Še srbohrvaščina. Moja mati se je včasih jezila aa dekleta, vraivša se po kratkodo^bai službi v Zagreba, češ. štiriaajst dni je dekle služilo na Hrvatskem, pa aoče več zaati domače govorice! Pred kratkim sem čital list sloveaskega vojaka iz srbske garaizije. Tudi ta ai več pisal sloveaski. akoravao je šele par mesecev v Srbiji. Pismo ai bilo sicer pisaao v cirilici. ali slog je bil že skoraj popolaoma srbohrvatski. Popolaoma prav ima torej tovariš R. Ž. s svojo trditvijo, da iraamo pravzaprav le en jezik. Štokavščina je pač našemu do pismenega jezika se povzpelemu aarečja tako sličaa. da ne dela aikakih preglavic Slovencem. ki jih razmere zaaeso med bratc. Le tiskaaa cirilica je veliko aapotje za aaše ljadi, ker je ae zaajo čitati. Razai napisi. objave, časopisi — vse to dela aa nje strahovito aeaavaden vtis, da se jim /.di svet tui. ko ie vendar tako zelo naš. Ko se tam doli priače tiskaai cirilici, spregledajo kakor slepci. »Saj so to tadi naše besede,« se jim razjasai v duši in občutek iujinščiae aiplahne. Mi pa debatiramo o slovaičnem pouku v 3. šolskem letu, o slovnicah. čitaakah itd., ali do tega se še aismo povzpeli. da bi prijeli za praktično plat. Brez učil za tiskaao cirilico smo dosedaj poučovali Ie pisano. O Božiču je sicer izšla Srbska početaica. ali ista se ne ^more uvesti iz deaarstveaih ozirov na aiarsikateri šoli; zato bi storil hvalevredno delo založaik, ki bi izdal primerea aasteaski abecednik. Druga praktičaa plat tega poaka je vaja pravilaega naglasevaaja pri čitaaju. Ker ima štokavščiaa popolaoma dragačen aaglas, je marljiva vaja neizogibno potrebaa. Pojasnjevaaje besed. iskaaje sraisla iz prečitaaega stavka pripovedovanje prečitaaih beril. kakor tudi prosti razgovori tvorijo važao jezikovno vajo. Sloivnico si pa prihraaimo za zadaje šolsko leto in še tukaj obravnavajmo le aajvažaejše razlike med sloveaskimi ia srbohrvatskimi oblikami. Predpogoj temu poaku mora biti aataačao zaanje sloveaske slovaice. Nikar pa ne uvajajmo štokavščine v 3 šolsko leto! Ako pričaemo s tem poukoai že na sredaji stopaji. navadili bodemo učeace strahovite kolcbocije; saj otroci aa srednji stopnji §e ae obvladajo svojega lastaega pismenega jezika! V tretjem šolskem leta še otrok ne zna pravilno nagilašati svoje lastae govorice, pa hočete z ajim čitati hrvatske kajige? Tam mu še dela preglavice slovenski dnal. a seznaajati ga hočete z narečjem, ki istega sploh ae pozna? V 3. ia 4. šolskem Ietu vadimo sloveasko sklaajo ia sprego. a otroka mi hočete zmešati s srhohrvatskimi oblikami? Je li to popotrebao? Hočemo Ii ohraniti sloveaščiao čisto in lepo. ia za opustitev iste še ni prišel čas, potem pričaimo s srbohrvaščiao v 5. odaosao 6. šolskem letu. Zadostaje popolaoma! Ako se pa odločimo za popolao pohrvateaje, pa pričnimo takoj s prvlm šolskim letom. Sorodnost narečij jamči za vspeh. Žalčanov.