: DELAVSKO KMEČKA NOTMOST Na 3. strani: Osnutek sšaiute Zveze enetnih siniiika iev STO GLASILO ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV STO ta IV, it. 19. — Uredništvo ni. Monlbrt 3 • Trst Trst, 30. oktobra 1948. Sped. In abbon. postale II gruppo - Konai 10 MC, 7 JL, 2.50 din I ponovnem izidu .delavsko kmečka enotnosti) je pet med slovenskimi delavci in 1 Feti, zopet dvioa svoj glas v o-' njihovih pravic proti ro- ■ 'som delodajalcev, ki mečejo cestni tlak, ravno ob bližajoči Zimi, toliko delovnih moči in . jjšajo pahniti v bedo in obup ’ ‘ko družin, kakor da ne zado-'je že preogromno število brezdelnih. flaš list je znova na bojni črti, razkrinicuje imperialistične na-‘, da razgali njihovo bistro in ede delovne množice v boj za Ijšanje delovnih in življen pogojev. "aš list ponovno izide ravno ■nutku, ko se zaostruje in stop-je pritisk tukajšnjih imperia-nih agentov, ko se kaže v pravi luči Marshallov načrt »obnovo mestaii, ko hočejo de '■jalci prisiliti k umiku delav-, in naše kmete. 18i!a je neka doba, ko je «De- ■ taco kmečka enotnost)) bila gla-[S neke nacionalistične in proti-; tavs/ce skupine, ki je pretrgale vezi z delavstvom, s kmeti 'sploh, ž delovnim človekom, ' ‘aj naš list je zopet glasilo, za-. taonoša našega slovenskega de i tatega človeka na STO, je zopet ' rben kažipot vsem, ki si ku-v vsakodnevni borbi boljšo • Ročnost, blagostanje svojih dru-, ’in našega mesta, nacionalistična, razbijaška sku-je sedaj osamljena, naše de-tatvo ji je onemogočilo delova-v svojih vrstah. Njena dema-Jjia ne učinkuje razdiralno ta našim delavstvom in še po-^o ne med slovenskimi delav-kmeti. Naš slovenski delov-slovele dobro ve, da je naciona-tan v sindikalnih vrstah najhuj-tovraznik delavskih interesov, ^'oe delavskega razreda, kme-’ in delovne inteligence proti htalizmu, proti pijavkam in se-Jeni delavstva, proti delodajal-’• Naš slovenski delovni človek, -■e občutil bolj kot vsak drugi tvoji koži razdiralno delova-.hacionalizma, šovinizma v pro-■a letih fašizma, je danes o-•no proti vsakovrstnemu Soviču, naj prihaja ta iz italijan-slovenske, hrvatske ali kakr-*oli druge strani. [»to je zapodil in ožigosal kot 4iafce delovnega Ijudstvcj vse '• ki so se s svojim delovanjem taeravali poslužiti naše sin-talne organizacije za politične “ene svoje dotalno razkrinka-protiljudske skupine. — l ljudje, ki so tako podlo iz-, delovno ljudstvo, razredno xkalno organizacijo, ti ljudje, *° hoteli manevrirati z delov-človekom kot z lutko, so do-Jvoj odgovor 1 strani vseh delavcev in kmetov. OB 31. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Njiho- Tazbijaško delovanje, njihovi 'Onalizem, njihova besno, gon-kfoti naši sindikalni organiza-, je v prid imperializma, ki 710 z nacionalizmom, a razni-fTvgimi laži - sindikalnimi or-£0.cijami skuša vnesti razdor uavske vrste, da lahko pozne-. jiskovito udari po pravicah fPnih ljudi in izbriše z enim 'Jh zamahom vse kar so si pri-i‘i v dolgoletni razredni borbi. Bukovci, Franoviči itd. norejo in ne smejo več pred-.vati ničesar v vrstah naših “Cev in kmetov, ker jih že vsi '■‘jo kot ljudje, ki so popolno-^subili sfjfc s problemi našega tastva, so postali puhli fraze-taemagošfci avanturisti, klevet-vrha sindikalne oi'gamzacU Organizacije same, so postali .'revolucionarji, ki bi hoteli °Ui vso našo organizacijo, ^ionalisti njihovega tipa ne več aovnriti o enntnntit-i ZSSR mogoona trdnjava miru prali napadani postosaip upperianzma Pred 31 leti je ruski delavski razred s pomočjo tlačenega muzika zrušil okove carskega absolutizma in kapitalističnega režima v svoji deželi, vzpostavil prvo delavsko-kmečko državo na svetu, začel graditi s hitrim in občudovanja vrednim tempom novo državo kjer ne obstojajo tlačeni in tlači-kamapnja kapitalističnih držav, kjer ne obstojajo tlačeni in tlačitelji, izkoriščani in izkoriščevalci. Pot, ki so jo prehodili od tistega dne sovjetski delavci, kmetje in ljudski izobraženci, je zmagoslavna. Premagali so vse ovire. Razbili so v triletni državljanski vojni za-sužnjevalne načrte kapitalističnih držav, ki niso hotele izgubiti brez odpora tako veliko, prostrano in bogato tržišče, zmagali so nad notranjimi sovražniki in istočasno gradili socializem, srečno domovino srečnih ljudi. Izoblikovali so iz zaostale, pol-fevdalne države najnaprednejšo, najmogočnejšo in najmiroljubnejšo državo na svetu. Danes je njihova socialistična domovina trden in mogočen branik miru, ki ga ne more nihče omajati, ker jo brani 200 milijonov njenih prebivalcev in neskončna vojska delavcev vsega sveta. Od prvega dneva njenega nastanka so vsi delavci sveta, vsi tlačeni in izkoriščani, vsi napredni in pra-vicoljubno ljudje zrli v njo z neomajno vero in zaupanjem, po drugi strani pa so skušali vsi izkoriščevalci, nazadnjaki in protiijud ski elementi zatreti v kali ta mogočen steber napredka. Proti Sovjetski Zvezi se je takoj začela besedna in oborožena kampanja kapitalističnih držav. 2e neštetokrat v teh 31 letih so ji prerokovali skorajšnji konec, da bi ubili v delavskemu razredu svojih držav iskro zaupanja v novo, boljše življenje. Ali po vsaki taki kampanji je Sovjetska Zveza vstala mogočnejša kot kdaj koli, njeni narodi so dokazali, da nobeno orožje ne more ničesar proti ljudstvu, ki brani to kar je njegovo, to kar si je zgradilo v težkih in hudih letih vojn, lakote in pomanjkanja. Imperializem je v teku teh 31 let razprl vso svojo mrežo nakan, zarot, spletk, napadalcev in lažne propagande, da bi onemogočil hitro rast te nove države, ali vse mu je izpodletelo ob odločnosti sovjet- skih delavcev in kmetov. Denikin, Wrangel, Judenič so sramotno končali svoje »pohode« na ameriških ladjah, Hitler in njegova armada, zadnji up imperializma, sta končala svojo karjero pod ruševinami Stalingrada in Berlina. V teh 31 letih je imperializem okusil pest sovjetskega delavca in kmeta, ki branita domovino, ki je izšla iz slavne Oktobrske revolucije. Danes po 31 letih od zmage Oktobrske revolucije in tri leta in pol po popolnem porazu Hitlerja, imperializem skuša izzvati na vsak način novo vojno avanturo, ki naj bi mu omogočila razbitje Sovjetske Zveze in ponudila nova tržišča, ker mu ne zadostujejo več tista, ki jih že ima. Toda Sovjetska Zveza, sovjetski delavci, kmetje in ljudski izobraženci nočejo vojne, ker jim je prizadela že preveč gorja. Sovjetska cioznih in oholih ljudi, ki ao izdali svetle ideale mednarodne demokratične fronte, protiimperialistič-ne borbe. Toda take ljudi dobro pozna težka zgodovina sovjetskih narodov in jih je že enkrat označila kot najpodlejše izdajalce delavskega razreda in naprednega gibanja. Take ljudi je zgodovina Sovjetske Zveze, prve dežele socializma, ožigosala s sramoto in prezi-rom.Tudi ta ponoven poizkus imperialistov, da bi odvrnili od Sovjetske Zveze in od njenih narodov del svetovnega javnega mnenja je izpodletel, kot so izpodleteli vsi taki in hujši poskusi. Vsa demokratična fronta, proti-imperialistično gibanje in svobodoljubni ljudje vedo, da je edino Sovjetska Zveza tista, ki bo dosledno branila mir y svetu, ker je dokazala v svoji zgodovini,da je kos tej Izključitev izdajalcev (Nadaljevanje na 2 str.) Sovjetski narodi v obramli svoje domovine in v Izgradnji komunizma Pred tednom dni se je Osred-dnji odbor Enotnih sindikatov STO sestal na svojem izrednem zasedanju. — Na koncu svojega zasedanja, na katerem se je predvsem obravnavalo vprašanje osnutka statuta, je Osrednji odbor izdal izjavo, ki rešuje več perečih problemov v naši sindikalni organizaciji. Predvsem je Osrednji odbor iz-javil, da ni pooblastil nobeno delegacijo, da se udeleži ustanovnega kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije. Zato vsi tisti ljudje, ki se sklicujejo na ime naše sindikalne organizacije nimajo nič skupnega z njo, s tržaškim delavstvom in predstavljajo izključno same sebe in nacionalistično skupino Babiča, Uršiča, Vojmirja in drugih izdajalcev sindikalne enotnosti. Osrednji odbor pa je enoglasno sklenil izključitev njegovih razbi-jaških članov: Ivana Bukovec-Voj-mir, Sergeja Franovič, Marije Peric, Giordana Luxa, Alme Res itz, Stanislava Diminič, Ivana Turkovič. Izključeni člani so se izkazali v poslednjem času kot pravcati razbijači sindikalne enotnosti, klevetniki sindikalne organizacije. Poleg tega so skušali stvoriti v okviru Enotnih sindikatov nekakšne o-pozicijsko - nacionalistične skupine, ter so v tisku in letakih razmnoževali razbijaške parole. S tem. početjem so skušali vnesti razdor v delavske vrste. — Tako so dobili zasluženo plačilo izdajalci našega sindikalnega gibanja, ker so se postavili na isto raven kot voditelji Slovenske demokratske zveze, ko nameravajo izoblikovati neko novo vrsto »odborov za revolucionarni odporn, ki naj bi pod tem imenom skrivali njihove nacionalistične namene. Naj pomnijo v svoji noroglavosti, da so slovenski delavci budni in bodo branili z vsemi svojimi silami bratstvo z italijanskimi delavci. Zveza noče vojne in ve, da tudi vsi drugi narodi nočejo vojne razen peščice finančnih monopolistov, ki bi radi pomnožili svoj zlati zaklad na račun milijonov mrtvih vojakov in civilistov. Zato je Sovjetska Zveza vodja vseh miroljubnih in svobodoljubnih ljudi tega sveta, zato Sovjetska Zveza dnevno razkrinkuje s svojo dosledno politiko vse napadalne poizkuse ameriških imperialistov, zato vsi delavci sveta, vsi kmetje, vsi narodi zemeljske oble zaupajo vanjo in v njene napore. V svoji besni protisovjetski gonji se imperialisti poslužujejo vsakega sredstva: vojnih provokacij, klevet, laži in bobnajoče propagande. Poslužujejo se tudi ambi- Tiskovna konFerenca Enotnih sindikatov Fašistom ugodnosti protifašistom cestni tlak Prve posledice Marshallovega načrta Povišanje cen in množični odpusti iveč govoriti o enotnosti iskega razreda, kmetov in azreda, j vseh delovnih ljudi, ker so P*ti, ki rušijo to enotnost in direktivah svojih razkrinkanih osamlje-gospodarjev, ^ razrušiti trdno in nedotak-\ bratsko vez med slovenski-7 italijanskimi delavci. So oni kljub vsem svojim dema-il.ai manevram, bi zelo radi » sindikalno organizacijo Slo- . b T!/i eni st-m-ni in o, rli 1. — ! . - im em strani, iv sindikal-.^Oanizacijo Italijanov na dru- Vj?bi, kar bi prišlo ravno prav sitemu imperializmu in nje- Nadalje vanje na 2 str.). V ponedeljek zvečer je bila tiskovna konferenca, ki jo je sklicala Sekcija političnih odpuščencev E-notnih sindikatov. Na njej je poročal dkt. Zbogar-Brocchi, ki se je predvsem dotaknil tiskovnega poročila neke »Komisije za revizijo službovanja pripadnikom javnih ustanov«. Poročilo te »komisije« se ni dotaknilo bistva vsega vprašanja, ker ni navajalo zakone VU in ni prinašalo popolne statistične podatke, ter nima pravice govoriti o nekem »zaključku dela komisije«. Istočasno je dokt. Zbogar-Broc-chi prečital pismo, ki ga je Sekcija naslovila gen Gaitherju in Pravne-rtju odsek« VU. Pismo zahteva, naj se popravi krivice, ki jih je zakrivil fašizem proti državnim ali pol-državnim uslužbencem, ki se niso strinjali z njegovo ideologijo, ter da se jim priznava preganjanja, ki so jih trpeli. Sekcija je poslala to pismo VU tudi zaradi tega, ker mnogi, ki so jim priznali zahteve ne morejo priti do svoje službe zaradi nerazumevanja in obstrukcijo-nizma nekaterih delodajalcev. Zato treba ustanoviti komisijo, ki naj preišče vse take slučaje. Tovariš Rizzotti, ki je govoril po dokt. Zbogar-Brocchi, je dejal, da ne more biti nikakršnih resnih ovir za ustanovitev take komisije, ker že obstoja neka slična komisi- (Nadalje vanje na 4 str.). Prve posledice vključitve Trsta v Marshallov načrt se že opažajo na industrijskem polju. Pred meseci so nam veliki »popularizatorji in propagandisti« Marshallovega načrta dobrohotno slikali »neprecenljive« dobrote, s katerimi ta načrt »obdaruje« dežele, ki so vključene. Danes, ko so dosegli to kar jim je bilo najdražje, molčijo, ker je v tem kratkem času delavstvo razumelo vso tragiko tega neprenehnega bobnanja in idiotstva. Prva posledica Marshallovega načrta v našem mestu je povišanje cen najosnovnejših živil. Vojaška uprava naše cone je izdala uredbo, s katero so ukinjene politične cene živil vsakdanje potrošnje in so vzpostavljene za taka živila navadne gospodarske cene, ki jih določajo fabrikanti in veletrgovci. Jasno je, da ta uredba gre v prid male peščice ljudi, ki si kujejo zaslužke na račun navadnega in rev. nega potrošnika, ki predstavlja veliko večino prebivalstva našega mesta. Proti tej uredbi so takoj protestirali Enotni sindikat;, ki so tuc slovili Vojaški upravi pismo, v ka-terem predpostavljajo obupen položaj malih potrošnikov, našega delavstva in našega kmeta. Opozo. rili so tudi Vojaško upravo na dejstvo, da se z ukinitvijo političnih cen zmanjša kupovalno možnost malih potrošnikov, ter da se s tem vzpostavi lakoti vse naše de- laystvo, kmete in tudi veliki del uriidništva, medtem ko izhaja po drugi strani nevarnost gospodarske krize za naše mesto. Vsled tega je Vojaška uprava izdala ukaz št. 347, ki določa odškod. nino zaradi podražitve kruha. Toda delodajalci so se oprijeli devetega člena tega ukaza in so si razlagali na svoj način bistvo tega člena. Zato je nastala nevarnost, da delodajalci sploh ukinejo odškodnino zaradi podraženja kruha in jo smatrajo kot sestavni del dolžnega prispevka (kontingence). Na skupni seji delodajalcev, predstavnikov obeh sindikalnih organizacij in predstavnikov Urada za delo, se je obravnavalo ravno to napačno tolmačenje devetega člena ukaza št. 347 iz strani delodajalcev. V bistvu so predstavniki Urada za delo zavzeli stališče delodajalcev in so tako ponovno dokazali svojo pristranost. Ker skupna seja ni dala zaželenih uspehov, so Enotni sindikati naslovili pismo Vojaški upravi, da popravi deveti člen ukaza št. 347 in da se tako predčasno ustavi manevriranje delodajalcev. Za sedaj je nevarnost ukinjenja odškodnine zaradi podraženja kru. ha v splošnem odvrnjena, toda posamezni delodajalci si lahko lastnoročno prisvojijo pravico do ukinjenja, kar morajo delavci odločno zavrniti. Enotni sindikati so še enkrat po-i (Nadaljevanje na 4 str.). Pismo Izvršilnega odbora [S -Vojni upravi logosiovanslie armade Objavljamo v celoti pismo, ki ga je Izvršilni odbor Zveze enotnih sindikatov naslovil Vojni upravi jugoslovanske okupacijske cone STO: Mere, ki jih je podvzela ali zagrozila civilna oblast B cone STO proti delavcem, ki imajo tam stalno bivališče in delajo v A coni, so postale tako resnega značaja, da je nastala potreba po posredovanju vladnih oblasti. Resnost teh mer izhaja med dni. gim iz dejstva, da so civilne oblasti B cone določile termin 5. novembra nekaterim delavcem in njihovim družinam za poravnanje izvanrednih ukazov, ki se tičejo mesečne prisilne zamenjave 10.000 lir. Delavci ne morejo sprejeti take ukaze, ne da bi trpeli hudo gospodarsko škodo. Zveza, ki piše, vabi zato Vojno upravo, ki zaupno upravlja cono, naj urno posreduje pri civilni oblasti, da se popolnoma prekine s pri. silnimi ukrepi, ki si jih je civilna oblast izmislila ali zagrozila z njimi, ter da se takoj vzpostavijo pripravna pogajanja z Zvezo, ki naj zagotovijo legitimne interese delavcev in naj bodo združljiva z gospodarskimi možnostmi cone. Gotovi, da bo Vojna uprava pravilno razumela, ne samo gospodarsko važnost tega problema, ter da bo v tem oziru urno poskrbela za kar smo zgoraj navedli, v pričakovanju s spoštovanjem pozdravljamo. Ob ponovnem izidu (Nadaljevanje s 1. str.) ti razredno borbo v današnjih pogojih. List izide v manjši obliki, njegov jezik ni profesorski, zunanjost ni novinarsko popolna, toda bolj kakor prej je v vsaki svoji vrstici bližji veliki družini našega delavstva, bolj kakor prej je srce naših df.aufeJ. in kmetov. Kljub napakam, kljub eventualni neprivlačnosti je naš list, list slovenskih delavcev in slovenskih kmetov, zastavonoša razredne borbe, kažipot na'e borbe proti za-sužnjevalnim načrtom imperializma. Naš list bo nadaljeval svojo borbo za pravice delavstva, proti vsakim poskusom razbijanja bratstva med slovanskimi in italijanskimi delatKi, bo veren izraz zahtev našega ljudstva. ZAHTEVE progrebnih šoferjev !0 86?t58£ *■ Delo sovjetskih kmetov je olajšano od nebroja novih strojev PROBLEMI OBČINSKEGA KMETIJSKEGA PODJETJA 3 6 polovinarjev v težkem položaju 2 družini stanujeta v hlevu, toda za tržaškega župana je to deveta briga govim podrepnikom v trenutku, ko se boje, po čistki nacionalističnih voditeljev v naši organizaciji, da bi omogočena platforma za združitev obeh sindikalnih organizacij, Danes, ker vidijo, da so popolnoma osamljeni in da jih nihče ne posluša več, skušajo z raznimi pretvezami, z raznimi demagoško-besednimi stvori svoj «a-tous», da bi jih delavstvo zopet sprejelo v svojo sindikalno organizaciioj Toda vsi ti njihovi poskusi so in bodo zaman, ker delavstvo potegujejo za nos laži - voditelji samo enkrat; drugič pa je njegova čuje-ča budnost, ki jih prisili k umiku, ker so •<>.> • s svojim pKc“dt-izločili iz velike delavske in kmečke družine. Zaradi teh laži - voditeljev, izdajalcev delavskega razreda, buržoaznih nacionalistov naš list ni izhajal toliko časa, ker ljudje, ki so ga imeli v rokah niso hoteli sestaviti časopis po navodilih organizacije, ker niso hoteli nadaljeva- Vsi naši kmetje vedo, da pri Trstu obstoja Občinska kmetijska ustanova no novo pripravljenih zemljiščih pri Domju. Toda malo jih je, ki poznajo kritičen položaj te ustanove, kjer živi in dela šest družin. V poslednjem času so po-lovinarji zelo nezadovoljeni zaradi nekaterih problemov, ki jim v marsičem grenijo že tako neudobno življenje. Vsak kmet ve da je delo polovina. rja zelo nehvaležno, ker ga gospodar pritiska na vse načine. Toda ko gospodar ni en sam človek, marveč občina, položaj polovinarja postane v nekem trenutku obupen, ker temu svojevrstnemu gospodarju je deveta briga, če njegovi delavci živijo ali hirajo, imajo kakšno udobnost ali sploh ne znajo kaj je udobnost. Preglejmo sedaj nekaj izmed najvažnejših poblemov te ustanove. Prvi problem se tiče prejemkov in izdatkov. Kakor določa najemniška pogodba polovinarji morajo voditi evidenco nad vsemi prejemki in nad vsemi izdatki. Toda vse to ne gre v glavo gospodom upravnikom, ker si vzamejo vse osebne račune polovina-rjev, ki morajo podpisati pobotnice, in ne izdajajo prepise računov. Poleg tega uprava dela zelo počasi vse zaključne račune, tako da n. pr. računi leta 1947 so jih V PRAŠ ANTIČ RKAOVNK KLAUINK Nadaljuje se borba za novo mladinsko delovno pogodbo Te dni se je začel pouk na strokovnih šolah za leto 1948-49. Tudi letos se morajo vajenci boriti za rešitev istih problemov lanskega in predlanskega leta in za priznavanje zahtev, ki jih tako trdovratno zamolčuje Industrijska zveza. Vajenci bodo posedali strokovne šole, toda naj si ne domišljajo industrije!, da borba vajencev se ne bo nadaljevala. Nadaljevali bodo borbo s pomočjo vseh mladih delavcev in delavk, dokler ne bo Industrijska zveza odobrila in uveljavila nov.o mladinsko delovno pogodbo, ki bo doprinesla velika izboljšanja splošnemu stanju vajencev, mladih delavcev in delavk na vseh poljih, ter bo tako razveljavila sedanje sindikalne zakone, ki so še fašističnega kova, ker jih predvideva delovna pogodba leta 3930. Eavno v sedanjih razmerah, ko so uvedli Marshallov načrt tudi v Trstu in ko se nadaljuje deklasifi-kacijsko delovanje mladinske delovne sile, je najbolj potrebno, da se nadaljuje borba za uveljavitev mladinske delovne pogodbe, ki jo je sestavila že leta 1946. mladinska komisija Enotnih sindikatov. Osnutek nove mladinske delovne pogodbe predvideva za strokovne vajeniške šole: ustanovitev strokovnih tečajev za vse kategorije in stroke; priznanje vajencem pravice do posečanja strokovnih šol v delovnih urah, ne da bi s tem odpadlo plačilo teh ur; ustanovitev de-lavniških strokovnih šol v delavnicah, ki imajo več kot 40 vajencev ter ustanovitev šolskega sveta, v katerem naj bi bili predstavniki delavcev in delodajalcev. Tržaški delodajalci in še posebej industrije!, tudi v tem dokazujejo, da verno sledijo predpisom naših »zaupnih upravnikov*. Jasno je, da tržaški industrijci ne marajo izboljšati delovanje strokovnih šol. Na-protno, skušajo na vse načine in z vsemi mogočimi pretvezami poslabšati splošno stanje vse naše delovne mladine, tako slabšajo tržaško gospodarstvo. O tem pričajo vsakodnevni odpusti, ki ne povišujejo samo število brezposelnih delavcev, ampak zaustavljajo razvoj mladinske delovne sile. Tako se onemogoča rast novih kvalificiranih kadrov tržaške industrije, ki je bila ena najbolj bogatih, kar se tiče specialistov in kvalificiranih delavcev. Zato, za svoje interese, za interese vsega tržaškega delavskega razreda in za nemoten razvoj tržaške industrije in tržaškega gospodarstva bodo vajenci, ramo ob ra mi z vsemi drugimi mladimi delavci, nadaljevali borbo za dosego svojih najosnovnejših pravic. -------- F. B. Obvestilo Obveščamo, da Tajništvo ES v ulici Montfort 3 sprejema nove vpise za tečaj slovenskega jezika, ki se je začel preteklo leto. Sprejema tudi vpise za nov tečaj slovenskega jezika. Za informacije in vpis obrnite se na Tajništvo Zveze od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. Tel.št. 36-75 in 29-008. dokončali šele zadnje dni avgusta tega leta. Vse to povzroča veliko negodovanje med polovinarji, ki jim je onemogočeno nadzorstvo nad računi in se marajo zadovoljiti s tistim, kat jim pokažejo ob zaključku. Drugo vprašanje, ki ni rešeno v prid polovinarjev, je vprašanje smeti in gnoja. Po pogodbi bi morala uprava ustanove nuditi polo-vinarjem zastonj vse smeti in gnoj, ki jih potrebujejo za zemljo in za hleve. Toda tudi tega se ne drže upravniki in vse kar jim dajejo, zaračunajo, čeprav razsodba 18.10.1947. ne predvideva tega. Z vodo in s plačevanjem vode je nastal še hujši problem. Razsodba,. ki smo je navedli zgoraj določa, da polovinarji morajo plačati 30% uporabljene vode. V tem zadnjem času so vodo rabili delavci, ki so izravnavali zemljo in jo kopali, poleg njih pa še Angleži. Vsled te naknadne uporabe vode, polovinarji morajo plačevati tudi to kar niso sami potrosili. Ustanova ne dovoljuje} nadzorstvo polovinarjem. kar jeizrečno povedano v pogodbi. Toda iz tega nenadzorstva izhaja dejstvo, da kupejejo semena za zemljišča ljudje, ki se ne razumejo preveč pri semenih ali zemljiščih. Kupujejo se semena, ki so pripravna za druge kraje in drugo zemljo, toda ne za tukajšnje razmere. Kdo trpi škodo zaradi nepripravnih semen je vedno polovinar. Ce bi se dopuščalo, da bi polovinarji zbirali pripravnejša semena, bi bilo to v korist ne samo polovinarjev, marveč tudi ustanove. Pogodba določa, da vsak polovinar si lahko vzame iz zemljišča zelenjavo, ki jo rabi za družino. Toda te pravice nima gospod ravnatelj dokt. Celante, ki, nasprotno, si lasti isto pravico in poleg tega ne stehta vse kar je vzel. Iz tega sledi, da škodo trpijo polovinarji, ki jim je zaračunana tudi zelenjava gospoda ravnatelja. To je nekaka nova vrsta »desetine*, ki jo je uvedel dokt. Celante. N.> zemljiščih ustanove živi 6 družin, približno 30 do 35 oseb. Od šestih družin, 4 imajo svoje stanovanje, medtem ko drugi dve stu prisiljeni stanovati v nekem skupnem prostoru, ki je enkrat služil za hlev. Deset oseb mora stanovati v zelo nehigieničnem prostoru, ki ne bi preveč ugoden za gospode, ki sedijo mnogo višje. Da sc rešijo vsi problemi polovinarjev je Zveza enotnih sindikatov poslala županu gosp. Mianiji neko pismo, v katerem je razložila položaj v Občinski kmetijski u-stanovi. Toda gospod Miani se ni že več časa oglasil, on »vesten skrbnik* tržaškega prebivalstva. Veliko časa bodo morali čakati polovinarji? Odgovor gospodu županu. Zdi se skoraj nemogoče, da 80 šoferji pogrebnih tvrdk v zelo resnem, položaju. Zgodilo se je z njimi, da se morajo lotiti vsakršnega dela in so postali, lahko rečemo, šoferji in grobarji. Zaradi tega so nameščenci nezadovoljni. Imajo nizke plače, ki ne odgovarjajo izvršenem delu> morajo delati intenzivno in poleg tega pa jim nalagajo vsakovrstne dolžnosti, ki nimajo prav nič sorodstva s službo za katero so pla' čani. Plačani so namreč za to, da vozijo mrtvaške avtomobile, med tem ko pogostoma morajo slačiti 'n oblačiti trupla, jih briti, jih Popraviti k boljši zunanjosti itd. ’ marsikaterem slučaju morajo spravljati na avto ponesrečence, samo-momike in vse tiste, ki umrejo zaradi nezgod ali kaj podobnega, zumljivo je, da so šoferji pogreb'ki nik tvrdk postali žrtve delodajalskih špekulacij. Razumemo, da hočejo delodajak1 prihraniti svoji blagajni marsikateri izdatek in zato nalagajo vsakovrstna dela svojim namešče,|-cem, toda tako početje ne more bi' ti po godu prizadetim, ki dobivaj® £1 svoje plačilo kot šoferji in ne ko* pomočniki grobarjev. Vsled tega položaja šoferji Pf grebnih tvrdk zahtevajo povišanj* ^ plače in nočejo biti več prikrajša" ni v plačilu ki jim pritiče. Prevc** niška kategorija Enotnih sindik8' tov je naslovila zato delodajalce1*1 pogrebnih šoferjev zahtevo za P0" višanje njihovih mezd. u Tako bo rešeno vprašanje, ki 1* velike važnosti za nameščence jih mesto zelo potrebuje, o kater|n pa se ng vodi prevelike evidenc*’ Nihče si ne beli glave za te 15°“^ _ pozabljeni so v kotičku, kjer vsak3«) družina bi jih vedno rada pust1*3 pri miru. ............ OBVESTILO ES ZA PRENOČIŠČA IN MENZE Izšla je pogodba za nameščence te stroke Enotni sindikati za prenočišča in menze so izdali pretekli teden novo normativno pogodbo v precej obsežni brošuri, ki je potrebna za nameščence te kategorije in še posebej pa za gospodarje, ki se morajo najbolj brigati za striktno izvedbo določb pogodbe. Vsi nameščenci te kategorije in gospodarji si morajo nabaviti brošuro. Nameščenci zaradi tega, da jih ne bo gospodar preveč mikastil in izsesaval, gospodarji pa, da bodo razumeli kako morajo ravnati s svojimi podložniki, ne da bi trčili ob nevarnost sodišča. V vsem povojnem obdobju se je opazilo, da se nameščenci in delav. ci ne brigajo preveč, da bi čitali in se spoznali s pogodbami, ki jih vežejo na podjetje, tvrdko, ustanovo itd. To je velika nemarnost iz strani iskoriščanih. Toda najbolj sa nemarni gospodarji, ki radi zamahnejo z roko, ko se jim govori o novi pogodbi. Godi se, da gospodarji prenočišč, kavarn, barov, slaščičarn, sladolednic in drugih takih prostorov, sploh ne vedo da je Izšla nova pogodba in nadaljujejo s svojim nesramnim izkoriščanjem kakor prej in bolj kot prej. Toda vse to jim lahko povzroči veliko škodo, čeprav se skoraj ved- REPRESAUJA V OBČ. KMET. PODJETJU Prekinili so delo zaradi protestnega pohoda delavcev vsak Marshallov načrt odkriva dan bolj svoje pravo lice. Sedaj so na vrsti delavci, ki so zaposleni pri izravnavanju polja na zemljiščih Občinskega kmetijskega podjetja. Zgodilo se je, da je šla delegacija teh delavcev na Urad za javna dela, kjer je postavila svoje zahteve v imenu skoraj 400 nameščencev. Delegaciji so se pridružili tudi vsi delavci, ki so prehodili peš vso pot od Domja do malega trga pred Uradom. To ni bilo po godu Vojaški upravi, ki si je zamislila, da je to nekakšna »revolucija* in da de-I lavci »nameravajo* uporabiti silo. 1 Zato je takoj izdala ukrep o pre- kinitvi dela na zemljiščih Občinskega kmetijskega podjetja. Taka samovoljnost ni utemeljena z nobenim zakonom in ne more nuditi »blagostanja* našemu mestu, kakor skušajo dokazati »nezainteresirani* propaganderji Marshallovega načrta. Taka samovoljnost bo kmalu privedla naše mesto in naš delavski razred na rob prepada. Edino s protidelavskim zakonom Taft-Hartley si lahko razlagamo vzrok nenadnega ukrepa Vojaške uprave. Tudi s tem ne, ker velja samo za ZDA. Včeraj je Urad za delo preklical ukaz o prekinitvi dela. no poslužujejo groženj o odpust,^ pri svojih nameščencih. Prej slej, odpuščen delavec se obrne .. sindikatov in sindikati prebrskaj vse kar je starega in novega. TaW§ pride čas, da mora gospodar čati svojemu bivšemu nameščen®: in re in mu ni hotel da,V vse kar mu gre Zato naj posebno gospodarji ^ fc pijo brošuro nove normativne P? godbe za nameščence obrtniš*®. lokalov, da se ne bodo »ncvefK11 a znašli pred sodiščem. . ‘'j Kategorija prenočišč in m*’’*''1 nam pošilja sledeče obvestilo: Obveščamo vse nameščence ikib lokalov in š« posebej Ki * )! !»■' t ee kavarn, barov, sladolednic, na pogodba za zgoraj navedeno gorijo uradno nastisnjena v br«**}) ter da je v prodaji v kategorijskid *** dikalnih sedežih. ZSSR trdnjava mir< (Nadaljevanje s 1. str.) nalogi in da je razbila vse na jiiK nazadnjaške peščice obupanih di, ki dobro vedo, da bije n ji*10 poslednja ura. Zaradi borbe, ki jo je PrcS^ zaradi izkušenj, ki jih ima, z* moči, ki si jo je skoval, je sovjetski človek na čelu vseg* o mokratičnega pokreta in drbi V niti biti ne more. Rod vodstvom Sovjetske bodo vse demokratične sile nevtralizirale vojne poskuse 'j( ž riških imnerialistnv_ bodo riških Imperialistov, bodo k umiku vsakega novega jslr' sta, ki bi hotel hoditi po stop1® Hitlerja in Mussolinija. DerP tične sne vedo, da vsaka nova na avantura ne more končati jj, gače, kot s popolnim poraz0®8 v stega, ki jo je izzval. Ob 31. obletnici Velike Revolucije, ob 31. obletnici 3 ,;je, ruskega delavca in mužika. mo tudi mi tržaški , žavo novega tipa, državo 0® d1'? in kmetov, državo sociali*®1 ’ r žavo brez izkoriščanja! Delavsko-kme8ka enotnost Isnutek statuta Zveze Enotnih sindikatov k/obodnega tržaškega ozemlja IZES STOJ I. Ustanovitev, cilji in sredstva •t 1. — V Trstu je ustanovije-Zveza enotnih sindikatov Svojega tržaškega ozemlja (ZES v) s smotrom, da vzporedi delo-5ie pripadajočin organizacij, da vodi in podpira v borbi za doto boljših življer.skih in delov-pogojev, ter drugih zahtev de-'skega razreda, v skladu s splo-[toi navodni Svetovne sindikalne 'eracije. 2. — ZES STO si zadaja nato, da ostane enotna organizacija (n delavcev STO ne glede na 'l’ narodnost, veroizpove, polico opredelitev in strokovno u-Istvovanje; » podpira in predstavlja delavce tojihovih posameznih ali kolek-"ih spornih vprašanjih, v skrb-lenih ustanovah; se bori proti •en- fzposelnosti; ščiti upokojene, bi- (2poselne in izseljene delavce; aj®p pospešuje razvoj socialne zakol »odaje v prid delavskemu raz-•U, posebno pa za zaščito mladi-in delovnih žena; J se oprijema pobud, ki so ko-'Je gmotnemu blagostanju, prodnim potrebam, strokovnemu josabljanju delavcev, zadrugar-toiu pokretu in zdravemu gosposkemu razvoju STO, ter jih Spira; M se stalno bori za mir, se trudi . »no za lojalen in prijateljiski Rpfazum med narodi italijanske tila jugoslovanske republike, za mir-sožitje in sodelovanje med Slo-''ci, Hrvati in Italijani na STO, obrambo in razvoj demokracije; se odločno zoperstavlja proti 'ki obliki fašizma in imperialna; ^ 1 sodeluje za dosego skupnih ci-K v okviru Svetovne sindikalne kracije, s sindikalnimi organiza-drugih dežel in posebno pa ■‘rganizacijami italijanske in ju-Uovanske republike. ?k 3. — ZES STO ni odvisna od 'sve in od političnih strank, to. bo zavzela svoje stališče v vsa-Jo političnem, gospodarskem in rstu -ialnem vprašanju, ki zanima alkalno ali gmotno vse delavce. <3° 'k 4. — ZES STO in pripadajoče ajo tokovne zveze bodo rabile za do-statutarnih ciljev sledeča pl»^tva: ncD o posredovanja v javnih in za-|a(i. 'lih ustanovah; gmotno pomoč in ., kalno, strokovno in pravno pod. fo kot oporo delovanju pripada. strokovnih zvez; ^ "j sklenitev sporazumov in de-in^kiih pogodb; » neposredno prevzemanje po-eb* Vodstva ali nadzorstva skrbstve-’ ustanov, ustanov za socialno rtolftooč in posredovalnic za službe, ft»i Oa neposredno udeležbo v takih ^jfeavilih; ,tiV'» pobudo za statistične, pravne, .^rfbodarske in strokovne študije, jufOe tičejo vprašanj dela; dviganje splošnega, politične-^ [ *n strokovnega znanja delavcev psako obiko pouka, vzgoje in 'bagande; tiskanje in širjenje časopisov, •ffl'), knjig in biltenov; 1 vsa druga sredstva, ki so jim ' Razpolago, vstevši stavke. [1. 5.—ZES STO pridobiva po-'bno gotovino, delno iz članarin, ibjlo jih člani vplačali strokovnim zvezam, iz prostovoljnih in drugih prispevkov, iz zapuščin, ter dohodkov, ki izhajajo iz pobud s tem ciljem. H. (I članih linutnih sindikat m/, Iti impadaja ZCS Sil! Cl. 6. — Morejo pripadati Enotnim sindikatom, ki so del ZES STO, vsi delavci razen tistih, ki nasprotujejo sindikalnim organizacijam ker so predstavniki delodajalcev ali ustanovo, ki upravljajo podjetja. Morejo pripadati Enotnim sindikatom tudi kmetje, ki nimajo nepretrgoma v svoji službi več kot enega delavca izven svoje družine. Cl. 7. — Vsi delavci, člani Enotnih sindikatov, ki pripadajo ZES STO morajo: a) imeti zvezno osebno izkaznico; b) plačevati določeno članarino; c) sprejeti pravila zveznega in zveznih statutov. Cl. 8. — Vsi člani imajo iste pravice in dolžnosti ter morejo biti zato izvoljeni v vsako sindikalno dolžnost, če so le dopolnili osemnajsto leto. 01. 9. - Člani, ki bi jih slučaj- no obtožili resnih prestopkov proti pravilom statuta, da žalijo ali so žalili organizacijo, da so krivi moralne ali gmotne škode organizacije, bodo podvrženi razsodbi Glavnega odbora svoje organizacije ali sindikalnega organa, ki mu pripadajo. Ti bodo določili tozadevne ukrepe, ko bodo slišali obtožbe in opravičila. Vsak disciplinski ukrep ga je treba javiti v najkrajšem roku Izvršilnemu odboru. Prizive proti vsakemu disciplinskemu ukrepu je dovoljeno dostavljati Osrednjemu odboru in zatem Kongresu, ki ukrepa v zadnji istanci. III. Organizacijski ustroj Cl. 10. — ZES STO deluje v okviru pripadajočih strokovnih zvez, sekcij in Zveznih uradov. Cl. 11. — Pripadajoče strokovne zveze so enotne delavske organizacije STO po kategorijah ali panogah dela, brez razlike položaja in nalog članov v delovnem procesu ali v podjetju. Vsako strokovno zvezo ustanovijo Enotni sindikati dotične kategorije, ki so v občinah STO, izvzemši Tržaško občino (gl. čl. 14). Enotni sindikati morejo ustanoviti v posebnih prilikah krajevne sindikalne podružnice, sindikalna središča v podjetjih in delavnicah. Cl. 12. — Sekcije ZES STO tvorijo različni Enotni sindikati v do. ločenem okrožju in morejo biti zato občinske, krajevne ali okrajne sekcije. V občinskem merilu se more ustanoviti krajevne sekcije in več občinskih sekcij se more združiti v okrajno sekcijo. Cl. 13. — Vsezvezni uradi razvijajo na določenem polju delo, ki zanima vec ali vse strokovne zveze. Uradi so ustanove posvetovalnega značaja, nudijo strokovno po. moč strokovnim zvezam in vzporejajo tozadevno delovanje. Cl. 14 — Strokovne zveze in ZES STO opravljajo istočasno delo Enotnih sindikatov in sekcije Tr sta, ki je glavno mesto občine in STO. Isto načelo velja, na splošno, zaradi podobnosti tudi pri okrajih in občinah. Cl. 15. — Strokovne zveze, Sekcije ter drugi osrednji in obrobni organi, ki so del ZES STO bodo razvijali delovanje po svojem statutu; oziroma pravilniku, ki ga je treba sestaviti v skladu s splošnimi in osnovnimi navodili ZES STO ter ga mora odobriti Izvršilni odbor. IV. Organi ZKS STO Cl. 16. — Organi ZES STO so: a) Kongres; b) Osrednji odbor; c) Izvršilni odbor; č) Revizijska komisija; d) Razsodišče. IV. a Kongres Cl. 17. — Kongres je vrhovni organ ZES STO. Sestavljajo ga delegati vseh pri- padajočih Enotnih sindikatov. Cl. 18. — Vsakih dvesto članov ali več kot sto članov, ki so vpisani v Enotnih sindikatih izvoli z meto, do pristne sorazmernosti enega delegata. Vsak delegat razpolaga z enim glasom. Cl. 19. — Kongres ima enkrat v letu svoje redno zasedanje, o sklicanju izrednega zasedanja odloča sklep Osrednjega odbora ali zahteva ene desetine članov. Na vsakem zasedanju Kongres izvoli svoje Predsedstvo. Sklepi Kongresa so veljavni, če nrisostvujeta dve tretjini delegatov. C!. 20. — Bistvene naloge Kongresa so: a) izreči mnenje o izvršenem delu in o poročilih Osrednjega odbora in ostalih Zveznih organov; b) določiti splošna navodila ZES STO: c) izvc-liti Osrednji odbor, Revizijsko komisijo in Razsodišče, ,ki navadno dobivajo mandat za leto dni; č) odločati v poslednji istanci o vseh sporih in o prizivih; d) odločali z večino vsaj treh četrtin prisotnih delegatov o slučajnih spremembah ali dodatkih v statutu, ali pa o razpustu ZES STO. IT. Ii Osrednji tidboL' Cl. 21. — Osrednji odbor je vodilni organ ZES STO med dvema zasedanjima Kongresa. Osrednji odbor Ima 41 članov, Osrednji odbor se sestane vsake tri mesece na svojem rednem zasedanja odloča sklep Izvršilnega sedanja odloča sklep Izvržilnega odbora ali pa zahteva vsaj ene tretjine njegovih članov. Osrednji odbor izvoli na vsaki svoji seji Predsednika. Cl. 22. — Osrednji odbor; a) izvoli iz svojega članstva Izvršilni odbor; b) imenuje predsednike ZES STO za Svetovna sindikalno federacijo ter delegate za inozemske sindikalne 'kongrese; c) skleni mednarodne pogodbe; Č) vodi in organizira vso statute,mo delovanje ZES STO v skladu s sklepi Kongresa; d) prevzame, v slučaju nujnosti, flalo kdo ve kako pride dež »učiti se hočemo izzivati dež-namen pa se moramo najprej iti ustvaj.ati oblake, i ye mnogo ljudi, kaj je dež jjjlVakaj pada? Mislim, da le malo-uji-’? to ve. ie proizvod izredno zamo-j/a^Ka fizikalno-kmeičncga procesa. jroiV6 b? lahko videli zrak in vse jftr^Ve zračnega morja, bi laže ra-iiVrii, kako nastajajo oblaki. ^jti voda ne potuje po svoji marveč jo nosijo zračni to- •jej banske množine zraka se ’j( pikajo nad zemljo in nosijo s tovor vodnih hlapov. ^V^atere 5te Se z morja. Nekatere prehajajo potujejo s kopnega, .f — inv,, ja. 1 riJVi^adnih dežel ij' ^adnih dežel v tople, druge iz 'b v hladne. Nekatere, nosijo ce' ?So vode, druge malo. di^ačni tokovi se srečujejo in za-r^io drug ob drugega. 11 če je en tok topel in lahek, drugi pa hladen in težak, tedaj se spravi topli tok za hrbet hladnemu, se vzpne nanj, kakor bi stekel po lestvi. Z zrakom vred spleza navzgor tudi voda, ki jo je prinesel s seboj. Tam zgoraj pa je hladno. Vodni hlapovi se ohladijo in zgostijo v kaplje. Tedaj ' vidimo, da se je nebo pokrilo z oblaki. Dogaja se tudi, da se hladni zrak zarije v viharju kakor klin pod to. plega in ga mahoma dvigne na svojih ramenih kvišku. Tedaj se voda še hitreje zgoščuje v kapljice. Nad zemljo se zberejo črni oblaki, ki oznanjajo bližajočo se nevihto. Tako nastajajo oblaki. Za nastanek oblaka je potrebna, da se ohladi topli zrak, ki nosi vodo. To vemo le iz otroških let. Toda zadeva je še bolj zapletena. Predvsem potrebujejo vodni hlapovi nekako podlago, ng katero se lahko use- dejo, da začno tvoriti kapljice. Po zraku letajo z elektriko nabiti delci plinov; praški koščki saj iz tovarniških dimnikov, drobceni sodni kristali, ki jih je dvignil veter. In prav na te majčkene delce se useda voda, kadar tvori kapljice za nastajajoči oblak. Ce teh del. cev ni ali pa jih je premalo, oblak ne more nastati. A potrebno je še marsikaj drugega za to, da nastane oblak in da pride do dežja. Majhne novorojene kapljice se morajo zadevati druga ob drugo. Pa če se tudi dve kapljici zadeneta, je mogoče, da se ne združita. Dogaja se, da kapljica odskoči druga od druge kakor bi-Ijardini krogli. Kaplje morajo biti nabite z ustrezno elektriko. Kaplje v zraku so nabite z elektriko. Ce je ena kaplja nabita s pozitivno elektriko, druga pa z negativno, tedaj se privlačita. Ce pa ste obe nabiti z enako elektriko, se od- vse funkcije, ki pripadajo navadmo Kongresu, kateremu bo moral poročati o svojem delovanju; e) odobri delež prispevkov in Članarine, ki pripadajo. Strokovnim zvezam; f) skrbi za ustanovitev odporne gotovine; g) predloži Kongresu splošna in posebna poročila. IT. c Izvršilni nillinr Cl. 23. — Izvršilni odbor je organ, ki izvršuje vodilno delovanje ZEg STO po sklepih Osrednjega odbora. Izvršilni odbor ima 11 članov. Izvršilni odbor se sestane: a) navadno dvakrat v mesecu; b) po sklepu Predsednika; c) po zahtevi vsaj treh članov. Cl. 24. rč Izvršilni odbor izvoli iz vrst svojihl članov Predsednika, Tajnika in dva Podtajnika, določuje ostalim članom izredne naloge za določene panoge dela, posebno pa za tisk, prosveto, za-drugarstvo, socialno politiko, u-pravo in drugo. Vsak član bo poročal Izvršilne-mi| odboru o izvršenem delu, o katerem bo neposredno odgovoren. Cl. 25. —- Izvršilni odbor: a) skrbi za dobro delovanje Zveznih sekcij; določa vezo med pripadajočimi Strokovnimi zvezami, ter med temi, Zvezo in .Zveznimi uradi; b) vzame v službo in odpušča sodelavce, jim določa delo in plačo; c) \ ureja in nadzira redno sestavljanje proračunov in zaključnih računov ter jih predlaga Osrednjemu odboru; č) vodi upravno delo Zveze; d) skrbi za izvršitev nalog, ki mu jih je zadal Osrednji odbor In za izvršitev del» Zveznih u-radov; e) prevzame vodstvo Zveze po sklepih Osrednjega odbora in deluje v slučaju nuinosti, v njegovem imenu. Cl. 26. — Predsednik Izvršilnega odbora: a) predstavlja ZES STO in še posebej pa Izvršilni odbor; b) yzporeja s pomočjo Zveznega tajništva delovanje članov Izvršilnega odbora; a) sklicuje Osrednji odbor in Kongres v skladu z’ določbami členov 19 in 21. IV. č Zvezne sekcije Cl. 27. — Občinske sekcije so ustanove, ki jih ustanavljajo Enotni sindikati različnih kategorij v občinah STO. Cl. 28. — Njihovi organi so; a) Sindikalni plenum; b) Odbor sekcije; c) Komisija za upravno nadzorstvo. Cl. 29. — Sindikalni plenum je sestanek članov Enotnih sindikatov v ZES STO, ki delajo v občini. Plenum ima, v občinskem merilu isti značaj in izrvšuje isto delo kot Zvezni Kongres v skladu s sklepi in navodili, ki so jih sprejeli Osrednji zvezni organi. V občinah, ki štejejo več kot petsto vpisanih članov, sindikalni plenum sestoji iz delegatov, izvoljenih na način, ki je bil določen za Zvezni kongres, njihovo število ne sme biti nižje od 100. Vsak delegat razpolaga z enim glasom. Cl. 30. — Odbor sekcije skliče enkrat v letu redno zasedanje sin-fiikalnega plenuma, o izrednem zasedanju odloča sklep Odbora sekcije ali pa zahteva ene desetine vpisanih članov. Na vsakem zasedanju izvoli Predsednika. Sindikalni plenum se izreče v vprašanjih, ki jih predloži Odbor sekcije ter o vseh drukih. Sindikalni plenum izvoli odbor sekcije in Komisijo za upravno nadzorstvo. Cl. 31. — Obor sekcije ustreza v občinskem merilu zaradi svojega značaja in nalog Izvršilnemu odboru zveze. Odbor sekcije nima manj kot sedem članov, ki si izvolijo Predsednika, Tajnika in si razdelijo ostale naloge. Cl. 32. — Krajevne in Okrajne sekcije se ustanavljajo slično občinskim sekcijam, imajo v okviru, svojega delokroga naloge, ki 1/1/10 Mi§ito bijata. Vidimo torej kako zapletena zadeva je dež. Kako naj se pač naučimo izzivati dež? Kako bi prišlo do tega, da bi lahko vselej, kadar bi nam bil dež potreben, ukazali vodi naj sede, naj tvori oblak? Naši hladilniki še ne zmorejo take naloge, da bi ohlajali zrak, zrač. ni ocean. A zgodi se, da se zrak sam sicer ohladi, a se v.oda vendarle ne zbere v oblake. V takem primeru pač že lahko posežemo vmes. Lahko dvignemo prah, praizvajamo dim, spravimo v zrak solne vode, da nastane v zraku podlaga za kap. Ije. Lahko se dvignemo z letalom, sipamo z višine pesek, nabit z elektriko, da dobijo vodne kaplje tisto elektriko, ki je potrebujejo. Vse to lahko storimo. Ali pa smo že kaj dosegli? Al; so se vsaj že izvršili taki poskusi? (Nadaljevanje sledi) ustrezajo nalogam občinskih sekcij, ter vzporejajo svoje delova. nje v skladu krajevnih ali okrajnih zahtev. Tl. d Kcvizijslin komisija Cl. 33. Revizijska komisija, ki jo sestavlja pet članov, nadzoruje upravno delo ZES STO. Cl. 34. — Predlaga izboljšanja, opozarja Osrednji odbor o slučajno ugotovljenih pomanjkljivostih ter predloži Kongresu prora čunska poročila. Cl. 35. — Člani Revizijske komisije ne morejo biti voditelji ZES STO ali pripadajočih organizacij in ne morejo biti s temi v službenih odnosih. IT. e Razsodišče Cl. 36. Razsodišče, ki ga sestavlja pet članov, mora opredeliti spore, ki bi slučajno nastali v Zvezi med člani, med temi in sindikalnimi organi ali pa v okviru poslednjih. Cl- 37. — Proti njegovim sklepom je možen priziv na Kongres, ki neizpodbitno odloča. T. Znamenja Cl. 38. — Znamenje ZES STO je alegorična sestava kladiva knjige in pšeničnega klasja, podob industrijskega, kmečkega in prosvetnega dela. Zastava ZES STO je rdeča. Tl. Splošna navodila in uredbe Cl. 39. — Funkcionarji, ki so jih posredno ali neposredno izvolili! člani sindikalne organizacije, ne morejo biti zaposleni in delati, tako da bi prejemali plačo, mezdo ali druge vrste plačila in potemtakem postali pogodbeno vezani na Zvego ali na druge odvisne organizacije. Izvršilni odbor, odnosno Glavni odbori, jim morejo določiti trajne in začasne mesečne od. škodnine za ves čas njihovega mandata. So upoštevani kot u-službenci ZES STO samo glede veljavnega obveznega socialnega skrbstva, ter glede pravic, ki jih fmajo pred Uradom za delo in za službe. Cl. 40. — Vsaka skupščina more preklicati mandat tistemu, ki ga je izvolila, naj bo to član u-stanove ali sindikalnega organa kakršnekoli vrste. Cl. 41. rr: Sindikalni organi morejo kooptirati nove člane na prosta mesta. Število kooptiranih članov ne sme presegati petino celokupnega članstva. Kooptiranje bo veljalo do naslednjega zasedanja tiste skupščine, kateri pripada redna izvolitev novih članov. Cl. 42. — Za delo, ki ga izvršijo vodilni organi vsake stopnje, je solidarno odgovorno celokupno članstvo dotičnih organov. Cl. 43. — ZES STO se bo posluževala slovenskega, hrvatskega in italijanskega jezika. Zvezne izkaznice bodo dvojezične. Slovensko šolstvo načelna in aktualna vprašanja Samo z enotnostjo bomo zmagali i Predno bomo navedli le nekaj aktualnih problemov naših šol v Trstu je dobro, da postavimo nekaj načelnih predpostavk, ki jih nikoli ne smemo izgubiti iz vida. Slovenske šole so se ustanavljale in rastle v številu kot tudi v kakovosti že za časa Avstrije zaradi vse večjih potreb, zaradi neprestanega dviga našega naroda kulturno in politično. Slovenske šole so tu- Povišanie cen (Nadaljevanje s 1. str.) stali Vojaški upravi pismo, v kate. rem zahtevajo popravo spornega ukaza, da bi ne prišlo do kakih manipulacij ali špekulacij iz delodajalskih vrst, ki skušajo na vse nadine, da bi na kakršenkoli način znižali delavske plače in si tako zagotovili večje zaslužke. Delavci pa ne morejo dopuščati takih manipulacij ali špekulacij, ker bi s tem izgubili še tisto malo možnost, ki jo še imajo, da krjejo povečane stroške zaradi nenadnega povišanja cen. Toda vse. to ni dovolj. Takoj po vključitvi Trsta v zloglasni in po-gubonosni Marshallov načrt, so se zvrstili po tovarnah našega mesta odpusti, nekatere tovarne so jih gospodarji sploh zaprli. Proračun prvih tednov delovanja Marshallovega načrta v našem mestu je pov. sem zadovoljiv za tiste, ki hočejo biti grobarji naše industrije, našega dela. naših možnosti. Odpusti v Arsenalu, v Tovarni SALTO, tovarna olja zaprta, ukinitev političnih cen in kot posledica povišanje cen vseh tistih živil, ki so življenske važnosti Za malega potrošnika. Po drugi strani pa vidimo, da skušajo tukajšnje agenture imperializma vrniti v vse tovarne fašistične elemente, ki bi morali postati «jedro» in udarna četa imperialistov proti delavstvu. Tako malo po malem prihajajo do izraza resnični, protiljudski nameni Marshallovega načrta, s kate. rim hočejo ameriški monopolisti zasužnjiti Europo, nevtralizirati tovarne, ki bi lahko izvajale konkurenco proti ameriškim izdelkom, onemogočiti obstoj evropskih delavcev, da bi tako prisiljeni tvoriti jedro ameriške napadalne vojske. Povišanje cen , odpusti, zaprte tovarne so začetek rušenja vse na. še industrije, so začetek omrtvičenja našega mesta. Toda delavec se bori za svoj fizičen obstoj in zato ne bo dopuščal in ne sme dopustiti da bi se Trst spremenil v mesto brezposelnih ali pajdašev vojne. Fašistom ugodnosti (Nadaljevanje s 1. str.) ja, ki se zanima za probleme epu-riranih fašistov. Zakaj naj bi fašisti imeli večjo prednost od protifa-šistov? Dejstvo je, da epurirani fašisti z lahkoto dobivajo iste službe, ki so jih imeli pred čistko, medtem ko profifašisti ne morejo prevzeti svoje prejšnje delo zaradi nekakšnih ovir. Tovariš Rizzotti je podčrtal, da za fašiste so ustanovili dve komisiji (I. in II. instanco) in malo časa zatem še fdzrednos komisijo, ki rešuje skoraj vse prošnje v prid fašistov. Zelo čudno je torej dejstvo, da za protifašiste, ki jih je fašizem odslovil z dvema odredbama, ni «časa» za pregled njihovih zahtev. Nadalje je tov. Rizzotti povzel zaključke take politike, ki jo izrabljajo ravno fisti, ki so se tako udobno pasli za časa »dvatisočletne«. Njihov položaj je zavidanja vreden, ker nihče ne dobi toliko olajšav v času, ko je čez 20.000 brezposelnih delavcev, v času ko se zaostruje gospodarska kriza in ko se kažejo prvi učinki Marshallovega načrta. Ravnateljstva nekaterih podjetji in tvrdk so izrabili sedanji trenutek za povratek fašistov, ker so si mnlili, da budnost sindikalnih or-'■ ‘nizacij ni preveč čuječa. Toda ^ mer Tovarne strojev jih je opo- • i da so v takem slučaju vsi de. •-vi enotni in da ne dopuščajo povratek biričev in najuslužnejših hlapcev delodajalca. kaj obstajale do zloglasne Genti-lijeve reforme, ko so jih sistematično začeli nadomeščati z italijanskimi. Takšno je torej stališče na-pram nacionalistom italijanskega tabora. Njihovo stališče, da mi ni mamo dovolj mpo predpisih« izučenih učnih moči in da niso še mogli dorasli in se doučiti v slovenskih osnovnih šolah dijaki za srednje šole (ker so minila šele tri leta od osvoboditve), da mi Slovenci še torej ne rabimo srednjih šol in da naj slovenski otroci, ki so dovršili osnovne šole v italijanščini nadaljujejo tudi srednje šole to stališče stoji popolnoma na pozicijah obrambe težkih posledic, ki jih je pustil fašizem. S tem v zvezi moramo ugotoviti tudi stališče nekaterih Staričev, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, nekateri, češ da so otroci dovršili vse dosedanje šole v italijanščini in da otrok ne zna dovolj slovenski, drugi pa celo, ker se boje, da ne bi imelo nekoč pozneje to, kake škodljive posledice, da ne bi dobili službe ali kaj podobnega. Tudi vsi ti stariši stoje v bistvu čeprav nezavedno v obrambi posledic fašizma in s tem svojim delom bolj škodujejo kot koristijo svojemu otroku. V stari Avstriji je večina Tržačanov, za Slovence je pa to sploh značilno, znala po več jezikov. Fašizem, ki je bil razdobje sistematičnega poneumnjevanja, je poskušal doseči, da bi vsi znali samo italijanščino in žalostne posledice tega lahko vidimo. Pregovor pa pravi, da človek toliko velja, kolikor jezikov zna. Ce že torej ni globok narodni čut v duši teh sta-rišev, naj bo vsaj ta, da mora v takem mestu kot je Trst vsak znati več jezikov in da bo tako lahko najlažje dobil službo. Slovenščina je pa po mirovni pogodbi v Trstu celo uradni jezik poleg italijanščine. Nadalje pa velja na^a pažnja tudi slovenskemu nacionalizmu, to pa ne v vprašanju ustanavljanja šol, kot delu v teh naših slovenskih šolah. Do sedaj se ni mnogo pazilo kako se je vzgajalo v teh šolah. Po nedavnih dogodkih v zvezi z resolucijo IU, je pa postalo nujno, da se prepreči, da bi razni vzgojitelji kvarili našo mladino, da hi jo vzgajali k šovinizmu in narodnostni mržnji na našem ozemlju, ki sta orodje v rokah vojnohujska-ških sil. Od aktualnih vprašanj je treba povdariti... zahtevo, da se odpro srednja tehnična in dvorazredna trgovska šola. Predhodni vpis je pokazal, da je zadostno število učencev, ki se zanima za te dve šoli in to je glavno. Vprašanje učnih moči se da rešiti, saj ni malo tistih učiteljev, ki so morali zapustiti svoje rodno mesto, da bi prišli do kruha. Nacionalistična skupina okrog Giornale di Trieste ki se trudi sedaj, ko vidijo, da ni več mogoče, da bi nam ukinili osnovno šole, da bi nam vsaj preprečili otvoritev novih srednjih šol: Namen je pač jasen; doseči hočejo, da bi imeli samo {(italijansko inteligenci« prav malo prave inteligence, co». Vendar bo pa v tej (Unteligen-dokler ne bo znala drugo kot enon si parla che italian«. 2. Lansko leto se je takoj ob začetku leta začelo s takozvanimi refekcijami. Letos,koje prišlo do silnega povišanja življenjskih stroškov in postaja draginja iz dneva v dan večja ter narašča tudi brezposelnost, letos se pa ta refekcija še danes, to je že mesec dni po začetku šole ni začela. Tu se menda vidi silni socialni čut naše šolske uprave in ZVU in tudi blagodejne posledice Marshallovega načrta. Upoštevati je treba padec zdrav-svetovni vojni in v povojnih letih, svetovni vojni in v pogojnih letih, ker je zaradi pomanjkanja v tem času trpela najbolj mladina. 3. Potrebno bi bilo tudi, da se ponovno postavi zobozdravnike za šolsko mladino, saj je to že obstajalo celo za časa proslulega fašističnega režima in je neverjetno, da nam angloameriška vojaška uprava ne da vsaj tega, kar je že bilo. 4. Kot zadnje je še potrebno navesti plače prosvetnih delavcev. To so dejansko najnižje plače od vseh nameščencev. Plača državnega nameščenca je že itak gladovna plača, kjer ne veš ali umreti ali živeti, plače ostajajo iste, cene pa naraščajo in kupna moč lire neprestano pada. Kaj čakajo odgovorni organi? Morda kdaj bomo do kraja opešali, ali pa nas bo zapustilo potrpljenje? Urez dvoma se bodo lahko prepričali, da naše potrpljenje ni neskenčno. Silne stavke državnih nameščencev morajo najti in bodo našle svoj odmev tudi med našim učiteljstvom in bodo dobile vso podporo pri naši šo loobvezni mladini in stariših, ki dobro poznajo ekonomske težave svojih učiteljev in jim bodo stali ob strani. Le v medsebojnem sodelovanju in iskrenih odnosih ter razumevanju je pa edina možnost, da bodo naši prosvetni delavci vršili res plodno vzgojno delo pri naši mladini. J. Slovenski delavci in kmetje! Čitajte in širite Delavsko kmečko enotnost. Sindikati so nastali, ko so delavci razumeli, da je edino sredstvo za borbo proti delodajalcem združena moč vseh delovnih sil. Zato vsi kapitalisti tega sveta so že od prvih časov svojega obstoja skušali razbiti sindikate, jim onemogočiti delovanje, jim delati najbolj grobe in najpodlejše zapreke. Imperializem, ki je najvišji in poslednji stadij kapitalizma, skuša danes, ko si hoče zagotoviti vedno nove prodajne trge, razbiti skupen nastop vseh sindikalnih organizacij, ki so se združile v Svetovno sindikalno zvezo, da bi lažje kljubovale pritisku imperializma. Zaradi tega ustanavlja po vseh tistih deželah, kjer so sindikalne organizacije zelo močne, kakor n. pr. v Franciji in Italiji, druge sindikalne organizacije razbijaškega značaja. S tem slabi odpornost delavskega razreda in pripravlja grob sindikatom, ki so ostali zvesti načelu razredne borbe. Tu pri nas imamo tudi tak primer. Obstojata dve organizaciji, toda delavstvo je že večkrat dokazalo, da je za enotnost in da ne trpi te umetne ločitve. Sedanji položaj nujno narekuje enotnost v delavskem taboru in to dobro razumejo delavci medtem ko te enotnosti se ogibljejo demagoški in na- cionalistični sindikalni voditelji. Po ukazu svojih gospodarjev, deloda- ^ jalcev in tukajšnjih agentov impe- ^ rializma si zastavljajo nalogo, da bi onemogočili to enotnost, vrše , preko svojih najpokornejših slu' | žabnikov vsakovrstne provokacije, j l se zatekajo k šovinističnim geslom, si prizadevajo, da bi razdvojili sl“' venske delavce in kmete od itaU-janskin delavcev. Vse delajo po določenem načrtu. Po eni strani imperialisti se poslU' žujejo italijanskih šovinistov, k' niso razumeli, da je taka tema ze nekaj časa ostala v pozabljenem kotičku, po drugi strani pa so našj1 verne služabnike v peščici izdajalcev delavskega razreda in še P°se' bej slovenskega naroda, ki bi radi zanetili val šovinizma predvsem med slovenskimi kmeti in tako raz-družili slovenske delavce od ital1-janskih, poljedelce od tovarniški” hs Ko in * Sl in «Ui tla *n, nameščencev. Zato je ravno danes življenske?3 j'1 pomena za naše delovne Ijvidi s‘n' dikalna enotnost. Bolj kot kdaj prej potrebujemo sindikalno enot' nost, da se zoperstavimo uničen] naših tovarn, da izboljšamo svoje gospodarsko stanje, da preprečim” materialno uničenje Trsta, ki . prva in neizbežna žrtev imperiah' stične napadalnosti. io‘ kal 'a?. ali; ko ilsi lan etc Borba francoskih delavcev fer m ehi proti gospodarskemu polomu in terorju vlade »A ali Gospodarsko stanje v Franciji je v teku zadnjega leta začelo stalno in neminovno pot navzdol. Cene najrazličnejšim produktom vključno osnovnih življenjskih potrebščin naraščajo iz meseca v mesec in iz dneva v dan. A plače in mezde delavcev ostajajo na istem mestu, a če kedaj le zrastejo ne dosežejo nikdar višine življenskih stroškov. V tekmi med cenami in mezdami so delavske mezde tiste, ki zaostajajo in njihova razdalja je vedno večja. Socialisti okrog Blu-ma, ki imajo socialistično samo ime, se skupno z ostalimi strankami, ki so v vladi in ob boku domačih in tujih kapitalistov, trudijo, da bi na vsak način preprečili dvig mezd delavcev, to pomeni da so oni v tekmi med mezdami m cenami dopustili, da sc dvignejo cene, a ti »socialni« izdajalci so trdno odločeni zavirati dvig mezd. Tukaj imamo razredno mejo in ločnico med dvemi svetovi. Na eni strani so tisti, ki so pr-ti dvigu mezd, kapitalisti in vsi njihovi hlapci, na drugi pa tisti, ki so za dvig mezd in to so napredne sile Francije. Ce se ozremo po razlogih za ta razvoj, naj omenimo tukaj bežno le nekaj stvari. Francija je na prvem mestu med deželami, ki so a tisti, kot je primer Belgije in Anglje, ki so največ te pomoči drugim odrinili se počutijo kar videno bolje. V Evropi lahko napravimo celo statistiko in pridemo do zaključka, da je na najboljšem ti-sli, ki je najmanj prejel (Belgija, Švica), na najslabšem pa tisti, ki je prejel največ kot kaže primer Francije in Italije. Znano je nadalje, da svet danes ne trpi več na pomanjkanju produktov (vsaj kapitalistični), nego da smo prišli razdobje kapitalistično hiperpro-dukcije. To pa nadalje pomeni, da je v tisti kapitalistični deželi kjer se prejeli največ od zunaj, najmanj dela na znotraj, to je v la stni industriji in da je v taki de želi tudi največ brezposelnih. Marshalov načrt in nujni in zgodovinski razvoj kapitalizma je zrinil Francijo na rob ekonomskega propada, pred vrata gospodarske krize in se že sedaj nahajajo na cesti brez dela silne množice delavcev, cene stalno rastejo in to pomeni, da kupna moč delovnih množic stalno pada, to pomeni nadalje da je še manj dela za industrijo in tako ena stvar povezana z drugo ustvarja tisto neznosno situacijo, ki je povzročila nastanek stavke rudarjev in vsega gibanja delovnih množic v Franciji. Sicer rudarji Pro« « Priznava pra. prejele Marshalovo pomoč, a ne samo to ona je dobil« tudi največji delež tiste Marshalove pomoči, ki so jo razne dežele odstopile, ker jim ni bila potrebna. Tako je Belgija na primer odsopila 80%, a Anglija okrog 40% svoje pomoči ki so jo prejele v okviru Marshalovega načrta za Evropske državp ki *T T\-- r aaj ze vec kot tri tdne. V tej stav- ' 1°, A tu ki. * vlada m njen »socialistični,, je Pji bila priznana gospodarska beda delavskih plač tudi od strani tistih, ki so proti stavki na primer «socijalistov». Pred stavko je sindikat izvedel referendum v katerem se je 90% rudarjev izrazilo za stavko. Stavka se je začela 4. oktobra in traja sedaj že več kot tri tdne. V tej stav se prične zanimivost in to je vsem znano, Francija, ki je največ »dobrot« dobila je x najtežjenj stanju, minister za notranje zadeve Moch posegla po vseh sredstvih in se ni ustnvH« »red ničemer, 2e takoj po b( V prvem tednu so pričeli z upora*3 ^ vojske i policije, da bi ponovno z sedli rudnike, najprej v manjše obsegu, pozneje pa v vedno večjej^ poskušali so da bi prestrašili ” lavce s tem, da so poskušli pos^a_ viti nekatere industrije pod v”)3 .. ške zakone in pod vojaško disciP 1 [o no, češ sedaj bodo tisti, ki bo a stavkali odgovarjali pred vojaški^1 sodiščem, grozili so s sodnimi P ' fhi *Ur k i Os!, vr, cija, demonstrante lavce, neštetokrat so nagnali ^ lj)e' beg vojsko in policijo. Kjer fčj ■-V nevarnosti stavka rudarjev i1^ priskočijo v pomoč ostali delaV J P organizirajo splošne stavke lcra3j'1, nega obsega. V pomoč pride)0, j. di rudarjem, pristaniški delavc* rudarjem, pristaniški aeio*—u.i Železničarji. Njihova stavka P°s ■. škof31 ne v gotovih iienuinui — stavka cele kategorije v c®*1 trenutkih -„n ;nl* _______.^11 solidarnost in revolucionarno31' .. , jo kaže delavski razred FranC!j0 U pomeni, da se bližajo za Fran®^ j I odločilni dnevi. Gospodarski P' L. žavi, tako, da paralizirajo ! E ce in luški promet. Ta pr0*®tarSj£i ' I uucvi. Vjruspouu.^ pad v katerega goni Francij0 “j k, cialistična« vlada, ki je 3 sVOjrne \ .zatrdi - ------ vrat**'* I?*3 ijene so za »socialiste« demoK' ^ terorističnimi ukrepi dosegla režime tipa Ludviga XVI; P° le so za »socialiste ne tradicije Francije. A teh r* cij ni pozabil Francoski naro S so mu v spominu barikade jv francoske revolucije in .. bratstva, eaakostj in svobode. ^ No, kor črna mora ga davi za [n najhujša beda, brezposeln03 bližajoči se gospodarski P'^0l.'vlli j,' Vsa ta nasprotja, ves ta. polom, to fti polom Francij®' je polom režima in sistema. že odslužil a še životari a Pr^j0va t^, X agonij*3' .n sedaj v Franciji Francija že vstaja, ona mor® pokapala staro mrhovino. ^ Odgovorni urednik APO SLAVEC Dovoljenje A * ^ . Tiska Trž. tisk. zavod .1; ilis »it] $ % V