Poštnina plačana v gotovini.
Št. 13.
Posamezna štev. Din 1.—*
Leto XIX.
Upravolštvo ..Domovine" » Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knafiova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Ntročnlan m lazemttT«: četrtletno f Din, polletno II Dlt, celoletno it otii n ta* leaitro men Amertkei četrtletno 11 Din, polletno 24 Din, celoletno M Diai Inerltn letno I dolu. — RnCnn poštne hranilnice, podrnlnlet * Llnbllanl.it I0.TII.
Vzajemnost dolenjskega obrtništva v boju za obstanek
Dolenjsko obtništvo je v tako hudi stiski, da grozi nekaterim obrtniškim strokam popolno uničenje. Najhuje so prizadeti čevljarji, ki jim konkurira Bat'a. Čevljarjem slede krojači, ki jih tlači 'livar. Prav tako so zaradi domače in tuje konkurence prizadele tudi dru/e obrtne panoge. Stavbna in ključavničarska obrt pa nimata dela, ker se premalo zida. V taki stiski tudi dolenjski obrtniki iščejo poti. po kateri bi si izboljšat: položaj. Zlasti se trudijo doseči čim-boljšo kakovost svojih izdelkov. Rečemo lahko, da se kakovost naših obrtnih izdelkov že lahko kosa s tujimi. Zal. da tega naša širša javnost nekoliko ne ve, nekoliko pa vedeti noče. Se zmerom ji je tuje navidezno cenejše in boljše blago ljubše od domačega. Da bi domači obrtniki javnosti pokazali, česa so zmožni, so se odločili prirejati stalne razstave svojih izdelkov. Zraven so se začeli še bolj združevati v različnih obrtniških društvih. Pozabili so stare strankarske spore in postali spet samo obrtniki, ki se bore za isti smoter. Le taka
se postavlja trdnejša osnova za boljšo bodočnost obrtniškega stanu.
V Novem mestu, središču Dolenjske, odkoder naj dobivajo vsa obrtniška društva Dolenjske smernice za nadaljnje delo, sta se združili pred kratkim dve močni obrtniki društvi, in sicer Obrtno duštvo in novoustanovljena Obrtna zveza v enotno obrtno fronto, katere prvo delo bo velika obrtna razstava za časa gasilskega shoda v Novem mestu v dneh od 4. do 13 julija. Vse dolenjsko obrtništvo bo tedaj stopilo na plan krepko združeno in bo pokazalo, kaj zmorejo njihove pridne roke. Marsikaj so pokazali obrtniki že leta 1934. z razstavo svojih izdelkov po novomeških izložbah in v letu 1935. z razstavo v hiši g. Kastelica, vendar so bile vse te razstave preveč raztrgane in zato niso dosegle večjega uspeha. Nameravana' razstava pa bo prirejena v enem samem poslopju in bo bolj enotna. Želimo le, da bi bilo to veliko obrtniško prizadevanje za obstoj in napredek obrtniškega sr-"ui deležno največjega uspeha.
Cenen način koristnega pokrivanja rastlin s papirjem
V predzadnji številki našega lista smo prinesli članek, v katerem je pisec opozoril na važnost papirja v kmetijstvu. Pri gosti na-seljenoti v naši deželi lin malemu obegu obdelane površine, ki odpade na poedtinca, je prav umevna težnja naših malih kmetov in delavcev, da bi izvlekli čim več pridelkov iz svojih njivic in vrtov. Zaradi tega smo dobili r.a omenjeni članek, ki obeta s pomočjo papirja manj muke in znatno večji pridelek. kopo vprašanj, ha katera zdaij odgovarjamo.
Pokrivanje vrtne in tudi njivske zemlje z asfaltno lepenko ni nikakšna novost, saj so že pred vojno uporabljali v naprednlih državah ta način pri plemenitejših in torej donosnejših pridelkih. Tako na primer so pokrivali in še pokrivajo s papirjem na Havajskih otokih nasade tobaka, kjer pridelujejo dragocen tobak za izdelavo najfinejših cigar. Za navadne pridelke, kakor turščico, zelje, krompir in slične kmetijske rastline, se je v poizkusih ta način sicer odlično _pb-nesel, toda ima eno nevšečno plat, ki zavira splošno uvedbo asfaltne lepenke v kme-Jtvu. Asfaltna lepenka se namreč izdeluje patentiranem postopku, zato jo izdeluje na svetu le nekaj tvoruic (v naši državi ni menda nobene). Zavoljo tega zahtevajo zanjo po 3 Din za kvadiratni meter, kar je za naše razmere previsoka cena, saij se dobi za to ceno in celo še ceneje že obdelana zemlja v trajno last. Iz tega vidimo, da za naše razmere ni mogoča uvedba te novosti. Prav tako, kakor ne gre, da bi mislil naš kočar na nabavo motornega pluga (traktorja), ki je
postal na primer v Rusiji neobhodno potreben pri tamošnjLh razsežnih njivah.
Iznaijdljiv čitatelj nas je vprašal, ali bi se dala uporabiti na ' vrtu v te svrhe katrani-zirana tanka strešna lepenka. Kakor je videti ta zamisel pametna, jo je vendar treba odkloniti: S katranizirano lepenko so že de* lali poizkuse, ki so dognali, da učinkuje takšna lepenka celo škodljivo na rast pridelkov.
Za male grede se pa vendar da najti primeren in cenen nadomestek za nedosegljivo asfaltno lepenko. Vzemi močan, lahko tudi že rabljen ovojni papir, ga nareži na kakega pol metra široke kose. Te namaži s ornim grafitom, kakršnega »rabimo za mazanje peči proti rji, tako da ga raztopimo v vodi v tanko kašo. Na papirju napravimo za dober dvodinarski kovanec velike luknje v takšni razdalji, v kakršni bomo sadili potem sadike: za solato bolj goste, za paradižnike redkejše, za zeKje pa še bolj redke. Ko smo pripravili grede za sajenje, polož tno no zadosti namočeni zemlji papir podolž gred in vsadi* mo v luknje po eno rastlino. Ko smo z eno lego gotovi, položimo poleg nje drugo, tako da se robovi za dva prsta krijejo. Da nam veter ne dvigne papirja, položimo po skladih primerne late. Se boljši je papir, preple-skan s črno olinato barvo, ker je bolj trpe« žen.
Kakor vidimo, je to delo prav lahko in ce* neno izvršljivo v kratkem času, nudi nam pa mnogo koristi. Papirnata odeja ne pusti plevelu rasti, varuje dragoceno vlago v zemlji, plohe ne stoiče.o rame prsti, orna barva imp.rja pa vsrka več scmčnh žarkov in tako rastline brez povečanega truda bolje uspevaijo. Zlasti za nove vrtove v krajih z mrzlo ilovnato zemljo je ta način izboljšanja pridelkov zelo pripore čijiv.
Jasno je, da se navaden papir ne da upo« rabiti za več let, ker ga zunanji vplivi preveč razkrajajo. Mor^a bi se našlo tudi piri nas kakšno podjeije. ki bi nudilo po primerni ceni z asfaltom prepojen papir, ki se da uporabljati več let zaporedoma. Tako bi se nabavni stroški zanj bolje izplačali in bi bil tudi uspeh zanesljivejši kakor pri enoletnem nadomestku, ki naj bo predvsem za izpod* budo in po zkuse. Želeti bi bfio, da se poJri-gajo za to zadevo v to poklicani strokovn a-k!i in pa naše učiteljstvo, ki je že v 'odlični meri pomagalo, da je posfalo sadjarstvo tista panoga našega kmetijstva, ki prinaša naši deželi že prav lepe dohodke.
Rudarji čakajo na povečanje dobav premoga železnicam
Trboveljaki rudarji so imeli pred dnevi shod, Uri ga je sklical narodni poslanec laškega sreza g. Pieskovič z namenom, da pojasni rudarjem vse korake in ukrepe, ki so bili v zadnjem času storjeni, da bi se v 'etošnjem letu njihov položaj še boli ne o"-slabšal.
V obširnem govoru je g. poslanec oor.tal razvoj rudarske stiske v zadnjih letih, ki je od leta do leta naraščala zlasti zato, ker je uprava državnih železnic od leta 1929. dalje zniževala dobavne količine in cene premoga za državne železnice iz naših premogovnikov. Kofko posredovanj je bilo leto za letom, toda brez uspeha. Prav odločno so se lani zavzeli proti vsakoletnemu zniževanju dobavnih količin in cen premo-
sLanoi, ki so se zbrali v ta namen v Ljubljani. Sestavili so obširno spomenico, v kateri so obrazložili vse hude poledice, ki bi utegnille slediti taki nepravični razdelitvi dobav premoga. Kakor kaže, tudi to prlzede-var.je združenih slovenskih poslancev ni zaleglo. Prav tako ietos položaj glede naročil premoga iz naših premogovnikov za državne železnice ni jasen. Znano je samo to, da nekateri premogovniki na jugu države delajo s polno paro, medtem ko delajo naši rudarji le po 12 do 13 dni na mesec. Ti premogovniki na jugu obratujejo očitno s tako majhnimi stroški, da lahko prevažajo svoj premog v Slovenjo in konkurirajo našim modernim rudnikom. To se pravi, da morajo biti tako socialne kakor delovne razmere v teh premogovnikih izredno sla-
mogoča. Slovenski rudarji smatramo, da smo prav tako državljani Jugoslavije, kakor so Bosanci, in da zato nimamo pirav nič manj pravice do primernih naročil premoga državnim železnicam.
O uspehih posredovanj pri raznih ministrstvih je poročal član delavskega odposlanstva g. Križnik. Odposlanstvo je sicer dobilo pri ministrih zagotovilo pomoči glede dobav premoga, vendar uradnega potrdila o tem še ni.
Načelnik druge skupine g. Pliberšek pa je poročai o uiKinjenju člena 219. obrtnega zakona, ki določa bolniške podpore za primer bolezni. Zveza rudarjev Jugoslavije je protii ukkijejnu takoj poslala resolucio na odločilna mesta. Govorii je še o ukinjenju pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje, ki je močno zadel rudarske upokojence, nato pa o bratovski skladnici. Naposled se je zahvalil poslancu g. Pleskoviču za njegovo prizadevanje, da bi se izboljšal položaj rudamjev.
V zdravih stanovanjih je
malo bolnikov
iRojak rudar v Piennesu v Franciji nam pfJše:
Pred kratkim je opisala »Domovina« strašne razmere v ljubljanski bolnišnici. Cisto prav je povedaila, da je treba bolnišnico razširiti in ji tudh sicer nuditi dovolj sredstev ne samo zaradi tega, ker to zahteva narodno zdravje, temveč tudi zavoljo tega da nam ljubljanska bolnišnica ne bo v sramoto.
K temu bi bilo treba še nekaj pripomniti, in sicer to, da bi se morale zdravstvene razmere med Slovenci izboljšati. Potem bi billo manj bolezni. Kdor enkrat hudo zboli in mora iskati zdravja v bolnišnici, ostane kaj rad za zmerom bolehen. Dobre bolnišnice
morajo biti, a tudi za to se mora skrbeti, da bo čim manj ljudi zbolelo.
Zato je enako nujno potrebno, da bi odločilni činiteljii zatrli tista glavna gnezda bolezni. V mislih imam nezdrava bivališča (barake, stare hiše in podobno), ki jih je polno okrog rudnikov in tudi po mestih, saj sem svoječasno sam bival v taki nezdravi baraki. Vem za primere, da je stanovalo skupno po šest do osem delavskih družin v posamezni baraki. To so človeka nevredna bivališča in prava grezda jetike.
Današnja prosvetljena doba zahteva, da se napravi konec taki sramoti. Do človeškega bivališča ima pravico vsak človek — tudi preprost delavec.
POLITIČNI PREGLED
Z aimandmamom v novem finančnem zakonu je kmetijski minister pooblaščen,
da lahko po odobrenju ministrskega sveta predpiše uredbo o ustanovitvi organ:zacije s področjem, pravicami in dolžnostmi kmetijskih zbornic
kot uradnih zastopnikov kmečkih koristi in da bi se čimprej pripravil načrt uredbe o kmetijskih zbornicah. Kmetijski minister je sestavil potrebno komisijo. V komisij1 sta poleg č'anov imenovan h od ministra en
predstavnik Glavne zadružne zveze, ki ga določi zveza sama. in en predstavnik Združenja jugoslovenskjh agronomov, ki ga določi glavni odbor tega združenja. Predsednik komisije Vladimir Vujnovič.
Ko je finančni odbor senata pretekli teden iz višjih državnih koristi odobril proračun se ie ta teden začela proračunska razprava v celotnem senatu
pod vodstvom predsednika dr Ljubomira To-mašiča Razpravo ie uvedel finančrr minister dr. Dušan I.etica, ki je obrazlož'1 «estav^
proračuna. Izmed senatorjev je prvi govorili dr. Grga Andjelinovič, ki je vmes tudi navedel, da se zaradi cenzure JNS vsak dan napada, kakor da nosi vso odgovornost za prejšnjo politiko, ne da bi se stranka lahko branila. Glede volilnega zakona je naglašal, da si vsi želimo naprednejšega in svobodnejšega novega volilnega zakona. Doraknrl se je tudi "hrvatskega vprašanja, češ da mu je treba posvetiti popolno pozornost. Glede proračuna je izjavil, da bo glasoval za poročilo večine senatovega finančnega odbora- Dalje je govoril med drugimi senator g- Ivan Pu-celj in poleg drugega naglašal, da je gospodarsko stanje v Slovemiii slabo, kakor še ni bilo nikdar. Vrednost lesa in vre kost živ'ne sta padli na najnižjo mero. drugih prid^lk-v pa slovenski kmet ne more prodajati. Razprava v senatu še ni končana.
Pretekli teden 'e svet Društva narodov na svoji seji v Londonu
ugotovil da ?e Nemčija prekršila lokarnsko pogodbo
ker je z vojaštvom zasedla P^ren e. v katerem po tej pogodbi ne bi s lo biti nemškega vojaštva. Nemčija zagovarja ta svcj korak s trditvijo, da je b'!a v to prisiljena zaradi francoskoruske vojaške zveze, ki je po nemškem rnšfjenru nanerena proti NemČii. Države, kii so ored lerff pndoirale Rimsko pogodbo zato. da bi bili Francra in Belgfra varni pred nenadnim nemškm vpadem, so na posvetovanju v Londonu načelno sklenile, naj haaško raz^diSč* od'^č'1. fran~"\sv^-nMi oogodba krši lokarnsko. kakor Nemčija, ki zarad; tega smat^. da ie MamsVa na. sodba več ne veže. Za čas p"ga;ani z Nem. čTo pa nai bi nrek pas v Porenu zasedla mednarodna policija.
Kakor poroča o iz Londona, pripade zd"ii Društvu narodov naloga,
da pripravi veliko mednarodno mirovno posvetovanje,
ki bi se ga udeležile tudi države, ki niso članice Društva narodov- Ta mirovna konferenca bi razpravljala o Hitlerievih mirovnih predlogh in o drugih važnih mednarodn h vprašanjih. Seveda pa se naglaša. da bodo pogajanja o nemških predlogih mogoča šele tedaj, če Nemčija prej sprejme gori omenjene londonske sklene.
Ivan Slivnik:
cocdj
Ob misli na svojo polisestro se je Beatrika odurno zasmejala.
Romana naj se le trudi za Viktorjevo naklonjenost. Le naj se zabava ž njo, kolikor mu drago, in naj se vozi v tovarno, kolikorkrat se mu »ljubi. Romana bo mislila, da mu je res kaj do nje, in bo gojila na-de v svojem srcu. In ko bo mislila, da že drži srečo v rokah, pride žalostni konec! Le naj se zaljubi vanj. potem bo vsaj razočaranje tem gremkejše. Privoščila ji je to, grdob;. Naj pase Viktor tudi na nii svoje domjuansko poželjenie. Ah. to bc uteha, ko jo bo videla ponižano! BeadriSne oči so se iskrile od n'zkega sovraštva. Stresla je vsa pisma iz listnice. Bilo jih ie šest. vsa iste roke. Razen njih sta bili v listnici še dve fotografiji — slika prav čedne mlade žene in amaterski snetek ljubkega majhnega dekletca.
Beatrika si je površno ogledala sliki iin datume na pismih. Bila so očividno že dokaj stara Zelo rada bi bla videla tudi zadnje pismo, tisto, ki ga je sama prinesla Viktorju: videla bi vsaj, kaj mu je pisala žena takrat! AH ni ga bta zraven.
Ravno je hotela potegniti pismo iz ovitka, ko se je zdajci spustila težka roka na njeno ramo. In jezen glas je rekel tik zraven nje: »Tega miss sahib ne sme.«
Beatrika se je prestrašeno ozrla. Za njo
je stal Kaluta-Baj z jeznim obrazom in sršečimi očmi.
V prvem hipu mi vedela kaj storiti. Nato se je ohrabrila in stresla njegovo roko raz sebe.
»Kaj mislite? Kaj se predrznete?« je zav-pila s kar moči samozavestnim glasom
Toda Kaluta ji je brez ceremonij poteg-dil pismo iz roke. ga položil v predal k listnici ter obrnil ključ.
»Kaluta ostane tu, a miss sahib pojde,« j dejal nato in oči so se mu zablismile tako preteče, da se mu n1 upala ugovarjat'.
»Sirovima je zmožen, fa me pobije na tla.« je pomislila sama pri sebi.
Posmehljivo ga je premerila in se obrnila k vratom, skozi katere ie bila prišla. Na pragu se je ozrla ter siknila zaničljivo: »Hlapec, nesramm!«
To nekši je naglo zaprla vrata za seboj. Vendarle jo je bilo strah Katutove jeze.
Indijec pa je le prežimo gledal za njo. Nekaj časa je upiral oko v zaprta vrata, kakor bi jih hote] predreti s pogledom. Nato je stopil k njim, in ker ni videl ne ključa ne zapaha, je vzel močno vrvico ter privezal kljuko k bližnji omari.
»Kače se plazijo tudi skozi zaprta vrata,« je z a mrmral »Plavolasa miss sahib je kača.«
Srdito je odšel na hodnik in spet nastopil stražo pred vrati.
Njegov tanki, ostri sluh. ki je bil vajen streči na potuhnjene stopinje tigra v džungli, je bil začutil v gospodarjevi sobi šum.
Tiho je j top J vanjo ter zasači) Beatriko pri njenem vohunskem početju.
Ko se je vrnil gospodar iz tovarne, mu je takoj povedal, kai se je zgodilo. Viktor je bi1' prišel zelo vesele in razigrane volje, prebil je v pogovoru z Romano nekaj ur, polnih užitka.
Ob tej novici se mu je stemni)! obraz. Stopili iie k pisalni mizi in odprl predal; nato je vzel iz njega listnico in jo potehtal v roki. roki.
».Ali je imela miss sahib listnico v rokah, Kaluta?«
»Ne. sahib — samo pismo miss-sahibe Suzane.«
Viktor je mrko pogledal pred se. »Teh pisem naj ne vidi nobeno tuje oko. Čuvaj jih dobro, Kaluta, dokler ne odpotujeva!«
»Kaluta zdaj ve, da preže kače ob poti, sahib. Kaluta pazi.«
Viktor mu je pokimal. Pismo, ki je ležalo zraven listnice, je spravil v žep. Nato je zaklenil predal in spravil ključ. »Ne omeni tega nikomur. Kaluta!«
Indijec je široko pogledal gospodarja. »Kaluita molči, sahib!«
S tem je bila zadeva med gosj>odarjein in Kaiuto opravljena,
Viktor je sedel k pisalni mizi ter se za-strmel tjavendain.
Sklenil je. da ne ukrene v tej sitvari ničesar. Beatrika naj ostane v negotovosti, ali jo je Kaluta zatožil ali ne. On ji vsaj ne omeni niti besedice. Kalutova paznost je bila očividno preprečila, da ni čitaaa pisem; s tem je bil Viktor zadovoljen.
Njegovo mnenje o Beatrki je bilo vse-kako zapečateno. Bila je podel značaj —
313S
CeGrcfmi ie vedo-....
Če pere mamica s Schichtovim Radionom, ji gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
• • . .* • " . ' t . ■ .' ' -. . , •:.	n
£chichto>	' K ■..m,
Na predloge držav podpisnic lokarnske pogodbe je prinesel v torek nemški odposlanec Ribbentrop z letalom v London
odgovor nemške vlade.
Ako se bo polžaj toliko izboljšal, da hi bila možna nova pogajanja z Nemčijo, je ver.etno, da bodo nadaljnja posvetovanja lokranskih držav v Lausani, svet Društva narodov pa bi se sestal spet v Ženevi, in sicer šefte maja. Kak je nemški odgovor še v javnosti mi znano.
Iz Adis Abebe poročajo, da So bile vse raz-vse »razpoložljive abesinske čete poslane na pomoč rasu Nasibuju,
ki je vrhovni poveljnik abesinske južne vod-ske, ker pripravlja general Graziani proti njemu veliko ofenzivo. Zadnje italijansko poročilo pravi, da ni bilo ne na južni ne na severni fronti izprememb.
Pretekli teden je v visoki starosti v Parizu umrl znani grški politik Venizelos.
Pravkar se je bavil z mislijo, da se vrne v domovino, ko je nenadno zbolel za pljučnico in spričo visoke starosti umrl- Bil je republ kanec in je pri zadn.ih volitvah dosegla njegova stranka velik uspeh. Njegovo truplo bodo prepeljali v Grčijo, kjer pripravijo niegovi somišljeniki svečan sprejem. Truplo bodo izpostavili v atenski katedrali, nato pa prepeljali na otok Kreto, kjer bo pogreb. Nasprotniki vemkelistov nasprotujejo svečanemu sprejemu pokojnega Venizelosa in celo proti temu, da bj se truplo prepeljalo v Grč (jo.
DOPISI
DOMŽALE. V nedelijo 29. t. m. uprizori v Godbenem domu Pevsko društvo iz Jarš ljudsko igiro v sedmih slikah »Mimo slave in čast:«. Igra je lepa in primerna za velikonočni čas. Ker bo začetek predstave ob 7. zvečer, konec pa že okrog 9., bo tudi okoličanom mogoč obisk. Pridite!
PODPECA. Dramski odsek Podpornega društva za šolsko mladino je pred tedni uprizoril na svojem odru v rudniški dvorani narodno igro »Črno ženo.« Režiral jo je šolski upravitelj g. Ivo M.hev. Nabito polna dvorana je bite zadovoljna z igro in prav tako z igralci in igralkami, kii so svoje vloge dobro podali. Prav tako moramo pohvaliti petje zbora za odrom. Igralcem je treba še posebej izreči vse priznanje, da se po hudem delu v svinčenem rudniku še žrtvujejo delu na prosvetnem področju. Hvala za požrtvovalnost tudi režiserju g. Mphevu. Le tako naprej!
SEVNICA. V prvih dneh preteklega meseca se je vračala proti domu 141etna Ma-lika Jazbečeva, hči posestnika Jazbeca iz Držeja. Na neka brvi v Zapužaih pa je deklica po nesreči padla v precej naraslo vodo, kfi jo je nesla že precej daleč. Tedaj pa je zaslišal na ene klice na pomoč posestnik g. Franc Mirtelj. Prihitel je k vodi', skočil v njo in spravil Malijco na suho. Bila je že ne-
drugače se ne bi lotila tako nizkotnega podiietja.
»Romana ne bi storila tega,« je pomislil, in ni se začudil samemu sebi, da je ne imenuje več »gospodične Severjeve«.
Prav za prav bi .»bil Viktor zdaj lahko odpotoval, da ga ni priklenilo stoiprav zbu-jeno zanimanje za Romano. Njen tako jasrr, mirni, m opredeljeni značaj se ga je doj-mil čedalje globlje, zlasti odkar se je po-da'ala njegovemu vplivu in se ni več tako zatajevala pred nim. Takšne ženske ni pomnil med vsemi, katerim se je bil kdaj približal za daljši ali krajši čas. Pri vsaj jasnosti svojega bistva mu je zadajala ne malo ugank, ki jih je hotel razrešiti. Že davno ni več verjel, da bi bila res tako grda skopulja. kakor sta mu jo naslikali Beatrika in n-iema mati. S takšnimi očmi iin tako globokim mišljenjem in čuvstvovanjem ni mogel biti človek malenkosten in skop.
A kaj je bilo neki gnalo Beatrfko, da se je skrivaj splazila v njegovo sobo in brskala po pisalni mizi? Gotovo nič drugega nego podla radovednost. Njegovo čuvstvo do nje je bilo ugasnilo prav tako naglo ter temeilijlito, kakor je vzplamteto. Dasi ni imel o ženskah bogve kako visokega mnenja, vendar ni mogel ljubiti tam, kjer je moral zaničevati in kjer je srečaval nizke lastnosti srca. Njegovo čuvstvo do Beatri-ke je bilo pokopano pod molčečim zaničevanjem njenega ležmivega in neodkritosrč-nega značaja,.
In spet so poletele njegove misli k Romani. Zdle10 se mu je, da bi mu bilo mirneje in lažje pri srcu. ako bi mogel zreti v njene resne, temne oči. Mislil je na to
kako ga je sprejela danes v tovarni. Stala je sredi svojih delavoev, baš ob matičnem odmoru, in se prijazno razgovarjala ž njimi.
»Saj se trudimo vsi skupaj pri ■ istem delu,« je odgovorila, ko jo je pohvalil, češ, kako lepo je, da ima srce za svoje ljudi.
In nehote se je spomnil Beatrike, kako brezsrčno in zaničlljlvo govori o vseh, ki so nižji od /njie. Tako ni bilo primer ne konca ne kra'a.
15. POGLAVJE.
Ko je Kaluta-Baj prepodil Beatriko iz gospodarjeve sobe, je hitela naravnost k materi.
Brez sramu ii je priznala, da je preiskala Viktorjevo pisalno mizo, hoteč se prepričati, kaj je vzrok njegovega čudnega vedenja.
Gospa Sibila ni našla besedice graje. Vprašala je, gledaje Beatriki zvedavo v obraz: »iNu — in kaj si dobila? Nekam razburjena se mi zdiš.«
Beatrika je globoko zasopla. »Da, mama, našla sem nekaj. Iin zdaj mi je vse jasno. Vsa sem zbegana od samega ogorčenja' Pripravi se. mama, čudno vest boš slišala. Viktor je ožeujen — več lat že! Celo otroka ima, triletno dekletce.« - Gospa Sibila je poskočila in srepo je za-strmela v hčer. »Ne! To ni mogoče. Vsaj jaz bi morala vedle t", če bi bilo res!«
Beatrika je skomignila z rameni. »Mora' je paič imeti vzrok, da nam je zamolčal svojo ženitev. Njegova žena se zdi povsem nizkega stanu, čeprav je videti na sliki zelo
čedna. To, da je bila vsekako revna, bi pač ne bilo zadosten povod, da jo skriva. In ker nas vendarle ni obvestil — «
Gospa Sibila je sedela kakor kip. »Povej mj vse natanko! Kako si izvedela to Skrivnost? Meni kar ne gre v glavo,« je ponavljala vedno iznova.
Beatrika je povedala zgodbo o listnici in meni vsebini ter ponovila, kar je čitala v pismu.
»Pismo je bilo naslovljeno v Indijo, mama, in prav verjetno je, da mu žena zdaj, po njegovi vrnitvi, ni dala več miru in ga je rotila, naj nas obvesti o svojem zakonu. S tem namenom je pač prišel k nam,, potem pa se je zaljubil vame in je! odlašati od dne do dne. Saj sem ti rekla, da je ves izpreme-rijen, odkar je dobil onidan tisto pismo. Žena ga je gotovo odločno spomnila njegove dolžnosti, in to ga je osvestilo. Zato se je skril za tista stričevska čuvstva in hoče najbrže, da bi se stvar nekoliko po zatrla, preden pride s svojim razodetjem na dan. Potovanje, ki ga naznanja zdaj, je seveda zgolj izgovor. Peljati se hoče k svoji ženi in jo potolažiti s kako pravljico o nepremagljivih zaprekah. Gotovo mu e zdaj zelo napoti, iin morda bi bi! še vesel, če bi se je mogel iznebiti. Vsekako mora biti velik don Juan; nič se ne bi čudila, ako bi se zdaj v izpremembo igračkal z Romano, dokler ga tudi ona ne potuhta, kakšen je. Verjetnost, da mu pojde tudi nusta Ratnana na led. je zame edino, kar vidim zabavnega v tej istoriji. Naj mu le nastavlja zanke, le naj zavija vami oči! Nazadnje jo bo izplačal, da ga bo pomnila do smrti. \|. K> biamiraii.t, kadar se izkaže, da je njen sladki ženin oče
zavestna, pa so jo z umetnim dihanjem spet oživil. Deklico sq spravili k MirteLevim in ko je po nekaj dnevih spet prišla k sebi, so jo izročili njenim staršem. G. Mi rte 1 ju vse priznanje in hvala!
ZAVRŠE PRI GROBELNEM. Na nedavni dopis je treba matlo odgovora. V zakonski jarem pri nas pač malo stopajo, ker je prevelik ka gospodarska stiska. To, da se mladina zbere na prijaznem gričku ob nedeljah Cn se mailo kratkočasi menda ne rodi slabih posledic. Dopisnik je za red in snago v cerkvi. Gotovo mu je znano, kdo naj za to skrbi.
ZGORNJI GABERNIK. Dne 21. -t. m. smo spremi:li na kostrivniško pokopališče oskrbnika Aleksandrovega vrelca g. Steva Gjor-gjeviča. Pokojnik je bil zeačajen in požrtvovalen mož in zaradi tega splošno priljubljen. Pni Aleksandrovem vrelcu je služboval nad 10 let, dokler nam ga ni iztrgala iz naših vrst za vratna bolez-ene. Štel je 65 let. Pogreb je vodil prota iz Celja. Spremljalo ga je na zadnji poti častno šteVilo domačinov, da so mu izkazali spoštovanje. Dasi pravoslaven. je večkrat daroval razne zneske za tukajšnje cerkvene proslave in dal tudi znatno vsoto za župnijske zvonove. Dragi Stevo. ti zvonovi pa se na zadnj' tvoji poti niso poslovili od tebe v povračilo za tisto, ljubezen dO blžnjega, ki si jo povsod sejal, in počivati moraš v zapuščenem ko'u pokopališča. V tolažbo ti naj bo, da te ohranijo vsi. ki so poznali tvoje dobro srce, v nepozabnem, častnem spominu!
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Kmečka samopomoč doseza uspe he, ki so se pokazali tudi na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu, na katerem so se cene goveji živini dvignile za 50 do 75 par pri kilogramu. Tako so se za kilogram žive teže voli prve vrste prodajali po 4 do 4.50 (pred 14 dnevi po 3.50 do 4), voM II. vrste po 3.50 do 4 (pred 14 dnevi po'2.75 do 3.50), voli III. vrste po 2.50 do 3.25 (pred 14 dnevi po 2 do 2.75) Din. Narasle so tudi cene debelim kravam, in sicer na 2 do 4 (na zadnjem sejmu 2 do 3.50) Din. Krave, klobasarice pa fo se prodajale po 1.75 do 2.25 (na zadnjem
sejmu po 1.50 do 2) Din. Nespremenjena je ostala cena teletom od 4.50 do 5.50 Din. Nekoliko dražje so se prodajallli tudn prasci za rejo, in sicer po 130 do 225 (na zadnjem sejmu po 100 do 170) Din.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so se trgovali: pršutarji po 5.50 do 6, debele svinje po 6 do 6.50. plemenske po 5 do 5.50 Din za kg žive teže, a za kg mrtve teže po 7.50 do 8.50 Din. Prasce za rejo, stare od 6 do 12 tednov, so prodajati po 80 do 140 Din za •rilec.
VINO. Kupčija z V:nom je v tem mesecu nekoliko živahnejša, kar je menda v zvezi s tem, da se bodo aprila povišale cene ž'e-lezrtiški prevoznini. Cene se stalno gibljejo med 3 in 4.75 Dfn za navadna in med 5 in 6 Din za močnejša vina. Vinogradniki pričakujejo, da se bodo cene malo okrepile.
Sejmi
30.	marca: Dolsko, Kostanjevica ob Krki, Loče pri Poljčanah, Sv. Helena v Rovtah, Sv. Križ pri Ljutomeru, Št. Ilj pri Veie-njeu, Vinica na Dolenjskem, Zdenska vas, Marenberg, Sevnica, Cakovec;
31.	marca: Javorje pri Litiji;
1.	aprila: Videm ob Savi;
2.	aprila: Dramlje, Rakek, Turnišče. Zagorje ob Savi;
3.	aprila: Gornji Tuhinj, Zabukovje (srez Brežice), Braslovče. Brunik, Cerklje pri Kranju, Hotemaže (samo za blago, Lem-berg Ormož, Slovenska Bistrica. Spodnje Gorje, Št. Gotard pri Trojanah.
4.	aprila: Loški potok, Slovenjgradec (samo za živino). Sv. Lenart nad Laškim.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo:
1 nizozemski goldinar za 29.67 do 29 81 dinarjev;
1 nemško marko za 17.55 do 17.69 Din; 1 angleški funt šterling za 215.19 do 217.25 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.12 do 43.48 Din; 100 francoskih frankov za 287.78 do 289.22 dinarjev;
100 češkoslov. kron za 180.55 do 181.66 dinarjev.
Vojna škoda se je trgovala po 357 do 358
Din., investicijsko posodi o pa po okrog 80 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kli-ringu po 9.38 Din in nemške klirinške marke po 14.03 Din
Domače novosti
* Milko Kramer t. Po kratki bolezni je v nedeljo preminil v Ljubljani industrijalec g. Milko Kramar, brat ministra v pokoju g. dr. Alberta Kramer,a. Ste* je šele 52 let. Iz ugledne stare trboveljske trgovske hiše je pokojnik bil med prvimi Slovenci, ki so se v svoji mladosti posvetili gospodarskemu visokošolskemu študiju. Diplomiran je bil leta 1906. na dunajska trgovski visoki šoli. Vstopivšii v službo Ljubljanske kreditne banke je kmalu postal ravnatelj njene podružnice v Splitu. Za časa svojega tamkajšnjega bivanja je mnogo pripomogel k razvoju domače indu« strijske dedovnosti v Dalmaciji. Zadnja leta je b val pokojni ravnatelj g. Kiramer v Ljubljani. Moža izredne inteligence in širokega obzorja, skromnega in poštenega človeka je spoštoval vsak, kdor ga je poznal. Ožalo-ščenim svojcem iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir!
*	Izrememba občin. Kraji Gomilsko, Tr-nava in Zakel se izločijo iz občine Braslovč, kraj Grajska vas pa iz občine Tabora in se iz njih ustanovi nova občina Gomilsko. Iz občine Sedlarjeva v šmartinskem srezu pa je izločen kraj Imeno in priključen občini Podčetrtku. V krškem srezu je bili iz občine Le-skovca izločen kraj Planina in priključen občini Raki.
*	Nove občinske volitve. V nedeljo 3. maja bodo občinske volitve v občini Homcu v kamniškem srezu, ker je bil prejšnji odbor svojih poslov razrešen, in volitve odbora nove občine Sv. Jurija ob Ščavnici, ker sta bila s to novo občino spojeni prejšnji občini Terbegovci in Sv. Jurij ob Ščavnici.
*	Litijska župnija ustanovljena. Kaker poročajo, je minister za pravosodje dovolil z odllokotn z dne 12. t. m. ustanovitev litijske župnije.
*	Sadno drevje ob kočevskih cestah. Tudi kočevske ceste dobijo sadno drevje. V ta namen se je vršil pred dnevi enodneven sadjarski tečaj za cestarje, ki se ga je udeležilo okrog 40 cestarjev in stalnih delavcev. Pre-
in zakonski mož! In jaz, kadar pride do tega, si vsekako privoščim veselje ter ji povem v obraz, da je pri vseh svojih trdnih moralnih nazorih vendar ljubimkala z ože-njenim dedcem.«
Ob tej misli se je Beatrika škodoželjno za-krohotala.
Gospa Sibila se kar ni mogla osvestiti. To ji ni šlo v glavo! Na vsem lepem ie bila zagledala Viktorja v docela tuji luči.
Razen tega pa ji je bilo tudi neprijetno, da je Kaluta-Baj zalotil njeno hčer pri Viktor-jevi pisalni mizi.
»To je silno mučno. Beatrika«, je dejala.
Hči je skomignila z rameni. »Indijec se je vedel predrzno in nesramno; dia bi ga le mogla pošteno izplačati za to! A seveda. Viktorju ga ne morem tožiti. On se vedno potegne zanj — morda zato, ker mu pomaga pri njegovih donjuanskih pustolovščinah Sicer pa naj Kaluta le kar pove svojemu gospodarju, da sem imela pismo njegove žene v rokah. Dobro se bo premislil, preden nama kaj omeni o tem. In če se vendarle drzne, mu povem v obraz, kakšno je moje mnenje o njem.«
Gospa Sibila je vzdihnila. »Da se je moč: tako varati o človeku! Skalno sem zaupala v njegovo poštenje.«
Dami sta prerešetali stvar od vseh strani. Domenili sta se. da ne storita za zdaj ničesar in opustita vsako drezanje v to zadevo. Hoteli sta počakati, kaj stori Viktor.
»Morda je tudi on namenjen čakati, mama. Nemara misli, da nisem črtala nobenega pisma, ker mi je ubranil sluga še pravočasno. Vsekako stojim zdaj na višku polo-
žaja in seveda ne bom zapravljala časa. marveč storim vse, kar je v mojih močeh, da pripravim Zitka do odločilne besede.«
In ko sta sedeli tisti večer z Viktorjem za mizo, se je zdelo, da je spet vse po starem. Le Beatrika je ubrala napram Viktorju nekam hladnejše strune. Inženjer je ni hotel osramotiti in ni omenil niti besed.ce o tem. kar mu je bil povedal Kaluta—Baj.
Gospa Sibila se je venomer zvedavo ozirala Viktorju v obraz ter si ponavljala na-tihem iz dna svoje osjp.osti. da se ni zmoti-in svoje žive dni v nikomer tako neizmerno, kakor se je v njem.
Viktor se je toplo poslovil od Romane za prihodnja dva dni. Odpeljal se je zjutraj za-rana.--
Za Viktorjeve odsotnosti je stopila Beatrika popoldne v bratovo sobo, da bi si izposodila od njega knjigo.
Janko je sedel pri učenju. Dal je Beatri-ki zaželjano knjigo. Sestra je obstala pred njegovo pisalno mizo in zagledala na nji Viktorjevo sliko. Prečitala je napis:
»Najvišje je resnica.« Zasmejala se je porogljivo in potipala na fotografijo s svojim ostrim prstkom.
»Odkod pa imaš to uspelo podobo svojega velecenjenega strica?« je vprašala.
Janko jo je premeril s pogledom, ki je izražal vse mogoče. »Podaril mi jo.je, ker sem ga prosil.«
»In si seveda zelo ponosen nanjo?«
»Gotovo da. Čeprav izgovarjaš ti to besedo s posmehom, je vendarle moj velecenje-ni stric.«
»Potemtakem ga imaš za nekakšen vzor?«
»Da. ljuba moja. In ves ta čas se mi je videlo, da delaš tako tudi ti. Vsekako si kazala to kaj razločno s svojim' vedenjem.«
»Vedenje vara,« je rekla Beatrika objestno.
Janko jo je spet tako čudno pogledal. »Nu, zdelo se mi je, da sem še nedavno videl njegovo sliko okiteno s cvetjem na tvoji pisalni mizi.«
Beatrika je skomignila z rameni. »To ni nikak dokaz. Slika ie pač sitala tam, in okvir se mi je zdel tako gol. Sicer pa mi je zelo napoti.«
»Ce ti je napoti, daj jo vendar nazaj v mamin album: Ako ne bi imel že te. bi te jaz naprosil zanjo. Takrat, ko je stric Viktor prišel in si jo vzela iz albuma, bi jo bil prav rad imel. A ti mi je nisi hotela dati. Povedal sem stricu, da si me prehitela tisti dan, ko sem si jo hotel vzeti. V nadomestilo mi je dal tole.«
Rdečica zadrege je zdajci udarila Beatri-ki v obličje. »Ti si mu povedal, da sem si vzela sliko na dan njegovega prihoda?« je vprašala negotovo.
»Da, jaz.«
Beatrika je še enkfrat prečitala napis: »Najvišje je resnica.« Nato pa se je zgenila. kakor bi vrgla nekaj od sebe.
»Eh, če bi sam spoštoval resnico, bi imel nemara prav, da se povišuje nadme! Zdaj potemtakem ve, da sem mu natvezila pravljico, ko sem mu tolikanj govorila o njegovi sliki Lahko si misli, da sem se le norčevala. To mi je ljubše, nego če bi mu ostalo prepričanje, da sem bila res zaljubljena vanj. Tako visoko kakor on spoštujem resnico tudi raz. Ničesar nisva dolžna drug drugemu «
je pomislila.	(Dalje prihodnjič)
________»DOMOVINA '
dava! je znani strokovnjak sreski kmetijski referent g. inž. Sadar. Poleg tega so imeli i obiskovalci tečaja priliko čudi strokovno predavanje tehničnega referenta g- arh. Ureka.
*	2500 tujih državljanov bo v dunavski banovini izgubilo pravico do zaposlitve. Vsem v dunavski banovini zaposlenim tujim državljanom je bilo naročeno, da morajo do konca februarja letos prositi za dovoljenje bivanja in zaposlitve. V dunavski banovini je okrog 5000 delavcev in raznih uslužbencev, ki še nimajo našega državljanstva. Polovica si je pridobila novo dovoljenje bivanja, druga polovica, ki jo sestavljajo dninarji, hlapci in drugi mali ljudje, pa takega dovoljenja nima, ker se ni ozirala na razne razglase v uradnih m dnevnih listih.
★	Le malo ljudi je tako srečnih, da bi si lahko privoščili potovanja. Naša priljubljena družinska revija »Prijatelj« vas povede v skrivnostno Indijo in vam popiše življenje ind-skih spokornikov. Potem vam pripoveduje, kako žive Laponci, ki prebivao v mrzlih krajih. Popisuje življenje zamorcev, naposled pa greste z niim na tihomorske otoke, kjer žive ljudie kakor v raju. Razen tega prinaša »Prijatelj« obilo drugega zanimivega branja. V uvodu piše, kako bi se dala pri nas najlažje odpraviti korupcija. Več krajših povesti poskrbi za vaše razvedrilo, daljši poljudni članki pa vas nauče več kakor vse suhe učne knjige. Če se radi smejete boste z užitkom brali izbrane smešnioe, če pa radi rešujete uganke, boste našli v »Prijatelju« dovoli trdih orehov- Vsak mesec pride ''Prijatelj« v vaš dom za majhen denar, saj stane za vse leto komaj 62 dinanev, če se naročite tudi na njegove mesečne zbirke kn,ig, pa samo 32 dinarjev. Najbolje je. da si izberete rodbinsko zfrrko, kjer stane deset knjig 67 dinarjev. V tej zbirki je izšla svetovno znana povest »Mali vitez«, k»er nastopajo iste osebe kakor v romanu »Z ognjem in mečem«, ki ste ga gotovo že brali. V kratkem izide povest »Romeo in Julija na vasi«, ki pretresljivo opisu e nesrečno ljubezen med otrokoma dveh sprtih druž n. Na vse grlo se boste smejali, ko boste brali »Dnevnik malopridnega Jur čka«. Zal nam prostor ne dopušča, da bi podrobneje opisali vse lepe knjige, ki vas čakajo, če si boste »Prijatelja« naročili. S;oer pa se lahko sami o vsem prepričate. Pišite
dane« na uoravo »Pri^telta« v LhihUanv
DOMA
»Oblečena je zelo skromno, toda okusno. V obraz je videti poštena. Toda zdi se irii, da ne more biti iz naših krajev, ker ni v njej tistega izraza, ki ga vidimo pri naših ljudeh. Če bi ne govorila tako dobro francosko, bi skoraj mislil, da mera biti mešanica dveh različnih plemen.«
»Kako je potem prišla sploh sem?«
»B'og ve, odkod jo je prineslo?«
»Meni je samo rekla, da je bila njena mati Angležinja.«
»Meni se pa zdi, da to najbrž ne bo držalo. Dosti Angležev poznam, toda na njej ni prav nič angleškega«, je odvrnil gospod Vulfran. »Drugačna je, kakor so druge Angležinje. Lepa je in preprosta obleka njeno lepoto še povzdigne. V vsem svojem nastopu mora imeti nekaj nenavadnega, vzvišenega, bi skoraj rekel. Le tako je mogoče, da jo strojniki vzlic njeni skromni vnanjosti tako poslušajo in ubogajo.«
In ker je bil ravnatelj Benoits takega značaja, da ni izpustil nobene priložnosti, kjer bi se tovarnarju lahko polaskal, je rekel:
»Ne da bi hili dekle videli, ste to uganili?«
»Njeno govorjenje me je pripravilo do teh sklepov.«
Če bi Perina te besede slišala, hi bila postala najbrž še bolj zmedena, kakor je že bila.
Kmalu nato je gospod Vulfran zaklical:
»Avrelija!«
Zdaj je seveda pazila, da tega klica ni preslišala.
št. 13
Dalmatinova ulica 10 d, ki vam bo rada poslala brezplačno na ogled eno številko lista in eno knjigo- In če naročnine za list in fcnj-ge ne bi mogli skupaj plačati, boste lahko ■poslali vsak mesec devet dinarjev, kar se vam pač ne bo poznalo. Ne zamudite torej lepe priložnosti!
* Lepo starost 111 let H dočakal Todor Gjurič v Gornjem Milanovcu. Pred kakimi 60 leti je pobegnil iz svojega rojstnega kraja v Sandžaku. Od tedaj živi v Gornjem Milanovcu in uživa velik ugled. V visoki starati je ohranil dober spomin in zna zanimivo pripovedoval o burnih dogodkih iz svoje mladosti.
*	Z avtom v Smrt. Predzadnjo sredo malo pred polnočjo se je pripet.la na državni cesti Ljubljana—Vrhnika blizu Loga huda avtomobilska nesreča. V smeri od Ljubljane je tedaj privozil avto, last kneza VVindischgratza iz Planine pri Rakeku, ki ga je šofirai 38-letni šofer Friderik Berthold iz Postojne. Z njim se je vozil še 36-letni carinski inšpektor Andrej Bole iz Planine. Z avtom sta prejšnji dan zrepeljala neko carinsko blago knezovemu sorodniku v Konjice in sta se ponoči vrača a oba mak) dobre volje. Cesta je bila prosta in vozila sta s precejšnjo brzino, ko je Bole blizu Loga zagrabil za volan, češ da Berthold prenaglo vozi. Posledice tega Bo-letovega posredovanja so bile usodne. Avto je z vso silo treščil v kamen ob cesta, da mu je odtrgalo desno kolo in ga s cestišča vrgio na travnik ob drevo, kjer je obvisel na levem zadnjem kolesu. Nesrečni Bole je odletel s sedeža, v sunku zdrobil šipo pred šoferjem in priletel v jarek, kjer je obležal mrtev s prebito 'obanjo. Prav tako je tudi Bertholda vrglo iz avtomobila na cesto. Mestni reševalci so ga še ponoči prepeljali v boliii5ni.o, kjer so mu zdravniki nudili prvo poiinč Pokojni inšpektor Andrej Bole je bil po rodu Postojnčan. služboval pa je "v Planini, kjer so uradniki pa tudi vse ostalo prebivalstvo zelo cenili uglednega moža. Z veliko vnemo je delal pri Sokolu in drugih naprednih društvih.
*	Po nesreči z revolverjem ustreljen. V nedeljo ponoči je prišlo v hiši posestnika Ru-parja Franceta pri Sv. Ožboltu na tako zva-nih Fojkah zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem do hude nesreče, ki je terjala življenje I7-letnega posestnikovega sina Okorna Jožefa od Sv. Barbare. Okorn je bil v
Kakor prejšnji dan, mu je morala tudi sedaj prevajati na francosko angleške časnike Ko je bila z delom pri kraju, jo je tovarnar iznenada vprašal:
»Rekla si mi, da si nedavno izgubila mater. Kako dolgo pa je že tega?«
»Pet tednov.«
»Kje pa je umrla?«
»V Parizu.«
»In tvoj oče?«
»Izgubila sem ga pred šestirrfi meseci«.
Ker jo je držal za roko, je moral čutiti, kako so ji pri teh besedah vzdrhteli vsi prsti. Toda ni je izpraševal, kaj ji je, ampak je nadaljeval:
»Kakšen poklic pa sta imela tvoj oče in
tvoja mati?«
»Voz sta imela in sta trgovala.«
»Po pariški okolici?«
»Po vseh mogočih deželah. Potovali smo po svetu.«
»Ali si odpotovala iz Pariza takrat, ko ti je mati umrla?«
»Da, gospod«.
»Ker sem materi pred smrtjo obljubila, da ne bom ostala v Parizu, ampak bom šla proti severu, kjer nekje prebiva dmžina mojega očeta.«
»Kako pa si prišla potem sem?«
»Ko je bila moja mati na smrt bolna, sem morala prodati naš voz, osla in tiste malenkosti, ki smo jih še imeli. Po pogrebu mi je ostalo komaj še pet frankov. Ker nisem imela dovolj denarja, da bi se bila odpeljala, kamor sem bila namenjena, sem morala iti pač peš in sem prišla sem.«
Gospodu Vulfranu je zidrgetala roka. Perina ni mogla uganiti, zakaj.
= Stran 5	-
dogovoru z Ruparjevo Frančiško zaradi nakupa revolverja in sta se pogod 1-a za ceno 150 Din. Barantali so v kamri, med tem ko so bi® ostali ljudje v glavni sobi. Kupljeni
Izšla je nova ^	z A RADIO
številka ilu- j	GLEDALIŠČE
strirane te- ) /4/r\ F 1 L M 1 N den-ikerevi. e(V^ f/ UoM ODO
NAŠ VAL
Iz bogat« vsebine navajamo le najvažnejše prispevke: Naš radio v ekspozedu prometnega ministra. — Ali se bo letos res pričelo z reformiranjem naše radiofonije? — Slike iz radijskega sveta. — Katarina lzmajlovu v ljubljanski operi. — Slike k važnejšim oddajam ljubljanske radijske postaje. — Slike iz filmov: ki jih bomo v kratkem videli. — Pariške modne novosti. — Zaključujeta se roman »Zlati otok« in reportaža »Med potujočimi igralci«. — V prilogi Našega vala »Po opernem svetu« najdemo specijelno za radijske poslušalce prirejen libreto Verdijeve opere »Trubadur«, ki jo 4. IV. prenaša nadiio Monakovo iz državne opere. Priloga je za radijske naročnike prav posebno važna, saj izide v vsaki številki po ena opera in bodo stalni naročniki Našega vala imeli v enem letu točne izvlečke skoroda vseh oper, ki so stalno na repertoarju evropskih gledališč.— Na posebnih 32 straneh prinaša Naš val točne in pregledno urejene sporede vseh domačih iin inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, časovno razpredelnico oddaj in izvleček najvažnejših oddaj, križanke, vesti in slike iz radijskega sveta.
Naš val je najcenejša slovenska ilustrirana revija, mesečna naročnina 12 Din. — Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Pišite na radijsko revijo »NAS VAL«. Ljubljana, Knafljeva ulica 5
»Oprostite mi, gospod«, je rekla nato, »da vas morim s svojim dolgočasnim pripovedovanjem. Saj sem prepričana, da vas ne more prav nič zanimati.«
»Prav nič se ne dolgočasim,« je mirno odvrnil tovarnar. »Nasprotno! Iz tvojih besed vidim, da si dekle, kakršno mora biti. Torej si odpotovala iz Pariza z nekaj centimi v žepu?«
»Da, samo nekaj drobiža sem imela in zemljevid.«
»Ali se tudi na zemljevidu spoznaš?«
»Seveda. Tega mora vsakdo poznati, kdor hoče potovati. Ta zemljevid je bil prav za prav edino, kar je ostalo od našega nekdanjega imetja.«
Tedaj ji je segel v besedo:
»Ali ni na najini levici visoko drevo?«
»Da, gospod, in klop je pod njim.«
»Pojdiva tja, Še marsikaj bi rad zvedel.«
Ko sta sedla, je Perina nadaljevala svojo povest. Ničesar ni prešla, ko je videla, da jo gospod Vulfran z zanimanjem posluša.
»Ali nisi nikoli beračila?« jo je med pripovedovanjem vprašal.
»Ne, nikoli, nikoli.«
»Toda mislila si že, da boš morala to storili. ko nisi nikjer dobila dela.«
»Nisem mislila. Upala sem, da bo že prišla kakšna rešitev. In res je prišla ko sem bila že čisto na koncu svojih moči. Če takrat ne bi bilo nikogar, bi hilo po meni.«
Povedala mu je. kako je ležala brez zavesti ob cestli, pa jo je potem prebudil njen Palikar. Pravila mu je o stari cunjarici Gajni, s katero sta potem hodili nekaj dni po deželi in kupovali cunje.

revolver je vtaikini! Okorn v žep, potem pa ga je zvlekel spet ven in ga začel ogledovati. V domnevi, da ni nabt, ga je vzel v trake hišni gospodar Rupar. Kmalu nato pa ie odjeknil strel in krogla je zadela Okorna v trebuh. Krvavečega fanta so položili na posteljo, češ da bo že odleglo. Toda njegovo stanje se je slabšalo in zjutraj so poslali v Skdfjo Loko po zdravnika dr. Homana. ki je nasvetoval, naj takoj prepeljejo ponesrečenca v Ljubljano v bolnišnico. S tem poro c lom so šli naza>j na Fojke in so potem, ko je minilo od nesreče že dobrega pol dne, naložili ponesrečenca na lojterski voz in ga odpeljali proti Ljubljani. Ze pri Medvodah pa jim je Okorn tako opešal, da si ga na vozu niso več upali peljati dalje in so zato opravili ostalo pot z nekim slučajno mimo došlint avtom. Toda prepozno, z?»"i ubogi fant je med potjo izdihnil.
*	Nesreča ne počiva. Ko je 21 letni progo v-ni delavec Friderik Paj iz Zagrada nedavno čistil gozd nad železniško progo v Tremeriu, kjer je bil vihar podirl več dreves, je padlo težko deblo nanj ter mu zlomilo levo nogo in poškodovalo tudi desno nogo. V steklarni na Straži pri Rogatcu je stroj zagrabi1 361et-nega gostilničarja Ignaca Kiča iz Rttsnice in mu razmesaril prste na desnici. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnšntci.
*	Prometna nesreča. Predzadnjo sredo je vozil večji avtobus po Smartinski cesti, a prav takrat je tekel čež cesto osemletni učenec osnovne šole Avgust Oplotnik iz Novih Jarš. Šofer ni mogel avtomobila več ustaviti in deček ie prišel pod levo kolo avtobusa in s poškodbami po glav5 in trebuhu obležal nezavesten na cesti. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico.
*	V snegu najden ponesrečenec. Ze pretekli mesec se je napotlil smučat na Veliko planino ljubljanski visokošolec Emil Vilfan, a se ni več Vrnil. V nedeljo pa so ga dobili smučarji med Veliko in Malo planino mrtvega v snegu. Kako se je ponesrečil, še ni do-gnano. Vse kaže. da je zgrešil pot in omagal. Ker je bil utrujen, se je hotel malo odpočiti, pa je zaspal in zmrznil. Pokojnik je bil vnet športnik in dober sckolski telovadec.
*	Dve motociklistični nesreči. V nedeljo se ie pripetila na Pobrežju rnri Mariboru huda nesreča. Po Gosposvetski cesti se je peljal po Pobrežiu mehanik Anton Jug. na so-
ciju pa je sedel njegov prijatelj delavec Maks Vveber. Zaradi sune brzine je motooklist na ovinku izgubi oblast nad vozilom, ki je z vso silio treščilo v bližnji pot. Jug in We-ber ta odletela z motocilkla in s hudimi poškodbami obležala. Takoj pok.Lca.ni mariborski reševalci so oba prepeljali v bolnišnico. Na cesti med Studenci in Limbušem se je zaletel neki motociklist v osebni avtomobil. Motorno kolo so je popolnoma razbilo, laže poškodovanega motoeiklista so prepeljali v bolnišnico.
*	Dva požara v eni noči. V zadnjem času je bilo v Podgori pri Smartneim ob Paki že šest požarov, ki so nastali na prav tako skrivnosten način, kakor lani in predlanskim v Ločici pri Polzelli. Nedavno noč je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Lu-kaca v Podgori. Ni še ugasnil prvi pcžar, ko je že začelo goreti Ajdi če vo gospodarsko poslopje, ki je nekaj minut oddaljeno od Lukaca. Vsi prestrašeni so hiteli ljudje na kraj drugega požara. V goreči hlev se je pognal domači sin in privlekel iz njega dva obžgan.a vola. ki so ju pa morali zaklati. Vsa ostala ž:vina je zgorela. Skoda pri Obeh požarih bo le delno poravnana z zavarovalnino. Pri požaru Adričevega poslopja so gasiti vohali benaim, zaradi česar sklepajo, da je požar zanetila zločinska roka.
*	Obesil se je v Mariboru 631etni Franc Kilajnšek, ki je bil svoječasno bogat gostilničar in pekovski mojster v Št. Juriju ob južni železnici. V Mariboru je svojo obrt nadaljeval, a mu je šlo slabo, kar je tudi povod njegovega obupa. Pred leti se mu je bila zastrupila žena.
*	Nesreča zaradi pištole. Na Jožefovo je obhajal 16-letni Jos.p Končnik, sin posestnika pri Sv. Marku, svoj god. Nabasal si je pištolo, da bi streljal. Najbrž Pa je pištolo premočno nabasal, ker se mu je, ko je sprožil, razpočite. Kosi cevi so mu desnico dobesedno raztrgali. Fanta so morali spraviti v ptujsko bolnišnico.
*	Otroci požigalci. V Zg. Koreni pri Mariboru so se igrali otroci v hlevu Josipne Petkove. Našli so tam petrolejsko svetilko in jo prižgali. Nesreča pa je hotela, da jim je svetnika padla iz rok na tla in se razbila. Petrolej se ie vnel in v trenotku je bil ves hlev v plamenih. Otroci so zbežali in odnesli zdra-
ve pete, živino so pa iz gorečega hleva komaj rešili. Hlev je pogorel do tal.
*	Bik ga je nabodel. V Pesnici pri Mariboru je 431etmi hlapec Ivan Stahel napajal bika. Nenadno pa je žival zbesnela, ga napadla in mu z rogovi polomila rebra. Hlapca, ki ima nevarne rane po prsnem košu, so odpsliali v mariborsko bolnišnico.
*	Hiša in mlin zgorela. Posestniku in mlinarju Josipu Mohoriču v Račah je požar uničil mlin in stanovanjsko hišo. Gasilci iz Rač in Podove so preprečili, da ni prešel ogenj na sosedne zgradbe.
*	Požar v Novi vasi. Nedavno ponoči se je vnela šupa posestnka Franca Klanjška v v Novi vasi blizu Celja. Na kraj požara so kmalu pribrzeli celjski in nato gabrskj gasilci. Ker je pihaj veifer, je grozila komaj pet metrov oddaljeni Klanjškovi hiši velika nevarnost. Požrtvovalnim gasilcem pa je vendarle usaeV> preprečiti, da bi se b i ogenj razširil na hišo.
Nesreča pri gašeniu požara. V sobcto se »e vnela hiša posestnika Simona Novaka v So. Negoniu pri Rogaški Slanini. Pri gašenju je oomagal tudi 24-letn; posestnikov sin Jurij ZaJokar iz iste vasi. Ko se je splazil v goreče poslopie. h dobil hude opekl'ne na obrazu in obeh rokah- Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
*	V obupu pod vlak. Te dni se je na progi med Storami in Celjem vrgel pod viak 24-letni Ivan Udovlč, delavec v St. Janžu nad Štoram;. Ivan se je šele pred kratkim vrnil od vojakov, a doma je našel samo bedo in je trpel lakoto. To ga je spravilo v obup. Stroj je nesrečnega Udoviča čisto razmesaril.
*	Smrtna nesreča. Na Zdolah pri Brežicah se je zgodila huda nesreča. Ko so peljali k posestnici Jožefi Habinčevj težki voz. na ložen s koljem, je zavora pri vozu popustila. Mladi voznik Ivan Omerzu je skušal voz zadržati, pri čemer se je pa voz prevrgel in silna njegova teža se je zvrnila na ubogega Omerzuja, ki je nekaj trenutkov nato izdihnil.
* Zaradi otroške igre z vžigalicami dve domačiji v ognju. V Hajdini blizu Ptuja so imeli te dni večji požar, ki so ga prišli gasit tudi ptujski gasilci, da skupno z domačimi gasilci in gasilci iz Gerečje vasi preprečijo še večjo nesrečo. Goreti je začela domačja Mariie Fridlove Ogeni pa j* orešel na so-
Nato mu je povedala, kako je srečala Ro-zalijo m od nje izvedela, da bi lahko dobila v tovarni delo.
»Kdaj pa misliš rti spet dalje na pot?« jo je vprašal gospod Vulfran.
Tega vprašanja, ki jo je zmedlo, ni pričakovala.
»Ne mislim iti dalje«, je naposled rekla po kratkem pomišljanju.
»Kaj pa tvoji sorodniki?«
»Saj jih ne poznam! Niti ne vem. ali bi me prijazno sprejeli, ker mojega očeta niso prav marali. Ker nisem imela nikogar, ki bi mi v stiski pomagal, sem hotela iti najprej k njim. Zdaj pa sem tu dobila delo in bom kar tu ostala. Tako se mi vsaj zdr najbolje.«
»Ali so se sorodniki sploh kaj brigali zate?«
»Nikoli.«
»Potem' je tvoja opreznost najbrž opravičena. Toda čeprav je nevarno, da bi dobila zaprta vrata, -bi bilo dobro, da bi vsaj vprašala zanje. Saj moraš vedeti, kje prebivajo. Morda bi kazalo, da bi pisala na njihovo občino, naj ti kaj o njih sporoce. Ce te ne bi mogli ali hoteli sprejeti, bi še vzlic temu lahko ostala tu. Lahko pa je mogoče, da bi te z odprtimi rokami sprejeli in da bi imela pri njih vsega dovolj. Saj moraš vedeti, kako težavno je življenje za dekle, ki je samo na svetu«.
»Da, gospod, vem. da je tako življenje žalostno in vsak dan premišljujem, kako srečna bi bila. če bi me kje sprejeli odprte roke. Toda če bodo ostale tudi zame tako zaprte, kakor so bile za mojega očeta . . . ?«
»Ali so imeli starši tvojega očeta kakšne
tehtne vzroke, da so svojega sina zavrgli? Ali je kaj hudega storil?«
»Ne morem si misliti, da bi bil moj oče, ki je bil vendar tako dober, mogel storiti kaj takšnega, kar ne bi bilo pravilno. Saj je bil zlata duša. Njegova roka je bila vsakomur odprta. A vendar, brez vzroka ga starši niso mogli zavreči. Prav zaradi tega mi je še bolj hudo.« Pri teh besedah so jo oblile solze
»Ali bi bila zelo srečna, če bi te z veseljem sprejeli?«
»O, kako!« je vzkliknila.
»Glej, prav zaradi tega jih moraš poiskati! Saj veš. kako je človeku, ki je sam na svetu.«
»O. dobro vem.«
»In misliti moraš na svo;o prihodniost. Bog ve, kaj vse se ti utegne še primeriti.«
»Vem . . . «
»Mlada si še, nič hudega ti še prav za prav ni. Toda ko se boš postarala, boš začela čutiti breme samote . . . «
On, slepec ni mogel videti njenega obraza, toda uganil je. kaj kaže.
»No«, je dodal čez nekaj časa, »kako si se odločila?«
»Verjemite mi, gospod, da še zdaj ne vem, kako naj rečem. Da, če bi mogla vsaj upati, da me bodo sprejeli kakor hčer, ne pa kakor tujko.«
»Ne poznaš še dovolj življenja, drago dete. Vedeti moraš, da se čutijo stari ljudje boij-samotne in bolj brez moči kakor otroci.
»Ali mislijo vsi ljudje tako, kakor vi, gospod Vulfran?«
»Morda ne mislijo vsi tako, čutijo pa prav zanesljivo.«
»Ali se vam res tako zdi?« je še enkrat vprašala z drhtečim glasom.
Ni ji naravnost pritrdil, toda tiho, kakor bi govoril sam s seboj, je šepnil-
»Vsi čutijo tako.«
Potem je vstal, kakor bi hotel ubežati žalostnim mislim, ki so se ga bile polotile in ki so ga morale zelo boleti.
Z izpremenjenim glasom, ki ni bil prejšnjemu prav niič podoben, je ukazovalno rekel:
»Zdaj pa pojdi va v pisarno!«
ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE Velik korak naprej.
Kdaj se bo vrnil inženjer Fabri? Kdaj bo ozdravel gospod Vendit?
To vprašanje si je Perina pogosto zadala in vselej jo je pri tem zaskrbelo, kajti vedela je, da se bo v trenutku njune vrnitve na delo nehala njena tolmaška služba in da bo spet postala to. kar je bila prve dni: navadna delavka, začetnica.
Ko je naslednji četrtek stopila Perina v dvorano, kjer so delali strojniki, se je zdr« znila. Pri njih ie zagledate inženjerja Fa-brvia, ki se je bil minili večer vrnil z An* gleškeaa in danes že nadzoroval delo. Ni se približala in ni se hotela v me.sevali, toda prvi strojnik jo je takoj opazil in rekel Fa< brviu:
»Brez tega'e dekleta bi bili morali čakati križem rok, dokler se ne bi bili vi vrnili.«
Šele tedaj jo je Fabrv pogledal. Ona pa se ni upala niti vprašati, kaj naj zdaj stori.
sediio poslopje posestnika ta kovača Franca Verouka. Poslopji sta pogoreli do tal in tudi nekaj živine se je pri reševanju poškodovalo. Kolikor se je ugotovilo, je genj zakrivil neki petletni otrok, kii se je igral z vžigalicami.
*	Ogenj je upepelil domačijo posestniku Alojziju Cerku na Bezervi pri Rušah. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ruš, Bistrice in Studencev. Prt gašenju sta dobila gasilca Feliks Eigner iz Ruš in posestnik Aflojzlj Cerk nevarne opekline. Kako je ogenj nastal, še niiso ugotovili.
-k Smrtna nesreča. Alojz Vesenjak 15 letni sin posestnika v Moškanijcih, je pregledoval staro pištolo. Ko .ie iako gledal z desnim očesom v cev, se je orožie sprožilo. Krogla je predrta možgane in stopila pri tilniku in lobanje. Fant se je zgrudil in nekaij trenutkov pozneje izdihnil.
*	Požar v Drami- Nedavno je nastal požar v Drami pri Št. Jerneju na Dolenjskem- Pogorel je posestiniku Mencinu Jožefu petokenski kozolec s čebelnjakom vred. Sumi se. da je bil požar podtaknien. K požaru so prihiteli gasilci iz Št. Jerneja. Dobrave in Ostroga, ki se jim je posrečilo, da so v teku dveh ur požar pogasil in s tem rešili požarne nevarnosti vso vas.
*	Nesreče v Savinjski dolini. Na Jožefovo popoldne sta se peljala 44-letni mizar in posestnik^ Jože Horjak in 40-letni ključavničar Franc Šerbak, oba z Brega pri Polzeli, z motornim kolesom proti Št. Petru. Na državni cesti v Dobrteši vasi je zavoziil v motorno kolo neki ^kolesar in dobil lažje poškodbe. Horjak in Šerbak pa sta treščila z motornega kolesa in se hudo poškodovala. Po oba je moral celjski reševalni avto. Pri vajah na strel šču v Pečovniku sta se na praznik hu-d > ponesrečila 33-letni kape.tan D?" rde Sta-nišič in 22-Ietivi redov Zivadjn Uroše v'č. Ko iis Uroševč nab;;al bombo, mu .ie eksoIod;ra-Ja in močno poškodovala kanetana St«n;šiča po levici in l£v: nogi. Uroševiča na no d^nem ramenu. Preoeliali so iu v boVšnco. Ko se
oelal 41-Mni seimar in nn«.esfnik Anton S-Qbočan iz Za vodne na Jož"{ovo z vozom s Hriba sv- JožAfa. se vo? izognil m's.<n~-mu avtobusu takn ner^no. do prevrnil Pri "udni si 'ie Srebati ''"mil levo nnfn P"; Podv'"U s° va n^nesreč 1 v V^niAtflprhli
p''-'0*"' F-^noa VrH^rtV',	D -r1<r-"-- «r:
Ni vedela, ali naj ostane kar tu, ali pa naj se vrne v tovarno v Maraucourtu, kjer se je njeno delo začelo.
Naposled se je odločila, da bo počakala kar tu, dokler ne pride gospod Vulfran in ji ne pove, kaj mora zdaj storiti.
Tovarnar je prišel spet ob tisti uri kakor druge dni. Spremljal ga je ravnatelj. Ko je zvedel, kaj so že strojniki storili, ni bil z delom zadovoljen
Škoda, da ni dekleta, ki je doslej služilo za tolmača, več tu.«
»Saj še ni šla!« je odvrnil ravnatelj in po« mignil Perini, naj stopi bliže.
»Zakaj se pa še nisi vrnila v Maraucourt?« je vprašal gospod Vulfran.
»Mislila sem, da ne smem oditi prej, do« kler mi ne boste vi ukazali.«
»Prav si imela,« je rekel tovarnar. »Tu boš ostala, ker te bom potreboval.«
Utihnil je, kakor bi bil nekaj premišlje« val. notem pa je še rekel:
»Potreboval te bom pa tudi v Maraucour« tu. Zato se zvečer vrni tia in se zjutraj zgla« si v moii p;sarni. Tam ti bom povedal, kak« šno delo sem ti namenil.«
Ko ie potem še prevedla navodila, ki jih ji je bil ditl (Josnod Vulfran zm strojnike, je tovarnar «el. Ta dan ni nrišla do teoa, da b; mu bila brala poročila iz angleških časnikov.
Temu se je nekoliko čudila. Venci-"- na se ni ničesar bala. Saj ji je bil gospod Vul« fran rekel:
Potreboval te brwn tudi v Maraucourtn «
To so bile besede, na katere ie morala nenr^tino mislit', ko jo ie tovarnarjev ko« eijaž Viljem peljal zvečer v Maraucourt.
ŠmartnenTob Paki. V kamnolomu se je namreč odtrgala skala s kamenjem, ki je zasulo Vodovnika. Hudo poškodovanega s;> prepeljali v celjsko bolnišnico.
*	Žrtev obešanja na avtomobile. V bolnišnici v Mariboru je umrl devetletni Edi He-rič. sin železničarja iz Krčevine pri Mariboru. Fantka je pred nekaj dnevi povozil avto in mu zadal smrtne poškodbe. Mali Edi je postal žrtev lastne neprevidnosti. Kakor ie po pričah ugotovljeno, ne zadene šoferja nobena krivda. V trenutku nesreče je vozil v smeri od mesta tovorni avto po Aleksandrovi cesti v Krčevini. Od nasprotne strani je prišel takrat od Pesnioe proti mestu drug avto. V trenutku, ko sta se oba avta kržala. je mali Edi skočil na cesto ter «e hotel obesiti zadaj na tovorni avto. Prišel pa .ie pri tem med obe vozili in ga je osebn' avtomobil zgrabil in podrl na tla.
*	Nesreča rumunskega letala v Bosni. Pri Tesliču se je nedavno zrušilo na zemljo neko rumunsko letalo. Ljudje so prihiteli na pomoč ter rešili iz razbitega letala pilota in neko elegantno damo. Po srečnem naključju sta ostala živa in sta le neznatno poškodovana. P Jot se je predstavil za NikoJo Orisa, kapetana rumunske kraljeve garde in adju-tanta rumunskega kralja. Spremljevalka je njegova soproga Slava, rojena Zivkovičeva iz Rrčkega. Zakonca sta potovala z letalom iz Pariza v Bukarešto.
*	Tri viičarije žrtve slabega dimnika. Nedavno noč je nastal ogenj v viničariji Franca Sluge iz P'ajnskega. V zgradbi je stanovala viničarka Marija Kojčeva. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil na bližnji viničariji Vere Pergerjeve in Jerneja Baumana iz Pongercev. Ogenj je uničil vsa poslopja, ki so bila krita s slamo, kakor tudi vso oblino zalogo. Kolikor se je ugotovilo, je usodnega večera viničarka Kojčeva v štedilniku močno zakurila, ker je pekla kruh. Zaradi slabega dimnika so skozi razpoko uhajale iskre na slamnato streho in jo zažgale.
*	Strašne posledice bede v veliki hercegovski občini. V začetku meseca so bila oblast va obveščena, da je v veliki hercegovski občini Drinovcih. ki šteje okrog 13.000 duš, zavladala strašna beda, ki so jo še povečale nedavne poplave. Obč na je dobila za prvo pomoč okrog osem vagonov turšči-ce a »a pomoč ni mogla preprečiti strašnih
posledic bede. Zaradi slabih zdravstvenih in socialnih razmer v občini in okolici se pojavljajo tudi kužne bolezni. Med deco se razširjene ošpice, v vasi Zarogovini pa se je pojavil legar. Med deco in med odraslimi je mnogo smrtnih primerov, ker je glad vzel bolnikom vso odpornost. V nekaterih vaseh je umrlo 15 odstotkov obolelih otrok.
*	Požar v gorski vasi. V Cepuljah, gorski vasici blzu Škofje Loke, je nastal nedavno noč ogenj. Goreti je začel skedenj posestnika Janeza Bajta. Ker v vasi vode ni v izobilju, so imeli plameni lahko deilo. Ogenj je prvi opaži posestnikov sin Benedik Franc, ki se je bil zaradi prasketanja in svetlka-nja zbudil. Planil je pokomcu in brž hitel na pomoč. Skedenj je bil zavarovan in ga zadnje leto niso mnogo uporabljali, ker si je zgradil gospodar lani novo hišo z gospodarskim poslopjem vred. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Smrtna žrtev cestne nesreče. Nedavno zvečer je prišlo pred Leottiščem v Ljubljani do prometne nesreče, ki je bila sicer razburljiva, pa vendar najbrž n.kdo ni pričakoval, da bo zahtevala smrtno žrtev. Po Zaloški cesti je privozil z motornim kolesom Ljubljančan Vit al Seunig. Pred Leoniščem se je zaletel v kolesarja vojaka Stiviča Josipa. Trčenje je bilo tako silno, da je Stivič odiletel s kolesa in obležal nezavesten. Ponesrečenega vojaka so ljudje prenesla v Leonišče, pozneje pa ga je vojaški avtomobili prepeljal v vojaško bolnišnico. Kljub skrbni negi in prizadevanju zdravnikov, da ga ohranijo pri življenju, Stiviča niso mogli več rešiti.
*	Brata s sekirami. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli v oskrbo brata Alberta in Janeza Novaka iz Retij pri Križah na Gorenjskem. Prvemu, ki je sicer, po poklicu strojnik, je že 40 tet, drugemu, soboslikarskemu pomočniku, pa 42, a v nedeljo sta se zaradi nekega malenkostnega nesporazuma tako razvnela. da sta segla po sekirah in navalila drug na drugega. Pri spoprijemu sta bila tako huda, da sta si bila kmalu vzajemno odsekala levici.
Po Sloveniji gre glas: .Domovina'4 ie za nas!
Za kakšno delo jo bo tovarnar potreboval? O vsem mogočem je premišljala, toda ni« koli si ni mogla s prepričanjem reči. da je uganila pravo. Le nekaj je bilo zanesljivo. V tovarni ji ne bo treba več delati In pri j tem je sami sebi velevala, naj ne bo preveč nestrnna Saj ji je mati na smrtni postelji naročila, naj se oprezno loti vsakega dela in nai ne tvega nikoli ničesar, kar bi ji uteg« n:lo škodovati Zdaj je 'mela svoie živlie« nie toliko kakor zagotovljeno. Kako se bo dalje razpletalo, ie odvisno le od nje «ame in njene vztrajnosti. In na to bo moralf mi« sl;H vseVj. prpHpri se bo za kai odločila
V takih mislih ie prišla v Maraucourt. kjer ie tp-Voi v začetku vasi stopila z voza ;n fla peš dalie.
Kini nai <?rp eo.at? To vorašanie ji ie za« daialo dosti	Potem se ie spomnila sa«
motnega otočka. Bogve ali ie še tako samn« ten in nenačelen, kakor bil takrat, ko je sr""no nrebiv(dq mi niem?
^rce i' i p o'l sre^e '-zdrhtelo. Vo ie pri« §lo n<> oto"e^ m omaziD da se od nienpia o-lhn^T 5p r>-'Me mudi t°m Še clo ptiči SO n>~Zinoc!i ."Kltv-vv"- V' «0 w» rr°d
tP*ri Hozorplp (t'' ci ;P lotit-o n^voš^''" tako
t-flVršnp če ni imela, kar ie n-lfl-j <7 Martiuoourti Kpr ip	na evni cl--'ti rlnni nrpi ka«
.Irurtp rti->i. cp ti m' linKilr* i*' f<?Vr\5 enot. r">n'-'pr co n:	ip ostala pred
*n eaniflrila	ip /1r\ ip v ^-IcoMp'
Ti" i i-7r>-on-|pti'lo. Vi* ^c" ni bilo HO'l *T°Čpr vcp tale* como^o tiho kako* npko* ■'i-rrt.olpn :p «p ip cl;či1rv novs^d in dos*' več n*:C «p ip '^r^pletava'^ na<t nien^ ^Ipvo.
Vse je kazalo, da so se že izlegli mladiči in
da so prišli še novi gostje iz severnih kra« jev. In to je tudi pomenilo, da se bo začel kmalu lov, o katerem ji je bila pripovedo* vala Rozalija.
Nedvomno bo morala kmalu zapustiti svo* je tiho zavetje. Spet ji je neznana bolečina stisnila srce. Med ljudi bo morala iti in bog ve, ali se ji bo kje tako dobro godilo, kakor se ji je godilo tu.
Vzlic tem žalostnim mislim pa je hitro zaspala. Utrujena je bila. Zbudilo jo je šele jutrnje solnce.
Ko so se odprla vrata v tovarno, je šla Perina proti vhodu v predilnico, kjer je onazila tudi Rozalijo. Toda namestu da bi bila stopila za njo, se je obrnila proti pi« sarni.
Ni vedela, ali naj stopi kar v urad, ali pa naj počaka zunaj na dvorišču. Naposled se je odločila, da bo rajši počakala, saj je ve« dela. da mora tovarnar kaj kmalu priti.
Toda čakati je morala skorai celo uro. Naposled se ie prikazal prt vratih gospod Talouel in io vnrašal. kaj išče.
»Gosnod Vulfran je naročil, naj pri« dem v nisirno.« je rekla.
»Dvorišče ni pisarna.« je rezko odvrnil Talnuel.
»Počakala bom. dokW me gospod ne po« kličp " ie m;rno ml-|a Perina
»Z menoi poiH-'«
Sledila mu ie Ko sta nri*'a na verando, ie sedel na stol in naročil Pcrni, naj vzas m p ctol 7ravpn nie.
Kip si pa bila zadnje dni?« jo je strogo vprašal.
*	Spet dve žrtvi tihotapstva. Na odseku meje med JezarsKim in Iržičem v Komendi južno od Fečovmka je za tihotapce kakor nalašč ustvarjeni prehod preko meje. lemu mestu pravijo graničarji in orožniki kanal tihotapcev, zakaj na tem mestu ujamejo obmejni organi največ tihotapcev. Kljub temu, dia tam največkrat pade kak tihotapec v roke grankiarjem, ljudje z neverjetno drznostjo tihotapijo prav na tein mestu. Na tem delu meje je zdaj še sneg. V tem snegu so bili v bližini zloglasnega tihotapskega kanala v noči na predzadnjo sredo v zasedi gra-ničarji. B;k> je okrog polnoči, ko so se iz zaraslega dela meje pojavile tri osebe. Noč je bila precej temna, vendar so graničarji lahko razločno opazili tri osebe, ki so nosile napolnjene nahrbtnike in se na pozive graničairjev, naj se ustavijo, takoj pognale v beg. Graničarji so takoj stekli za njimi in med dliriko klicali, naj se ustavijo. Tihotapci pa so napeli vse sile, da hi dosegli gozd, ker so vedeli, da bi tam lahko izginili. To pa so vedeli tudi graničarji, ki so v trenutku, ko so prispeli tihotapci tik pred gozd, uporabili orožje. Odjeknilo je nekaj strelov in padli sta dve mladi življenji, žrtvi tihotapske strasti. Tretji tihotapec je bil med tem že v gozdu in je izginil. Usbre-lienca nista imela pri sebi nobenih listin. Sele, ko so pripeljali trupli v jezersko mrtvašnico, so Jezerjani spoznali v mrličih posestnikova sinova Meglica Franca in Me-gl-iča Janeza, oba iz Loma. V njunih nahrbtnikih so našli večjo množino saharina. Dogodek dokazuje, da je saharin v naših obmejnih krajih še vedino glavni predmet tihotapstva. Za tretjiim tihotapcem, ki je pobegnil, ni sledu. Od mesta, kjer so graničarji ustrelili Franca in Janeza Megjiča, so držale stopinje v gozd in naprej v dolino, a niže doli zmanjka snega in z njim je izginila tudi vsaka sled za tretjim tihotapcem.
*	Tatvina na ljubljanski glavni postaji. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je uvedena preiskava proti železničarju Antonu, ki je bil zaposlen na glavni tovorni postaji v skladiščih in ki stanuje v Preski pri Medvodah. Varnostnim organom železniške uprave se je posrečilo odkriti tatvine, ki jih je vršil Anton že od leta 1934. naprej do konca februarja letos. Iz skladišča je odnašal na svoj dom najrazličnejše blago. Dolgo mu niso prišli na sled, ker je znal tatvine na prav pretkan način zakrivati. Mnogim ljudem pa se je čudno zdelo, da si je Anton v Preski zgradil lepo hišioo, ko jim je bilo drugače znano, da so njegovi mesečni prejemki in dohodku prav skromni. Na njegovem domu je bila izvršena hišna preiskava, kii je imela delen uspeh. Našli so pri njem precej blaga, ki izvira od tatvin na tovorni postaji. Na vesti ima do 20 večjih in manjših tatvin.
*	Cigan je ukradel 6.000 Din. Ce se cigani utaborijo v bližini kakega kraja, je navadno prizor vedno enak, da pridejo orožniki in Spravijo cigansko družino naprej. S cigani gre navadno tudi številna perotniina in vse, kar se pač takole mimogrede more dobiti na cesti ali po vaseh. Te dni so se v Briše, občina Vače pri Litiji privlekli cigan, žena in trije otroci ter se utabonili v bližnjem gozdu. S seboj so imeli tri konje in voz. Nekaj caisa se zaradi ciganske družine ni nihče pritoževal. Po nekaj dneh pa se je neko noč cigan splazil v vas, vlomil v hišo posestnika Jožefa Arka ter tam začeli stikati po omarah, dokler semu ni posrečilo iztakniti denarja, ki ga je imel posestnik shranjenega na skritem mestu. Bilo je okrog 6000 Din, ki jih je cigan spravil in se takoj izgubil ne samo iz hiše, marveč tudi iz kraja. Žena ima na levi strani obraza brazgotino. Kdor bi cigane videl, naj to javi najbližji orožniški postaji.
*	Barjanski požigalec pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je te dni vršila razprava proti Ivanu Štruklju samskemu krovcu in sinu maloposestnika s Knezovega štradona na Barju. Ivana Štruklja je državno tožilstvo obtožilo, da je v letih 1934. in 1935. zagrešil vrsto požigov, ki so se v sumljivih okoliščinah pojavljali na sorazmerno maJhnem okolišu: na Knezovem
štradonu, Peruzz/ijevi cesti, Jurčkovi poti, Ruiinnku in Dolenjski cesti. Strukeij je pred sodniki zanikava! ziočine, priče pa so pretežno izpovedale zanj obtežilno. Sodba se je glasila: Ivan Strukeij je spoznan za krivega, da je lani 13. novembra zažgal kozolec Janeza Dremlja v Rudniku, 30. novembra pa kozolec Marije Zaviršnikove iin Mafije Kadunčeve ter se obsoja na eno leto šest mesecev strogega zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Oproščen pa je za vse ostale primere, ki naj bi jih zagrešil v smislu obtožnice.
*	Aretacije zaradi umora pred štirimi leti.
Orožniki iz Železnikov so te dni aretirali v Dražgošah šest oseb, ki nai bi bile v zvezi z umorom 68-leitne trgovke Lotričeve in njene hčerke Genovefe pred štirmi leti. Najprej so bili osumljenci privedeni v škofjeloške zapore, odkoder pa so jih spravili v LjubLano v zapore okrožnega sodišča. Aretirana je bila skoro cela družina z očetom kot glavnim osumljencem. Dve ženski, mater in hčerko, so spet spu-stlilH na svobodo. Preiskava se nadaljuje.
*	Tatvina lisičjih kož. Štepanjski, orožniki so ovadili nekega mladega kro.ača iz Vdlavl a pri Trebeljevem, ker je 8. februarja ukradel Ivanu Babniku v Dobrunjah osem lisičiih kož. Prodal jih je nekemu prekupčevalcu za 200 Din. Ta pa nekemu ljubljanskemu trgovcu s kožami za 600 Din in slednji neki ljubi anski tvrdki s krznom za 1125 Din. Tvrdka je bila pravočasno opozorjena na tatvino teh kož ter je zadevo prijavila pristojnim oblastvom odnosno po njih obvestila lastnika Ivana Babnl-ka.
*	Ogorčena borba komunistov z orožniki.
V zvezi z razkritjem komunistične organizacije v zetski banovini je bilo izvršenih več aretacij članov tajne organizacije. Pri tej priliki je bivšemu dijaku Risti Lekiču iz Zeoca' uspelo, da je pobegnil. Za njim je bila izdana tiralica. Dne 15. t. m. zjutraj je patirola, ki je štela šest mož, izsledila Leki-ča. Patirola ga je prijela, da ga odvede na sresko načelstvo. V dotični vasi je srečala patrolo skupina komunistov, pristašev Leki-ča, iin orožnike napadla z revolverji, lovskimi puškami, palicami in kamenjem. Za vsako ceno so hoteli osvoboditi Lekiča. Po predpisih svoje službe je orožniška pabrola pozvala ljudi, naj se razidejo. Ko pa se napadalci temu pozivu n.so odzvali, so orožniki v obrambi uporabili orožje. V borbi je bil od napadalcev ubit Vido Lekič, a ranjeni so bili Spiiro Lekič in njegova sestra Staniča Lekičeva. Na strani orožnkov je bil hudo ranjen kaplair Ljubomir Marjanovič, ki je dobil strel v desno lice, kaplar Cedomir Lukič, ki je dobil revolverski strel v nogo. Lažje ranjeni so nadalje s topim orožjem orožniki Aleksander Culafič, Cvetko Radoj-čič in Anton Strok. Ranjenci so bili prepeljani v državno bolnišnico na Cetinju, kjer so dobili zdravniško pomoč. V bolnišnici je Spli.o Lekič umri za dobljenimi ranami. Ob-lastva vodijo preiskavo na licu mesta, s krivci pa se bo postopalo po zakonu.
*	Izmisl I si je napad. Pred nekaj dnevi so pripeljali od Sv. Lovrenca na Pohorju v mariborsko bolnišnico 34!etnega Florijana Kositra z razbito lobanjo in notranjimi poškodbami. Kositer je pripovedoval, da so Sa napadli neznani razbojniki v bližani Puščave, ko se je peljal na kolesu. Podrli so ga na tla, ga izropaJi, pretepli in nazadnje vrgli v potok, kjer je prišel k zavesti, ter se zatekel v Puščavo v Koresovo gostilno. Odtod so ga spravili v mariborsko bolnišnico. Orožniki od Sv. Lovrenca na Pohorju so uvedli preiskavo, ki pa je ostala brezuspešna. Naposled pa so ugotovil!!, da je Kositer vse skupaj potegnil za nos. Ni bil napaden od roparjev, ampak je v pijanosti padel s kolesa v potok Radolno, kjer si je razibil gtavo. V mrzii vod5 potoka je prišel k zavesti in si je potem v Puščavii izmislil razburljivo zgodbo. Kositra bodo zaradi tega poklicali pred sodnike.
*	S saharinom je kupčevala. Na živilskem trgu v Ljubljani so prijeli neko Marijo iz Grma pri Trebnjem zaradi tihotapstva saharina. Pri nji so dobili skoro 40 škatlic saharina, zavitega in naloženega okrog trebuha.
Na vprašanje, kje je dobila saharin, je odgovorila, da jk ga je daia neka Ljubljančanka. Orožnika so sanann zapiemb, poleg tega pa jo čaka še občutna kazen.
*	streli na meji. Oomejni stražniki, ki so bili v zasedi pri iireii rionikih v občini Sei-nici ob Dravi, so opazili te dni ponoči, kako je pet z nahrbtniku obloženih oseb prišlo iz Avstrije. Kar se tihotapci na klice »stoj« n.so ustavili, so straža/ki streljam. Begunci so odvrgli nahrbtnike in odnesii peie. V nahrbtnikih je bjlo 25 kg saharina. Našli so potem tudii okrvavljen klobuk, kar je dokaz, da je moral enega tihotapca zadeti strel,
*	Brata na zatoženi klopi. Pred malim senatom v Celju sta se zagovarjala posestnikova sinova 23 letni Ivan in 22 letni Franc Moškon iz Koprivnice. Obtožnica očita Mo-škonu Ivanu, da je 25. novembra v domači hiši z vbodom z nožem v trebuh Strbana Franca tako hudo poškodoval, da je biia zaradi prereza trebušne mrene in preboda tankega črevesa nevarnost za poškodovanče-vo življenje. Njegov brat Franc pa je orl isti prilki z bokserjem povzročil Tlakočar-ju Antonu na glavi lahko telfesno poškodbo. Obsojena sta bila Moškon Ivan na leto zapora, njegov brat Franc pa na mesec in 15 dni.
+ Ponarejeni petdesetaki. V bližini Kičeva v Srbiji so pred dnevi aretirali družino, ki so v njih hiši zasledili pravo delavnico ponarejenih srebrnikov po 50 in 20 Diin. Ponarejevalci so bili zelo spretni ljudje, ki niso samo dobro ponarejali denarja, temveč so znali tudli na zelo spreten način svoje izdelke spravljati v promet, da jim oblastvo dolgo ni prišlo na sled.
*	Staro sovraštvo se je končalo z ubojem. V občini Sv. Urbanu pri Ptuju živijo miroljubni ljudje, vendar pa nanese naključje kakor povsod, da zavlada med sosedi sovraštvo včasih zaradi malenkostnih sporov. Tako^ je tudi nista mogia orpeti 3^'iecm vini-čar Franc Marinič iz Zasadov in njegov sosed 22iietni Franc Ceh. Ko se je nedavno vračal Marinič domov od dela v vinogradu posestnika Alojzija Kosija v Trnovski vasi, je naletel v domači vas; na soseda Ceha, s katerim sta kmalu prišla v prepir. Med prepirom je Marinič udaril Ceha z roko, kair je dalo povod za spopad. Ceh je nekje dobil motiko in udaril z njo Manfliča čez rame, čez rebra in čez trebuh. Ceh ni ume! namena Mariniča hudo poškodovati, vendar je oil udarec čez arebuh usoden. Ceha prihitela na pomoč njegova teta Terezija Cehova, ki pa jo je Marinič udaril po desnici taiko močno, da ji je zlomili roko in je morala v bolnišnico. Po tem dogodku je šel Mar.nlč k prijatelju Horvatu, s katerim se je napotil k orožnikom k Sv. Urbanu, kjer je naznanil spopad. Ko sta bila še pri orožnik h, je naenkrat postalo Mariniču slabo, da se je sesedel in so ga morali takoj prepeljati v boiniš-nioo, kjer je umrl.
' Pet let v zaboju. Belavarska policija je prejela prijavo, da imajo v hiši Marka Ra-duloviča v belovarskem predmestju Velikih Sredicah že več let zaprto v zaboju staro ženico. Policija se je takoj odpravila na lica mesta in res našla v nizki hišici v zaboju zaprto starko. Stražniki so zaboj odprli in pokazal se jim je strašen prizor. V zaboju je čepela stara ženca bledih lic in vdrtih očt. Noge so ji bile otekle od vlage in umazano-sti. Na vprašanje je odgovorila, da se piše Marta Slavuljevičeva in da jo je njen zet Marko Radulovič zaprl pred petimi leti v ta zaboj, ker je hotel, da bi prej umirta in bi on prišel do njenega premoženja. Njena hčerka Marija je pri zasliševanju izjavila, da so njeno mater zaprli čez zimo v to kletko, ker je blazna. Poleti pa da so jo puščali na vrt in dvorišče. Ta izjava se je pa izkazala za lažnivo. Stara ženica je bila že čez pet let neprestano zaprta v zaboju. Marko je izpovedal. da jo je zaprl, ker ga je v blaznosti nekoč napadla z nožem in ranila. Na odredbo oblastev so onemoglo ženico prepeljali v bolnišnico, kjer bodo tud'i dognali, ali je «res blazna.
--	»DOMOVINA"
POPOTNIKOVA TORBA Roparja sta vdrla v hišo
S.v. Križ pri Liitiji, v marcu.
V vasici Selih pri Sv. Križu bivata v samotni hišici 70-fctni gospodar Matiiija Sluga Sin njegova, kakih 10 let mllajša sestra Pepa, Iki mu opravlja gospodinjske posle. Nedavno okoli polnoči je čuLa gospodinja Pepa hoditi okoli hiše neke ljudi. Kmalu nato sta vdrla v hišo neznana tujca s samokresoma v rokah. »Daj denar, če ne bo po tebi!« sta jfi zagrozila moža, ki sta imeila obraza pomazana. Pepa je v silnem strahu zatrjevala, da ni pri hiši nič denarja, a razbojnika se nista dala ugnati. Velela sta J, naj ju odvede k -bratu Matiji. Starega moža sta prebudCJa iz spanja in sta mu ukazala, naj jima izroči denar. Tu-dti Matija se je branil, da niima pri hiši beliča, a roparja sta mu zagrozila z revolverjem in zahtevala denar, ki ga je dobil Matija nekaj ur prej vrnjenega. Sluga je namreč bit zvečer v Povšetovi gostilni, kjer mu je neki sosed vmžl pet tisočakov, ki mu jih je dolgoval že več let. Starec se je vdal im jima izročil denar.
Roparja pa se še nista s tem zadovoljila. Prebrskala sta vse stanovanje in si nabrala še drugega plena. Odnesla sta še nekaj obleke, več parov čevljev in dve žepni ruti. na tudi v shrambi sta se založila z živežem. Predno sta zbežala iz Slugove hiše, sta zagrozila, da bosta prenočevala v sosednjem skednju in pazila, da ne bi kateri izmed domačni noizkušal ponoči iz hiše. češ: kdor to stori, ga bo zadela krogla iz revolverja. Zato je razumljivo, da se ni upal ponoči nihče iskati pomoči. Še'e naslednie hitro so obvestili o ropu sosede in orožniško postajo pri Sv. Križu-.
Vsa znamenja kažek). da sta bila oba roparska napadalca dob^o poučena o domačh razmerah pri Slugovih, sicer bi ne vedela, da je dobi'! -msnodar pred ničTmi urami pet tisočakov. Orožniki so uvedlij nrenskavo in o mopu obvestil' vse sosedne orožrvške postaje in policijsko upravo v Liubliam. V okolici Zaplaz-a so že prijeli nekega sumljivega tujca.
V mrtvašnici se fe hotel obesiti
Vransko, marca.
Te dni se je vranski cerkovnih napotil na pokopališče, da bi namesto svojega brata gri-ooi.opa izkopal in priprav11 nov grob za mrliča. V ta namen je vzel iz shrambe v mrtvašnici orodje in se spravil na delo. Med tem časom je prišel nekdo, ki je hotel imeti nosila za prenos mrliča, za katerega se je kopal grob. Cerkovnik mu je rekel, naj jih vzame iz shrambe v mrtvašnici. Mož je res vzel nosila in šel. Tedaj je prišel na pokopališče neki brezposelni rudar, ki je bil odpuščen od dela pri motniiškem rudniku zaradi pijančevanja. Mož je bil prej rudar v Beigijf, in se ,e pred kakimi šestimi meseci vrnil domov ter se nastanil pri. Sv. J ur ju ob Taboru. Ima ženo in pet otrok. Mož je strastno vdan pijači in ves svoj zaslužek zapije. Po vrnitvi iz Belgije se mu je posrečilo dobiti službo pri motniiškem rudniku. Ker pa je bil v službi nereden, ga je vodstvo rudnika že prej trikrat posvarilo in mu zagrozilo, če se ne bo poboljšal, z odpustom iz službe. Ker opomini niso zalegli, ga je vodstvo moralo odpustiti. Ko je dobil izplačano svojo mezdo, je bila njegova pot iz gostilne v gostilno, dokler ni vsega pognal. V takem pijanem stanju je prišel na pokopališče in se zazrl v mrtvašnico. Cerkovnik tega ni opazil, ker je kopal jamo na drugi strani mrtvašnice.
Ko pa je delo dokončal in hotel orodje spet spraviti v shrambo v mrtvašnici, je našel vrata zaprta od 2"!iotranje strani. To se mu je zdelo čudno. Začel je neznanca klicati, naj odpre vrata. Cez nekaj časa se je oglasil mo-
st. 13	=
ški glas, češ da mora priti pet orožnikov, če ga hočejo spraviti ven. Dejal je tudi, da se bo v mrtvašnici obesil.
Ko neznanec na ponovne pozove ni hotel odpreti, je cerkovnik zadevo naznanil orožnikom. Dva orožnika sta takoj šla k mrtvašnici in zahtevala od samomorilnega kandidata, naj takoj odpre. Toda mož tudi zdaj ni odprl. Zato sta orožnika snela na drugi strani okno dn je eden izmed gledalcev zlezel skozi okno in vrata odprl. Pred orožnikoma se je pojavila zibajoča se postava, ki se je začela izgovarjati, da je hotela v mrtvašnioi samo prenočiti. Tudi v Belgriji je baje že večkrat spal v mrtvašnicah. Orožniki so ga na to vzeli s seboj, da zadevo preiščejo.
Že tretjič stavkajo
Poljčane, marca.
Pred dnevi so rudarji v Stanovskem pri Poljčanah stopili letos že tretjič v stavko. Dvakrat so bila v stavki, ker jim podjetje ni izplačalo mezd. Pri drugi stavki so se pobotali z lastniki premogovnika tako, da bodo dobili izplačene zaostale mezde v obrokih. Vrnili so se na delo in čakali, dokler se niso potrpežljivega čakanja naveličali in spet začeli stavkati. Podjetje je namreč nekaterim dalo namesto mezde za december nekake nakaznice, da si nakupilio živila, brez katerih bi bili poginili od gladu. Naposled podetje tudi nakaznic ni več izdajalo, a trgovcem, ki so nakaznice sprejeli namesto denarja, ni dalo protivrednosti, tako da so bili zdaj rudarji prisiljeni poseči po stavki. Ne zahtevajo ničesar drugega kakor mezdo za december. januar, februar in marc.
Stavka skupno 70 rudarjev, ostali pa hodijo v rov na stražo, da se rudnške naprave ne pokvarijo. Rudarji se izprašuiejo, kakšni so vzroki, da jim podetje zadržuje mezdo. Predstavniki premogovnika so jim pri vsaki stavki obljubljali, da se to ne bo več dogajalo. in so tudi navajali, da je premogovnik dobil zadosti sredstev za nemoteno nadaljevanje dela. vendar teh sredstev ni. Premogovnik ie podnrla tudi železniška uprava, ki mu je dala dobavo 200 vagonov premoga za železnice. Pni takem naročilu bi pode'!e menda lahko poskrbelo za delavske mezde.
stirffMURSKI glasnik
Lendavska gasilska župa je nedavno imela v Lendavi v prostorih meščanske šole skupščino. Zupni starešina g. Taš Dragotin je podal izčrpno poročlo. V župi je včlanjenih 40 čet z 907 rednimi in 179 podpornimi in 19 častnimi člani. V preteklem letu je bilo v župi 111 požarov, pri katerih je sodelovalo 353 gasilcev. Ponesrečil se je pri tem en gasilec. Skoda, ki so jo povzročili požari, znaša 138 tisoč dinarjev, a obvarovali so gasilci za pol milijona narodnega premoženja. V župi je ena dvokolna motorna brizgalna, en motorni agregat, avtomobil za prevoz moštva, 38 če-tverokolnih in štiri dvokoine brizgalne. Nato je g. starešina govoril o gasiHiskih dolžnostih in disciplini. Povedal je tudi, da je nošnja gasilskega kroja prepovedana razen v službi in ob slovesnih prilikah. Čete naj redno pošiljajo svoja poročila, posebno še poročila o požarih, ki naj se dostavljajo župi do 10. vsakega meseca. O. starešina je nato razvil res strokovnjaško zasnovani načrt za letošnje župne vaje. Skupščina je vzela poročilo svojega delavnega starešine z odobravanjem na znanje. K besedi se je oglasilo več odposlancev. Tajniško porodilo je podal g. Štefan Ne-meti in je bilo soglasno sprejeto. Prav tako blagajniško poročilo g. Štefana Lutarja. Glede na razdelitev podpor iz gasilskega sklada s "a bila stavljena dva predloga. Eden je za to da bi se podpore razdelile po dela v noati čet. drugi pa za to, da se razdeli v enakih zneskih za vse čete. Zmagal je zadnji predlog.
Neznan zločinec je vrgel mlado ženo v Ledavo. V Nedelici v Prekmurju je bil izvršen grozen zločin, katega žrtev je postala
= Stran y	—»v
mlada žena Sidonija Štefančeva. Spočetka so mislili Steiančevi, da se je Sidonija smrtno ponesrecilia. Usodni večer je bila na kolinah pri nekem znancu, mizarskem mojstru 'Ikalčiču, in se je v temni noči sama vračala domov. Imela je s seboj luč in si svetila. Ker jo je pot vodila preko potokov, ki so bili zelo narasli, so bJii domači prepričani, ko je drugi dan niso našli nikjer, da je padla v naraslo vodo in utonila. Zaman so jo dva dni iska'1 in so domači slednjič prijavili zadevo orožnikom, ki so kaj kmalu našli sled za utopljenko. V Renkovcih so pri jezu izpraznili strugo in v Ledavi dobi Sidonijino truplo. Sodna komisija, ki je truplo raztelesila je ugotovila, da je bila Sidonija štefančeva nasilno vržena v vodo. Storilec je skušal na ta način prikriti svoj zločin, da bi se mislilo, da je Sidonija sama padla v vodo in utonila po lastni neprevidnosti. Orožniki so zločincu že za petami in upajo, da ga 'bodo kmalu dobili v svoje roke. Aretirali so že več oseb. Sidonija Štefančeva je živeto, pri svoji materi in je bila pridna žena.
NAŠI NA TUJEM
Iz Osterfelda (Nemčija) nam pišejo: Naše moško in žensko društvo sta imeli pred tedni skupno obdarovanje otrok in starih ljudi. Obiskali so nas pri tej pritiiki gospodje od konzulata v Dusseldorfu in naš zvezni predsednik g. Bolha. Prisrčna hvala za podporo, ki nam je omogočila obdarovanje. Hvala tudli pevskima društvoma iz Neumiihla in Marzloha za lepe pesmi, gdč. Mertovi in Bottropa za deklarnacijo kralju Uediniteiju in naši mladini za deklamacije. Po obdarovanju je bila prijetna domača zabava s harmoniko.
B A N K A B A RDC H
11 Rut Aubet, Pariš (9*) odpremlj denar » Jug<i«lavtjo najhitreje to po najboljšem denarnem kurzu VrSI »»« bančne poste naikulantneje Poštni uradi « Belili. Franciji, Holandiji in Lufcwmburjju spreiemalo plačila na naše čekovne račune: Belglla: 5t 3064 64. Brtwel-les; Francija: št 1117-04 Pariš, Holandija. Ste*. 1458 66. Ned Oionst; Luksembura: gt 5067 Lu-xembourg — Na lahtevo pošljemo brezplačn-oaše čekovne nakaznice	5®
ŽENSKI VESTNIK
Kako hitro In lepo pomlješ posodo
Vsakdane pomivanje posode vzame gospodinji precej časa na dan. Co si pa to delo zna razdeliti in prav urediti, bo što vse bolj hitro izpad rok.
Med kuhanjem imej skledo ali pa primeren lonec z vodo na ognjišču. Posodo,, katere ne boš več rabila, takoj pomij ali vsaj splahni v vroči vodi, da se ostanki jedi ne prisuše na posodo. Tako boš pozneje veliko-hitreje pomila, ker ne bo treba lonca toliko drgniti, posebno še. če kuhaš mlečni riž, kašo, močnik, žgance in podiobno.
Ko streseš jed v skledo, napolni lonec takoj z vodo in pokritega postavi na ognjišče, da se med tem lonec odmoči. Ko pričneš pomivati, odlij polovico vode, z drugo polovico pa pomij lonec in zlij to vodo proč; potem šale lonec dobro pomij v skledi, v kateri pomi vaš. Na ta-način ne za-mažeš vode v skledi, pa tudi lonca ni treba drgniti s peskom.
Ce kuhaš na odprtem ognju, so lonci zunaj zelo črni, sajasti. Ce tak lonec daš v skledo, v kateri pomivaš, postane voda takoj črna (sajasta), zato črne lonce rajši takole umivaj- Zmoči kos časopisnega papirja, ga ožmi in malo namili in z njim obriši sajasti lonec. Papir nato sežgi, lonec pa namili in zdrgni s peskom, pomij in splahni v vroči vodi, pa bo lepo čist.
, .DOMOVINA .št. 13 _
Peš po Franci p pred 40 leti
Vsako posodo, preden jo daš v skledo za pomivanje, op.ahni s toplo vodo, da tako odstraniš ostanke jedi in si vode ne napraviš vse goste in mastne. Le na ta način bo posodo res čisto in lepo pomita. Ko je posoda pomita n se je odtekla, potem jo dobro obriši in spravi.
Ko si vso posodo pomita in spravila, potem pomij še skledo za pomivanje. Vzemi vroče vode in kos papirja ter zdrgini skledo. Ko izliješ vodo, obriši skledo še s papirjem, pa bo čista. Papir namreč vzame vso maščobo vase.
Operi pa tudi krpe (pomivavke), s katerimi pomivaš. Operi jih v vroči vodi in z milom, da bodo čiste. Splahni jih nato v mlačni vodi in obesi, da se posuše. Tako oprane pomivavke so potem brez duha.
Za kuhinjo
Sirove pogačice. Umesi v testo: sest dek moke. šest dek sirovega masla, šest dek na-ribanega bohinjskega sira, en rumenjak, noževo konico sladke paprike, žlico sladke smetane in ščep sodi. Testo hitro umesi in nato pOkrito postavi na hladno za eno uro. Nato testo za nožev hrbet tanko razvaija; in izreži z obodci razne oblike. Položi na pomazano pekačo, potnaži z raztepenim jajcem iin v vroči pečici hitro speci. Daš#hlad-no s čajem na mizo.
Vložek za govejo juho. Mešaj, da narase, šest dek sirovega masla in dva rumenjaka. Na'o primešaj šest dek naribanega boli in -skega sira, sneg dveh beljakov, malo soli in toliko drobtin, da dobiš precej gosto testo. To testo tlači skozi ribežen v krop, ki naj vre potem 6 do 8 minut. Kuhano odoedi, stresi v skledo, naJij precejene goveje juhe in daj hitro na mizo.
raktični nasveti
Namesto sirovega masla segrej skledo.
Kadar pripravljaš kakšno pecivo in moraš mešati sirovo maslo, a je maslo trdo, ga ne ieg-ej, ampak preden daš mas'o v skledo, segrej sikledo, da bo topla in v topi; skledi meša; maslo, sicer se v maslu prične razkrajati mlečna kislina, kar zelo poslabša okus in tudi pecivo se rado pokvari.
Da ne bodo rozine le na dnu. Ce pripravljaš kako pecivo, daš tudi roz ne zraven, ki pa v testu kaj rade potonejo in se vležcjo na dno peciva'. Da temu cdpomorei. rozine pred uporabo vedno prej povaljat v moki. pa ne bodo potonile.
ZANIMIVOSTI
X Strašne poplave v Ameriki. Ameriko so zadele te dni silne poplave, ki so največje po letu 1889. Vsi mostovii, ki vežejo Wa-shir.gton z Virginijo ali z jugom, so poplavljeni ali pa so zaprti za promet, ker obstoji nevarnost, da se zrušijo. Reka Potomac dir Vi s strašno silo mimo VVashimgtona. Vse hiše, ki so ob obali te reke, so pod vodo in in mnoge od njih so se poru šili e. Promet na reki je nemogoč. Roosevelt je objavil proglas na narod s pozivom na zbirko za poseben pomožni sklad, ki bi znašail tri milijone dolarjev. Iz tega sklada bi dobivale podporo tiste dužine, ki so v 11 državah Amerike izgubile zaradi te povodnji celotno svoje premoženje. Računa se, da je mnogo nad 100 ljudi utonilo.
X Naplavljeni kiti. Iz Kopenhagena poročajo, da je morje te dni na zahodno obal Jut-landije naplavilo 66 velikih kitov. Največje živali so bile po 6 metrov dolge ter so tehtale vsaka do 1000 kg. Na suho so jih morali zvleči s konjsko vprego. Tako obilnega plena kitov na Danskem že dolgo niso imeli. Šoti jo, da so kiti prišli preblizu obale, ko je bila voda velika. Ko pa .ie voda nenadno upadla, kiti niso mogli več nazajT Drugi pa mislijo, da je živali pometal ob obal hud vihar.
X Hauptmann bo usmrčen. Iz Amerike poročajo, da je izvršitev "smirtne kazni nad Hauptmannioim, ki je ugrabil in usmrtil Lind-berghovega sna, določena na dan 31. marca
Prvega oktobra sem spoznal, da mii bo zmanjkalo denarja in da si ne morem po.ma-gaoi. Zato sem pisal prijatelju Maksimu v bani Michele, naj mi dvigne, kakor sva se aogovonia, mo/ii zadnjih 10U goid.narjev v postili hranilnici in mi jih nemudno pošlje, keir sam v skrajno mučni stiski. Iz previdnosti sem pisal tudi prijateljici G. B., Riva via Florida, za 20 goldinarjev posojila. Maksimu sem rekel v pismu, naj pismeno prosi svojega očeta graščaka baltskega Rusa, ki je bil zelo bogat gospod, ali bi trn mogoče hotel posoditi toliko, da prevzamem' domačijo. Pisal sem tudi Richierju v Montpellier, da še n-.mam službe in da čakam na obljubljeno mesto. Naslov: Bbrdeaux, poštno ležeče.
Odpotoval sem iz Bordeau^a v oddaljeno okolico, v kraje, v katerih še nisem bil. Imel sem zelo dober zemljevid vse Francije. Računal sem, da dobim denar v osmih dneh. Desetega oktobra sem bil oddaljen od Bor-deauxa še 36 km. V mesto sem hotel dospeti šele drugi dan. Ker sem pa pisma in denar pričakoval v silni nestrpnosti, sem šel nazaj še tisti večer. Pošta je bila odprta vedno do polnoči. Okoli 22. ure sem prišel do po-šte in dob'l tam le eno priporočeno pismo. Da prejmem odkod denar, sem bil trdno prepričan. Ko sem pismo odprl, sta bila v njem moja odpovedna knjižica poštne hranilnice in pismo od Maksima ki mi je pisal: »Bil sem na pošti v San Mi-cheleu, pa je gospodična rekla, da ne gre, da bi jaz za tebe podpisal. To sem tudi jaz vedel, le tega ne, da ji bo šel na nos obešat, da hoče podpisati zame. Naročila mi je. naj ti pošljem odpoved, ti pa meni potrdilo. Potrdilo sem dal poštni gospodični, ki ga pošlje na Dunaj. Naročil sem ji še, da naj denar, ko pride, ona pošlje naprej.«
Poleg prvega pisma je bilo še pismo od Maksimovega očeta, katerega sem prosil, če bi nni posodil denar proti vknjižbi, da bi lahko prevzel domačijo. Pisal je pismo, ki ga imam še danes nekje shranjeno: »Kdor nima niti pridnih hlač na sebi, naj si nikar ne do-mišljuje, da bi lahko posestvo kupil in na njem gospodarili«. Nisem bil razočaran, ker nisem niti najmanj računal na posojilo. In zdaj vidim, kako prav je blo takrat, da nisem dobil tistega denarja. To bi bila zame največja nesreča. Vrglo bi me bilo iz začrtanega tira v cisto drugo smer.
Čudne so življenske prigode in naključja Ti bogatini so imeli svoje premoženje naloženo v Berlinu iin Petrogradu in vse izgubili. jaz sem pa vzlic vsemu nekaj let pozneje rešil dom in očeta propada.
.-■ti 20. Prisostvovali ji bodo samo novinarji in uradne ose1 ■ ;.»s<.i.
a Latinica zmaguje v Rusiji. Po objav (jenih podatkih je opaziti v Rusiji, zlasti med narodnimi manjši nami, velik napredek latinice, ki je izpodrinila cirilico. Računajo, da se v vzhodnem delu Rusije poslužuje latinice nad 25 milijonov ljudi. Mlajši rod pa je v teli pokrajinah države popolnoma zavrgel cirilico in piše samo z latinico.
X Plesna prireditev v globini 400 metrov. Vršila se je nedavno v bližini San Frančiška v Kaliforniji v starem rudniku Iron Hillsu 400 m globoko pod zemljo. Stene številnih rovov in sikail so bile razsvetljene s tisoči žarnic in obločnic. Cisti dohodek nenavadne prireditve je namenjen za pomoč ponesrečenim rudarjem.
X Blaznež je ubil ženo in sebe. Kakor poročajo iz Valparaisa. je tam nemški rudniški imženjer Georg Phillips v nenadnem napadu blaznosti stopil na balkon nekega hotela in začel pridigovaiti množici na ulici in metati vanjo srebrnike. Razmetal je kakih 5000 peset za katere so se ljudje veselo pulili. Veselje množic pa se je izpremenilo v gro,-zo, ko je Phillips naenkrat privlekel na balkon svojo ženo in jo vrgel na cesto, kjer je obležala mrtva. Nato je blaznež zagrabil še svojo sedemletno hčerko in jo vrgel dol, to-
Na pošti sem podpisal odpoved m napisal kratko pismo Maks,mu, naj skrbi, da dobim denar čim hitreje. N.sem mu pisal, kako zelo me je zadelo drugo pismo. V njem ni bilo toliko razumevanja za moj položaj, da bi bilo pismu priloženo vsaj 10 goldinarjev. Koliko gorja bi mi bilo s tem prihranjenega. S pošte sem odšel kakih 12 km daleč, da sem prišel iz območja mesta in prenočil pod veliko staro hruško, ki mi je bila že znana.
Najbolj me je bolelo, da nisem dobil iz Ri-ve ne pisma ne denarja. Drugo jutro sem prišel v mesto in šel v mojo staro gostilno, kjer sem imel shranjen kovček. Najel sem sobo. Oa mi ni Maksim priložil vsa*j nekaj goldinarjev, zlasti pa da nisem dobil iz Rive niti odgovora, me je tako potlačilo, da sem legel v posteljo in ležal ves dan in še prihodnjo noč brez vsake hrane kakor otrpel. Tedaj sem spoznati, da sem za telesne boie-čine, križe in težave neprimerno bolj odporen katkor za srčne in duševne. Vedno sem potreboval precej časa. da sem imel koga resnično in iskreno rad. Spet pa je dolgo trajalo, da sem ga pozabil. O značaju ljudi, ki so mi bili bližji, se nisem skoro nikoli zmotil. To me je pa tako poparilo. da sem sklenil, da bom tako malce še imel mogoče koga rad. toda iskreno, globoko in pr:srčno ne, ker nenadno razočaranje preveč boli.
Naslednjih šest dni je bilo nekaj najhujšega v mojem življenju. Vse to gorje pa sem vendar zakrivil sam. Bil sem že nekako štiri mesece v Montpell erju, ko sem dobil pri poročeno pismo iz Rive. V njem je bil ovoj pisma, ki sem ga bil pisal iz Bordeauxa na naslov G. B., Riva via Florida. Kar ne morem razumeti, da sem bil pri oddaji pisma tako nepazljiv, površen in lahkomišljen. Pozabil sem namreč napisati Avstrija ali vsaj Evropa, če že ne pravilno Florida ob Gard-skem jezeru, pa je pismo romalo v Ameriko na polotok Florido. Moja znanka mi je pisala: »Zdaj razumem tvoj molk. Lepo pa ni, da si tako slabo misVl o meni. Vse. kair imam prihranjenega, ti je na razpolago, samo piši.« Besen sem bil sam na sebe. po drugi strani pa spet vesei. da se je še tako razpletlo. Denaria si potem nisem, izposodi, čeprav je bilo moje življenje težavno. Dolgov delati nisem nikdar maral. To svojo površnost sem si pa zapomnil za vse življenje. Za takšno malo nepazljivost sem dobil od življenjske usode kar s kolom po glavi, po srcu in po želodcu. Marsikoga želodec boli, ker je prepoln, mene pa je bolel, ker je b.l preprazen.	( Nadaljevanje sledi).
da otroka so ljudje srečno ujeli, da se je samo malo poškodovala. Takoj zatem je sam skočil na ulico in je med vožnjo v bolnišnico umrl za poškodbami.
X Eksplozija v tvomici za letala je zahtevala 15 smrtnih žrtev. V tvoirnicah Isotta-Freschini v Mlilanu (Italija), kjer izdelujejo letala in avtomobile, je prišlo do strašne eksplozije, ki je po prvih ugotovitvah zahtevala 15 smrtnih žrtev. Poslopje je v trenutku nesreče naenkrat zažarelo v plamenih ter se med strahovitim pokanjem rušilo. Pek so slišali 25 kilometrov daleč naokoli. Zračni1 pritisk zaradi eksplozije je bil takšen. da so popokale šipe v razdalji 5 km. Čudno je. da so tvorniška poslopja, ki so stala blizu zgradbe, ki je šla v zrak, ostala ■le malo poškodovala. Kako je nastala nesreča še ni dognaino.
X Štetje časa v Abesiniji. Ko smo mi imeli 11. september 1. 1935. so Abesinci imej; 5. in zadnji dan 13. meseca leta 1927. Naslednji dan je bil 1. dan meseca maskaraima in leta 1928. V Abesiniji imajo namreč 13 mesecev. 12 po 30 dni in posebni 13. mesec po 5 ali 6 dni. Mesedi so imenovani po letnih časih. Najkrajši. 13. mesec se pa imenuje kvagme. kar pomeni dodaten. V tem mesecu se ne izplačuje nobena plača in se ne plačuje nu-bena najemnina.
RADIO LJUBLJANA
od 29. marca do 5. aprila.
Nedelja, 29. marca: 8.00: Telovadba (po 15 minut za ženske in 15 minut za moške; vodil bo prof. Marjan Dobovšek). 8.30: Pevski nastop zbora »Save«, vmes plošče. 9.40: Postni govor (dir. Mihael Opeka). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. 11.00: III. mladinski koncert Glasbene Matice v Ljubljani — prenos iz Filharmonije. 12.30: Napoved časa, objava sporeda, obvestita. 12.45: lira lahke okraske glasbe (tercet »Vesna«). 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 16.00: Zvišajmo rodovitnost sadnega drevja (inž. Škubic). 16.20: Pisano polje (radijski orkester). 17.00: Pomlad na vrtu (Anton Lap, ravnatelj mestnih nasadov) .1720: Radijski orkester. 17.40: Razvoj slovenske drame (XII. ura): uvodno predavanje; Ivan Cankar »Kralj na Betajno-vi» — drama (izvajajo člani ljubljanskega gledališča). 19.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Beethoven: Pomladna sonata v F-du.ru (plošče) . 20.15: Prenos cerkvenega ljudskega koncerta iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 21.30: Prenos iz Zagreba : Gospn plač — narodni običaj iz Hercegovine. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Veseli zvoki (radij-sk,: orkester).
Ponedeljek, 30. marca: 12.00: Valčkova ura (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda. obvestila. 13.15: Debussy: Morje — sin-fonična pesnitev (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzna tečaji. 18.00: Zdravniška ura: Obolenja prebavnih organov (dr. Bogomir Magajna). 18.20: Cesar Franck: Sin-fonične variacije za klavir in orkester (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Ljudevit Sti-asny, šolnik in pisatelj (prof. Etbn Boje). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Koncert nemških skladateljev (radijski orkester). 21.00: II. večer ljubljanskih konservatoristov. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Citraški koncert (Mezgolitis Emil).
Torek, 31 marca: 11.00: Šolska ura: Ljubo doma, kdor ga ima! (Vojko Jagodjč). 12.00: Revija glasbil (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13.15: Slovanska glasba (radijski orkester). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: K uprizoritvi opere »Kavalir z rožo« v ljubljanskem gledališču (predaval in razlagal ob klavirju bo dir. Danilo Svara). 18.40: Filozofsko predavanje (Fran Terseglav). 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: VII. ura slovenskih skla-teljev: Matija Tome (sodelovali bodo: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, Godalni kvartet, Milena Verbič-Sfcrukljeva, prof. Matija Tome in Srečko Koporc). 21.15: Radijski orkester. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Orkester New Melody Boys se poslavlja (prenos z nebotičnika).
Sreda, 1. aprila: 12.00: Druga za drugo se plošča vrti. 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava spoTe-da. obvestila. 13.15: Druga za drugo se plošča vrti. 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Mladinska ura: I. Izrezovalna dela (Zdiravko Omerza); II. Metuljčki — spevoigra (izvajala bo osnovna šola iz Most). 18.40: Špiritizem (prof. Josip Šimenc). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved. poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Velik pestri večer (prenos iz prenovljene kolizejske dvorane; sodelovali bodo: »Lažniva deteljica«, znani humorist v vseh narečjih Rakuša, razni kvarteti in kvinteti, vsakovrstni pro-minenti kot gostje, reportažni avto, repor-iterji vseh branž, pomnoženi in običajni ra-
dijski orkester, Monnyjazz in drugi. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Radiijski jazz.
Četrtek, 2. aprila: 12.00: Operni zbori (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 13.15: Češka lahka glasba (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Glasbeni prizori iz živalstva (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Beograda.
—	22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 3. aprila: 11.00: šolska ura: O postanku jam in drugih kraških pojavih (Ivan Michler). — 12.00: Koncert vojaških godb (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Vrsta resnih in veselih pesmic (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Ženska ura: Kriza družine (Angela Vodetova). — 18.20: Cajkovsky: Romeo in Julija — uvertiira (plošče). — 18.40: Pravna ura: O zemljiški knjiga III. (sodnik Valentin Bidovec). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestfla. — 19.30 Nacionalna ura. - 19.50: Plošče. - 20.10: Dueti: Klavir in harmonij (Melifca Gnjezdova in Dimitrije Kaškarrov). — 20.40: Glasbeno predavanje. — 21.00: Liszt: Kristus — oratorij za zbor in orkester (izvajala bo Glasbena Matica v Ljubljani; prenos iiz dvorane Uniona; v odmoru okrog). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda.
Sobota, 4. aprila: 12.00: Plošča za plioščo
—	napev v napev. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. —* 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo — napev v napev. — 14.00: Vremenska napoved. — 18.00: Za delopust (radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci.— 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 1930: Nacionalna ura. — 19.50: Zunanji političn1 pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.15: Vražja krčma in druge grozne reči (sodelovali bodo: radiijski onkester, člani radijske dramske
družine, gramofon in drugi). — 21.40: Rešitev nagradnih ugank z dne 28. t. m. o koncu »Čudne zgodlbe profesorja Hudobivnika« zvočna igra, napisal Joža Vombergar; izvajali bodo člani radijske dramske družine; sedaj boste izvedeli, kakšen je pravilen odgovor na stavljena vprašanja, kakšne so nagrade, kdaj bo žrebanje nagirad in katera velika domača tvrdka jih bo razdelka). — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročala, objava sporeda. — 22.15: Vesela ura (radijski orkester).
SE JE ZE LOTILA
Mati: »Tako ne pojde dalje, Urška, večno ne boš mogla pohajkovati, treba se ti bo nečesa lotiti.«
Hči: »Sem se že lotila, mamica.«
Matli: »Česa neki?«
Hči: »No. sosedovega . . . «
Listnica uredništva
Lese — Prevalje. Brezobrestnega posojila ne boste nikjer dobili. Neke zadruge so bile tako urejene, da bi dajale članom brezobrestna posojila po določenih pogojih, po katerih pa člani lahko čakajo na možnost posojila po več let. Zraven tega pa zahteva vpis v tako zadrugo precejšnje stroške.
Meerbeck. Objavili nismo, ker letnica ni bila dovolj jasno zapisana. Sicer pa se navadno objavljajo le okrogle obletnice (60, 70, 80, 90, pa tudi 65, 75, 85 itd). Torej rajši same take jubilante, ker drugo res nima pomena.
Maribor. Ne moremo najti, kdaj je bil objavljen razglas, da se iščejo dediči po umrlem ameriškem rojaku Ozimu. Zakaj se oglasite šele po dobrem letu? Ce smo mi to objavi, smo gotovo po obvestilu izseljenskega urada v Zagrebu. Prosili ste, da vam pismeno odgovorimo, a natančnega naslova niste zapisati.
Planina pri Sevnici. ?.al, ne spada v listi
Sv. Križ — Šutna. Zelo osebno in tako nerazumljivo, da je nemogoče objaviti.
Selnica. Stara pravica na vodo zmerom velja. NaHaišč vode kvariti ne sme nihče. Zadeva pa je vendar takšna, da morate za nasvet vprašati pravnega svetovalca, ki mu morate vse natančno obrazložiti.
Šulinci. Ne vemo. kai ste hoteli Dovedati.
Občni zbor
Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki, r. z. z n. z., bo dne 4: aprila 1936: ob 15. uri v zadružni plisarni pri Mariji Snežni z naslednjim dnevnim redom:
1.	Zapisnik zadnjega občnega Zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Revizijsko poročilo.
4.	Računski zaključek za 1. 1935.
Načelstvo.
NOVOST ! Samo Din 98.-
St. 63.719 Cenena, a dobra ShoocK frol zapestna ura. točno regulirana tep kromiran okrov zapestnica Iz usnja — Številčnica in ua?.alo osvetljena (Radium)
Din 98.—.
poštnine prosto. Velike tzbera ur, zlatnine tn srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Svlcl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
KA-LE-FLU1D fiziološki ekstrakt iz življe-njetvorne žleze močne in zdrave živali. »Kaletluid« se priporoča v vseh primerili, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega pojava. Pojaču-je sekretarno delovanje vseh žlez. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabelih živcih, pri polni nevrasteniji. — Krepi živčni sistem in jači organizem. — Brezplačno detajlno literaturo, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovlč.
Reg. S. br. 5300-32.
MANJŠO PARCELO
.pri. pravno za hišo in vrt in to tik glavne ceste Brežice - Pileče želim kupiti. Ponudniki naj pišejo na naslov: Vinko Sagmeister a Pouil!iey Francaiis per St. Vid (Doubs) France.
Odvetnica DR. MIJA FRLAN - JERNEJCIC je otvorila pisarno in jo pridruž.la očetovi pisarni dr. Frlana Franceta, advokata — Ljubljana — Miklošičeva 4-1.
VSE DENARNE ZADEVE TERJATVE V HRANILNIH KNJIŽICAH VSEH DENARNIH ZAVODOV, VREDNOSTNE PAPIRJE (Vojno škodo)
NAKUP IN PRODAJA. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino.
IZPOSLUJE IN VNOVCI vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovim v polnem znesku in jamstvu.
VLAGATELJI IN DOLŽNIKI OBRNITE se v gornjih zadevah na spodnji naslov. ZANESLJIVE NASVETE glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam da;e brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih.
ALOJZIJ PLANINŠEK, bančna poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14<'I1., telefon 35-10
ZALJUBLJENEC.
Melhijor: »Gospodična, zaljubil sem se v vas iin se bojim, da ne bom znorel!« Vera: »Pa me vzemite za ženo!« Melhfjor: »Tako nor pa še -nisem«!
DENARNA STISKA Zdravnik: »Dobro, da ste se odločili priti k meni. Bil je že skrajni čas.«
Boltežar: »Razumom, gospod zdravnik, dandanes je vsakdo v denarni stiski.«
PRED SODNIKOM Sodnik: »Zdaj ste se pa hudo zlagali, ko pravite, da imate, samo enega brata«. Priča: »Saj imam res samo enega«. Sodnik: »Ne govorite neumnosti! Pravkar je bila zaslišana vaša sestra, ki je pod prisego izpovedala, da je imela dva brata«.
VNETLJIV LES Učitelj: »Povej mi, Mihec, kakšen les se najrajši vname?« Mihec: »Vž galice. gospod učitelj.«
Bolečine prenehajo,
— ko pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopel/.
POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SREDSTVO ŠEDREVI!
Ni več rdečice in vnetja kože med prsti na nogi, ni kurjih očes in žuljev. Tudi oteklin in vnetih mest ni več, kt tako peko. Kupite enostavno v najbližnji pariumeriji ali lekarni ovoj Saltrat Rodella. Vsujte toliko tega sredstva v vročo vodo, da bo dobila videz mleka. Pomočite noge v to kopel) in olajSanje bo nastopilo že v treh minutah. Saltrat Rodell razvija kisik, vzpostavlja živahen obtok krvi t- odpravlja bolečine kakor nobeno drugo sredstvo. Zadovoljiv uspeh je zajamčen v vsakem primeru.