ali ne zadene, nekaj vseeno stori.« Tam v iarku najde zopet drugega čičo. Razvil je po tleh umazan papir, iz katerega zajema sir in kruh. Poje kos, pristavi pnško in izstreli. »Ješ, čiča?» »Da se okrepčam, gospod. Že od zjutraj nisem jedel.» »No, no, Ie pokrepčaj se.» »Pa veš kako je. Ni dobro s praznim trebuhom na oni svet.* »Samo pazi na pu£Ko.» čE gospod, se razume, jaz čuvam njo, ona pa mene.» Kapetan se blago ali bolno nasmehne. Spomni se sinočnjih vojvodovih besed. «Ce si ti še stari fant, se ne ganeš.» «In s kom bom držal?*, ce vpraša kapetan? »Kaj, s temi čičami, katerih zivbenje ne prinese nobenega uspeha, ampak poveča število žrtev?. Majhna uteha je bilo nekaj mladih fantov m Črnogorcev, ki jih ie pripeljal že od Drine s seboj. Toda že je poznal sovražnikovo moč in videl, da je vse nezadostno, naravnost siromašno. Kapitan stoji kakor pribit, zatopljen v tc misli. V trenutku pa vzpodbode konja, a že tisti hip zapaziitt\Slatine 1>r*aja-j-očega ordananco. Nategne uzdo m konj obstane. Ordonanca naznani, da so prišli v vas oficirji, ki ga iščejo. ^Mogoče od štaba,, pomisli kapetan, sune konja, v dveh, treh skokih je že v Slatini. 2c cd daleč zagleda pred slatinsko krčmo gručo oficirjev, katerim drže sluge konje Ko se Jim malo približa, spozna že od daleč postavo poveljnika sedmega oolka prvega poziva. Od blizu vidi še jasneje, da se m prevaril in jasno gleda pred seboj ogorelo lice polkovnikovo. njegove črne brke in topli nasmeh oči. Hitro razjaše, izprozi polkovniku roko; ta ga ljubeznjivo pozdravi. »Kaj se dogaja?, Kapetan kratko javi včerajšnje in današnje dogodke, število svojega moštva, situacijo pri Ježevici, od koder je bas prijaha! ter ne prikriva skrbi <-Ne mari», ga teši polkovnik. »Takoj pride pomoč., »Kdo?, vpraša kapetan ves vzhičen. Čeprav je nekaj slutil iz polkovnikove prisotnosti in njegovih oficirjev. «Mi, sedmi polk prvega poziva., »Ves polk?» vprašuje vzradoŠčen, ker ve, da prihaja najboljši polk na pomoč. „ «Da, ves!, Po cesti sem pa se že vidijo prve vrste čelnega bataljona. . Kapetanovo obličje se razjasni, oči zaiskre od zaaovolistva in zaupanja. „ Polkovnik prevzame poveljstvo in kar pred krcmo se prično posvetovati Polkovnik, dobro vcdoc. da vodi s seboj izučit polk, zapove, da se nič več ne odlaša, temveč se naskoči sovražnika. Hitro razporedi čete in^clavsapotrebna povelja. Prvi bataljon, ki je že dospel, odide takoj kot pred-stra?a, njemu se pridruži kapetanova baterija. Ko so sledili dopoldne" še ostali bataljoni, so bili takoj razposlani na pristojna mesta. „ Popoldne prične puškarjenje, kakor hitro je Predstraza zadela na sovražnika med Slatino m Jezevico. To m bilo več streljanje starcev z založkom kruha in sira. pričela je namreč ostra in živa bitka. Razno Berilo n dame, gospoda is deco priporoča tirdka JS.. m vsako leto 5. novembra na redno zasedanje. Veliki župan lahko po potrebi sklicuje oblastno skupščino tudi na izredno zasedanje. Na zahtevo oblastnega odbora, ali ys članov oblastne skupščine je to tudi storiti dolžan. Skupščina voli za celo štiriletno perijodo predsednika, podpredsednika in tajnika. Oblastna skupščina je nadzorni organ oblastne samouprave. Ona ima pravico izdajati oblastne uredbe v vseh zadevah, za katere je pristojna. Pravico predlagati oblastne uredbe ima oblastni odbor in člani oblastne skupščine. Pred vsemi drugimi predlogi mora oblastna skupščina reševati predlog o oblastnem letnem proračunu. Ako ga ne reši tekom dveh mesecev, podaljša veliki žu[>an stari proračun za leto dni. Ce ga tudi tekom prihodnjega rednega sestanka ne reši, se skupščina razpusti Dohodki oblasti Redni dohodki oblasti so: 1.) Dohodki od oblastne imovine. 2.) Dohodki od raznih oblastnih ustanov, zavodov, podjetij itd. 3.) Samostojni oblastni davki in takse. 4.) Oblastne doklade na državni davek. Izredni dohodki oblasti so: 1.) Dohodki od prodanega oblastnega imetja. 2.) Oblastna najeta posojila. 3.) Državne podpore in doplačila, predvidena v državnem proračunu in v državnih zakonih, kakor tudi darila privatnikov. 4.) Drugi morebitni nepredvideni dohodki Oblastni odbor Oblastni odbor ima najmanj pet, a največ 8 članov, ki se volijo iz skupščine za celo periodo. Način predpiše poslovnik. Odbor sj izvoli izmed sebe predsednika. Oblastni odbor je izvrše-valni organ oblastne samouprave in ima skoro iste funkcije, kot so jih imeli v Avstriji deželni odbori. Oblastna skupščina ima pravico, da obtoži pri upravnem sodišču bilo cel oblastni odbor, bilo pojedine njegove člane za njihove službene čine. To lahko stori še tri leta po njihovim odstopu. Upravno sodišče oblastne odbornike lahko kaznuje na povračilo škode in na izgubo odbomiškega mesta. Samouprava srezov Z malimi izpremembami se današnja okrajna glavarstva v Sloveniji pretvorijo v sreze. Tudi sreri dobijo svojo samoupravo. ki jo vrši sreska skupščina in sreski odbor. Sreska skupščina se voli za štiri leta v celi oblasti na isti dan po istem volilnem redu, ki je ve-; 1 javen za oblastno skupščino s to raz- • liko, da pride v srezu na 1500 prebivalcev po on član sreske skupščine. ( Redno zasedanje sreskih skupščin se sklicuje spomladi in v jeseni in traja največ po 15 dni. Sreski odbor ima razven predsednika še štiri člane. V delokrog sreske samouprave spadajo: 1.) Sreske finance. 2.) Sreska javna dela. 3.) Skrb za napredek kmetijstva v srezu. 4.) Snovanje in upravljanje sreskih zavodov za sirotinje in za bolnike. 5.) Uprava sreskega premoženja. 6.) Sreske prometne ustanove. 7.) Ustanavljanje hranilnic in posojilnic ter zavodov za vzajemno pomoč in zavarovanje. 8.) Podpiranje obrti, industrije in zar drugarstva v srezu. 9.) Dajanje mnenj na zahtev vlade, velikega župana in oblastne samouprave. Nadzorstvo državne uprave Državna oblast ima omejeno nadzorstveno pravico nad samoupravami preko velikega Zupana in posebnih strokovnjakov. Oblastni veliki župan sme namreč ustaviti vsak ukrep samoupravnih organov, ki ni zakonit. Proti rešitvi velikega župana se lahko pritoži oblastni odbor na Državni Svet. Ako ta tekom enega meseca pritožbe ne reši, sme oblastni odbor svoj odlok izvršiti Veliki župan ima pravico udeleževati se sej oblastnega odbora ter zahtevati od njega pojasnil. Sreski poglavar ima nasproti sreski samoupravi iste pravice kot veliki župan napram oblastni samoupravL Prehodne določbe Zakon o samoupravi oblasti in srezov stopi v veljavo istočasno z zakonom o obči upravi ter s zakonom o razdelitvi države na oblasti. Tekom treh mesecev po uveljavlje-nju tega zakona se morajo izvršiti volitve za oblastne skupščine. Veliki župani so dolžni, da pripravijo na račun oblastnega proračuna vse, kar je potrebno, da se vrši zasedanje oblastne skupščine. Minister financ da zato velikemu županu potrebna sredstva iz državne gotovine. Minister notranjih zadev predpiše provizorni poslovnik za oblastne skupščine, ki velja, dokler skupščina sama ne sklene svojega poslovnika. Takoj po konstituiranju oblastne skupščine se mora izvoliti oblastni odbor. Z izvolitvijo oblastnih odborov preidejo avtomatično nanj in na skupščino vse pristojne funkcije, ki jih sedaj vrše drage oblasti. Istotako preide na oblastno samoupravo imovina (aktiva in pasiva) deželne samouprave. Tudi se bodo pobirale deželne doklade in samostojni davki deželne samouprave na račun oblastne blagajne. Od državnih uradnikov pri pokrajinski upravi v Ljubljani postanejo samoupravni uradniki oni, ki jih bo hotela oblastna samouprava prevzeti. Tekom petih mesecev no voli£vah v oblastne skupščine se bodo vršile volitve v sr<».-ke skupščine in sreske odbore. Veliki župan bo na račun sto-skih proračunov ukrenil vse potrebno za delovanje sreske samouprave. Dokler se ne ustanove upravna sodišča, vrše njihove posle po tem zakonu redna apelacijska sodišča, ki so kompetentna za dotično oblast. Politični odmevu Goriški laškinacijonalisti **JE*«* M ^ Nato sva končno prešla k deželni avtonomiji »Tudi mi smo odločno za deželno in — Slovenci ae. Gorica, 22. marca. Občinske volitve so v Gorici ustva-ifle položaj, ki se tako temeljito raz- avtonomijo*, je dejal g. Gorian, »ket smo prepričani, da se bo dežela mogla . f------„7 — -- ----, M11U c,--„-, - - ------v likuje od položaja v vseh drugih me- opomogi ^ vsej škodi, ki jo je protestih našega Primorja, da naravnost sili|^a ^^ vojne, edino le v okviru svoje samouprave. Zato smo za avto* ___našega Primorja, __ za nate javno življenje zanimajočega so človeka, da 6e točneje pouči o njem. V občinskem zastopu vlada s pomočjo naših volilcev izvoljena laška večina, »Gruppo d' Azione», proti kateri stoj laška nacionalistična opozicija, sestavljena iz najrazličnejših elementov, čistih nacionalistov, fašistov in potem še takozvane »stranke malih kmetovalcev*, ki ni nič manj nacionalistična od onih dveh- Opozicija ▼ mestnem občinskem zastopu je še do6ti stvarna; se pač kaže, da je vsepovsod prodrlo prepričanje, da je treba najresnejšega dela, ne pa hrupnih fraz, ako se hoče zopet dvigniti mesto iz vedno pogubnejšega gospodarskega mrtvila. Ker sem želel nekoliko natančneje izpoznati misli, ki vodijo opozicijo v mestnem občinskem zastopu pri njenem delovanju, sem iskal prilike, da se sestanem z enim ali drugim njenim voditeljem, in tako sva nekega večer.i posedela precej časa pri skupni mizi z voditeljem »stranke malih kmetovalcev*. Gospod Raimondo Gorian je zelo simpatičen pojav. Na prvi pogled bi mislil človek, da ima pred seboj umetnika, slikarja ali kiparja (vsa njegova vnanjost ga predstavlja kot takega) in ne hi pričakoval v njem nol: tika. Zelo prijazno in s pravo južnja-ško živahnostjo mi je razkladal svojo nazore o »goriški politiki*. Govorila sva seveda predvsem o občinskih volitvah in g. Gorian je izjavil zelo odločno, da je trdno prepričan, da obstoji med večino in Sloveni kompromis, dogovor. O vsebini seveda ne more reči ničesar. Vprašal sem ga: cAli ni vendar edino prav, da oba naroda v deželi močno živita drug poleg drugega in delujeta složno za svoje skupne koristi?* »Seveda, gotovo! Tudi mi smo za tako mirno skupno življenje in delovanje, saj smo navezani drug na dru-gea. Slovenci naj samo priznajo ,iJ fatto compiuto' (.dovršeni čin', namreč da anektirano ozemlje neizpremenljivo pripada Italiji) in spoznajo, da nimajo ničesar več pričakovati od Beograda, pa se bo naše skupno življenje dalo urediti na najboljši način in brez velikih težav. To bi bilo tem lažje, ker imamo v naši preteklosti dosti primerov skupnega delovanja. Celo leta 1918. je šlo za tako skupno delovanje, ali tedaj mi nismo pristali na to, ker smo pričakovali, da bo Italija zmagala in se potem razmere v splošnem izpre-mene. To se je tudi zgodilo, ali tukajšnje naše domače razmere se niso bistveno izpremenile in oba naroda sta tu pri nas tudi danes navezana drug na drugega, na skupno življenje.* »Potemtakem ste za to, da se priznajo Slovencem pravice, ki so jih imeli v prejšnjih časih, ker si drugače ne morem predstavljati mirnega skupnega življenja obeh narodov? Ste potemtakem za enakopravnost obeh nar rodnosti, zlasti pa v šolskem vprašanju?* Gospod Gorian ni nič pomišljal, temveč odgovoril takoj, brez obotavljanja: »Seveda! Pod pogoji, kakor sem rekel preje, priznamo Slovencem prav radi vse pravice, kakor so jih imeli pred vojno, tudi kar se tiče šol, in nikakor ne nasprotujemo njihovi želji, da se namestijo slovenske srednje šole v Gorici ker smo prepričani, da to koristi mestu v gospodarskem pogledu.* V nadaljnjem razgovoru mi je g. Gorian tndi priznal, da je Gorica v resnici edino mesto, kjer se more slovensko šolstvo razvijati primerno svoji s vrhi, ker druga manjša mesta nikakor ne morejo šolski mladini nuditi onih nomijo naše Goriške s sedežem pokra* jinskih avtonomnih oblasti v Gorici, ki je naravno središče pokrajine.* Govorila sva še o marsičem, o manj važnih stvareh, pri čemer je g. Gorian vsepovsod kazal popolno umevanje položaja goriških Slovencev in poleg tega, rekel bi skoraj, odkrito željo po sporazumu med obema narodnostma in 6kupnem delovanju za skupne koristi Poslovila sva se, kakor da se poznava že leta in leta. Izjave g. Goriana smatram za važne, ker kažejo jasno, kako je v Gorici celo v tistih laških nacijonalnih krogih, ki bi jih človek moral smatrati za nepopustljive sovražnike vsega, kar ni la* ško, izbilo na dan prepričanje, da je prvi in glavni predpogoj obnovitve gospodarskega življenja v deželi, vobč« življenskega obstanka sporazum med obema narodoma, ki prebivata v deželi, in združenje njenih sil za skupno delo. V takšnih razmerah more pametna politika s slovenske strani pač res dosegati uspehe, ki bodo trajne vrednosti za nalš narod na Goriškem. Orijentska konferenca V Parizu so pričeli vnanjl ministri an-tantnih držav posvetovanja o orlentskem vprašanju. Kaj je v bližnjem orijentu spornega ter nerešenega, je dovolj znano, tako tudi gavna nasprotja med Grki hi Turki, ter Angleži in Francozi. Okrog teh osnovnih zadev se vrstijo še drugi manj važni zapljetljaji Ce pa pogledamo orijentsko vprašanje z večje perspektive, se nam odpira v bistvu le eden velik problem, ki ostaja odprt tudi zanaprej, naj pariška konferenca razsodi tako ali malo drugače. Ta problem se označi najkrajše z vprašanjem: Ali bo Turčija, skrčena na svoje narodno ozemlje, pokazala kulturne sposobnosti ter se razvila v samostojno državo, in to v gospodarskem, kulturnem in političnem zmislu. Od tega je odvisna njena nadalj-na usoda in usoda vseh sporov, ki se vrstijo okrog Male Azije. Da je to pravilno pojmovanje položaja, nas pouči primera glede onega dela oii-jentskega vprašanja, ki le danes že rešen. Do balkanske vojne je tvoril balkanski polotok jedro orijentskega vprašanja in to le malo manj nego 150 let. Balkanski narodi bi bili mnogo preje osvobojeni, da ni bilo autagonije med Rusijo in Avstrijo, ter med Rusijo in Anglijo, kajti »osvoboditev* Balkana se je takrat smatrala za ustvaritev novih kolonij ali vsaj nečesa podobnega. Razumljivo tedaj, da so države v tem oziru sebično tekmovale za čim večje deleže. V tem pogledu balkansko vprašanje nc obstoja več. Ono je rešeno, ker so balkanski narodi postali ne le svobodni, marveč tudi resnično samostojni, ki so začeli v vsakem oziru razvijati svoje posebno, samosvoje življenje. Kakor se je krčila Turčija, tako se je ž njo premikalo orijentsko vprašanje vedno bolj v resnični orijent, ln danes je osredotočeno okrog Male Azije. Ako se dedičem mladoturškega pokreta posreči kulturna, gospodarska in politična regeneraciji turškega ljudstva v etnografskih mejah, ki se v glavnem skladajo z obsegom Male Azije, tedaj se bo Turkom prej ali slej posrečilo izviti se izpod neprijetnega »varuštva* Evropejcev. S tem vred pade tudi možnost trajnega grškega gospodstva v Smirni, ki predstavlja največje in najboljše izhodišče Turčije v kulturni zapad; regenerirani Turčiji je tako potreben, kakor je pač potreben vsaki moderni državi izhod na prosto morje. Ako pa ostane turško ljudstvo v dosedanjem mrtvilu, tedaj ostane Iz temne dobe Dr. F. M. Bartoš je pravkar izdal v Pragi novo knjigo: »Jan Nepomucky, sve-tcc doby temna. List z českych dej in. (Ivan Nepomuški, svetnik temne dobe. treba, da pogledamo nekoliko v ono zgo-List iz češke zgodovine.) Ob tej knjigi covino, ki smo jo doživIjaS tudi mi, in ki nam jo je v zadnjem času v plastičnem Izrazku pokazal dr. Ivan Tavčar v svoji cVisoški kroniki*. Skoraj štiristo let je trajalo gospodarstvo Habsburžanov nad Cehi (nad nami pa nad šeststu let!), in če govorimo o tej periodi kot o noči, ki je sledila husit-skemu dnevu, potem so pred 200 leti Cehi živeli ravno sredi te noči. Zares je F. V. Krejči svoji drami iz te dobe dal naslov »Polnoč*. Alois Jirasek je svojemu romanu, ki je izšel med vojno, dal naslov »Temno*. Opis dogodkov temelji na točnem študiju dogodkov. Ti dogodki opravičujejo naslov spisa. Na zapadu in severu se svita, na Češkem pa traja najbolj temna noč. V tej temni noči leži nad češkim narodom mora v podobi svetnika Jana z Nepomuka. Tej mori je posvečena Bartošova knjiga. »Sveti Nepomuk*, kakor imenujemo mi iesa svetnika, ie med naiboli DODulamimi svetniki. Njegova podoba stoji tudi pri nas skoraj na vsakem starejšem večjem in tudi manjšem mostu in mostecu, koder je katoliška cerkev kedaj imela kaj moči in vpliva, dasi je češka znanost že pred 140 leti dognala, da takšen Nepomuk sploh nikdar in nikjer ni živel. 2ivel je neki Jan ali Johanko ze Pomuka, ki so ga leta 1393 mučili in vtopili, cerkev pa tega Janeza ni nikdar priznala za svetnika. S tem bolj gorečim češčenjem se je pa polastila neke izmišljene figure in njegovega imena in v starem sporočilu opisanega mučeništva, ki je bafe izviralo iz velike cerkvene čednosti, iz zveste ohranitve spovedne tajnosti Bartošev spis najprej podaja življenje svetnikovo, kakor je opisano v kanoni-zacijski listini iz leta 1729, v drugem poglavju pa resnični življenjepis gospoda doktorja Johanka ze Pomuk. Tretje poglavje raziskuje, kako je nastala pravljica o Janezovi spovedni tajnosti Odgovor na to vprašanje Je zares presenetljiv: Pravljica je nastala Iz klerikalne oprav-ljivosti na Bavarskem, kjer so hoteli očrniti na dvoru kraljico Sofijo, rodom Ce-hinjo in rojakinjo obsovraženega Husa. Prisili so jej obrekovanje, da bi se bilo dalo Izdati kakšno tajnost iz njene Izpovedi. Od Andre Iz Regensburga gre črta naravnost k Dunajčanu Tomažu Eberndorferju, od njega k njegovemu učencu Pavlu 2idku in k praškim gospodom korarjem ter h kronistu in fabulistu Hajku. Hajek je ne iz nerodnosti in nevednosti, marveč v zlobnem namenu iz tne zgodovinske osebe napravil dve, Janeza ze Pomuka in Ivana Nepomuckega. V sedemnajstem stoletju se uprav raz-pase Nepomukov kultus. Pričetkom tega stoletja se postavi že prva cerkev, ki jo hočejo posvetiti temu »svetniku*, toda takrat to še ni šlo, treba je bilo poprej dobiti dovoljenje Rima. Sledila je skoraj pol stoletja trajajoča velikanska agitacija vsega klera, vsega praškega kapitlja, jezuitskega reda in cele vrste s temi faktorji združenih Zemljanov. Avtor tudi dokazuje, kako je pater Balbin sam fabrici-ral iznajdeno in izmišljeno življenjsko zgodovino Nepomuckega in v kakšne svrhe! Ta z dokumenti opremljeni opis je nekaj prav zabavnega in zelo poučnega. Najzanimivejša le pa konstataclja, da se ta Nepomukov kultus ni razpasel tako zelo na Češkem, kakor Izven dežele, in da je njega središče bil Duna] s svojimi jezuiti in ostalo cerkveno gardo. Tako je tudi razumljivo. sakai ie tolika snb in slik Nepomuka pa vsem Štajerskem in potem zopet okrog Trsta, nekoč tudi v ljubljanski okolici. Da ne izhaja ta legenda z Dunaja, bi bilo nerazumljivo, odkod tudi pri nas toliko zaupanje in če-ščenje do češkega narodnega svetnika, ko nismo bili mi od Otokarja Premysla dalje s Cehi v nobenih stikih, dokler ni napočila po 1867 parlamentarna doba. V protireformacijl ki je imela svoje središče na Dunaju, sta bila češka škofa Zoubek in Waldstein, oba čestilca svetega Vaclava in nasprotnika novega pritepenca Nepomuka. Sele strah pred švedskim Karlom XII, na katerega upajo češki mistični bratje, prisili tudi češko višjo duhovščino, da se uda. V Slezili se zgradi šest »cerkev božje milosti*, proti češkim bratom nastanejo najbolj krvavi progoni, in nem-ško-avstrijska visoka duhovščina odkrito prizna, kar je hotela doslej utajiti, da jej gre za tem, da se namesto strašnega narodnega svetnika Jana Husa postavi drugi sveti Jan, pa četudi le Nepomuk. Posebno jasno dokazuje poleg priznanja ta namen tudi lytomišeIskl antiteton. Sedal se cerkev celo odloči k prej nezaslišanemu koraku. S kanoničnim procesom v Rimu naj bi Jan ze Pomuka aii Nepomu-cky postal pravi pravcati in pristni svet-ink. Res se uvede kanonski proces, ki ! traia od 1715. do 1729. Toda ta nroces pomeni težko ponižanje za praški stolni kapitelj. Rim namreč ni pripravljen sodelovati pri tako očividni falsifikaciji in zahteva dokaze za resničnost življenja novega svetniškega kandidata, tudi dokaze, da je res že pred letom 1543. obstojal njegov kult, ta praški in dunajski gospodje stoje praznih rok pred svojim nasprotnikom, kritičnim zgodovinarjem Lambertinijem, ki nastopa v kanoničnem procesu kot diabolus rotae. V zadnjem trenotkn pa se zgodi čudež, ki iznova dokaže Janezovo resnično svet-ništvo. Nekje se najde njegov še dobro ohranjeni — jezik, in z jezikom zgodovinska listina, ki potrjuje, da je Jezik res Janezov. Listina Je seveda popravljena, datum postavljen za 100 let nazaj... toda to je vsaj nekaj. Gorečim molitvam Janezovih pristašev se Rim ne more več ustavljati Janez postane svetnik. Češka ima svojega patrona. Toda veselje ne traja doJgo. Jedva pol. stoletja pozneje že prične kritika. Nikdo manjši ko Josef Dobrovsky vstane in izda — izprva anonimno — brošuro, v kateri dokazuje, da Janez sploh živel ni, sveti Janez že celo ne. Dobrovsky tako uspešno vodi svojo akcijo vkljub silni nejevolji cerkvenih in vladnih mogotcev, da izgine sveti Jan Nepomucky za vedno iz zsodovine. V Iezendi in cerkveni tra- tndi žrtev aspiracij evropskih držav; malo azijska obala predstavlja v tem slučaju veliko vrednost ne za Turčijo, marveč za '/nanje interesente. To velja tudi za bodoči značaj posesti Smirne. Muslimanski orijent kaže v poslednji dobi znake, kakor da se hoče v vsakem oziru emancipirati od stare zaostalosti. Uspeh aH neuspeh tega stremljenja do imel dalekosežne posledice za nadaljno zgodovino prizadetih pokrajin. Ta razvoj bo črtal življcnske smernice in ne orijent-ske konference, ki imajo le prehoden pomen in imajo v prvi vrsti nalogo, ustvariti modus vivendi med tekmujočimi velesilami. h življenja in sveta Novosti v modi Pomlad nam je prinesla celo poplavo modnih novosti, ki bi jih bil vsak tako-iivan pameten človek Se pred nekaj ted-r.i ogorčeno odklonil. Pred vsem se opaža v velikih mestih popolna zmaga rdeče barve v ženskih oblekah. Zmagal je čisto poseben barvni ton te rdeče barve, nekako sredi med koralo in makom, tako da jasno sveti, pa ne kriči in ne rani očesa, pač pa čudovito poživlja vso prikazen. Ta rdeča barva se posebno rada in učinkovito rabi na temnomodnh oblekah. Zivordeči so celo vložki na prsih, vložki na preccpljenih širokih rokavih, k temu rdeči pasovi, sestavljeni iz rdečih celuloznih pioščic, umetniško izdelanih. K temu pridejo seveda živo rdeči klo-1-liki. Napravljeni so iz vsega mogočega, iz crepe Georgette, iz crenolle, samo slamniki ne smejo biti. Najnovejši modeli zopet kažejo cvetijice na dolgih pec-iiih, mesto nizkih širokih cvetov, ki so bili lani tako priljubljeni. Tudi se že širi noša rdečh rokavic iz moireja, opremljene pa so celo z rdečimi mašnjicami (pentljami). No, in vse to pomeni... konec blon-dink. Zares prihaja iz Pariza vest, ki se je bo ustrašila marsikatera plavolasa Slovenka in Hrvatica. Nič več si dame ne bodo dale svojih las beliti in barvati žolto in rdečkasto. Temnolase imajo zopet pravico hoditi okrog, kakor jim je bog lase ustvaril, in blondinke, resnične zlate blondinke, si sedaj pričenjajo barvati svoio grivo s črnilom, vse to na ljubo efektu najnovejše mode, ki zahteva temne lase, pa rdečico, mnogo rdečice na klobuku, prsih itd. Ljubka novost: Ročne torbice iz rdečega safijana. Te so izpodrinile vse svoie prednice, torbice iz laka, iz brokata, s pritrjenimi ploščami iz slonovlne ali želvovine. Torbice ne smejo biti prevelike, v ovalni liniji, v sredini morajo imeti nekakšno verižico ali usnjato karabin-ko, ki se natakne čez zapestje. Tako se bodo odslej te torbice nosile. Katera jo '00 nosila drugače, je neroda. Tako se glasi domovine ukaz. Seveda bodo rade nosile tako, ker se nova noša prav lepo poda, z rdečim klobukom vred, tako k covercoatu, kakor k temnomodremu trotteurju. Covercoat slejkoprej prevladuje sezono. Kjer ga ne izpopolnjuje rdeči klobuk, mora biti vsaj rjav. Rjav klobuk, rjav dežnik, rjave nogavice, rjavi čevlji, rokavice. Najnovejša rjava barva se imenuje »Henne* ali tudi »Hennč royale», ker mora imeti nad rjavim temeljnim tonom oni zlati blesk, kakor tisti lasje, ki jih Parižanke barvajo s heno. Ce izbereš rjavo barvo mesto rdeče h covercoatu, moraš imeti tudi rjav pas iz jc-lenjega usnja ali iz rjavih celuloznih igalalitovih) ploščic. Ploščice iz kovine več ne »gredo*. Covercoatu pa že vstaja opasen nasprotnik, namreč lahko pomladno priža-sto blago. Poleti, v dobi potovanja, boste ve »rdečelične ljubljanske ljubeznjive gospodične« nosile naibrže svetlorjave plašče in kostume z nežnimi pastelnimi črtami in drugo prav lahko blago. Toda do dobe potovanja bo preteklo še precej časa. Morda bo dot'ej lahki in elegantni covercoat že v drugič zopet v modi. V njem pojdete iz vročega in prašnega mesta, v nadi, da »ne bo na potu krst«, kakor je vede! že naš Prešeren. Vjel se ie. Gospod: »Mnogo je načinov, da človek obogati. Pa samo eden je pošten.» Bankir (radoveden): «Kateri?» Gospod: «Saj sem vedel; vi ga seveda ne poznate.* Razkritja iz svetovne vojne Angleški kapitan Peter VVright, ki je kot francosko - angleški tolmač prisostvoval skoro vsem sejam vrhovnega antantne-ga vojaškega sveta v Parizu, je izdal pred kratkim interesantno knjigo »Kak je bil vrhovni vojni svet*, v kateri je objavil razna, do sedaj še neznana dejstva. O članih vrhovnega sveta piše VVright: «Foch je bil že postaren mož, ko je postal zavezniški generalisim. Njegova elegantna in vitka konjeniška postava je izgubila mnogo gibčnosti. Vkljub temu je bil velik ne samo na bojišču, ampak tudi v govorih. Naglo in s sijajnimi dokazi je pobil vedno morebitne nasprotnike. Kompromise je odločno odklanjal. Sicer je bil popolnoma priprost človek in ni imel niti svojega adjutanta. V dvorano je prišel vedno s papirji pod pazduho. Biiss in Cadorna (ameriški in italijanski zastopnik v vrhovnem svetu v Parizu) sta imela precej drugačen položal, kakor ostali člani. Oba sta bila brez armade; Bliss je še čakal nanjo, Cadorna jo je izgubil. Sicer je imel Cadorna napram svojim tovarišem to prednost, da je bil edini od vseh vrhovni poveljnik tudi na bojišču, a bil je premagan vojskovodja in Foch mu tega n!kdar ni odpustil. »Branite Piavo!*, je zagrmel običajno neusmiljene nanj, ako je prišel zopet s prošnjami za strojnice, čete, premog itd. »Povem Vam, kako bi jo brani! jaz. Postavil bi ob obali par straž in še te bi bile samo iz lesa.* Angleški vrho-ni poveljnik Haigh je delal večkrat velike težkoče. Bil je ponosna postava, toda izredno majhne inteligence, kar pri starejših kon eniških oficirjih baje ni rič nenavadnega. Dne 14. marca 1918. je odločno odklonil idejo ustanovitve sknpnega vrhovnega poveljni-štva, toda 14 dni nato, ko je bil zaradi nemške ofenzive v stiski, je brzojavno prosil Lloyda Georgea, naj pride takoj v Pariz in odredi vse potrebno za imenovanje generalisima. Haigh nikdar ni mogel razumeti, da se njegov sistem nI obnesel. Sploh naglasa VVright v svoji knjigi, da je bilo angleško vojaško poveljstvo jako slabo in da se je vmešavalo v stvari, ki ga niso čisto nič brigale. Zanimivo je, kar piše Wright o veliki nemški pomladanski ofenzivi marca 1918., ki je imela za cilj Amiens. »Tretji dan ofenzive je angleški poveljnik računal že z vsemi možnostmi. Vršile so se priprave za izpraznitev Pariza. Pozno v noči od sobote na nedeljo je telefoniral francoski ministrski predsednik Clemenceau predsedniku republike, naj bo pripravljen, da pobegne z vlado v Bordeaux. Clemenceau je obenem čisto jasno povedal, da bo nadaljeval boj, če treba, tudi še v Pirenejih. Zadnjikrat se je smehljala Nemcem bojna sreča in Angleži so silno krvaveli. Že prihodnji mesec pa je bil imenovan Foch za generalisima in z njegovim nastopom in njegovo strategijo se je takoj obrnila sreča na stran entente, dokler ni ležala Nemčija popolnoma na tleh. vansKa, vsaj deloma, tri pa Jugoslovanska. Zato je tam vse boljše kot pri nas. Bolgarsko sobranje je sprejelo zakon, ld ga bodo naši opozicionalci gotovo priporočali tudi pri nas. Država namreč tudi v Bolgariji nima dovolj denarja in težko jej je, da mora vzdrževati nekoliko tisoč jetniških paznikov in še več tisoč žandarjev in policajev, — čeprav Stambolijski ni demokrat, ampak zem-ljoradnik in hud nasprotnik demokratov. Da pa ne bo treba zločincev vedno zapirati zlasti ne onih zočincev, ki jim ječe ugajajo in ki se večkrat vračajo vanje, so si bolgarski zemljoradniki izmislili, da bodo odslej na bolgarskih sodiSčih zločince, ki svoj zločin ponovc, tetovirali. Vžgali jim bodo namreč sredi lica bolgarski grb, bolgarskega leva. Ta misel seveda ni nova. Ze pred mnogimi stoletji so takšno tetoviranje uporabljali, na primer na benečanskih galerah. Za časa francoskih kraljev je uprava toulonske kaznilnice dala jetnikom vžgati burbonsko lilijo na rame. Bolgari so to misel torej modernizirali. Bolgarski zločinci dobe leva v lice. Tudi reforma. Steklenica, ki potuje petdeset let Pred petdesetimi leti je po inicijativi sedaj že tudi pokojnega grofa Wilczka odrinila z Dunaja avstrijska ekspedicija za raziskovanje severnega tečaja. Potovala je na ladji »Tegetthoff* pod poveljstvom kapetana VVejprechta. Med oficirji in člani posadke je bilo tudi nekaj Slovencev in Hrvatov, kojih imena nam pa niso znana. Kakor znano, je ta ekspedicija odkrila suho zemljo severno Novaje Zemlje, in jej dala ime »Franz Joseplis Land*. Ladjo so potem zajele velike ledene plošče, jo dvignile in končno strle. Posadka se je pravočasno rešila na saneh in se po mnogih ovinkih vrnila domov. Te dni pa je dospela na Dunaj steklenica, ki so jo potovalci vrgli na potujoči led in v njo napisali Sporočilo o svoji usodi in položaju. V steklenici, ki je bila dobro zaprta, se nahaja dobro ohranjeno poročilo: ^Avstrijska arktična ekspedicija jahta *Admiral Tegetthoff». Ladja je nasedla na led 21. avgusta 1872. na 76£8 severno in 61.49 iztočno Greenwieha. je zamrznila in do leta 1873 mo Še viceadmiral Brož (Brosch) v Gradcu. Hrvatski ln slovenski člani ekspcdicije so kakor vsi drugI žal že pomrli. Neznanemu Hrvatu, ki Je svoje poročilo pisal tudi v svojem materinskem Jeziku, žal ne moremo sporočiti vesele vesti o njegovi steklenici. Iz modeme filologije «Frakar.» To je izraz, ki ga pozna samo Ljubljana in nekaj slovenskega sveta. Srbski je to: kociš ali fičfirič. Izraz je star pač komaj 80 let. Rodil se je v ljubljanskem Narodnem domu in skoro obenem z njim. Jeseni leta 1890. so je vstvarjal ta Narodni dom. Na otvoritveno zabavo je bilo treba priti v — fraku; tako so ukazali gospodje. Mene seveda ni bilo tam. Par let pozneje je bila v istem Narodnem domu nekaka širša ljudska veselica v vseh gornjih prostorih. Polakica, ki je bila takrat še v Ljubljani, je pela kup-lete, Na stol je stopila, pela — kdo bi jo ne gledal te »ševe* (škrjančka)! — in zapela: »Frakarja hoče, frakarja,* ter bila z nogo ob tla, t. j. ob stol kakor trmasta bebica, ki hoče in hoče, kar hoče... Po dvorani smeh... Od takrat sera vedel, kaj je to frakar. •Krokar.* Slovenski krokar je komaj kaj znan preko mej slovenskega knjižnega jezika, t. j. beseda krokar, ki pomeni lumpa-pijanca. Odkod jc ta izraz? Da je nastal v dijaškem življenju, se mi je vedno zdelo najverjetneje. Cul sem, da so jugoslovanski dijaki svojčas (pred kakimi 30 leti) mno- nijl pomenit »krkatl* toliko kakor k roka t i. Ljudska dijaška etimologija... Kdo zna noč temno razjasniti ? iSubotarka.» V žalostnem dvoboju Protič-Cicvarič se je rekla tudi ta beseda Protič jo je zalučal Cicvariču, češ njegova mati je bila užička subotarka*. Neki zagrebški list, ki zameri vse Cicvariču ničesar pa Protiču, je rekel, da se zato ni zgražal nad Protičem, ker besede »subotarka* ni razumeL Hočemo mu jo raztolmačiti. V Užicah se »subotarke* imenujejo ženske, ki ob sobotah hodijo v mesto na trg prodajat jajca itd. Ostajajo potem čes noč v mestu in tu se — no, saj so tudi drugje take ženske in taki moški, pa ne samo ob sobotah... Beseda je na ta način dobila prav poseben pomen. Posvečuj nedelje in praznike! Drugačfl pride srbski »mamuzluk*, t. j. »maček*, ki je huda bolezen, fizična in moralna. ČUDEN SLUČAJ PRED SODIŠČEM. Debrecinsko sodišče se bo moralo ba* viti v kratkem z neobičajnim slučajem. Orožniki so aretirali nekega kmeta, ki je priznal, da je pomagal svoji ženi pri samomoru. 2ena je bila že več mesecev težko bdna in si je želela smrti. Kmet je jokal in jo tolažil, toda ona ga jc neprestano prosila, naj ji prinese nož in ga nastavi na grlo. Na ponovne prošnje ji 'e v resnici v zmedenosti ugodil. Zena r-i je hotela takoj prerezati grlo. Ker pa je bila sama preslaba, je prosila moža, naj ji zasadi on nož v vrat. Mož se je uda! in žena je v par minutah izkrvavela in uljaiii »vujuus vpivu —— — ----- *- - . . , . . "o hodili na Dunaju v neko gostilno: »In umrla. Kmet se je podal takoj k orozm- " _ ... . i___1.■ , Tv,trt rvrn-n-lal Val SI* den Raben* in da so obiskovalce te go stilne po naše imenovali »Krokarje*. Kdor je bil pri krokarjih je krokaL Morda je Slovencem pri tem kaj po- , moglo kakšno jugoslovanstvo. V Slavo- j kom, kjer je ves potrt povedal, kaj se ie zgodilo. Izrekel je samo svoje obžalovanje, da se ni mogel posloviti od ljubljena žene. Kulturni pregled Nova literatura I tudi ne čistega, hladnega intelekta a la i Barbusse in Rolland, niti ne sme biti Greenvicha. je zamrznila in ao teia /o/j. ) Literatura je začela danes propadati. srednja pot med obema eksttemomj. jo ie nosil potujoči led ter jo neprestano Dekadenca je že v toliko dozorela, da j Boljše bi bilo, če bi se nagibala bolj k stiskal Zaneslo jo je končno do konca j se že opažajo prvi resni simptomi reak- guti senzibilnosti kakor k mtelefc tnali* -februarja 1873. na 73 iztočno Greemvicha. j cije, ki bo vodila v neke vrste renesanso ;mUl ker čista senzibilnost bolj učinkuje Koncem avgusta 1873. smo naleteli na ! literature, v zdravo beletristično umet- j n.i dušo kakor čista intelektualnost. Ke- Zločinec z državnim grbom Razni hujskači naj se pomirijo. Noben njihov strankarski pristaš ni zaprt od policajdemokratov, ker je poškodoval državni grb. Takšne stvari so pri nas dovoljene in se ne kaznujejo. V nasprotnem slučaju se opozicionalno časopisje takoj krega iz ozirov na moralo, človeštvo in druge takšne stvari, ki jih opozicionalci nujno rabijo. To pot hočemo govoriti o zločincih, ki ....ne ugajajo gospodu Stambolij-skemu, ministrskemu predsedniku sosednje Bolgarije, ki je sicer južno-slo- zemljo in jej dali ime Franz-Joseph-Land Pričetkom novembra smo nasedli na tej zemlji in obtičali. Poleti 1873. smo poskusili vse, da spravimo ladjo zopet v vodo. toda zaman. Zato smo jo 20. maja 1874. zapustili v treh čolnih v smeri na Nova jo Zemljo. Mašinist Križ le umrl na tuberkulozi. V ostali posadki imamo koncem aprila tri bolnike. Weyprec.'it.» Na to sledi prepis, naj najditelj odda to steklcnico avstrijskemu admiralatu ali najbližjemu avstrijskemu konzulatu. Zanimivo je, da |e ta prošnja napisana v angleškem norveškem in hrvatskem jeziku. Očividno je pisec, ki si pač ni mogel misliti, da bodo razven Angležev ali Norvežanov tudi Hrvati jadrali po teh morjih, hotel s tem afirmirati, da je Hrvat videl te kraje in oddal neznanemu širnemu morju sporočilo v steklenici. Ali pa ni noben član ekspedicije znal ruski, pa so si mislili, da utegne steklenica priti v roke ali Angležem ali Norvežanom ali Rusom, in za poslednje je bil namenjen hrvatski tekst? Steklenica je končno prispela leta 1921. na Novajo Zemljo, kjer so jo ribiči potegnili iz vode in jo izročili slučajno navzoči botanični ekspediclji norveškega učenjaka Holtedala. Ta jc objavil vso zadevo v norveškem listu »Attenposten steklenico pa poslat na Dunaj. Vseh steklenic Je bilo le četvero. Druge tri so se izgubile. Potovanje te stcklenice je dokazalo, da se led giblje — čeprav zelo počasi — v iztočni smeri, na Novajo Zemljo. Ledena gora, na kateri se je steklenica nahajala, je prispela po dolgem in počasnem potovanju v toplo Golfovo strujo in se stopila. Steklenica je plavala s tokom na Novajo Zemljo, kjer je po petdesetih letih molče pričala o svoji poti. Od nekdanjih članov ekspedicije živi sa- liieraiure, v iui»t« t,..---- u.i uuou ------- nost. Georgos Duhamel, sloviti francoski i niča, prepojena s senzibilnostjo in m-pisatelj in estet, piše v drugi številki j tuicijo. se upira času še vse bolj kakor pariške revije »Les Annales*: »Po sladkobnem romanticizmu smo dobili oduren naturalizem in bolestno razsejan simbolizem. Zadnji nas je sicer obogatil z novimi ritmi in novimi načini izražanja, toda v reakciji proti skrupu-lozni točnosti in malenkostnosti naturalizma je šel vsekakor predaleč v ekstrem. Osrečil nas je z nejasnostjo, ki pa bo izkustvu vsekakor veliko koristila. Naturalizem jo namreč moral pasti. Sicer je res, da nas je zbližal z realnostjo in dosegel, da smo vzljubili naravo samo na sebi, kar je bila njegova zasluga, toda vseeno je zašel predaleč v vulgarnost. Zola se zdi, kakor cb se je naravnost bal, da ne bi zapisal kake besede, ki bi se bila mogla nanašati tudi na du-ševnost. No, odtlej je preteklo že toliko časa. da se lahko mimo zamislimo v položaj, ko imamo od tedanjih razmer m. sklepanje potrebno distanco, in se okoristimo z lekcijami iz preteklosti. Ne bilo bi napačno, če bi si prilastili in prevzeli verbalne in ritmične dobrote simbolizma in veliko idejo naturalizma, ki se glasi »resničnost*, ter je združili v sebi v eno celoto. Z drugo besedo: oprostimo se budalosti in zablod sedanjosti, toda tudi ne omejujemo resnice preteklosti na samo zunanjo pojavo vidnega sveta. Zakaj vse tisto, kar ne more apelirati na dušo in zainteresirati človekove du-ševnosti, ne spada v literaturo. Z eno besedo: realnost v službi duše, tole mislim bo po vseh borbah in zablodah slovstva temelj in cilj literature. Toda ta nova pot ne sme biti pot razboritosti, kakor sta jo hodila Barres in Marras, pa eksaktna znanost.* Bistvo iritafske omike Marcel Rouff je na kratko opredelil namen in pomen kitajske civilizacije, Vi ie vsa naperjena ter usmerjena za dosego sreče. To pa ne za metafizično in moralno srečo, v kateri se ne pozabi nobena osebna bol. marveč za vsakdanjo, otipljivo blaženost vsakega posameznik.-:. Ze religija, ki je tehten živelj omike, prizanaša Kitajcu sira h in grozo pred oblastnim, osvetljivim, jeznim bogom p 3 načinu neznanskega Jehove. Vera mu vzame docela eno najbolj perečih zaman > ubogega človeštva: bojazen pred smrtjo. Ker se torej ne plaši pred pojmom po;"-kajoeega življenja, jo Kitajec obenem zavarovan proti časovni misli, t. j. ne mudi se mu živeti. Tudi radi starosti si o»-dela skrbi, saj gube na čelu ali sivi las;« ga približajo dednim božanstvom, mu podelč nekoliko tega milega spoštovanja, kakor mu ga izkazuje družina, ga pomrlem prilikujejo hišnim bogovom, ki jih časte v veselju. Spričo tega verskega optimizma, ki mu dela žitie in smrt enako prijetno, Kit^ jec rad uživa naslade trenotka in zabavo dneva ne mara pa ljudi, ki mu prepovedujejo zagrobne strahote in kazni, temačno poglobitev v skrušene molitve, skratka grozečo metafiziko, ki po vsej priliki ne odgovarja nakanam božanstva, pač pa predočuje izvrstno sredstvo, vladati v njegovem imenu. Zato ga ne miče, premeniti svoje dušno stanje z našim duhovnim razpoloženjem. Prav nič n* kaže. da bi se dal izpreobrnitL Treba ti diciji pa še živi dalje in optima forma. Po Jožefu II. cenzura zopet ubije vsako samostojno mnenje, m domačim zgodovinarjem je kritično delovanje enostavno nahranjeno. Nemški zgodovinarji se pehajo s snovjo. Njihova raziskovanja ob-iavi J. Herben leta 1893. v izvrstni knjižici. Sedaj hodi Bartoš po potih Dobrovske-ga. Tudi ta pot je borbena. Kajti cerkev sc ne uda iz lepa, ne prizna še tako jasno dokazane falsifikacije in ne spusti iz rok nobenega sredstva, s katerimi bi lahko kdaj gospodovala naivni duši neukega človeka. Pred dvesto leti je bil proces dobljen s pomočjo falsifikacije, takrat, v temni dobi, okrog polnoči v narodni zgodovini. Sc-čai se skušajo razni opisi in spisi zvariti v enega samega, da se stvori kolikor mogoče sklepčna biografija pravega ali namišljenega doktorja Jane ze Pomuka ali Nepomuckeho. Kakor nekoč Dobrovsky se bori Bartoš proti temu icemerskemu in lažnjivemu početju z visokim ' in verskim etosom. »Redko vidimo v zgodovini prst božji tako iasno, kakor tukaj. Ustvaritelji lažnji-ve legende so hoteli ž njeno pomočjo iztrgati premaganemu narodu njegove najsvetejše tradicije in tako dopolniti mero svoie zmage. Zato so postali žrtev zmote in potvore. kakor ii Y zgodovini skoraj ni para, in proglasijo za svetnika nekoga, ki sploh ni nikdar živel. V našem narodnem preporodu nam je ta goljufija bila dragoceno darilo v veliki in zmagoviti borbi proti Rimu in njegovi nezmotljivosti ter proti temeljnemu, vsem narodnim načelom nasprotujočemu principu rimskega katolicizma...» Če študent na rajžo gre .. Jupajdija, jupajdo! Popotni študent je stara prikazen, starejša ko katerakoli naša šola. K nam je prišel ko so naši dečki pili svojo učenost v Bologni, Padovi, na Dunaju, v V/urttem-bergu in Tiibingi, nekateri v Pragi, Parizu in Rimu. Ali tudi v Salamanki, kar jih ie bilo najbolj izbirčnih. V Zagreb je prišel malokateri, marsikdo se je zadovoljil z Gradcem, mnogi pozneje z LJubljano. Starejši ko vsi ti studentes so bili oni vaganti, ki so lahkega srca in mošnjička marširali svojo pot. Mladi učenjaki, večinoma tonzurirani, so se odpravljali na jug ali na sever, da se udeleže učenih dvobojev in debat. Med potio so se preživljali z beračenjem in miloščino. »Ce študent pa lačen je, gre pred vrata farov-ške...» To življenje je cvetelo najbolj v FrajaciiL oa tudi v Itaiiii. v Nemčiii in v vseh krajih od Prage do Ljubljane, Zagreba in Gorice. Marsikateri sin almae matris in gojenec muz se je tako vživel v to »rajžanje*, da je ostal vagantni študent vse svoje življenje. Marsikateri je smel po pravici že takrat peti: »Raztrgan ves in razcapan — iz čevlja pal'c mi gleda! — Skoz' suknjo sije beli dan in d'narcev nič, seveda!* Izredno malo zgodovinskega materijala se ie ohranilo o našem kulturnem življenju v tisti dobi, od 1500 do 1700. Vemo za turške boje, za plemiče, za reformacijo in protireformacijo. Vemo za Radicsa, Valvasorja, za Tavčarjev roman »Janez Solnce*, kjer nam prešerno govore nekateri razvajeni visokorodni sholarjl pa tudi njihovi revni tovariši, ki drugim čižme čistijo in so v žlahti z rokovnjači. Tudi se starejše generacije spominjajo cele vrste izprijenih študentov In vedo povedati, kako so sami nekoč z izpričevalom v žepu šli na cirkularno obiskovanje farovžev in advokatov, po Dolenjskem, po Prlekiji, ter v hrvatsko Zagorje do Slemena in Ivanščice. Pa tudi na devinskih skalah je marsikateri popotni »mlad učenic* pose-j da!, nekoč, ko je krenil v Oglej in z nje-! envn nomnčio v burzo nadnvansko ali v kolegij svetega Jeronima v Rimu, pa pozneje, v časih lepe Vide, in ko je Casa-nova na svojem potu na Dunaj našel v Trstu lepo Slovenko Lojziko. Ta doba, ko smo pod fevdalno germansko patronanco imeli živahne stike z italijansko kuituro in je Serenlssima poldrugo stoletje gospodovala vsej Goriški, Istri, Dalmaciji in otokom, — skoraj brez sledu je zatoniia v večnost in padovanski dijaki neodrešene domovine pričenjajo novo življenje brez tradicij, z nalogo, da ohranijo korenine rodu sveže ln energične za nove prevrate. Kar nas ie bratov pod svobodnim soln-cem, se spominjamo na potovanja, ki so nas v zadnjem desetletju pred vojno izobraževala bolj ko vse knjige in table. Cigar nam gimnazija ni povedala, to smo izvedeli na svojih potih: Da je naša domovina lepa, solnčna, z zdravim, Pranim, včasih nezaupljivim, pa vendar dobrodušnim rodom, ln da sta Triglav in Grintavec prijatelja le onim, ki ju obiščejo. Izvedeli smo pa tudi. da naše domovine ni kraj ob Kolpi in Sotli, marveč da spaja Sava od Planice in bohinjske Ko-marce vse zemlje ob Kapto!;!, Sisku, ravni Srem in mrki Kalcmegdan, krvavo A vato in kar on^ilia voda Šumadiia, Obenem pa smo po maturi izvedeli, da nismo dobrodošli ni« pod Schlossbergom z uro, niti pod visokim Stephansturmon-, pač pa na širnem Vaclavskem namesti bi za Ovocnim trhom, kjer je nekoč uc;j mistr Jan Hus. Danes pa uče stara Dositejeva Velika škola s svojo trdo in slavno tradicijo, častitljivo jugoslovansko vseučilišče Stross-mayerievo in najnovejša njuna posestri-ma v nekdanjem kranjskem deželnem dvorcu. Profesorski zbor raste in zbor dijakov naših visokih in srednjih šol šteje cel armadni zbor bodoče jugoslovanske Inteligence, ki mora biti boljša, ko sedanja generacija, in mora sestaviti sintezo vsega, kar so prejšnje aktivne generacije treh plemen ustvarile dobrega. Lani že je vkljub materiialnim zaprekam »Ferijalni Savez* funkcioniral prav dobro Na stotine mladeničev Jc prepotovalo v zdravem idealizmu domovino, i mnogi je prišel do Bitolja in Beograj-' čane sem našel v Aljaževem stolpu, kako ; so zrli na jug. Letos !>omo i mi profesorji i slušatelji 1 i srednješolci iznova in širše izleteli, da * se vsrkamo svoje Jugoslavije in daponc-: semo k vsem gostiteljem svoio mlado j sliko, kakšna bi Jugoslavija morala biti. i Morda se dotlai tudi sestavi statistika. mo bilo dopovedati, da Je njegova enfo-rija sama zmota. Ce prideš v kitajsko mesto, se potopiš v radost in raj. Mir in pokoj bereš mira ogredočim z obraza Po ulicah je videti vse polno vezenih zastav, velikanskih izveskov r zlatih črkah, rib in tičev iz pijanega papirja, na tisoče blestečih prizorov. Po neštetih odrih in stojnicah je ua prodaj veselost po ceni, vsepovsod Kveni smeh in petje. Kadar pa zabrede domačin v evropske koncesije, Sanghai, Hong-Kong, Tien-Ciu, kaj opazi? Mrke, mračne, misleče, nemirne ljudi, krčevite obraze, zaskrbljena bitja, katerim se silno mudi, ki nestrpno cepetajo med sivimi, turobnimi »btiildingi«, si y naglici mečejo povelja, ukaze, naročila, številke. Ni čuda, če Kitajca nič ne vleče, zamenjati Bvoj paradiž z našim peklom. D. A. • Šaljapin o ruski operi Slavni ruski pevec Šaljapin, ki se je te dni mudil v Londonu, je izjavil glede peterburških gledališč, da se je ruskemu gledališču kljub revoluciji in drugim neprilikam posrečilo, da se je vzdržalo na nivoju umetniške višine kakor pred vojno. Čeprav ni novih kulis in vlada občutno pomanjkanje šminke, kostumov ln lasulj, je dejal Šaljapin, so uprizoritve ruskih narodnih gledališč neprimerno boljše kakor gledališč ostale Evrope. Vlada je na iniciativo komisarja Lunačarskega, ki je sam dramatik, storila vse, da ne bi gledališča propadala, vendar so umetniki rf ostala moka . , pšenični zdrob . ajda ....... pšenični zdrob . skupaj Po vrednosti je izvoz glavnih žitaric sledeč: 1920. 1921. ▼rednost t dinarjih Gospodarska vprašanja Predpisi za nabavo deviz Vsled vedno se spreminjajočih predpisov glede nabave plačilnih sredstev za inozemstvo je nastala med interesirani-mi trgovskimi in industrijskimi krogi precejšnja nejasnost glede formalnosti za vlaganje prošenj in potrebnih prilog. Zato obvešča trgovska in obrtniška zbornica vse interesente, da je treba po členu 6. odloka generalnega inšpektorata ministrstva financ z dne 25. februarja J 922. za vsak nakup deviz predložiti prošnjo deviznemu odboru pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. I. V slučaju, da je bilo blago že im-portirano, vendar faktura za uvoženo blago še nI plačana, je treba prositi devizni odbor za dovoljenje nakupa devize preko Narodne banke odnosno njenih podružnic ali pa eno v to pooblaščenih bank na podlagi člena 11. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami. V prošnji je treba tudi izjaviti, da prosilec nosi vse obveznosti, ki so v čl. 11. pravilnika predpisane. Prošnji je treba priložiti: a) potrdilo o plačanem davku, b) potrdilo o protokolaciji tvrdke, c.) fakture o uvoženem blagu s kolkom pol dinarja in d.) carinsko deklaracijo, po kateri je bilo blago ocarinjeno, tudi s kolkom pol dinarja. Prošnji je priložiti petdinarski kolek za rešitev. Potrebno m, da je priložena faktura overovljena, pač pa mora biti carinska deklaracija opremljena z žigom carinarnice in podpisom carinika II. Ako blago še nj importirano, pač pa je bilo naročeno pred 2. marcem L !., je treba nasloviti prošnjo na odbor sa kontrolo prometa z devizami in valutami pri Narodni banki, podružnici v Ljubljani, da se prosilcu na temelju člena 6. odloka ministrskega sveta z dne 25. februarja t. L dovoli nabava naštetih deviz za plačanje naštetega naročenega hiaga. V prošnji je treba natančno navesti dospelost plačilnih rokov in kratko specifikacijo naročenega blaga ter podari izjavo, da za to devizo prosilec ne bo kupoval drugega blaga, kakor samo ono, /a katero je dobil odobrenje, ter da ga bo tekom v pravilniku predpisanega roka tmportiral in odboru v smislu člena 11. predložil v dokaz naknadno carinsko deklaracijo. V dokaz za potrebo nabave devize je treba predložiti korešpondenco, odncsno naročilni list in druge dokaze, vi katerih je razvidno, da je bilo blago v resnici pred 2. marcem 1922. naročeno. To je zelo važno, ker se med naročenim blagom lahko nahaja tudi luksuzno bla- s!Tno sJatKJ sltutranl, da, tnpatam moralo jfcorusna moka nastopa« tudi na odrih v svojih obnoše- proso nih vsakdanjih oblekah. Glasbenih inštrumentov ni dobiti, papirja, strun, not itd. še manj, polegtega pa se vrše skušnje ob — 2 stopinji Celzija mraza. Za vsako predstavo dobe umetniki do 100 tisoč rubljev, za kar se pa komaj enkrat najedo. Saj stane funt sladkorja 160 tisoč rubljev! Kljub temu pa umetnost ne trpi nič. Toda to je na Ruskem... Siegiried Wagner bo dne 27. t m. dirigiral na Dunaju Beethovnovo deveto sinfonijo in nekaj Wagnerjevlh uvertur. Zanimivo je, da so bila že prvi dan ko je bil koncert najavljen, razprodana skoro vsa mesta v »Musikvereinsaalu« in da so v par dneh pokupili tudi preostale sedeže po 3000 K. Štirinajst dni pred koncertom že vse razprodano! Katarina Schratt bivša gledališka igralka in ljubica bivšega cesarja Franca Jožefa nastopi še pred veliko nočjo zopet kot igralka na Dunaju v Ohne-tovi drami »Serge Panin». Newyorška *Metropolitanska opera» je angažirala za bodočo sezono dunajsko primadono Marijo Jeritza in baritonista Bcnderja. Papež — poznavalec umetnin. Sedanji papež se je kot kardinal mnogo bavil z umetnostno zgodovino in je pisal temeljite razprave v milansko revijo »Rasseg-na d'arte». Ugotovil je tudi identlčnost neke Rubensove slike, pisal razprave o rezbarijah miniaturista da Monze ter objavil v reviji »Reccolta Vlnciana« spis o vplivu Lionarda na Lulnija. «71 483 456 359 282 200 1 984 1.497 1.580 645 154 258 47 206.067 449.483 „Acfl j — Prodaja pločevine od fiMMrfatt IsrODizse veau ; ^^ ^ ^ u ^ Uprava intendant — Poročilo i žitnega tržišča. Iz Nove- gi^Ušta Savske divizijske ob ga Sada poročajo z dne 23. marca: Dovo- 11.501.989 4,879.302 1,465.305 325,923.782 151,177.263 123,406.156 40,558.041 10,047.066 13,947.222 koruza...... 150,603.303 pšenica...... 111,666-398 pšenična moka . 94,305.791 ječmen...... ostalo ...... oves ....... skupaj . . 374,422.088 665,146.530 V primeri z letom 1920. je lanski izvoz žitaric znatno napredoval po količinah in vrednosti, dočim je v odstotkih od celokupnega izvoza padel od 28.35 na 27.03 odstotka. Zanimivo je, da je v odBtotkih od celokupnega izvoza padel močno le izvoz pšenice in pšenične moke, dočim je izvoz koruze celo narasteL- 1920. .....11.40% koruza ...... pšenica.........8.46 „ pšenična moka ... 7.14 fl ostalo..................1-85 „ 1921. 13.25% «.14 „ 5.02 „ 2.62 w go, ki se še da hnportiratt, ker Ima devizni odbor pravico, da odobri ali zavrne prošnjo za nakup devize, ako smatra, da je blago nepotrebno, odnosno da se lahko nabavi v tuzemstvu. Razen tega je treba priložiti prošnji v tem slučaju 5dlnarskl kolek za rešitev, davčno potrdilo, potrdilo o protokolaciji, over-jenje fakture ln spričevalo o Izvorn blaga, ki ga mora Izstaviti pristojna Inozemska trgovinska zbornica. III. V slučaju, da blago 5e rt Importirano in se je naročilo po 3. marcu t 1 mora biti faktura overjena od trgovske in obrtne zbornice, v katere okolišu se nahaja dobavitelj oziroma prodajalec blaga odnosno od pristojnega našega konzulata v inozemstvu. V fakturi mora biti naznačen dan, kdaj zapade plačilni rok. Ako je bilo sklenjeno plačanje blaga vnaprej, kar se da dokazati Iz potrjene naročilne listine, se odobri nakup devize takoj. V slučaju plačanja po dospetju blaga pa se dovoli nakup devize v momentu dospetja. V slučaju, da se potrebuje deviza za plačanje prevoznih stroškov v inozemstvu, se mora napraviti istotako prošnja na devizni odbor Narodne banke s priloženim prepisom avize nakar se mu dovoli nakup devize pod pogojem, da na podlagi originalnega tovornega lista tekom 15 dni dokaže porabo nakazanega plačilnega sredstva. Priloge morajo biti v obeh zadnjih slučajih iste, kot v prvih slučajih. Vsaka prošnja mora biti kolkovana z 2dinar-skim kolkom, priloge pa s pol dinarskim kolkom. skupaj od ceL iivosa 28.35 % 27.03 % Izvos žitaric v lanskem leto Se daleko nI dosegel svoje možne višine, ker je bila lanska letina pod normalo in je mnogo zaostala za povprečno letino pred vojno. Vojvodina, naša glavna žitnica, je imela vsled suše zelo slabo žetev. Tudi je bilo ponekod še mnogo polja neobdelanega. Pri normalni letini bi moral po primerjavi s predvojnimi letinami biti izvoz žitaric vsaj trikrat tolik. Ako računamo še s tem, da se bo pri nas ponekod Tes primitivno obdelovanje dobre zemlje polagoma moderniziralo, bomo imeli čez leta ogromne množine žita za izvoz. V normalnih razmerah bo pa tudi borba ta zunanje trge vedno ljutejša, zlasti ko bo Rusija zopet izvažala. Lansko in predlansko leto smo izvažali naše glavne žitarice v sledeče države: Koruza: 1920. 1921. v tonah 205.300 Nemčija..... . 28.953 80.163 Češkoslovaška . . 1.004 21.542 Italija....... . 1.379 13.026 ostale države. . 907 9.888 sknpaj . . 127.077 329.919 Naš izvoz žita V prvem letu našega osvobojenja, v letu 1919., ne moremo govoriti o izvozu žita. Srbija in Oma gora, opustošeni vsled okupacije, si še nista opomogli. Polje v teh dveh pokrajinah je bilo še samo deloma obdelano in posejano. Vsled tega smo v letu 1919. do žetve celo uvozili mnogo žita in moke. V letu 1920. pa moremo zabeležiti že precejšen izvoz žitaric, ki je lansko leto še znatno napredoval. Po podatkih Generalne direkcije carin so bile izvožene količine žitaric v letih 1920. in 1921. te-le: 1920. 1921. ▼ tonah (1000 kg) koruza I .."....., 127.077 829.919 pšenica........ 41.593 47.073 pšenična moka .... 27.267 29.989 ječmen......... 6.419 24.452 oves .......... 1.280 12.935 Pšenica: Avstrija ....... 88.396 Grčija........ L350 Švica......... — ostale države .... 1-847 akupaj . . . 41.593 Ječmen: Avstrija ....... 5.689 Grčija........ 679 Nemčija....... 21 ostale države .... 80 sknpaj . 42.260 1.981 1.878 954 47.073 16.863 4.682 1.963 944 zi slabi, cene pšenici narastle. Pšenica se trži po 1800 kron. oves 1240 do 1260 kron. koruza 1350 do 1370 K, otrobi 980 do 1000 K. fižol 1220 do 1240 K. — Povišanje stojnlne za železniške vagone. Uprava južne železnice je morala vsled tega, da so stali železniški vagoni neizrabPeni na carinskih postajah, povišati z odobrenjem prometnega ministrstva stojnino za 2 dinarja 50 para za vsak voz iu uro po preteku 48 ur stojnine prostega časa. To povišanje stojnine je brez krivde močno zadelo vse gospodarske kroge, ki imajo interes na rednem razvoju prometa. Železnica je to povišanje porabila samo kot represalno sredstvo, da paralizira izgube, ki jih ima vsled »stoja voz. Znano je, da največ vagonov zadržujejo carinarnice, ki se nič ne ozirajo na zahteve kupčijskega prometa in ki strankam tudi za storjeno škodo niso ma-terielno odgovorne. Merodajne trgovske organizacije naj se zavzamejo za to. da se doseže redno poslovanje carinskih u-radov, da se ne bodo povzročali z zadržanjem vagonov strankam nepotrebni stroški. = Oskrba Slovenije s soljo. Na mnogo-brojne intervencije je te dni končno dospel v monopolsko skladišče soli v Ljubljani prvi transport 76 vagonov morske soli iz Trsta, kateremu sledi še nadaljnjih 224 vagonov. S tem bo menda zasigurana oskrba Slovenije s soljo do definitivne ureditve oddaje zakupa, ki ima stopiti e 1. majem v veljavo. Opozarjamo vse interesente, da si sedaj lahko nabavijo potrebne količine soli pri monopolskem skladišču v tobačni tovarni v Ljubljani. — Carinjenje železnih plugov, kl se uvozijo v razklopljenem stanju. V snmla odloka finančnega ministra se pod tarifno postavko št. 552/1 splošne carinske tarife od 16. julija 1921. kot »kompletni plugi* smatrajo plugi, ki se uvozijo ali sestavljeni, ali pa razklopIjenL Deli plugov, ki dospejo posamezno in oddeljeno, in ki se ne morejo sestaviti v kompletne pluge, se carinijo po tar. post. št. 552/2 carinske tarife, kar je tudi označeno v pripombi 1 k štev. 552 carinske tarife. Stvar je carinskih uradnikov, da se pri carinjenju vsakokrat natančno prepričajo, ali so deli plugov dospeli kot razklop-ljeni plugi ali pa samo kot posamezni deli plugov, ki se ne morejo sestaviti v t kompleten plug. = Dobava drv. Komarda Savske divizijske oblasti v Zagrebu razpisuje na 10., H„ 12.. 13. in 15. aprila ofertalno licitacijo za dobavo drv. Predmetni oglas je r pisami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. » Dobava platna za podlogo to usnja. Uprava vojne odeče I v Beogradu (Donji Grad) razpisuje na dan 6. aprila t. L ofertalno licitacijo za dobavo 300.000 m platna za podlogo in na dan 9. aprila ofertalno licitacijo za dobavo 50.000 kg usnja (Wichsleder) v svoji pisarni Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri imenovani vojaški oblasti r Beogradu na vpogled. 6.419 Razna moka: 24.452 16.310 28.728 Češkoslovaška . . . 9.717 3.981 1557 1.765 kraji pod Italijo . . 89 932 ostale države .... 624 1.167 sknpaj . . . 28397 31.568 Ravno tako so se ostale žitarice izvažale v iste države. Gori omenjene države so glavni odjemalci tudi ostalega našega izvoza. Ce bi imeli zadostno železniško omrežje, dovolj luk in brodovja, se bi gotovo celokupni naš izvoz malo drugače razvijal. Naše glavne žitne odjemalke bodo pa gotovo tudi v bodoče pri zbolj-šanih prometnih sredstvih ostale le gori omenjene države, ki so nam blizu in ki bodo kot industrijske države morale vedno uvažati poljske pridelke. kie študira največ matematikov in priro-doslovcev, kje pravnikov, tehnikov, medi-cincev. zgodovinarjev, filologov, filozofov, ekonomov itd. Cas je, da se razdelimo po teh vidikih, ne pa po »slovenski«, »hrvatski« in »srbski« univerzi. Mladina mora odstraniti kar je stara generacija ohranila slabega! Doli na Varč_r ponesemo glas o lepi Vidi in kralju Matjažu, o mladi Bredi, Rošlinu Vrjanku, o trentarskem študentu in Zlatorogu, o »šolcih v Pragi ino Celji« in o mladi nezvesti bobnarci — nazaj pa ponesemo glas o kraljeviču Marku, o Sto-janu in Miti Komiti, o vseh naših bratih, mladih, krepkih, glasnih in jasnih, kakor smo mi, mi strelci, ki nas ljubezen, mladost in vera pode, da korakamo po belih cestah ln brenkamo svoj razposajeni «iu-pajdijado*. Anekdota Sodel sem ▼ kupeju in sem mislil marsikaj in čisto nič: cigaret nisem imel. Ta vražja smola! Vlak je siccr *e stal in cigarete bi človek lahko dobi', če ne bi nosa v žepu kače. Druga fmola! Meni nasproti je sedela gospodična, ki je narava ni obdarite z lepoto. pač aa ie bila do txo zalo£«a» in preskrbljena s cigaretami. Spak je kadil na vse pretege in je puhal naravnost meni pod nos! Oj, ti vražja Eva, v kolikih različicah te goni greh po svetu! Ali ne bi mogla iti kam drugam, kjer te morda željno iščejo sol-zooki študentje? Ali ne bi znala biti med starce, ki bi videli lepoto v tebi, ker ei mlada, in bi bili nedolžno veseli tvoje sveže bližine? Gledal sem kakor Judež pod vrbo in sem bahavo preziral vse prijazne kretnje, ki je z njimi umetniačila txv lačna dulcineia. Ali cigaretni dim je bil tako neznosno vabljiv, da si nisem mogel kaj, da ne bi — »Potujte daleč, gospodična?* »V Zagreb.« se je nasmehnila in je bila vidno olajšana. »Sem mislila. da je gospod Italijan.« »Poklon ali klofuta?* «Ne vem.» Nato sem imenoval svoje ime. »Ah,» se je sladko razlilo po vsem njenem obrazu, »če sem prav slišala — ali ni gospod pisatelj?« »Tudi, če nanese potreba.-»Kadite?* »Včasih-« »Izvolite, prosim, meni na ljubo.* »Z veseljem.* Bog nebeški! Odkar klatim po svetu, mi je bila literatura še vedno v spod tik o, zdaj pa naenkrat —! Bog te blagoslovi, Eva, tebe in tvoje izvrstna cigarete! Zdaj se mi je jezik razvozljal in govoril sem kakor najbolj goreči rodoljub, ko mu v gostilni odbije tira pol noči, kadil pa sem kakor troje dimni kov največje dimenzije. Gospodična se je vidno naslajala ob mojem tobačnem apetitu; kajti ponudila mi je kar celo škatljo cigaret. »In kako naj se oddolžim, čarobna?* Zardela je skrivnostno in se je nagnila k meni. «Če bi vas smela prositi —* »Vse je dovoljeno in vsaka želja iz vaših ust mi bo ukaz is nebes.* »Krasno.* »Prosim, gospodična!* »Ce res smem: prosim, zapišite vaše pesniško ime ▼ tale knjižico.* Drhte mi je ponudila ličen album in jaz sem zapisal * zanosom, kakor še nikoli dotlej: Janez škoda- lasti r Zagrpbn bo prodala 22. aprila ob 11. dop. v svoji pisarni (Zagreb, Savsl-s cesta 4) večjo množino pločevine od kon-zervnib Skatljie in krp iz vreč. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniSU* zbornice v Ljubljani na vpogled. = Prodaja starega kovanega železa. Dne 24. aprila t. L se bodo prodale m javni ustmeni licitaciji, in sicer v Ljub ljani pri artilerijskem odelenju Dravska divizijske oblasti, v Celju pri Komandi Celjskog vojnog okruga, v Mariboru pri Komandi mesta in v Ptujn pri Komandi 4. pijonirskog bataljona večje količine starega kovanega železa. Predmetni ogla -je v pisarni trgovske in obrtniške zbor niče v Ljubljani, pogoji pa pri označenih komandah, pri katerih se vrši licita-i . na vpogled. Dobava cigaretnega papirja, kartona in papirja. Uprava državnih moiiop! -lov v Beogradu razpisuje na dan 21. aprila ob 11. uri dopoldne v pisarni Upravnika državnih monopolov v Be< gradu ofertalno licitacijo glede dobave cigaretnega papirja, kartona za škatle in raznega papirja. Predmetni oglas je r pisarni trgovske in obrtniške zbornico r Ljubljani na vpogled. Zagrebačkl zbor je začel izdajali «Službeni Vijesnik Zagrebačkog sajm* uzoraka«. Nekaj izt.;?ov prve številke interesentom na razpolago v pisarni trgovske ir obrtniške zbornice ▼ Ljubljani. = Vprašanje anuitet južne železnice. Kakor smo že poročah, se je podal ravnatelj južne železnice dr. Gotz v Rim, da bi merodajna mesta pridobil za čimprej šnja pogajanja o vprašanju anuitet. Ka kor poročajo z Dunaja, so mu v Rimu izjavili, da se bo konferenca sklicala, čini bodo prilike omogočile sklicanje. Južna železnica ima velik interes na tem, da se pogajanja pričnejo čim prej. Regime pro-vieoire poteče koncem 1922 in ee more te pod čisto določenimi pogoji podaljšati še za tri mesece. K temu piše dunajska 'a svidenje, gospoda!* Izginil je v temo. Kmalu nato je zdrčal avto po cesti, njegovi luči, ena bela, druga zelena, sta bili kakor dvoje oči STOzne živali. Sedela sem na kantonu, smrti podobna. »Bolje bi bilo, da sva Dragico nagovorila. ko je stopila iz parka,* je šepetal Lip. - Potem bi nama ne bilo treba poslušati tega bedastega govo-ričeriia. Komaj sem se premagal, da se nisem vrgel na tega laži-vojvodo m ra vrgel v sotesko kakor zajca.* »Zviti lopov! Kako nam je z besedami sapo zaprl! Pa kaj to! Videla >.va. da že je hotela Dragica vrniti iz lastnega nagiba; zame je to isto. kot da sobe sploh ni zapustila.* «0, jaz pa sploh mislil nisem na to, da poide s tem veternikom. Ko si ti nrisel "pome, naj grem e teboj, sem mi-lil. da hoče samo šale zbijati.* Približala sem se jima. Franc je re-!:..-! tiho: »Prosim te, ne norčuj se iz :>>i; na sinemo je še bolj sramotiti!* Dobri Franc! Blagi Franc! Ple?ne-niti Franc! Deveto poglavje. Mi trije sino se molče vračali doli i o v. Nebo je bilo oblačno, mesec je le iuintam pokazal svoj srebrni kra-iee is:za oblakov, ki so hiteli nekam lialeč, zdelo se mi je, kakor da se jim i.rjdi povedati planetom neko važno liovico. recimo novico o neumni mla-iij deklici, ki si je dovolila nedostojno Salo in se zdaj vrača k svoji teti, vsa skesana in tiha kot miška. K sreči je bila taka tema, da drug drugega nismo videli in tako sem vsaj nekoliko megla zakrivati svojo zadrego. Najraje bi si z zaveso zakrila obraz. Noč me je zavijala v svoj črni plašč. Popolnoma potrta sem bila — tako kot sem preje pogumno vzkipe-vala. tako sem sedaj žalostno pojemala. Lip me ie opiral z roko, Franc pa je stopal kraj mene tiho, s povešeno glavo. Naenkrat nisem mogla naprej, kolena so ss mi tresla, noge so mi odpovedale, pred seboj sem videla same rdeče in rumene lučke. Potem se mi jo zdelo, da se mi mesec izza oblakov prav vražje kremži in posmehuje in da mi hoče gledati prav v obraz, prav v dno duše. Silno sem se prestrašila. Ah, kako težko glavo sem imela! Omahnila sem vznak, toda- močne roke so me prestregle. Cula sem, kako je Franc šepetal: »Nosiva jo!* Podala sta si križema roke in me vzdignila — kakor nekoč Klavdijo. Ta bi se jezila, če bi sedaj videla, kako mene nosita! Toda preslabotna sem bila. da bi igrala koketo — tako kot ona. Tako neprijetno mi je bilo, čeprav sta. me zibala, na svojih rokah. Kar se je zgodilo, je bilo zame tako poniževalno, najraje bi bila že doma. Jaz. predrznica. ki sem sanjala, da bom drčala v blazni naglici v avtu v družbi ognjevitega Španca, moram sedaj pustiti, da me ta dva nosita počasi ua rokah in vendar se mi je zedlo, da še prehitro. Njuna počasnost je bila dobrodošla i rjo jem u sedanjemu razpoloženju. Bala san se, kako bom doma sprejeta, če bo moj beg odkrit. Pri vratih, ki vodijo v park, sta ob--"iiia in me postavila na noge. <-0, ne upam si sama, domov,* sem strahotna jecljala. Potem sem jima v iprefeganilf stavkih pripovedovala, ta-- ko sem ubežala. Franc me je hrabril, jezik mu je tekel kot namazan; popolnoma se je premenfl, bil je miren, siguren, kot da se je odločil za nekaj, kar mu daje poguma. Rekel mi je, da v takem stanju, kot sem bila, ne smem zopet plezati po -lieinah da pridem v evojo sobo, da hišna vrata niso zaklenjena, ker se iilapei še niso vrnili s polja, da me bosta on in Lip spremljala in za grmom skrita toliko časa čakala, dokler jima z okna ne pokažem luči, znak, da sem srečno prispela v evojo sobo. ^ Njegova ravnodušnost me je pomirila in bila sem polna prikritega veselja — stopila sem na stopnjice. — Kar se od pro vrata in pred menoj je stala teta s svetilko v roki. Moj beg je bil odkrit — vse je bilo izgubljeno! — Teta se mi je zdela v tem trenutku naravnost strašna — boginja mašceral-ka. Govorila je počasi: »Odkod pa vi^ gospodična? — Kdo vam je dovolil zamisliti sobo?» Ko sem se branila Calbovemu ob-iemu. se mi je na strani strgala bluza, na komaj za spoznanje. To sem sele sedaj opazila — naravnost uničena sem stala pred svojo strogo sodnico, kot zasačena zlo&nka. Teta je zavpila, kar je mogla: »Pojdi, odkoder si prišla! Taka ei kot tatica, ki je ušla biričem.* »Odpusti mi, teta!* sem prosila skesano. »Govori! — Odkod prihajaš?* Lagati nisem hotela; s tem bi se Se bolj ponižala — nič sramotnejšega ne poznam, kot je laž. »Nisem te ubogala, teta,* sem ra-kla in skesano povesila glavo. »Kako to? Ven z besedo!* »Teta, bridko obžalujem, uiti sem hotela z vojvodo Calba* Teta je vzkipela. Svetilka v njeni roki se je tresla, lasje so se ji naježili in rekla je mirno, toda strašno: »Torej ti, zenica mojega očesa, ki sem te negovala od mladosti — ti si se obnašala kot vlačuga! — Pod mojo streho ni več prostora zate — v samostan poj-deš, da se pokoriš za svoj greh!» To sumničenje me je ujezilo. »Teta!* sem vzklinila, »na prvi pogled govori vse zoper meno, toda le sem vredna tvoje ljubezni; nobenega greha nisem storila, samo veliko ne- umnost, aa katero se že seda} grenko pokorim — usmili se me!* Njena jexa pa se Se ni polegla. «Ha, ti hočeš uveljaviti one nove ideje, nora ubožica: nobenega spoštovanja, nobene pokorščine! — Očetov vpliv in ugled ste odpravili, nobenih družinskih vezi ni več — vsak delaj, kakor se mu poljubi! H si se uprla ženi, ki ti nadame«tuje stariše: tvoja teta — pah! stara škatlja, ki nic ne pomeni! Pozabila si na vso mojo ljubezen in dobroto, z nehvaležnostjo si jo poplačala! — Hodi svojo pot, pokvarjena deklica, izpred oči!* Pokleknila sem na kam eni to stopnji-co in prosila z razprostrtimi rokami: »Teta, teta! Usmili se me! — Ah, ko bi Ti vedela, kako obžalujem!* »Prepozno! Gorje! — Zgodba pojde med svet. Tvoj izvoljenec ni mož, da bi molčal; ob svoje dobro ime prideš. — Ha. moža se ti je zahotelo! Zdaj boš dolgo čakala! Noben poštenjak te sedaj ne more več vzeti za ženo!» Nepremično je stala, ona, ki'je drugače pri najmanjšem razburjenju mahala z rokami na vso moč. Videla sem, da je nisem omečila in da bo svet odobraval njeno strogost. Čutila sem, da sem izgubljena. Kam naj bežim? Kateri samostan me bo hotel vzprejeti? V obupu sem vila roke. Pa sta se pojavila moja prijatelja kar naenkrat iz svojega skrivališča. Na Francu se je videlo, da se je za nekaj trdno odločil, na Lipu pa, da sam ne ve, kaj storiti, da se pomiri teto. Ne da bi pogledala Lipa, je nagovorila Franca: »ZavTgla sem svojo te-čakinjo. V samostan naj gre, da se tam pokori* Franc ni takoj odgovoril. Videla se mu je, da hoče nekaj reči, pa ni spravil besed z jezika. Pokleknil je kraj mene na kolena, teti pred noge, Lip pa ravno tako na moji drugi strani. Končno je Franc obvladal svoja čustva in izgovoril jasno in odločno: »čast mi je prositi za roko vaše nečakinje. Prepričan sem, da je vredna moje ljubezni.* Teta je stala kakor okamenela. Nato pa so se je lotile stare slabosti. Nervozno je postavila svetiljko na tla, ogrinjala in ei zopet odgrinjala svojo haljo in me končno tako jezno pogledala, da sem se bala še kaj hujšega, (Dalje prihodnjič.) VILA 3 ka od Ljubljane, nova z obširnim vrtom, gospodarskim poslopjem, cve prosti stanovanji, event. novo pohištvo, se radi smrti lastnice za 200.000 Din takoj proda. Naslov jjore Ar, on čili zavod Srago Beseljak i drug, LJubljana, Sodna i lica 5. 831 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Boaendorfer, Czapka, Ehrbar, Holil. Sobwelghofer, Original Stlngl Itd. W Tuli na obroke. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, SESfSSfc Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hiSo, pohištvo in lakiranje raznih .koles« t peči, naj se obrne na tvrdko rj mm mm I ■ stavbni In pohištveni pleskar in Hiar 9 II35IH IVIHIIIHI Ljubljana, Kolodvorska ulica 6. Korektorja, več strojnikov in stavcev (na roko In na stroj) Koneesionirano stavbeno podj'etje Ing. VI v mestni stavbenik Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela In s« priporoča p. n. občinstvu. sss sprejme d. d. v Li mi ,1, am eo t»Md> Ota. 8*-. iHkk udil|n|Hi S bm« I Ota. - Trgovati «eplMW«M. ntAala* ti SO Mi«B 5 Oln. nitlt ud*I)n|» S &«••«» 9 Ol«. - •• W«|. *••• *» »<150-0». —• Iidem knjigovodjo ?a popoldansko delo. I.e izvež-bani ponudbe na poStni predal 18. 809 Prodajalka, 810 iznrena t trgovini z me*»nhn blagom, starejša moč, se takoj sprejme pri M. Groboteku v Bohinjski Bistrici. — Ist 'tam te prodaja ■ obro kislo zelje po nizki ceni U6enka 829 višjega razreda gimnazije, išče inštruktorja, zlasti dobrega matematika. Ponudbe na upravo pod »Takoj*. Brivski pomočnik dober delavec ki je vešč ali pa ima vsaj veselje do lasničjr-stva se sprejme. Iran Marout Žalec. 826 Zo Proda 827 se šest starinskih krasnih ur (Stockahren), 200 let starih. Cena vseh skupaj 300.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra«. Proda m nova hiša z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom ia 3200s.žnjev zeml e, s električno razsvetljavo, odlaljeno 15 m o J po-e sje Žalec, vse na lepi legi ob Savinji, pripravno za rokodelca ali penzijonista. 825 Premog ln oement na dro: no prodaja najcenejše H. Petrič Ljubljana, skLdišče Balkan. 824 Trgovski lokal 797 ali večja prazna soba v sredini mesta event. v prvem nadstropja ali na dvorišču se išče proti visoki najemnini. Ponudbe pod »Lokal* na Anonč i savo 1 Drago Bese-ljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Vodna mod 799 ozir. mlin c nekaj parcelami se kupi. — Ponudbe pod »Bila* na Anončni za v. Drago Beseljak iu drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Gonilni jermeni iz I a usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini, v zalogi pri IVAN KRAVOS, Maribor. 7ss Stanovanje v OEartborn, obsto eče iz treii sob in pri-tiklin, v novi hiši, visoko pritličje, se zamenja za enak-) stanovanje v Ljubljani. Po-nndbe pod »stanovanje Maribor* na '. pravo lista. 46/a Zamenjam vilo 833 v lepem kopališču na spodnjem Štajerskem, krasna soln-čnata lega, krasen razgled, zraven gospodarsko poslopje. Okoli rile ca. 2 orala zele-njadnega in sadnega vrta, travnik, narekov gozdiček i. t. d., za hišo ali vilo z zemljiščem ali vsaj večjim vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. Vila se eventualno tudi proda. Ponudbe pod »Lepa priložnost* do dne 10. aprila 1922. na upravo »Jutra*. Vlnakog pntnlkaS29 samostalnog uvedenog traži veletrgovina vina i žganja Bolbecher i drug Novo mesto. Kdo me sprejme kot subibonentinjo z pražks »Niiodn« listj*? Naslov v upravi »Jutra*. 823 lil Slad trgoveo 45/a želi znanja v svrho ženitve s mlado gospodično, ki je dobrega srca in ima veselje do trgovine. Reflektira se le na resne ponudbe s sliko. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod »Lepo življenje 1923.* na upravo »Jutra*._ Trgoveo S30 mlad, soliden, dobro situiraa z dežele, ki večkrat potuje v Ljubljano, želi znanji z vdovo s lepimi otroki v svrho solidne postrežbe ia družinske zabave. Ponudbe pod »Pridni otroci* poštno ležeče Ljubljana. Ženltna ponudba. 46 /a Mlad trgo cc z lastno trgovino se želi v svrho skorajšnje ženitve seznaniti z gospico do 28 let, neomadeževane preteklosti, posestnico trgovine na prometnem kraju Slovenije ali hiše pripravne za trgovino. \ dove brez otrok niso izključene. Ponudbe s sliko na upravo pod »sreča št. 200» Tajnost zajamčena. Prijeten dom 762 v Ljubljani išče drž. uradnik, 40 let, soliden samec, visok, čiste preteklosti s premoženjem ua deželi. Ponudbe upravi lista pod »Prijateljstvo, ne ljubezen*. Skladišča : Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.i Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska a 33. ["d. p.] ,0rient" d. d. Sodna ulica štev. 3, telefon 463. _ Trgovin*: L Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. _ Derenda Fran, konfekcija, manufak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. _ J. Kostevc, mannfakturna trgovina, Sv. Petra cesta. _ A. žibert, Prešernova ulica, priporoča svojo veliko zalogo čevlje?. I. Fon, specerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6. Matej Orehek, modna trgovina in za-loga čevljev. Kolodvorska nL 26. Mehanična delavnica« [d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407. PuikarJI: Kaiser F K„ Selenbnrgova nI. 6. Pisalni stroji i Id. p.' Bar Franc, Cank. nabr. S. Tel 407. Modistka Iva Šifer, Kongresni trg 6. Kleparstvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Razmnoževalni aparati! |