Primorski dnevnik ČETRTEK, 11. FEBRUARJA 2016 št. 34 (21.574) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD ¡5 ^M orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec zaščita - Na 4. strani Veleposlanik Mirošič, vi ste »faccia tosta« Anekdote ob 15-letnici zakona rim, trst - Na 2. in 6. strani Spomnili so se povojnih tragedij V Trstu tudi fašistični simbol nova gorica - Na 15. strani Omamila ga je s strupom za miši V kavo mu je vsula kloralozo trst - Deželno upravno sodišče obravnavalo pritožbe proti reformi krajevnih uprav Reforma na sodišču trst - Paritetni odbor gostil rektorja Postopne rešitve za Narodni dom TRST - Deželno upravno sodišče bo v roku 45 dni izreklo sodbo in torej odločilo, ali so bili prizivi nekaterih občin in posameznikov iz občin tržaške in goriške pokrajine proti medobčinskim zvezam upravičeni ali ne. Kmalu bo torej najbrž znano, ali se bo deželna reforma krajevnih uprav nadaljevala po zasnovani poti, ali pa se bo lahko stvar obrnila drugače. V Trstu je bila namreč obravnava prizivov, ki so jih proti ustanovitvi medobčinskih unij pripravili občini Števerjan in Dolina in nekateri posamezniki iz občin goriške in tržaške pokrajine ter dve furlanski občini. Razprave o pritožbi dolinske občine ni bilo in se bo sodnik neposredno izrekel o njej čez poldrugi mesec, pač pa je na sedežu DUS potekala razprava o pritožbi, ki jo je zagovarjal odv. Peter Močnik. Ta je zastopal Občino Šte-verjan in po enega občana iz občin Doberdob in Sovodnje ter občin Devin-Nabreži-na, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Na 3. strani gorica - Kriminal italija - V senatu Zakon Cirinna čez prvo oviro na strmi poti RIM - V senatu se je včeraj začela razprava o zakonu Cirinna, ki naj bi omogočil sklepanje civilnih zvez tudi istospolnim parom in dopustil posvojitev partnerjevih otrok. Fronta za zakon je uspešno premostila prvo oviro, ko je s 195 glasovi proti 101 zavrnila resolucijo, s katero je desna sredina skušala prekiniti razpravo in zakonski osnutek poslati ponovno v pravosodno komisijo. Razprava se bo nadaljevala v torek. Na 2. strani solkan - Na regionalni cesti, ki vodi na Trnovsko planoto Karabinjer zapeljal v smrt Avtomobil se je nekajkrat prevrnil, nazadnje je obstal v grapi 21 metrov pod cestiščem SOLKAN - Imenoval se je Fabrizio Spagnoli. Star je bil 33 let in je bil po rodu iz Terama. V Gorico se je preselil leta 2007, bil je karabinjer 13. regimenta, ki ima svoj sedež v Tržaški ulici. Usodna mu je bila prometna nesreča, ki jo je doživel v torek okoli 22. ure na regionalni cesti med Trnovim in Solkanom. Ko je v kraju, imenovanem Prevala, pripeljal po klancu navzdol, je na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka zapeljal v levo in preko levega roba vozišča zdrsnil na strmo pobočje. Vozilo se je najprej prevrnilo na levi bok, s streho pa je trčilo v deblo hrasta. Obstalo je na kolesih, 21 metrov pod cestiščem. Na 14. strani šport - F. Biribanti Nekdanji reprezentant o ... marsičem V Tržaški ulici trojica služila z izkoriščanjem prostitucije lavrenčič »Vodil sem tudi zbor alpincev« GORICA - Glasbenik Hilarij Lavrenčič je nagrado ob Dnevu slovenske kulture prejel iz več razlogov, predvsem ker je s svojim znanjem pripomogel h glasbeni izobrazbi marsikaterega uveljavljenega skladatelja in dirigenta. »V gimnaziji smo ustanovili oktet dijakov, med vojaškim rokom pa sem vodil zbor alpinske enote, ki je tekmoval na državnih kompetici-jah. Študiral sem klavir, a sem se tudi navdušeno posvečal orglam, medtem pa študiral še harmonijo in kompozicijo. Pel sem tudi v zboru, ki ga je vodil moj oče,« pravi v intervjuju. Na 12. in 13. strani Borze poskočile, banke včeraj blestele Na 2. strani Roparji v tržaško vilo Na 5. strani V Trstu SEL proti SEL Na 6. strani Goga in Trst imata marsikaj skupnega Na 12. in 13. strani Na Jazbinah vandali z varilno napravo Na 14. strani Grozi košarkarski Sloveniji zaton? Na 20. strani SanfAnna Jmpisa Trasporii runi liri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. dellMstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu 9771124666007 2 Četrtek, 11. februarja 2016 AKTUALNO / italija - S 195 glasovi proti 101 zavrnjen poskus prekinitve razprave Zakonski osnutek Cirinna uspešno čez prvo oviro Nadaljevanje razprave v torek - Še razhajanja s skupino katoliških senatorjev v DS Egipt zavrača odgovornost ^ za umor Giulia Regenija RIM - V senatu se je včeraj začela razprava o zakonu Cirinna, ki naj bi omogočil sklepanje civilnih zvez tudi isto-spolnim parom in naj bi dopustil posvojitev partnerjevih otrok v vseh tovrstnih zvezah, pa naj bosta partnerja oz. partnerki istega ali različnega spola. Proti temu izenačevanju pravic so se v prejšnjih tednih ostro opredelile nekatere katoliške organizacije, ki so našle posluh pri številnih parlamentarcih raznih strank tako v desni kot v levi sredini. Prav zaradi tega je izid soočenja v senatu negotov, saj se mnenja delijo v skoraj vsaki stranki. Glavnina Demokratske stranke se zavzema za odobritev celotnega dogovorjenega besedila zakona, ki je že produkt kompromisa, proti nekaterim določilom pa je del katoliških senatorjev DS. Ostro proti so zlasti centristi, ki so sicer vladni zavezniki DS. Na desni sta kompaktno proti Severna liga in skrajna desnica, med senatorji Forza Italia pa so spet mnenja deljena: večina je proti zakonu, kaj nekaj senatork in senatorjev pa naj bi ga podprlo. Prav tako v DS računajo na podporo Verdinijeve skupine ALA in glavnine senatorjev Gibanja 5 zvezd, kljub Grillove-mu sklicevanju na glasovanje »po vesti«. Fronta za zakon je včeraj brez težav premostila prvo oviro, ko je s 195 glasovi proti 101 zavrnilo resolucijo, s katero sta Calderoli (Liga) in Quagliariel-lo (Idea) skušala takoj prekiniti razpravo v senatni skupščini in zakonski osnutek poslati ponovno za vsaj 6 mesecev v pravosodno komisijo. Pri tem je prišlo tudi do ostrega besednega spopada med katoliškim centristom Giovanardijem in predsednikom senata Grassom, ko je slednji ocenil, da zahteva po tajnem glasovanju ni zakonita. Pot do odobritve zakona pa bo najbrž še težavna in polna ovir. Včeraj dopoldne ni prišlo do dogovora o umiku več kot pet tisoč amandmajev Severne lige in desne sredine po eni strani in ti »kenguruja«, se pravi amandmaja DS, ki bi v primeru odobritve preprečil razpravo in glasovanje o vseh ostalih. Zaostrila so se tu- di razhajanja v sami Demokratski stranki, kjer je vodja senatorjev Zanda dopustil glasovanje »po vesti« le o treh amandmajih, vključno z vprašanjem posvojitve partnerjevih otrok, katoliška struja pa jih zahteva vsaj devet. O vsem tem bo še govor v prihodnjih dneh, saj se bo senatna razprava nadaljevala v torek. Izven parlamenta pa mediji beležijo dve nasprotujoči si stališči glede pravic istospolnih. Deželni svetnik Severne lige v Liguriji Giovanni De Paoli je razburil javnost z izjavo, da bi »sina zažgal v peči, če bi bil homoseksualec«. Drugačno miselno širino pa kaže benediktinska redovnica in teologinja Teresa Forcades, ki je v zvezi s posvojitvami dejala, da »otroci potrebujejo zrelo ljubezen, pri čemer ni pomembno, kakšnega spola sta starša«. (mm) Vtj'tazil one NCWIUAI.F PPtStNTI:.29Z VOTmi \ tf.fivr FAVOREVOLI astenuti:, 101 1 L italla r." rei- IT M f(fc A te 5T TSiA 1 \ btwa-qvl [h>'e \0\ ÜK'^^SCI.-OLO la NffilAKI so^lm passiEftl UirNI COSA c. parla vanel tempo Stesso ec.^] ccja ci RtOijRPA [ DOYERI - Izid včerajšnjega prvega glasovanja o zakonu Cirinna v senatu ansa FIUMICELLO - V Fiumicellu se bodo jutri z mašo v občinski telovadnici poslovili od Giulia Regenija, ki je bil okrutno ubit v Egiptu. Številni krajani bodo odprli vrata svojih domov Giuliovim prijateljem z vsega sveta, ki bodo prišli na pogreb. Egiptovska vlada je včeraj ponovno zavrnila odgovornost državnih aparatov za umor, češ da je bil fant žrtev ropa. Italijanski detektivi, ki v Kairu preiskujejo umor, pa trdijo, da nič ne kaže na rop. Aktivistka svobodnih sindikatov, ki je poznala Rege-nija, pa je dejala, da »Giuliovo truplo jasno govori, kdo in kako ga je ubil«. Stefano Parisi kandidat za desno sredino v Milanu MILANO - Za mesto župana v Milanu se bosta kot glavna tekmeca pomerila dva »tehnika«, ki sta si po idejah in izkušnjah podobna. Giuseppeju Sali, ki se je uveljavil na primarnih volitvah in bo kandidat DS, se bo zoper-stavil Stefano Parisi, ki ga je predlagal Berlusconi. Desni sredini pa se je zataknilo v Rimu, kjer je Matteo Salvini postavil veto nad kandidaturo Berlus-coniju priljubljene Rite Dalla Chiesa. italija - Grasso ob dnevu spominjanja Poveličevanje identitet lahko vžiga požare RIM - »Negovanje spomina na to, kar se je tragičnega dogajalo v preteklosti ne sme biti namenjeno prenašanju sovraštva na mlajše rodove, ampak mora spodbujati upanje v boljši svet in prispevati k utrjevanju skupne evropske identitete ob zavesti, da smo v preteklosti doživljali tudi tragedije«. Tako je s potovanje po ZDA izjavil predsednik republike Sergio Mattarella ob včerajšnjem dnevu spominjanja na fojbe in ek-sodus Italijanov iz Istre in Dalmacije. Mattarella je tudi poudaril prizadevnost ezulskih združenj pri raziskovanju zgodovine in negovanju spomina. Osrednja komemoracija je bila v senatu, kjer je uradni nagovor imel predsednik Pietro Grasso. Pred tem sta z ministrico za šolstvo Stefanio Giannini nagradili zmagovalce šolskega natečaja na temo Identiteta in spomin. »Pomembno je, da nikoli ne pozabimo, da lahko nekritično poveličevanje lastne identitete vžge požare, ki jih je zelo težko pogasiti, in pusti za sabo sled zagrenjenosti, prezira in sovraštva v celih generacijah,« je pri tem naglasil predsednik Grasso. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini pa je poudarila, da je odkrivanje in priznanje zgodovinske resnice pogoj za spravo in premostitev konfliktov iz preteklosti. Ob dnevu spominjanja so se poleg predstavnikov ezulskih združenj oglasili tudi predstavniki strank, med njimi Matteo Salvini za Severno ligo in Silvio Berlusconi za Forza Italia, ki sta v do-kajšnjem sozvočju ocenila, da so bili istrski Italijani žrtve preganjanja, ker so bili antikomunisti. »Brodolomci v viharju miru« RIM - Na tretjem radijskem programu Raitre je bila včerajšnja oddaja Tutta la citta ne parla posvečena dnevu spominjanja. Povod zanjo je dala Rosa, učiteljica iz Padove, ki je opomnila, da je treba ob eksodusu Istra-nov in pobojih v fojbah upoštevati vse, kar se je prej zgodilo, in je naštela: »Ne samo zaprtje slovenskih in hrvaških šol in prepoved slovenskega in hrvaškega jezika, temveč tudi na tisoče slovenskih in hrvaških preganjancev. Italijani se moramo spomniti, kar smo storili,« je opozorila. V oddaji je zgodovinar Guido Crainz postavil eksodus Istranov v evropski kontekst obdobja po drugi svetovni vojni. Iz Istre, z Reke in Dalmacije je bilo odgnanih od 250 do 300 tisoč Italijanov. Nemški eksodus je zadeval 11 do 12 milijonov ljudi: 8 milijonov Nemcev se je moralo izseliti iz sedanje Poljske, trije milijoni so morali zapustiti Sudete na Češkem. Crainz je omenil Tom-izzo, ki je pisal o odgovornosti fašizma, in dokumentarec o eksodusu in o ezu-lih kot »brodolomcih v viharju miru«, tistemu burnemu miru, ki je sledil prvemu povojnemu obdobju. V oddaji je sodeloval tudi novinar koprskega radia Stefano Lusa. Spomnil je, da je ustanovitev dneva spominjanja na eksodus izzvala v Sloveniji polemike, ker so menili, da bi morali ob ezulskem vprašanju »vzeti v poštev celotno zgodovinsko obdobje, ne le tisto po 1. maju 1945 in po jugoslovanski zasedbi Trsta.« Po srečanju treh predsednikov julija 2010 v Trstu so se odnosi izboljšali, je ocenil Lusa. Še bolj pa je bilo to zaznavno po govoru novinarja in ezul-skega begunca Enza Bettize leto pozneje, ko je opozoril, da mora Italija obračunati tudi s tragično zgodovino medfašističnem obdobjem in trpljenjem, ki je bilo takrat povzročeno Slovencem in Hrvatom. (mk) gospodarstvo - Deutsche bank z napovedjo odkupa lastnih obveznic okrepila ves evropski bančni sektor Borze poskočile, zlasti milanska Po velikih izgubah včeraj skokovita rast vrednosti bančnih delnic - Janet Yellen (FED) napoveduje počasnejši ritem višanja obrestnih mer v ZDA FRANKFURT, MILANO, NEW YORK - Evropske borze so včeraj po dolgotrajnem izdatnem padanju tečajev končno beležile rast indeksov. Potem ko je zjutraj borza v Tokiu izgubila še dodatna 2,3 odstotka po več kot 5 odstotkih v torek, je vlagatelje v Evropi spodbudilo predvsem poročanje o odkupu lastnih obveznic največje nemške banke Deutsche Bank, za katero so se bali, da ne bo zmogla plačila obresti. Časnik Financial Times je poročal, da banka razmišlja o odkupu več milijard lastnih obveznic. Delnice DB so tako včeraj pridobile 10,2 odstotka in s tem nadoknadile skoraj vso torkovo izgubo, ko so špekulacije o težavah pri izplačilu obresti sprožile panično prodajo. Ta zasuk je okrepil tečaje celotnega evropskega bančnega sektorja, kar je še najbolj spodbudilo rast italijanskega indeksa FTSE Mib, kjer imajo banke sorazmerno večjo težo. Potem ko je v prejšnjih dneh izstopala po izgubah, je milanska borza včeraj pridobila 5,03 odstotka. Skokovito so rasle delnice največjih bank Intesa Sanpaolo +14,45%, Unicredit +11,91%, B.Popo- Predsednica ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Janet Yellen včeraj v predstavniškem domu kongresa ZDA ansa lare +11,09%, B.P.Milano +9,48%, Ubi Banca +7,7%, Mediobanca +7,52%, B.P.E.Romagna +6,9% in Monte dei Paschi +6,75%. Drugi evropski indeksi so bili tudi pozitivni, četudi manj kot milanski. Indeks najpomembnejših podjetij v Evropi Eurostox-50 je zrasel za 1,92 odstotka, nemški Dax za 1,55, francoski Cac-40 za 1,59, londonski Ftse 100 pa za 0,71 odstotka. Vendar pa analitiki opozarjajo, da je pred borznimi trgi v prihodnjih tednih še veliko negotovosti, predvsem zaradi ohlajanja gospodarstev v državah v razvoju. Skrbi jih zlasti kitajska gospodarska rast. Kitajska borza je ta teden zaprta zaradi novoletnih počitnic, tako da bo za odziv Šangaja treba počakati do ponedeljka. Tudi v Evropi bodo šele premiki v naslednjih dneh pokazali, če je včerajšnji porast le posledica kratkoročnih spekulativnih nakupov po izdatnih padcih v prejšnjih tednih, ali pa vlagatelji ponovno kupujejo delnice s perspektivo srednje-dolgoročnega porasta vrednosti. Pomembna vest pa je včeraj prišla iz ZDA, kjer je med vlagatelji odmevalo opozorilo prve dame ameriške centralne banke Federal Reserve Janet Yel-len, ki je v predstavniškem domu kongresa povedala, da se gospodarstvo sooča s številnimi globalnimi grožnjami, ki lahko zavrejo rast, zato bo banka verjetno upočasnila ritem višanja obrestnih mer. Najpomembnejši grožnji sta upočasnitev rasti na Kitajskem in nizke cene nafte. Yellenova sicer ostaja optimistična glede ameriškega gospodarstva in pričakuje trdno gospodarsko rast ter oživitev inflacije. Trenutno jemlje na znanje šibkejše gospodarske podatke doma in še posebej pozorno opazuje dogajanje na tujem. Ena od razlag za padce tečajev na borzah je bil prav pritisk velikih ameriških vlagateljev na Yellenovo, ki je decembra prvič po osmih letih rahlo dvignila obrestne mere in napovedala niz postopnih dvigov v tem in naslednjih letih. Toda nizke obrestne mere so v zadnjih letih povečale likvidnost in umetno napihnile borzne tečaje v ZDA, zato se upravitelji velikih investicijskih skladov očitno ne nameravajo kar tako odpovedati temu finančnemu »dopingu«. Vrednost nafte je včeraj nihala med 28 dolarjev za 159-litrski sod teksaške nafte in 31 dolarji sorte brent. Organizacija držav izvoznic (Opec) je januarja kljub padcem cen še okrepila črpanje nafte. Članice kartela so januarja načrpale 32,3 milijona sodov dnevno, kar je 1,8 milijona sodov dnevno nad načrti za prvo četrtletje. Analitiki v organizaciji menijo, da sedanje nizke cene nafte ne bodo spodbudile gospodarske rasti, temveč bodo pri tem igrale zaviralno vlogo. Zaradi padca investicij v naftni sektor, nižjih cen v predelovalnem sektorju in kmetijstvu, ki so tudi posledica cenejše nafte, se po svetu znižuje tudi inflacija. (sta, mm) / AKTUALNO Četrtek, 11. februarja 2016 3 trst - Deželno upravno sodišče obravnavalo prizive občin Števerjan, Dolina in posameznikov Prvi priziv proti unijam: sodba znana v roku 45 dni TRST - Deželno upravno sodišče bo v roku 45 dni izreklo sodbo in torej odločilo, ali so bili prizivi nekaterih občin in posameznikov iz občin tržaške in goriške pokrajine proti medobčinskim zvezam upravičeni ali ne. Kmalu bo torej najbrž znano, ali se bo deželna reforma krajevnih uprav nadaljevala po zasnovani poti, ali pa se bo lahko stvar obrnila drugače. V Trstu je bila namreč včeraj obravnava prizivov, ki so jih proti ustanovitvi medobčinskih unij pripravili občini Števerjan in Dolina in nekateri posamezniki iz občin goriške in tržaške pokrajine ter dve furlanski občini. Razprave o pritožbi dolinske občine ni bilo in se bo sodnik neposredno izrekel o njej čez poldrugi mesec, pač pa je na sedežu DUS potekala razprava o pritožbi, ki jo je zagovarjal odv. Peter Močnik. Ta je zastopal Občino Števerjan in po enega občana iz občin Doberdob in Sovodnje ter občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina (dolinski občan sicer verjetno ne bo prišel v poštev, saj ga je nadomestila Občina Dolina, ki se je pritožila neposredno) in Milje, se pravi okvirno iz goriških in tržaških občin, kjer velja zaščitni zakon. Močnik je v razpravi nakazal številne napake, ki jih vsebuje po njegovem mnenju deželna reforma, in poudaril razloge, zaradi katerih krši tudi zaščitni zakon. Kot je povedal, predstavlja deželna reforma hudo okr- Levo: Peter Močnik Desno: Občinska palača v Števerjanu nitev avtonomije občin, ki jim odvzamejo v bistvu vse funkcije. Župan ne šteje več nič, občinski sveti še manj. To postavi v dvom in torej ogroža spoštovanje zaščitnih normativov, ki so zapisani tudi v statutih občin. Ko bo zvezo občin v prihodnosti npr. vodila Gorica, kjer v bistvu ni dvojezičnega osebja v uradih in se ne pišejo dvojezični akti, kot pa se to dogaja v Števerjanu, Doberdobu in Sovodnjah, ne bo več zadoščeno zaščiti, je opozoril Močnik. To pomeni kršitev tudi samega zakona, ki določa, da ni mogoče znižati ravni zaščite. Močnik je v tej zvezi citiral sodbo ustavnega sodišča iz leta 2007, ki pravi, da Dežela FJK lahko res spreminja in prilagaja neposredno zakonodajo glede avtonomije, toda ne sme krčiti avtonomije krajevnih uprav, temveč jo mora kvečjemu potrjevati. Odv. Massimo Luciani, ki zagovarja deželno upravo v sodelovanju z dvema odvetnikoma deželnega pravobranilstva, pa je bil mnenja, da pritožba ni sprejemljiva in bi jo morali v celoti že preliminarno zavrniti, češ da v njej niso navedene napake v deželnem zakonu, ampak so postavljene le hipoteze o napakah. Močnik je v krajši repliki odgovoril, da celo občine, ki so sprva pri- stopile v medobčinsko zvezo, so zavrnile statute, ki so jih izdelale na podlagi deželnega zakona, saj so se zavedale, da statuti škodijo občinam. Predsednik upravnega sodišča Umberto Zuballi bo izpisal in izrekel sodbo, kot rečeno, v roku 45 dni. Aljoša Gašperlin V FJK se je doslej združilo že šest občin, kmalu naj bi se še dve VIDEM - »Združitev občin bo koristna za prebivalstvo, saj bodo lahko občani deležni boljših storitev, privarčevali bodo, sredstva pa bodo bolj racionalno porabljena,« je na predstavitvi referendumskega postopka za združitev dveh malih pordenonskih občin Tramonti di Sopra in Tra-monti di sotto v eno zatrdil deželni odbornik za krajevne uprave Paolo Panontin, ki je tudi izrazil upanje, da bi zgledu obeh občin sledile druge v sosednjih dolinah. Panontin je svojo podporo referendumu izrazil na srečanju občanov Tramontija di So-pra, referendumsko pobudo pa je podprl tudi tamkajšnji župan Gia-como Urban. Vsak začetek je zahteven, vendar bo čas pokazal, da je združitev prava pot, je dejal Pa-nontin. Poudaril je tudi, da Dežela namenja združitvenim postopkom posebna zagonska finančna sredstva. Doslej so v Furlaniji Julijski krajini na podlagi želje občanov po združitvi nastale tri nove občine. Leta 2009 je iz občin Campolongo al Torre in Tapogliano nastala občina Campologno Tapoglia-no, leta 2014 je iz občin Rivigna-no in Teor nastala občina Rivi-gnano Teor, januarja lani pa iz občin Arzene in Valvasone občina Valvasone Arzene. Te občine so nastale na pobudo vseh šestih občinskih svetov, v primeru obeh občin Tramonti pa na podlagi ljudske peticije. italija - Renzi Evropska unija kot orkester na Titaniku RIM - Premier Matteo Renzi je včeraj ponovno zaostril besedno vojno z Brusljem, saj je Evropsko unijo primerjal z orkestrom, ki je nadaljeval z igranjem, ko je ladja Tita-nik tonila na dno Atlantskega oceana. Renzi se je z evropskimi funkcionarji že večkrat udaril zaradi proračunskih pravil in drugih vprašanj. »EU je kot orkester, ki igra na Titaniku,« je dejal za ameriški Bloomberg. Ob tem je poudaril, da si je revitalizirana in reformirana Italija zaslužila pravico do igranja vodilne vloge pri oblikovanju prihodnosti EU. »Danes smo izvedli reforme in smo v položaju, da evropskim partnerjem rečemo: Prijatelji, lahko spremenimo ta napačen, birokratski pristop,« je zatrdil Renzi. Renzi se je precej odmevno udaril z Brusljem že zaradi zahtev po rahljanju proračunskih pravil pakta o stabilnosti, s čimer bi lahko preko davčnih rezov in investicij za rast oživil italijansko gospodarstvo. Renzi je pakt stabilnosti večkrat označil za "pakt neumnosti". Predsednik vlade vztraja, da je zagovornik EU, četudi udriha po bruseljskih "tehnokratih" in neuspehu EU pri obvladovanju mi-grantske krize. Zunanji minister Paolo Gen-tiloni je predsinoči v Rimu gostil svoje kolege iz ostalih petih ustanovnih članic EU. Govorili so predvsem o prihodnosti EU. Po večerji so ministri na druge države članice povezave naslovili skupno opozorilo, da morajo dati na stran »ozke lastne interese« ter znova najti »duha solidarnosti«, saj je le tako Evropa lahko uspešna. Istočasno so poudarili, da EU »omogoča različne poti integracije«. evropska komisija - Zaradi nespoštovanja evropske azilne zakonodaje Drugi opomin sedmim državam Med njimi sta tudi Italija in Slovenija, ki je dobila kar dva opomina - Prilagoditi morajo azilne norme in sprejemne standarde BRUSELJ - Slovenija je včeraj iz Bruslja dobila dva opomina, ker ne spoštuje evropske azilne zakonodaje. Če ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko Evropska komisija primer predloži Sodišču EU. Komisija svari tudi pred zajetnimi kaznimi. Komisija zaradi nespoštovanja evropskih azilnih pravil ukrepa z devetimi opomini proti sedmim članicam -poleg Slovenije so to še Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Italija in Latvija. Gre za druge opomine, v bruseljskem žargonu imenovane obrazložena mnenja, ki so zadnje opozorilo pred napotitvijo primera na sodišče. Omenjenih sedem držav ni uspelo dokazati, da v celoti izvajajo nova pravila, ki se nanašajo na obravnavo prošenj za azil in sprejemne standarde, so pojasnili v komisiji in opozorili, da kršite-ljicam pretijo zajetne kazni. Gre namreč za prenos evropskega pravnega reda v nacionalno zakonodajo. V tem primeru komisija od sodišča že v prvem krogu procesa zahteva naložitev denarnih kazni. Če gre za izvajanje zakonodaje, denarne kazni sledijo šele v drugem krogu. Slovenijo, Estonijo in Nemčijo komisija poziva, naj jo obvestijo o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o azil-nih postopkih, ki opredeljuje skupne postopke za odobritev ali umik mednarodne zaščite. Nemčijo komisija opominja tudi na prenos direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil, medtem ko ti čakajo na preučitev prošnje. Komisija je te države prvič opomnila septembra lani, vendar je kljub temu še niso obvestile o ukrepih za prenos evropske azilne zakonodaje, zato je danes ukrepala z drugim opominom. Poleg tega Slovenijo, Grčijo, Francijo, Italijo in Latvijo v Bruslju opozarjajo, ker niso sporočile ukrepov za popoln prenos direktive, ki razširja obseg direktive o dolgotrajnem prebivanju, tako da ta vključuje tudi begunce in upravičence do subsidiarne zaščite. Članice bi morale komisijo o ukrepih obvestiti že maja 2013. Prvo opozorilo so dobile julija 2013. Ker odgovori niso vključevali vseh potrebnih ukrepov, jim je komisija včeraj poslala še drugi opomin. Vseh devet primerov se torej nanaša na prenos evropskega pravnega reda v nacionalno zakonodajo, ki lahko pomembno prispeva k večji usklajenosti med nacionalnimi azilnimi sistemi, poudarjajo v komisiji. Zmanjšanje razlik med nacionalnimi azilnimi sistemi igra pomembno vlogo pri zmanjševanju sekundarnih gibanj prosilcev za azil, so še izpostavili v Bruslju. Odločitve sodijo v sklop migracijskega svežnja, ki ga je včeraj objavila komisija. V njem je ocenila izvajanje ukrepov pri soočanju z begunsko krizo, sprejetih od objave prvega migracijskega svežnja maja lani. Jedro evropskega azilnega sistema je pet sklopov zakonodaje: dublinska uredba, direktiva o azilnih postopkih, direktiva o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil, direktiva o pogojih za upravičenost do mednarodne zaščite in uredba o zbirki prstnih odtisov Eurodac. Septembra lani je komisija sprejela prvi zajeten sveženj odločitev o postopkih proti članicam zaradi kršenja evropske azilne zakonodaje - štirideset odločitev proti 19 državam EU, tudi Sloveniji. Pred tem je že bilo odprtih 34 podobnih primerov. Slovenija je tedaj dobila dva uradna opomina, ker komisije še ni obvestila o prenosu direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo. Nato je komisija decembra lani ukrepala še v osmih primerih proti Grčiji, Hrvaški, Italiji, Malti in Madžarski. (sta) Šefic prepričan, da bosta opomina Bruslja hitro urejena LJUBLJANA - Potem ko je Slovenija iz Bruslja dobila dva opomina, ker ne spoštuje evropske azilne zakonodaje, je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic izrazil prepričanje, da naprej od opominov ne bo šlo. Pri eni od zahtev Evropske komisije gre najverjetneje le za nesporazum, druga zahteva pa bo kmalu izpolnjena. Glede direktive o azilnih postopkih je Šefic pojasnil, da jo bo Slovenija v notranjo zakonodajo prenesla z novim zakonom o mednarodni zaščiti, ki ga bo že danes obravnaval odbor DZ za notranje zadeve in bo po načrtih, če se ne bo kaj zapletlo, sprejet marca. S tem zakonom bo Slovenija izpolnila svojo obveznost nasproti EU. Glede opomina, ki se nanaša na direktivo o dolgotrajnem prebivanju, pa je Šefic zatrdil, da je Slovenija to direktivo že implementirala v zakonu o tujcih iz leta 2014, zato jim očitek Bruslja v bistvu ni jasen in bodo prosili za pojasnila. Lahko bi se sicer izkazalo, da ima Evropska komisija kakšne vsebinske zadržke glede implementacije zakona o tujcih, ki bi terjali popravke s strani Slovenije. A Bruselj kaj takega doslej nikoli ni nakazal, zato je Šefic prepričan, da gre le za nesporazum oziroma neko tehnično vprašanje. 4 Četrtek, 11. februarja 2016_ALPE-JADRAN_ ljubljana - Zanimivosti s srečanja o 15-letnici zaščitnega zakona Za Mantico je bil Mirošič »una gran bella faccia tosta« Zakaj Jugoslaviji ni uspelo prepričati Italije, da zaščiti Slovence? / Alfredo Mantica se je kot italijanski vladni podtajnik veliko ukvarjal s slovensko manjšino arhiv gabrovec »FJK premalo pogumna za manjšine« Igor Gabrovec TRST - »Slovenska manjšina je skupaj s Furlani in nemško govorečo skupnostjo glavni steber, na katerem moramo še danes vztrajati v prizadevanjih za zaščito in utrjevanje posebnega statusa avtonomne Dežele FJk,« je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec na avdiciji deželnih članov paritetne komisije država-dežela, ki ji predseduje nekdanji poslanec Ivano Strizzolo. Slednji so pristojni komisiji deželnega sveta poročali o razvoju odnosov z Rimom in o prihodnjih izzivih, ki jih bo predstavljala posodobitev tudi deželnega statuta v okviru predvidenega izvajanja ustavne reforme. »Na nedavnem posvetu v poslanski zbornici glede deželnih avtonomij smo lahko slišali programe in jasne besede s strani predstavnikov Triden-tinske-Južne Tirolske Doline Aoste. Jasno so izpostavili na-rodno-jezikovne manjšine kot ključen dejavnik svoje avtonomije, medtem ko pri nas marsikdo še vedno filozofira o nekih zgodovinskih in gospodarskih razlogih za avtonomijo,« je dejal Gabrovec. Kolege je pozval k večjemu pogumu tudi pri postavljanju zahtev po priznanju večjih pristojnosti v šolstvu, in v tem okviru torej tudi za izobraževanje v manjšinskih jezikih ter poučevanje teh v večinskih šolah. vreme - Zimska središča v FJK Sneg končno pobelil vsa smučišča v deželi Na Višarjah je snežna odeja dosegla za smučarje zadovoljivih 80 cm promotur LJUBLJANA - »Lei ambasciatore e una bella faccia tosta.« S temi besedami, ki bi jih lahko olepševalno in prizanesljivo prevedli »vi ambasador si nekoliko preveč drznete«, je italijanski vladni podtajnik Alfredo Mantica ozmerjal slovenskega veleposlanika Iztoka Mirošiča. Zgodilo se je pred nekaj leti, ko je slovenski diplomat (z Mantico sta se pobotala in dobro sodelovala) opozoril podtajnika na neizpolnjene italijanske obveze iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dogodek je Mi-rošič razkril na srečanju, ki ga je Društvo za mednarodne odnose namenilo 15-letnici odobritve zaščitnega zakona. Desno usmerjeni Mantica je bil za Slovenijo, ter za manjšinski krovni organizaciji SKGZ in SSO, trd sogovornik in pogajalec. Tudi po njegovi zaslugi je italijanska vlada v Rimu uradno gostila Tino Komel, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Italija je s tem povabilom "de facto" priznala, da zaščita Slovencev ni le stvar notranje ure- Proti mednarodni manjšinski konferenci v Trstu je leta 1974 protestiral celo tedanji francoski predsednik Georges Pompidou. Njegov protest ni zalegel ditve, temveč tudi vprašanje, ki zadeva odnose s Slovenijo. Takšnih dogodkov in anekdot smo na ljubljanskem srečanju slišali kar precej. Bojan Brezigar je tako povedal, da je sam francoski predsednik Georges Pompidou postavil veto (očitno neuspešno) na mednarodno manjšinsko konferenco, ki jo je Pokrajina Trst leta 1974 zelo odmevno izpeljala. Ta Tina Komel je obiskala Rim kljub začetnim pridržkom italijanske vlade arhiv konferenca pomeni mejnik pri obravnavanju manjšinske problematike v Italiji in Evropi. Jezikovne in narodne manjšine so bile moteči element ne le v zahodni Evropi, temveč tudi v državah vzhodnega bloka ter ne nazadnje v sami Jugoslaviji. Brezigar je spomnil, da je Jugoslavija nekaj mesecev pred podpisom Osimske pogodbe iz svoje pogajalske delegacije umaknila Silva Devetaka, priznanega izvedenca za manjšine. In zakaj Jugoslavija, ki je bila razmeroma močna in vplivna država, ni dosegla od Italije odobritev zaščite Slovencev? Na srečanju je bilo slišati oceno, da je SFRJ z Osimom hotela predvsem urediti mejo z Italijo, ostalo, vključno z manjšino, je bilo zanjo postranskega pomena. Meja je za Rim pomenila zelo boleče vprašanje, saj so vladni funkcionarji vedeli, da bo dogovor z Jugoslavijo na Tržaškem povzročil »vstajo« in posledični volilni vzpon Liste za Trst. Italija je pristala na Osimsko pogodbo tudi in morda predvsem zaradi pritiskov iz tujine, zlasti iz ZDA. Zakonski ureditvi položaja slovenske manjšine so botrovali številni dejavniki. Padec Berlinskega zidu, še prej Helsinška listina o sodelovanju in varnosti v Evropi, rojstvo samostojne Zakon je lahko še tako dober, a to žal nič ne pomeni, če ni prave politične volje za njegovo dosledno izvajanje Slovenije in seveda ugodne politične razmere (leva sredina) v italijanskem parlamentu. Brezigar je odobritev zakona številka 38 označil kot pravi po-litično-parlamentarni čudež. Senat je zakon odobril ob izteku zakonodajne dobe februarja 2001, na spomladanskih volitvah je nato zmagala Berlusconije- vreme - Po Sloveniji Plima, veter in dež povzročili nekaj težav KOPER - Močan veter in dež sta včeraj v raznih krajih po Sloveniji povzročala preglavice. Ponoči in zjutraj je veter podrl nekaj dreves. Gasilci so morali zaradi podrtega drevja posredovati v občinah Kočevje, Ptuj, Zetale, Ormož, Sveti Tomaž, Destrnik in Murska Sobota. V občini Kobarid je zjutraj zaradi močnega deževja v hišo vdirala voda, v več krajih so se sprožili zemeljski plazovi. Reke Vipava, Reka, Dragonja in Ljubljanica so presegle opozorilne pretoke in so se v manjšem obsegu razlivale na območjih pogostih poplav. Čez dan so reke v večjem delu Slovenije še naraščale, povečini do velikih pretokov. Ponekod je prihajalo do manjših razlivanj. Včeraj dopoldne je bila povišana tudi gladina morja. Zaradi visoke gladine in valov je morje na izpostavljenih mestih poplavljalo nižje dele obale. Tako je regijski center za obveščanje Koper zaradi visokega plimovanja morja v Piranu nekaj minut po 10. uri že sprožil sireno javnega alarmiranja. Poplavljanje nižjih delov obale, zlasti na območju piranske punte, ob visokem plimovanju v kombinaciji z jugom sicer ni tako redek pojav. V visokogorju Julijskih Alp je velika nevarnost snežnih plazov. Nevarnost plazov je tam 4. stopnje, drugod pa povečini 3. stopnje. va desna koalicija, ki si ne bi mogla, tudi če bi hotela, privoščiti zaščite. »Za manjšino nič ni dobljeno, vse je pridobljeno,« je naglasil Mirošič, ki je povedal koliko časa je moral (pismeno in ustno) prepričevati Giannija Letto za ustanovitev vladnega omizja za Slovence. Napori v Rimu, Ljubljani in seveda v manjšini so po oceni nekdanjega slovenskega veleposlanika v Italiji obrodili sadove. Postopki so zamudni in včasih zelo birokratski, a zaščita se izvaja. Mirošič stavi dosti na politično voljo italijanskih oblasti. »Zakon je lahko še tako dober, a to nič ne pomeni, če ni politične volje za njegovo izvajanje.« Prepričan je, da v Italiji in v FJK obstaja volja za izvajanje zaščite, ki jo morata Slovenija in manjšina dobro izkoristiti. »Tudi zato, ker Rim ne bo naredil ničesar za Slovence mimo Dežele, kot parlament pred petnajstimi leti ne bi nikoli odobril zaščitnega zakona brez privoljenja tržaškega župana,« je pristavil Brezigar. Sandor Tence TRBIZ - V torek in sredo je sneg končno in prvič v letošnji sezoni izdatneje pobelil smučišča v Furlaniji. V Karniji je zapadlo od 20 do 35 centimetrov snega, v Julijcih od 30 do 45 centimetrov, na pogorju Kanina pa okrog 60 centimetrov. Civilna zaščita opozarja na povečano nevarnost plazov zlasti v visokogorju. Na višinah nad 1800-1900 metrov je namreč sneženje spremljal močan veter, ki je povzročil zamete in posledično nevarnost tu- di spontanih plazov. Na teh območjih je razglašena nevarnost 3. stopnje (izrazita). Ugodnejše so razmere na nižjih in srednjih legah, kjer je večina smučišč. Pri Promoturju načrtujejo, da bodo ta teden prvič v sezoni pognali vse naprave in odprli tudi proge, ki so doslej zaradi pomanjkanja snega bile še zaprte. Snežne razmere so sledeče: Forni 30-60, Pianca-vallo 20-60, v Zlebeh/Kanin 30-210, Zoncolan 30-70, Trbiž/Višarje 20-80. ljubljana - Veleposlanik pri Žmavcu Italija in Slovenija cenita sodelovanje dveh manjšin Veleposlanik Paolo Trichilo in minister Gorazd Žmavc LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Zmavc je na vljudnostni obisk sprejel novoimenovanega italijanskega veleposlanika v Republiki Sloveniji Paola Trichila. Sogovornika sta izpostavila predvsem dobre odnose med državama kot tudi med obema manjšinama, tako slovenske v Italiji kot italijanske v Sloveniji. V nadaljevanju je minister izpostavil pomen medsebojnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo še posebej v luči povezovanja v okviru regije in predvsem v obliki razvojnih projektov. Manjšini v tem procesu lahko odigrata zelo pomembno vlogo, podčrtal Zmavc. Znotraj regijskega koncepta se Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu nagiba h koriščenju evropskih sredstev za infrastrukturo, gospodarstvo in druga področja. Veleposlanik Trichilo je izpostavil, da so manjšine dejansko dodana vrednost pri povezovanju med državami. Potrdil je dober dialog med slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji, kar je potrebno v prihodnje nadgraditi s konkretnimi akcijami. / AKTUALNO Petek, 12. februarja 2016 5 w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Rektor Fermeglia na seji paritetnega odbora Za Narodni dom na obzorju postopne in delne rešitve Univerza je zakonsko, politično in moralno obvezana za Narodni dom, za celovito rešitev vprašanja pa (še) ni denarja. Rektor Maurizio Fermeglia je včeraj pred paritetnim odborom za slovensko manjšino potrdil svojo znano odprtost in razpoložljivost za spoštovanje zaščitnega zakona. Ker še ni na obzorju celovite rešitve (selitev Visoke šole za tolmače in konvencija med Deželo in Univerzo), je rektor predlagal postopne in delne korake za stavbo v Filzijevi ulici. V prihodnjih mesecih naj bi Visoka šola izpraznila nekaj prostorov, v katere naj bi se - poleg Narodne in študijske knjižnice, ki je tam že navzoča - vselila še druga slovenska ustanova (ali ustanove). Predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je dala razumeti, da je to stvar dogovora v manjšini. Fermeglia nima pridržkov za popolno odselitev Visoke šole, kam bi se odselila pa še ni jasno. To je stvar Univerze, ki pa za to nima denarja, finančna sredstva bi bila potrebna tudi za ureditev stavbe nekdanjega Narodnega doma. Denar v ta namen bi lahko prišel iz državne in deželne blagajne ter tudi iz Slovenije, je bilo slišati na paritetnem odboru. Predsednici Dobrili se zdijo postopni in premišljeni koraki v tem trenutku najbolj modri in realistični, zato je zmerno optimistična nad razvojem dogajanj. Izrazila je upanje, da bomo ob 100-letnici požiga Narodnega doma (torej čez štiri leta) Slovenci čim bolj navzoči ter dejavni v stavbi s takšnim simbolnim in spominskim nabojem. Zaščitni zakon 15 let po parlamentarni odobritvi itak močno zamuja, saj določa, da bi moral že leta 2006 ministrski svet z odlokom urediti to vprašanje. Dobrilova je izrazila željo, da bi prišlo do večjega usklajevanja med Deželo, Univerzo in slovensko manjšino. Kot primer dobre prakse je predsednica navedla Trgovski dom v Gorici, v pravo smer se po njenem prepričanju premika tudi zgodba Narodnega doma pri Svetem Ivanu. Prihod- nje leto naj bi se začela obnovitvena dela (Dežela je zanje že namenila denar in tudi načrti so v glavnem nared), stavba pa bi gostila Slovenski raziskovalni inštitut, del Narodne in študijske knjižnice ter avditorij-konferenčno dvorano za potrebe tamkajšnjih slovenskih višjih srednjih šol. Paritetni odbor dejansko deluje brez poslovnika, kar mu ustvarja precejšnje težave in probleme. Zelo nedorečen je zlasti časovni mandat odbora, ki na papirju lahko traja v nedogled, pojasniti pa bo treba tudi vse njegove pristojnosti in vlogo tajništva. Skratka kar nekaj odprtih zadev, ki jih bo odbor skušal rešiti s pomočjo in z nasveti ministrstva za deželna vprašanja. S tem v zvezi je predsednica izpostavila prizadevanja vladnega pod-tajnika Gianclaudia Bresse, s katerim se je srečala med njegovim nedavnim obiskom v Trstu. Za poslovnik paritetnega odbora bo najbrž potreben zakonski ukrep. Sandor Tence Zgoraj rektor Maurizio Fermeglia (prvi z desne) na seji paritetnega odbora, desno knjižnica Visoke šole za tolmače in prevajalce v nekdanjem Narodnem domu fotodamj@n APrimorski ~ dnevnik trst - Ul. Rossetti Rop v hiši Zvezali zakonca Na območju Ulice Rossetti je v torek zvečer prišlo do ropa v hiši, pri čemer so roparji v pičlih nekaj minutah vstopili v hišo, zvezali zakonca, si prisvojili njune dragocenosti in naglo odšli. Gre za kaznivo dejanje, ki je za Trst dokaj neobičajno, čeprav je bilo v zadnjih letih že beležiti nekaj podobnih, tudi nasilnejših primerov. Trojica neznanih storilcev se je v torek okrog 21. ure prikradla na vrt neke vile na območju Ulice Rossetti. Zakrinkani roparji so skozi steklena vrtna vrata zlezli v hišo in presenetili lastnika - moža in ženo, stara približno šestdeset let. Storilci so imeli zakrite obraze, na rokah pa rokavice. Obema zakoncema so pesti zvezali z gumijastimi trakovi, kakršne uporabljajo električarji. Kriminalci so odnesli dve ali tri zapestne ure in druge dragocene predmete v skupni vrednosti od 15 do 20 tisoč evrov. Pobegnili so na vrt in izginili. Po navedbah kriminalistov tržaške policije moški niso izvajali nasilja nad žrtvama, bili so dokaj umirjeni, zakonca pa sta se seveda močno prestrašila. Ko je bilo vsega konec, sta poklicala policijo. Povedala sta, da so storilci izgovorili le nekaj besed, in sicer v njima nerazumljivem jeziku. Prizorišče so si ogledali policisti tržaške kve-sture, mobilnega in forenzičnega oddelka. Lastnik picerije v zapor Lastnik tržaške picerije, ki so ga tržaški lokalni policisti 10. januarja letos aretirali, ker je s svojimi sodelavci na dom poleg pic dostavljal heroin (pri Sv. Jakobu so ga zasačili s 70 grami te droge), je ponovno v težavah. Takrat so 35-letnega italijanskega državljana R.M. (po rodu je iz Veneta) odvedli v zapor, pozneje pa se je vrnil domov, saj si je izboril hišni pripor. S tem povezana pravila pa so zanj očitno še vedno pretesna. Pred dnevi so ga lokalni policisti opazili, ko je zapustil svoje stanovanje. Sledili so mu in ko se je vrnil domov, so poklicali pristojni urad na sodišču. Ker mu sodišče ni izdalo nobenega posebnega dovoljenja, so ga lokalni policisti odvedli v zapor. sv. ivan - Sinoči na delu gasilci in lokalna policija Drevo na drevored Sinoči ob 18.50 je veliko drevo v Drevoredu Raffaello Sanzio pri Sv. Ivanu nenadoma zgrmelo na tla. V bližini Ulice Donatello, in sicer le nekaj metrov po piceriji L'olandese volante (če gledamo proti Trgu Gioberti) se je drevo nagnilo in padlo počez na cestišče (FotoDamj@n), pri čemer so veje segle do drugega nadstropja stanovanjskega poslopja na drugi strani drevoreda. Drevo je poškodovalo dva do tri parkirane avtomobile, k sreči pa se nihče ni telesno poškodoval. Lokalna policija je drevored zaprla za promet, gasilci so bili pozno zvečer še na delu. Uporabili so žerjav, nato so se lotili žaganja debelega hloda. (af) tržaška - Nepremičninski trg Cene navzdol, vendar počasneje Povprečna cena bivanjskih nepremičnin v Furlaniji-Julijski krajini je v enem letu padla za 7,3 odstotka, decembra 2015 je po podatkih spletnega portala Immobi-liare.it znašala 1402 evra za kv. meter. Opazovalnica omenja, da je bil padec cen v večini ostalih italijanskih dežel manj izrazit. V deželi FJK pa je najdražje mesto Trst (povpe-čna cena za bivališče znaša 1529 evrov za kv. meter), čeprav so cene nepremičnin v letu dni tu padle za celih 9 odstotkov. Nižanje cen se je tako na deželni kot pokrajinski ravni vsekakor upočasnilo, saj so cene v drugi polovici lanskega leta padle samo za tri odstotke v letni primerjavi, v zadnjih treh mesecih pa za 0,3 odstotka. Prihodnje leto najbrž začetek del pri Svetem Ivanu - Zmerni optimizem Ksenije Dobrila 6 Četrtek, 11. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / bazovica - opčine Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu Mrtvi niso vsi enaki Na včerajšnji dan pred devetimi leti so uradno odprli spomeniški kompleks na ba-zovskem šoh tu. Na slovesnosti je v imenu italijanske vlade spregovoril podtajnik Ettore Ro-sato. Ko se je ob koncu govora zahvalil krajevni slovenski skupnosti, ki je dala na razpolago zemljišče za ureditev spominskega prostora, in to ocenil kot pomemben znak za utrditev miroljubnega sožitja, se je nanj usul plaz žvižgov. Protestno vzklikanje in izzivalno petje italijanske himne je preglasilo njegove zadnje besede. Rosatova zahvala je bila namenjena borštanski srenji, saj se bazovski šoht nahaja na njenem zemljišču. Spomeniškega kompleksa tam ne bi mogli zgraditi brez privoljenja lastnika. V ta namen so že nekaj let prej stekla pogajanja med srenjo, dolinsko in tržaško občino ter tržaško prefekturo, da bi omogočili ureditev prostora za primerno počastitev žrtev fojb. Dolinski župan Boris Pangerc prej in županja Fulvia Premolin potem sta pri tem odigrala pomembno vlogo za dosego dogovora. Predvideval je sledeče: borštanska srenja bo dovolila ureditev bazovskegašohta, obenem pa sta se tržaška občina in tržaška prefektu-ra obvezali za primerno ureditev spominskega parka pri openskem strelišču. Po dosegu dogovora so se dela začela, a le na bazovskem šohtu. Italijanska vlada je - po prizadevanjih tržaškega poslanca Roberta Menie - namenila ureditvi bazovskega šohta, vključno z gradnjo dokumentacijskega središča, izdatna finančna sredstva. Tri leta po izglasovanju zakona, kije ustanovil dan spominjanja na eksodus Istranov in fojbe, je bila ureditev končana. Na Opčinah pa se - po več kot desetih letih - niso še sploh začela. Po doseženem dogovoru so si kot na tekočem traku sledili vsakovrstni zapleti: institucionalni, birokratski, zemljiški. Dolgo let so vsi posegi slovenskih izvoljenih predstavnikov naleteli na gluha ušesa. Vsa prizadevanja so trčila ob institucionalni zid, da se je res porajalo vprašanje, ali so mrtvi res vsi enaki. Na lanski decembrski komemoraciji na openskem strelišču je bil predstavljen načrt spominskega parka. Dobro. A dejstva so dejstva: na bazovskem šohtu je že devet let urejen spomeniški kompleks; opensko strelišče še čaka nanj. Torej: mrtvi niso vsi enaki. bazovica - Včeraj osrednja slovesnost na bazovskem šohtu Dan spominjanja na fojbe in opomina za prihodnost Ob zaključku homilije med mašo zadušnico ob včerajšnjem dnevu spominjanja na bazovskem šohtu se je tržaški škof Giampaolo Crepaldi spomnil Pavla Florenskega, duhovnika ruske pravoslavne cerkve, žrtve stalinizma. Ustreljen je bil na dan Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra 1937. Pred smrtjo je otrokom naslovil pismo, v katerem je zapisal: »Ne pozabite me, kajti ni res, da vse mine. Vse ostaja v spominu ...« Z dnevom spominjanja je italijanski parlament pred dvanajstimi leti po skoraj šestdesetih letih pozabe priklical v italijanski kolektivni spomin eksodus Istranov in poboje v fojbah po drugi svetovni vojni. Predsednik organizacijskega odbora za proslavo dneva spominjanja Paolo Sardos Al-bertini je v svojem sklepnem pozdravu ugotovil, da je »obračun teh več kot desetih let od ustanovitve dneva spominjanja zelo pozitiven. Molk, v katerega je bila ovita žalostna zgodba Istranov po drugi svetovni vojni, je bil prebit; po Italiji sedaj vedo, kaj so bile fojbe in obisk na bazovskem šohtu se iz leta v leto veča.« Dodal je še »lepo, svežo novico«: koronejski zapor bo poimenovan po Ernestu Mariju in Poklon predstavnikov oblasti in ezulskih organizacij na bazovskem šohtu fotodamj@n migracije, izkoriščanje, teroristična dejanja. Spomin tragedij iz preteklosti ni dovolj. Vseskozi je treba biti odgovorni in spoštljivi do življenja posameznikov, narodov in manjšin, je pozval tržaški škof. V osrednjem govoru je tržaški župan Roberto Cosolini nakazal »temno bazovica - Med zastavami tudi ... Fašistični simbol Italijanska zastava z orlom in fašistično butaro v krempljih Giampaolo Crepaldi drugih zaporniških paznikih v Coro-neu, ki so po koncu druge svetovne vojne končali v fojbi. Osrednja slovesnost ob dnevu spominjanja se je začela s poklonom civilnih in vojaških oblasti ter predstavnikov ezulskih organizacij in polaganju vencev ob spomenik. Ob udeležbi več sto ljudi (nekateri so prispeli z avtobusi iz Pordenona, Trevisa in Bergama), večinoma starejših, a ob navzočnosti tudi nekaterih višješolcev, je po himni in dvigu zastave tržaški škof Crepaldi daroval mašo zadušnico. V homiliji se je obrnil prav na mlade. Dogodki, kot je dan spominjanja, morajo biti trajni opomin mladim. Tudi sedanjost se kaže polna težav, kot so Roberto Cosolini stran zgodovine naše zemlje.« »Na italijanski vzhodni meji so si tista leta sledili napadi, preganjanja, in nato skomine jugoslovanskega nacionalizma po oddolžitvi in po aneksiji,« je poudaril tržaški prvi občan (ki pa med vsem govorom ni niti enkrat omenil odgovornosti fašizma ...). Spomnil je na odprtje muzeja istrske omike, na Trst kot »moralno prestolnico eksodusa«, na središčno mesto, ki ga ima Trst v integrirani Evropi, obenem pa je izpostavil potrebo po obrambi pred vsemi novimi destruktivnimi ideologijami in projekti, ki hočejo prizadeti življenja, svobodo in spoštovanje integritete ter različnosti. V tem tiči nauk dneva spominjanja, je zaključil. (mk) Zastava s fašističnim simbolom fotodamj@n Na prireditvi na bazovskem šohtu je bilo razo-bešenih 114 zastavic alpin-skih združenj ter 54 zastav in praporov italijanskih vojaških in ezulskih organizacij ter društev. Med temi je bila tudi »posebna« italijanska zastava, ki jo je privezano na drogu razkazovala priletna gospa. Posebnost je tičala na središčnem belem polju zastave. Tam je bil vrisan krilati orel, ki je v krempljih držal fašistično butaro. Ob pogledu nanjo se vsiljuje vprašanje: kako je mogoče, da se na osrednji slovesnosti ob dnevu spominjanja, ki ga je razglasil parlament demokratične, iz boja proti fašizmu porojene Italije, pojavi fašistični simbol? Ali ni to apologija fašizma? Organizatorji prireditve so dolžni odgovor! (mk) trst - Tiskovna konferenca občinskega svetnika Marina Sossija in dela tržaške stranke Vendole SEL proti SEL Trditev, da se občinski svetnik Marino Sossi oddaljuje od stranke Svobode, ekologije in svobode oziroma da jo zapušča, ne drži. V resnici kar polovica članov tržaške skupščine stranke SEL nasprotuje stališčem članov druge polovice, ki so jim pri srcu le stolčki. Dejstvo je, da bo stranka SEL kmalu izginila z italijanskega političnega prizorišča. Nekatere, ki so v Trstu in v deželi FJK na vodilnih mestih, pa očitno zanima izključno lastna prihodnost, ne pa gradnja nove levice, ki bo alternativa zdajšnji vladni politiki in bo sposobna pomagati šibkejšim. To so poudarili nekateri predstavniki pokrajinske koordinacije oz. Marino Sossi pokrajinske skupščine SEL včeraj na tiskovni konferenci v občinski palači, kjer so podprli Sossijeva stališča. Namen srečanja je bilo seznaniti javnost z dogajanjem v stranki na državni in na lokalni ravni še zlasti v vidiku prihodnjih občinskih volitev. Koordinacija SEL je z večino glasov odločila, da se bo tudi na prihodnjih volitvah predstavila v zavezništvu z Demokratsko stranko, so povedali. Sossi, Waldy Catalano, Roberto Ulivi, Adriana Causi, Lorenzo Tommasoni in drugi člani SEL pa so ob udeležbi predstavnika gibanja Possibile (pristaši Pippa Civatija) Federica Buttoja obenem razložili, da so mnogi v SEL, ki s tem ne soglašajo. Pokrajinska skupščina se je namreč odločila za ponovno sodelovanje z Demokratsko stranko brez vsakega soočanja ali razprave o skupnem volilnem programu, so ra- zložili. Pri tem marsikdo pozablja, da je državni SEL zamrznil vpisovanje v stranko v pričakovanju na državno skupščino, ki bo med 19. in 21. februarjem, je dejal Sossi. Stranka SEL se bo najbrž razšla, saj snujejo v Italiji novo levico, ki bo alternativa Ren-zijevi vladi in bo sposobna pomagati šibkejšim in revnejšim in bo na strani delavcev, je dodal Catalano. Nova levica oziroma levičarska koalicija je zato potrebna tudi v Trstu, čeprav nekateri v SEL samovoljno še vztrajajo na lastnih stališčih, je še povedal Sossi in pozval h gradnji levičarske liste za izvolitev levičarskega županskega kandidata. (ag) europei o srečanju Renzi-Merkel Združenje Dialoghi europei prireja danes ob 17.30 v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 6 posvet o italijansko-nemških odnosih po srečanju med predsednikom italijanske vlade Mat-teom Renzijem in nemško kancler-ko Angelo Merkel. Govoril bo prof. Stefano Silvestri, nekdanji predsednik Zagova za mednarodne odnose in konzulent italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. V Ul. Torino razstava o »heroju iz Vergarole« V muzeju istrske omike v Ul. Torino 8 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo posvečeno Geppinu Mic-helettiju, »heroju iz Vergarole«. Po pokolu pri Pulju je, edini kirurg, zdravil ranjence v eksploziji. / TRŽAŠKA Četrtek, 11. februarja 2016 7 trst - Pogovor z direktorico modne agencije Be Nice Silvio Bernazza »Manekenstvo je resno in naporno delo« Del modne industrije so tudi mane-keni in manekenke. Znano je, da je njihovo življenje vse prej kot blišč ali dežela, v kateri se cedita med in mleko. To nam je potrdila tudi direktorica tržaške modne agencije Be Nice Silvia Bernazza, ki meni, da je eno glavnih vodil za uspeh v modnem svetu garaško delo. Nekoč uspešna manekenka, danes pa direktorica še uspešnejše modne agencije Be Nice, ki ima sedež v Trstu, podružnici pa v Padovi in Milanu, je šolski primer uspešno prehojene podjetniške poti. Za Silvio Bernazza velja, da je v stalni pripravljenosti, pretekli konec tedna pa so njene varovanke nastopile na frizerski prireditvi v Bologni (na fotografiji), ki jo je sponzorirala vodilna blagovna znamka na področju svetovne koloristike Wella. Kakšni so frizerski trendi za to po-mlad-poletje in kakšen je svet mode iz prve vrste, je modna agentka povedala v pogovoru za naš dnevnik. Kaj pravzaprav v frizerskem merilu pomeni dogodek Wella v Bologni? Gre za pomembno prireditev, na kateri se vsako leto predstavijo najbolj kreativni domači in tuji frizerji. Tokrat se je predstavilo pet tisoč frizerjev, med katerimi je bilo tudi dvajset svetovno uspešnih frizerskih mojstrov. Agencija Be Nice je sodelovala z lepim številom modelov, saj smo znani tudi po tem, da ne novačimo deklet le za modne revije, ampak tudi za različne prireditve. In kaj je novega v frizerski modi? Frizerske smernice za prihodnje mesece napovedujejo različne pričeske, od geometrijsko postriženih las, do žen-stvenih pričesk, za katere so pravi mojstri italijanski frizerji. Videli pa smo tudi ek-stravagantne frizure. Nedvomno najbolj izviren je bil sloviti frizer James Longa-gnani, ki se je s frizurami iz sedemdesetih let poklonil nedavno preminulemu Davidu Bowieju. Koliko deklet dela za vašo mane-kensko agencijo? Če se ne motim, redno sodelujemo s 150 dekleti. Ob tem pa imamo tudi bogato podatkovno bazo, ki šteje 30 tisoč imen. Zakaj si toliko deklet želi postati manekenka? Je to povezano tudi z možnostjo potovanja in spoznavanja zanimivih ljudi? Manekenstvo je zaželen poklic predvsem iz razlogov, ki ste jih omenili. Dodala bi še ljubezen do lepih oblek in »lišpa-nja«. Že po prvih castingih pa manekenke in tudi manekeni ugotovijo, da je mane-kenstvo garaško delo. Kako je z zaslužkom v tem poklicu? O kakšnih zneskih govorimo? Zaslužek je odvisen od količine dela. Nekateri mladi se s tem poklicem ukvarjajo zato, da si pomagajo pri študiju, drugi so v tem poslu poklicno. Bi pa izpostavila, da se morajo tisti, ki se z ma-nekenstvom ukvarjajo profesionalno, posloviti od Trsta. Za zdravo srce in ožilje V kavarni San Marco bo danes od 16. do 18. ure govor o preventivi na področju bolezni srca in ožilja. Predstavili bodo koledar sprehodov iz niza »Cammina per il tuo cuore«. Današnjega dogodka se bodo udeležili tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari, socio-zdravstveni koordinator zdravstvenega podjetja Flavio Paoletti, direktor centra za srce Andrea Di Lenar-da, predsednik zdravniške zbornice Claudio Pandullo ter predstavniki športnih in prostovoljskih združenj. Silvia Bernazza Zanima me, zakaj je relativno malo italijanskih manekenov in manekenk uspešnih v tujini. Res je odstotek italijanskih manekenk in manekenov v tujini izredno majhen. Ne vem točno, zakaj je tako, dejstvo pa je, da so italijanske družine veliko bolj zadržane in preudarne glede manekenskega poklica kot družine v tujini. Dekleta iz tujine se v ta poklic »vržejo« brez zadržkov, svoje domače pustijo veliko lažje kot Italijanke. To je pač stvar navad neke kulture. Na modno industrijo v zadnjem času letijo kritike, da je kriva za presuhe manekenke in anoreksijo. Koliko je za to stanje zares kriva moda? Manekenke morajo imeti točno določene mere. Visoke morajo biti vsaj 165 centimetrov, na modnih brveh pa so zaželene manekenke s konfekcijsko številko 40. Seveda pa so nekatera dekleta še vitkejša, a ne vem, koliko je za to kriva moda. Pred vrati je milanski teden mode. Koliko vaših manekenk bo sodelovalo z različnimi »show roomi« in kakšen bo njihov honorar? Kar nekaj deklet bomo poslali v Milan. Trenutno imamo v show roomu Calvi-na Kleina manekenko iz Gorice. Nekaj tržaških deklet bomo poslali na teden krznene mode. Med milanskim tednom mode z delom v show roomih dekleta zaslužijo po 150 evrov na dan. Manekenstvo je sicer sezon- sko delo, torej model lahko v mesecu dni zasluži veliko, potem pa dva meseca nič. Ob koncu še nasvet dekletom, ki bi se rada ukvarjala z manekenstvom. Moj nasvet je, naj dekleta zaradi ma-nekenstva ne opustijo šolanja. Šolajo se lahko tudi vzporedno z manekensko kariero. Priporočam pa tudi izbiro zanesljive modne agencije z izkušnjami na področju zastopanja manekenk. Sanela Čoralič Boris Pangerc dolina - Drevi Dan slovenske kulture Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik in Mladinski krožek iz Doline sta sklenila počastiti Dan slovenske kulture s skupno prireditvijo v družbi domačih kulturnih ustvarjalcev. V društveni dvorani bo danes ob 20.30 najprej nastopil moški pevski zbor Vodnik, ki bo pod vodstvom Anastazije Purič predstavil svoje zadnje naučene skladbe. Sledila bo predstavitev pesniške zbirke Borisa Pan-gerca, ki nosi naslov Vroči ledeniki. Spremno besedo je napisala literarna zgodovinarka Irena Novak Popov. V zbirki je 50 pesmi, razdeljenih na sedem razdelkov, pretežno obravnavajo eksistencialno in ljubezensko tematiko. Močno so prisotni motivi domače zemlje, rojstne vasi in avtorju drage oljke, nekakšnega mitičnega drevesa, simbola življenja in razkošja občutkov. Pesmi bo v imenu založbe Mladika predstavila Majda Mihačič. Boris Pangerc je izredno plodovit pisatelj in pesnik, a le malo njegovih knjig je predstavil v domačem kraju. Tokrat se ponuja priložnost, da se sovaščani seznanijo z njegovo ustvarjalnostjo. Večer bo zaključila pianistka Tatjana Jercog, ki se bo po daljšem obdobju predstavila v domači vasi s krajšim koncertom. Tatjana poučuje klavir v Kopru, posveča se tudi koncertni dejavnosti. Doma je nastopila zadnjič na Junijskih večerih pred nekaj leti. trst - Priljubljeni televizijski in radijski zvezdnik v Rossettijevem gledališču Neustavljiva Fiorellova simpatija Veliko gledalcev za predstavo Lora del Rosario - Fiorello vzpostavi odnos z občinstvom in mu razkaže svoje številne talente Priljubljeni Rosario Fiorello je očaral tudi gledalce, ki so se na pustni torek in pepelnično sredo zvečer množično zgrnili v veliko dvorano Rossettije-vega gledališča v Trstu za njegov novi šov Lora del Rosario. Prevzel jih je zlasti s svojo neustavljivo simpatijo, da so ga sprejeli nasmejanih obrazov in veselega srca, s kakršnima sprejmeš dragega prijatelja, ki ti zna s svojo dobro voljo polepšati dan. In res se z zadnjo predstavo Fio-rello občudovalcem predstavlja kot duhovit prijatelj, ki se rad šali, a pozna mero, in če se iz koga norčuje, se najprej norčuje iz samega sebe, že ko naznani, da je »cool« petinpetdesetletnik v odlični formi in v istem dihu našteje cel kup različnih težav, ki se naberejo z leti. Norčevanje iz samega sebe je že v naslovu predstave, v kateri Fiorello svoje ime poveže z besedo, ki pomeni rožni venec, zato se v dvorani prikaže kot duhovnik, ki dobrohotno kara grešnike in gledalcem nagaja, kar sicer vsi sprejmejo brez jeze, nasprotno se veselo smejijo, tudi če jim iz rok vzame mobilni telefon in poslika celo vrsto sosedov. Kakorkoli že, v predstavi Fiorello radodarno razkaže vse svoje številne talente, od duhovitih monologov do lahkotno zafrkljivih imitacij in še posebej odlične pevske sposobnosti od opernih arij, ki so vključene v komične točke, do resnejših duetov z Mino in Tonyjem Re-nisom, ki sta prisotna v posneti verziji. Vsekakor pa je v ospredju simpatija in neposredni prijateljski odnos, ki ga Fio-rello vzpostavi z gledalci, a tudi s kra- jem samim, kamor pride nekaj dni prej, da v stiku s krajani spozna okolje in se nato v kramljanju z gledalci navezuje na značilne obsedenosti; v Trstu ga je, denimo, presenetil način, kako v baru naročajo kavo. Fiorello je na odru večinoma sam ali skupaj z Enricom Cremonesijem, ki ga spremlja na klaviature in mu je za sogovornika. Nadarjeni vokalni trio I ge-melli di Guidonia je žal premalo izkoriščen in tudi glasbeni ansambel premalo igra. Kakorkoli že, gledalci so se odlično zabavali ob dobro zgrajeni predstavi, ki jo je režijsko obdelal Giampiero Solari, medtem ko so besedilo s Fiorellom sou-stvarili Francesco Bozzi, Claudio Fois, Piero Guerrera, Pierluigi Montebelli e Federico Taddia. (bov) Duhovnik Fiorello je okaral grešnike in se poigral z njihovimi telefoni fotodamj@n A ONE BILLION RISING vvu STRIKEH DANCE J «rsei - ITALY - TRIESTE J One Billion Rising vTrstu Svetovna kampanja proti nasilju nad ženskami One Billion Rising bo tudi letos segla do Trsta. V nedeljo se bo mogoče udeležiti »revolucije«, kakor jo imenujejo prireditelji. »Nasilja nad ženskami ni mogoče premagati, ne da bi analizirali dejavnike, la na to vplivajo: revščina, rasizem, vojna, uničevanje okolja, kapitalizem, imperializem in pa-triarhat,« piše v vabilu kulturnega društva La fabbrica delle follie, soorganizatorja tržaškega dogodka. V nedeljo ob 14. uri bo z Gol-donijevega trga krenil sprevod po mestu, ob 17. uri pa bo na Velikem trgu flash-mob dogodek ob notah pesmi Break the Chain. 1 8 Četrtek, 11. februarja 2016 GORIŠKA / trst - Na kavi s knjigo v TKS V postnem času bi lahko omejili čas za tehnologijo Jože Bajzek v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n Na pepelnično sredo se začenja postni čas, ki traja štirideset dni, in prav ta čas je bil predmet sredine kavice ob knjigi. Gost Tržaškega knjižnega središča je bil tokrat Jože Bajzek, duhovnik, salezijanec, ki je po opravljenem doktoratu iz sociologije na jezuitski univerzi Gregoriana v Rimu kot profesor dolga leta predaval na Salezijanski univerzi v Rimu. Pozneje je v večnem mestu deloval tudi na Inštitutu za sociologijo. Z gostom se je pogovarjala urednica založbe Mladika Nadia Roncelli, ki je v žarišče postavila namen in pomen postnega časa. Občinstvo je pozorno prisluhnilo duhovnikovi definiciji postnega časa, ki ne pomeni le odpovedi določeni hrani in pijači, ampak predvsem poglobitev osebne povezanosti z drugimi. Dr. Bajzek je globlje razmišljanje predstavil s prispodobo o levi in desni polovici človeških možganov. »Naša leva stran možganov je zelo razvita, desno, ki velja za duhovno in čustveno stran, pa pogosto zanemarjamo,« je prepričan včerajšnji gost, ki je ob tem tudi poudaril, da bi morali iskati ravnotežje med obema polovicama. S tem je mislil predvsem na premagovanje življenjske odtujenosti v današnji družbi, ki postaja vedno bolj razširjen pojav. Namen posta je po besedah včerajšnjega gosta predvsem v doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega in v dobrih delih. In tudi v odpovedi določeni razvadi ali dobrini. Ta argument je v debato vključil občinstvo, ki je želelo izvedeti, kako bi lahko otroke prepričali, naj se v postnem času odpovedo tehnologiji. Jože Bajzek je odgovoril, da to nikakor ni enostavno, saj mladi tega ne zmorejo, ker je tehnologija del njihovega življenja in razmišljanja. »Lahko pa bi jim čas za igrice in družbena omrežja omejili,« je dejal gost, ki je tudi opozoril, da ne smemo dovoliti, da bi tehnologija postala naš gospodar. Po njegovem ključ do uspeha tiči v pravilni vzgoji, ki se začne že pri dojenčkih. (sč) opčine - Jutri Srečanje o varnosti v kmetijstvu Kmečka zveza vabi na informativno srečanje o preventivi in varnosti pri delu v kmetijskem sektorju, ki bo jutri ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Kmetijstvo je ena izmed gospodarskih dejavnosti, pri katerih se pripeti največ hudih nesreč, na žalost tudi smrtnih. Razlog za to je v glavnem napačna in nepravilna uporaba kmetijskih strojev, priključkov ter orodja. To dejstvo je -še zlasti v zadnjem obdobju - narekovalo pristojnim organom, da so, tudi vsled strožje normative, močno poostrili nadzor nad spoštovanjem predpisov, ki zadevajo varnost pri delu in posledično tudi kontrole na kmetijah. Veljavna tozadevna določila temeljijo na zakonskem odloku št. 81/2008, znanem kot »Enotni tekst o varnosti pri delu«, ki zadeva vse gospodarske sektorje. Ta zakonodaja se je v zadnjih letih močno razvila in je v tem procesu upoštevala različne razmere in stanje ter delovna okolja različnih gospodarskih smeri. Preventivni ukrepi v zvezi z varnostjo pri delu predstavljajo danes zelo pomemben aspekt pri vodenju kmetijskega obrata in s tem v zvezi ne zadevajo samo obratov, ki najemajo delovno silo, temveč tudi tiste, ki delo na kmetiji opravljajo samo z družinskimi člani (v smislu 230. člena bis civilnega zakonika). Kmečka zveza vabi zato svoje člane, da se množično udeležijo jutrišnjega informativnega srečanja, na katerem bo to temo obravnaval inženir Nicola Sudano, udeleženci bodo prejeli informativno gradivo. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 11. februarja 2016 MARIJA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 10.12 - Luna vzide ob 8.42 in zatone ob 21.10. Jutri, PETEK, 12. februarja 2016 DAMIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1016 mb narašča, vlaga 75-odstotna, veter 40 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. CI3 Lekarne Do nedelje, 14. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Tor s. Piero 2 - 040 421040, Trg Gol-doni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - 17.00, 19.00 »Remember«; 21.00 »Il figlio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana. FELLINI - 16.30, 21.15 »Revenant -Redivivo«; 19.10 »La corrisponden- G. DUŠANA JAKOMINA se bomo spomnili ob 1. obletnici njegove smrti v petek, 12. februarja, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču Irena Vadnjal - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Irena Uršič - Muzej novejše zgodovine Slovenije, Miha Turk - Urednik založbe Ognjišče, Ilde Košuta in Saša Rudolf bodo spregovorili o Jakominovi knjigi 'Od petrolejke do iPada' GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »L'ultima parola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.40, 21.00 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45, 16.45 »Alvin in veverički: Velika Alvintu-ra«; 17.00, 19.10, 20.45 »Deadpool«; 18.40, 20.10 »Dedek uide z vajeti«; 22.00 »Kanye West Waves«; 18.00 »Očka proti fotru«; 19.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.40, 20.40 »Povratnik«; 15.25, 17.35, 20.00 »Razgibano življenje samskih«; 15.30, 17.15 »Čas za sneg«; 16.15 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.40 »Pic-coli brividi«; 16.40 »Il viaggio di Norm«; 16.15, 18.20, 20.15, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Single ma non troppo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Zoolander n. 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.15 »Il Tro-vatore«; 16.30 »Il viaggio di Norm«; 16.40, 19.10, 21.40 »L'abbiamo fat-ta grossa«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 21.00 »Revenant - Redivivo«; 16.30, 19.00, 21.30 »Single ma non trop-po«; 16.40, 17.50, 21.10 »The hateful eight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »The hateful eight«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Zoolander n. 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Perfetti scono-sciuti«; Dvorana 4: 18.00, 20.00 »Doberdob«; 22.10 »Remember«; Dvorana 5: 17.30, 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fat-ta grossa«. lanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 14.02 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA prireja »Dan odprtih razredov« v jutranjih urah, v petek, 12. februarja, za oddelek Gradnje, okolje in prostor ter v ponedeljek, 15. februarja, za oddelek Uprava, finance in marketing. Učence tretjih razredov nižjih srednjih šol vabimo, da pridejo k pouku in svoj obisk javijo tajništvu šole na tel. št. 040-54356. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v soboto, 13. februarja, od 9. do 13. ure v Ul. Gin-nastica 72. Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Ogledali si bodo lahko učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo v torek, 16. februarja, od 8.00 do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu najkasneje do sobote, 13. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. SLOVIK: program pol/enoletnega šo- ITI Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. S Poslovni oglasi PRI MAUROTU V BAZOVICI nudimo izvrstno žuco. Tel. 393-0558851 0 Mali oglasi ODDAM novo (neodprto) pustno obleko »Gasilec« za 5-6 letnega otroka. Tel.: 347-9534644. PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040814212 (v večernih urah). PRODAM stanovanje, 80 kv.m., v centru Trsta. Tel. št.: 040-213570. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel. 349-1784412. RESEN MOŠKI išče delo kot izdelovalec aluminijastih oken in vrat ali kot varilec železa. Tel. št. 327-7409432. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 338-5098764. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 14. februarja, pohod od Padne po šavrinskem grebenu proti Novi vasi in Krkavčam v dolino Dragonje. Pot ni naporna, predvidene so pribl. 3 ure hoje. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri meji pred Škofijami (na desni strani v smeri proti KP). Na razpolago bo tudi društveni kombi, ki bo odpeljal ob 8.00 izpred cerkve v Bazovici. Obvezne prijave za prevoz z društvenim kombijem in info na tel. št. 338-4913458. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. SKD PRIMOREC - Trebče prireja večdnevni izlet v Romunijo »Po sledeh grofa Drakule« od 22. do 25. aprila. Info in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). / TRŽAŠKA Četrtek, 11. februarja 2016 9 SKD 'Valentin Vodnik' in Mladinski krožek 'Dolina' vabita na Prešernovo proslavo 'Dan slovenske kulture z f v« • domačimi kulturniki1 v četrtek, 11. februarja, ob 20.30 v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini Večer oblikujejo: MoPZ 'Valentin Vodnik' in pianistka Tatjana Jercog Potekala bo predstavitev nove pesniške zbirke Borisa Pangerca 'Vroči ledeniki' ÜK Obvestila TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka — 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene na- slednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun Kriška župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na proslavo ob dnevu slovenske kulture jutri, 12. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu Otvoritev slikarske razstave Kristoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič, predstavitev knjige 'Ptičje kvatre' Danijela Čotarja, glasbena točka pianistka Lea Samba in jazz skupina Lolita KMEČKA ZVEZA vabi člane na informativno srečanje na temo »Kmetijstvo - preventiva in varnost pri delu«, ki bo v petek, 12. februarja, ob 19.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Govoril bo strokovnjak inž. Nicola Su-dano. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo dr. prof. Jože Bajzek v petek, 12. februarja, ob 20. uri imel že peto predavanje iz cikla 7 predavanj o sv. Pavlu. Tema predavanja je »Spev hvaležnosti in veselja«. Govoril bo o pismu Filipljanom. ŠD GRMADA sklicuje 29. redni občni zbor, ki bo v društvenem sedežu v Mavhinjah 38, v petek, 12. februarja, z začetkom ob 21.00. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 14. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št. 340-5814566 (Valentina). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihotera-pevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmoni-ja@gmail.com ali 320-7431637. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi vse člane, da se udeležijo sekcij-skega kongresa, ki bo v ponedeljek, 15. februarja, v Bubničevem domu v Rep-nu ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil (HACCP). Prvi tečaj namenjen družinskim sodelavcem in osebam, ki pomagajo pri pripravi živil, bo v torek, 16. februarja, ob 18.00. Vpis in informacije v uradih KZ v Trstu (Ul. Ghe-ga 2) ali na tel. št. 040-362941. NŠK obvešča, da bodo v torek, 16. februarja, in v sredo, 17. februarja, vsi oddelki zaprti zaradi urejanja knjižničnega gradiva. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 335-8045700. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni! ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustra-torka in grafična oblikovalka Dunja Jo-gan. Info in obvezna predhodna prijava na jogan.dunja@gmail.com ali na tel. št. 040-9896153. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.00 do 20.00 ter ob petkih od 19.30 do 20.30. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. 0 Prireditve SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita na Prešernovo proslavo »Dan slovenske kulture z domačimi kulturniki« danes, 11. februarja, ob 20.30 v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini. Večer oblikujejo: MoPZ Valentin Vodnik in pianistka Tatjana Jercog. Potekala bo predstavitev nove pesniške zbirke Borisa Pangerca »Vroči ledeniki«. G. DUŠANA JAKOMINA se bomo spomnili ob 1. obletnici njegove smrti v petek, 12. februarja, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču. Irena Vadnjal - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Irena Uršič - Muzej novejše zgodovine Slovenije, Miha Turk - Urednik založbe Ognjišče, Ilde Košuta in Saša Rudolf bodo spregovorili o Jakominovi knjigi »Od petrolejke do iPada«. KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita na proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v petek, 12. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu. Otvo-rili bomo slikarsko razstavo Kristoferja Bogdana Meška in Irene Ga-šperšič, predstavili bomo knjigo »Ptičje kvatre« Danijela Čotarja, glasbeno točko pa bosta oblikovali Lea Samba ter jazz skupina Lolita. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 13. februarja, na koncert zimzelenih melodij širnega sveta »Krožišče na glasbeni poti«. Izvaja so-pranistka Nadia Fabris ob klavirski spremljavi Alexandra Vodopivca. Vabljeni v Finžgarjev dom, (Dunajska cesta 35). Začetek ob 20.00. SKD PRIMOREC vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled veseloigre Svakinja da te kap (režija Anja Skabar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški Dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 13. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 16. do 17. ure pa bo včlanjevanje z aperitivom. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 14. februarja, na predstavo »Veliki strah malega tigra« v izvedbi Gledališča Ku-Kuc iz Lendave. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«, nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in pogovor z dobitnikom srebrnega priznanja JSKD Jankom Banom, ki ga bo vodila mu-zikologinja Rossana Paliaga. V ponedeljek, 15. februarja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. Montor-sino 2. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici, na predstavitev nove fotografske razstave ob Dnevu slovenske kulture. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI vabita v ponedeljek, 15. februarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik bo Jernej Šček. Podelili bodo nagrade 44. literarnega natečaja revije Mladike in 41. priznanja Mladi oder. Prireditev se bo začela ob 20. uri. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Svetli akordi klavirja«, nastop učencev s sklopu projekta EPTA in pogovor z muzikologom Primožem Kure-tom, ki ga bo vodila muzikologinja Rossana Paliaga. V sredo, 17. februarja, ob 18.00 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. Montorsino 2. TS360,ZTT IN MLADIKA v sodelovanju z Občino Dolina vabijo na kavo s knjigo. Predstavili bodo publikacijo »Na prehodu. Študija za razumevanje stičišča fliša in karbonatnih kamnin ter vpliva slednjega na uporabo kamna v gradnji«, ki je nastala v sklopu evropskega projekta čez-mejnega sodelovanja RoofOfRock, ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije. Sodelovali bodo avtorji publikacije in predstavnik dolinske občine. V sredo, 17. februarja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, re-citator Tomaž Susič, MlPZ Emil Ko-mel iz Gorice pod vodstvom Davida Bandlja in tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. Prispevki V spomin na drago Marijo Pirc vd. Milic darujeta Marija in Zvonko 30,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na drago Vero Košuta vd. Sedmak daruje Ladko Lozar in hčer- ^ 7. februarja je mirno zaspala Maria Bogatec vd. Canonico (Meri) Žalostno vest sporočajo sin don Stefano, brata Boris in Iolanda, svak Miro, nečaka Cristina in Marko ter ostalo sorodstvo Bedenje ob pokojnici bo v petek, 12. februarja, ob 18.30 v cerkvi blažene Ro-ženvenske Marije (Beata Vergine del Rosario, Piazza Vecchia) v Trstu, kjer bo tudi pogreb s sveto mašo v latinščini v soboto, 13. februarja, ob 9.30. Trst, 11. februarja 2016 Pogrebno podjetje Zimolo ka Ingrid 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Enia Zobca in Fani Rašetič Žerjal darujeta Milena in Sergio Bratos 20,00 evrov za SKD France Prešeren. Ob 1. obletnici smrti priljubljenega iskrenega prijatelja in novinarskega kolege Dušana Jakomina, darujejo v njegov spomin Ilde, Saša in Gigi 150,00 evrov za Etnografski muzej v Škednju. Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenju zaveze med menoj in zemljo 1MZ 9,13 t Spokojno je odšla od nas naša mama in nona Hedvika Kavčič vd. Kandut Žalostno vest sporočajo sin Marco, hčerka Miriam s Flaviotom, vnuka Gregor in Nina, Robi in ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v soboto, 13. februarja, od 9.00 do 10.00 v ulici Co-stalunga, sledila bo pogrebna sv. maša ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu in pokop na vaškem pokopališču v Mavhinjah. Trst, 11. februarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Draga Miriam, ob izgubi tvoje drage mame ti izrekamo naše iskreno sožalje. Loredana, Martina, Susanna Ob smrti drage gospe Hedvike Kandut izrekata Mirjam in Marku ter ostalim sorodnikom iskreno in občuteno sožalje slovenska verska skupnost in cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana Stanovalci iz ulice Caravaggio 9 se pridružujejo žalovanju družine. Ob smrti drage mame Hedvike izreka Marcu Kandutu in svojcem globoko sožalje Slovensko časnikarsko uredništvo RAI 11.2.2014 11.2.2016 Karla Jerič vd. Purič Vsi tvoji dragi se te spominjajo z ljubeznijo. Briščiki, Repen, 11. februarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda 1 0 Četrtek, 11. februarja 2016 TRŽAŠKA boljunec, kontovel - S pustnimi pogrebi konec pustnih norčij Boljunski pust Lovre v vesolje, kontovelski Mario Ruletka v ogenj Boljunik 28 je Lovreta ponesel v vesolje (desno), kontovelski sprevod pa se je sklenil z ognjenim obredom na Mlaki fotodamj@n Vsi štirje temeljni elementi -zemlja, zrak, voda in ogenj - so se včeraj poklonili žalostnemu slovesu obeh elitnih zamejskih pustov. Zemlja in zrak v Boljuncu, voda in ogenj kajpak na Kontovelu. V Boljuncu so se na osrednji G'ri-ci ob zvokih pihalnega orkestra Long žlunk in ob prisotnosti nepregledne množice poslovili od svojega nepozabnega Lovreta, ki je iz raketnega Bolju-nika 28 s pomočjo pisanih balončkov poletel z zemlje v vsemirski zrak. Na Kontovelu pa je pust Mario Ru-letka pričakal veliko sorodstvo veseljakov v hramu žalosti ob Društveni gostilni, od koder je pogrebni sprevod krenil do Proseka in nato do nekoč žabje Mlake, kjer je užaloščena vdova Neža Brkunova izkazala toliko vdanost svojemu razuzdanemu soprogu, da mu je zvesto sledila v mrzlo vodo, preden je pust - ob zvokih vesele žalostinke pro-seškega simfoničnega orkestra - nepreklicno in definitivno zgorel. Kontovelsko pustno vzdušje pa kljub postu ni pogorelo, saj se je - po tradiciji - nadaljevalo še dolgo v noč v bližnji piceriji. gfife H glasbena W Mm matica slovensko stalno gledališče teatra stabile sloveno Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI režiser Igor Pison v petek, 12. februarja, ob 20.30 abonmajska premiera v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 28. februarja Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Otroci rajali vsepovsod Pustno dogajanje na odru Prosvetnega doma na Opčinah ... fotodamj@n ... in v Ljudskem domu v Križu fotodamj@n V torek so otroci spet dali duška svojemu veselju, male maškare so se razposajeno podile po številnih pustnih rajanjih, ki jih v vaseh in v mestu prirejajo slovenska društva. V polnem Prosvetnem domu na Opčinah je otroke na pobudo društva Tabor zabaval kantavtor Sten Vilar, veselo je bilo tudi v Ljudskem domu v Križu, in sicer v režiji tamkajšnjega združenja staršev. SKD Primorsko je priredilo pustno rajanje v Srenjski hiši v Mačkoljah, veselo je bilo tudi v centru Anton Ukmar - Miro Pri Dom-ju (na pobudo SKD Fran Venturini), v Ljudskem domu v Trebčah (SKD Primorec) in še kje. sv. alojzij - Zabava in slaščice Čarobne pustne igre v dijaškem domu Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela je preplavilo pustno vzdušje že minuli petek, ko so vzgojiteljice pošolskega programa osnovne šole priredile tradicionalni pustni praznik. Letos so v dijaškem domu zavladale čarovnice, tudi igre so bile začarane. Gojenci iz osnovnih šol so se, razdeljeni v ekipe, pomerili v petih čarobnih igrah: hranili so črnega mačka čarovnic, metali pajke na paj-čevino, z obroči so skušali zadeti ča-rovniške klobuke, pripravili so čarobni napoj ter prevažali zmajeve oči z metlami. Glede na zbrano število točk je vsaka ekipa prejela določeno število srečk, s katerimi je na srečo-lovu lovila bogate nagrade. Kot vsako leto, je tudi letos potekalo tekmovanje v pustnih tortah in slaščicah. Otroci so se skupaj s starši in babicami preizkusili v pripravi pisanih in slastnih sladkih dobrot. Peki, ki so ustvarili najbolj okusne, najbolj ustvarjalne in najbolj pustne torte, so za nagrado prejeli priznanje in modele za piškote. Tudi na pustnem prazniku v dijaškem domu ni manjkalo zabave, pisanih pustnih trakov in seveda krofov. milje - Služba 118 Pustni torek, alkohol in pretepi Tudi letos je imela služba 118 v pustnem času polne roke dela, v glavnem zaradi tistih, ki so med veseljačenjem pregloboko pogledali v kozarec. Na pustni torek je - kot se vsako leto dogaja - največ intervencij naštela na območju Milj, kjer je pust zelo občuten, marsikdo pa z alkoholom odločno pretirava. V torek zvečer je služba 118 v Miljah obravnavala dvanajst primerov, na pomoč je priskočila po šestim mladoletnim in polnoletnim osebam. Enemu mladoletniku so reševalci nudili pomoč zaradi zastrupitve z alkoholom, v sedmih primerih je šlo za telesne poškodbe. Trije mladoletniki so se poškodovali v pretepih, dve lažje poškodovani osebi so prepeljali na pregled v katinarsko bolnišnico. VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Mi smo tu Nekaj utrinkov ob 40-letnici Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v tržaškem kulturnem domu 28. oktobra 2012. Fotografije Davorin Križmančič (1959-2013) ■ ■ * i 1 2 Četrtek, 11. februarja 2016 KULTURA / ssg - Jutri premiera nove koprodukcije Dogodek v mestu Gogi Mesti Goga in Trst imata marsikaj skupnega ... Daniel Dan Malalan fotodamj@n Patrizia Jurinčič fotodamj@n Igor Pison fotodamj@n TRST - Dogodek v mestu Gogi je najbolj znano delo slovenskega dramatika Slavka Gruma (1901 - 1949). Gre za eno tistih besedil, s katerim se večina Slovencev vsaj enkrat v življenju sreča, najverjetneje v šolskih klopeh. Gledalci Slovenskega stalnega gledališča se bodo po tem zdolgočasenem in grotesknem mestu lahko ponovno ali prvič sprehodili v prihodnjih tednih, ko bo na velikem odru tržaškega Kulturnega doma premiera nove istoimenske koprodukcije, ki je nastala v sodelovanju z Glasbeno matico. Premiera bo jutri (danes bo na sporedu predpremiera), ponovitve se bodo zvrstile do 28. februarja, 7. marca pa bo predstava zaživela tudi v Gorici. Dogodek v mestu Gogi nadomešča predvideni muzikal Zadnjih pet let Jasona Roberta Browna, kateremu se je moralo gledališče odpovedati zaradi zapletov z avtorskimi pravicami. Zasedba pa je ostala nespremenjena. Režiser Igor Pison pravi, da bo Grumova drama prepoznavna tudi v njegovi adaptaciji in redukciji, med katerimi je najočitnejša ta, da bomo na tržaškem odru videli osem likov (od iz- virnih 22), vse pa bosta odigrala (in delno odpela) igralca Patrizia Jurinčič in Daniel Dan Malalan. Ko na oder postavljamo klasike, je pomembno, da gledalci v njih prepoznajo avtorjeve najznačilnejše prvine, pravi tržaški režiser: gledališki tekst pa ni mrtev papir, ki bi ga brali v domačem naslanjaču, zato so Grumovo dramo posodobili na jezikovni in estetski ravni. Besedilo se mu je zdelo zanimivo za postavitev v tržaškem teatru, s katerim se je tokrat nekoliko poigral in postavil v ospredje velikost in globino njegovega odra. Ta bo prišla iz gledalčeve perspektive posebno do izraza, saj bo občinstvo dogajanju na odru sledilo samo z balkona. Pison vidi med Gogo in Trstom številne povezave: gre za mesti, ki radi gledata nazaj, v katerih se po besedah prebivalcev nič ne dogaja ... kar sicer ne odgovarja povsem resnici: veliko se dogaja, a mlada Hana, grbavec Teobald in ostali protagonisti Grumove drame ocenjujejo, da to ni pomembno in raje sanjajo in čakajo na »pravi« dogodek. Umetniški vodja Eduard Miler je izpostavil, da bo v tokratni postavitvi po- Nagrada Primorskega dnevnika predstava / spettacolo ........^^^e^vme^^^i.. ime / nome...........................................................................priimek / cognome................ tel......................................................................................................................... OCENA / VOTO 1 2 3 4 5 6 T s 9 1G s 22 3ü ^fl @pr¡morskiD Ml www.primorski.eu lici»* n-iko »l-nlno tflrd-jlrtir lealra itWbiLt itoveno sebno mesto pripadlo glasbi, ki jo bodo izvajali v živo ob odločilni pomoči Glasbene matice. Ta se po besedah njenega ravnatelja Bogdana Kralja v tržaškem teatru počuti doma, saj z njim redno sodeluje: ne samo pri priredbi nedeljskih glasbenih matinej (naslednja bo na sporedu 28. februarja), temveč tudi v koprodukcijah. Instrumentalno zasedbo bo vodil stari znanec Slovenskega stalnega gledališča Igor Zobin, ob njem bodo na odru nastopile violinistka Ana Obreza (nadomestila je Raffello Petronio, ki je žal zbolela), violistka Valentina Bembi in violončelistka Irene Ferro Casagrande. Glasbeniki bodo sestavni del odrskega dogajanja. Prepletanja glasbe in igre se posebno veseli Patrizia Jurinčič, mlada in nadarjena igralka, ki se rada uspešno spogleduje tudi z muzikalom. V tem vidi su-gestiven izziv in upa, da bo zanimiv tudi za gledalce. Grumovo dramo si večkrat predstavljamo kot klasičen in resen tekst, je poudarila, v tržaški postavitvi pa je tudi smešen, hudomušen, sarkastičen ... in zato tudi bolj človeški. Daniela Dana Malalana, ki bo v predstavi odigral pet vlog, je pritegnila zlasti režiserjeva odločitev, da Gru-mu odvzame patino nedotakljivega. Besedilo so skušali zdramatizirati, vzdušje na vajah je bilo umirjeno, brez nepotrebnih napetosti. Predstavo so ob že omenjenih sooblikovale še scenografka Petra Veber, ki je poskrbela tudi za kostume, ter dramaturginji Katarina Košir in Ana Obreza. Včerajšnje tiskovne konference se je udeležila tudi predsednica SSG Breda Pahor in se javno zahvalila »prijateljem in podpornikom«, v prvi vrsti poslanki Tamari Blažina in deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, ki sta v Rimu izborila za manjšinska gledališča pomemben popravek: italijansko ministrstvo za kulturo bo po novem upoštevalo tudi gostovanja in koprodukcije v Sloveniji, kar bo z upravno-administrativnega vidika olajšalo delovanje tržaškega teatra. (pd) intervju - Goriški zborovodja Hilarij Lavrenčič ob pi Združim Ob stiku z drugimi bi vsi rastli - Specialize GORICA - Korepetitor, zborovodja, dirigent, glasbeni pedagog, skladatelj Hilarij Lavrenčič je nagrado ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta mu jo krovni organizaciji Skgz in Sso podelili prejšnjo soboto, prejel iz več razlogov: ker »je s svojim znanjem pripomogel h glasbeni izobrazbi marsikaterega danes uveljavljenega glasbenika, skladatelja in dirigenta«, ker je v Gorici vodil odmevne glasbene projekte, ker njegove priredbe ljudskih pesmi »sodijo v železni repertoar vseh najboljših slovenskih zborov«, ker je z mešanim zborom Hrast »na zgleden način pokazal, do kod lahko seže delo vrhunskega zborovodje«. Od kod zapisanost zborovski glasbi? Zborovska glasba je le del celote: sem vsestranski glasbenik, ki povezuje različna področja glasbenega udejstvovanja. Specializacija je dobra stvar, glasbenik pa mora stremeti k popolnosti. Včasih mi je bližja instrumentalna glasba, včasih zborovska ali operna. Zborovska glasba je dolgo let prisotna v mojem življenju: v gimnaziji smo ustanovili oktet dijakov, med vojaškim rokom pa sem vodil zbor alpinske enote, ki je tekmoval na državnih zborovskih kompeticijah. Študiral sem klavir, a sem se tudi navdušeno posvečal orglam, medtem pa študiral še harmonijo in kompozicijo. Pel sem tudi v zboru, ki ga je vodil moj oče. V družini imate veliko primerov glasbene nadarjenosti, tako pri starejših kot pri mlajših generacijah. Moj oče je orglal veliko let, z njim sem se seznanil z glasbo. Študiral je pri profesorju Fileju, a le za krajše obdobje. Glasbo pa je znal ustvarjati, tudi ko se je lotil zahtevnejših programov. Razmere so se zelo spremenile: danes mladi študirajo veliko let glasbo, večina pa jih na koncu ne obvlada snovi v najbolj praktičnem smislu. Nekoč smo imeli glasbenike, ki so ustvarjali za vaške potrebe in so v ta namen študirali v prostem času, a so znali uporabljati pridobljena sredstva. Poleg mojega očeta in mene igrajo tudi moji trije otroci. Nobenega nisem prisilil, samo usmeril sem jih, če sem začutil zanimanje in nadarjenost. Niti jim ne postavljam žanrskih omejitev, saj sem tudi sam veliko odnesel, ko sem pri skavtih igral kitaro in harmoniko. Veliko zborov ima v repe skladbe Petelinčekje zapieu, ki je bami zagotovo najbolj znana. Kol vaš kompozicijski opus? Skladatelj sem le »občasno«. priložnostno orkestriral za določe reditev. Zborovske skladbe sem na naročilu. Nekatere so bile objavljej pieu pa je nastala kot posledica m je v naravi: sprehajal sem se namri sem imel priložnost poslušati in z; kaj skladb iz tamkajšnjega slovens klada. Njihov melos me je prevz izraz ljubezni do teh krajev. Med katerim sem lahko prisluhnil, me tista skupine Ingenium: skladba ni skupino, včasih pa nepričakovan vedba lahko prijetno preseneti tu Osebno podpiram združit glasbenih šol: stalni orkes lahko postal prvi korak. Gledališče Verdi, Glasbena r ti trije stebri vaše umetniške in med seboj dopolnjujejo? Dogaja se, ni pa načrtno. Sl je, da ne ostaneš pri teorizaciji p jih konkretno rešuješ. Za vodenj jel razna vabila, a sem vedno ost zboru, saj delam iz ljubezni do svo ja, brez drugih ambicij. Skupina s podlagi dobrih prijateljskih vezi, šali narediti po svojih močeh, a č V velikih oratorijskih ali op ki ste jih vodili na Goriškem, ste in profesionalce. Začeli smo sredi osemdeset v katerih bi lahko tudi amatersk lahko zvenela na profesionalnem nih odtenkih celo še bolj prozorn je najboljše moči za izvedbo ora operet iz slovenske in svetovne z Eden od Igorjevih razstavljenih kostumov fotodamj@n Lepota bo rešila svet - Igorju Pahorju v spomin TRST - Igor Pahor je bil redni sodelavec Slovenskega stalnega gledališča. Kot kostumograf je pomagal soustvariti devet domačih produkcij, med katerimi nedvomno izstopa izredno uspešna Krvava svatba (v sezoni 2000/2001). Desete predstave, ki bi se morala zgoditi v teh dneh, ni dočakal, umrl je oktobra lani v 47. letu starosti. Njemu v spomin bodo danes ob 20. uri v tržaškem Kulturnem domu odprli razstavo Lepota bo rešila svet. »Igor je ponotranjil ta citat Dostojevskega in z mnogimi delil svoj ustvarjalni žar,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila Jasna Merku, predsednica Društva za umetnost Kons, ki ga je Igor pomagal soustanoviti. Z Igorjevi-mi prijatelji in sorodniki so se zato odločili, da ga počastijo z razstavo gledaliških in plesnih kostumov. A tudi z žurom, ki bo sledil nocojšnji predpremieri predstave Dogodek v mestu Gogi. Igor bi bil takega poklona najbrž vesel. (pd) ljui V LJ bruarsk projekt; zoriščih tnim bi avtor. F< ogled v stave pa vljen še nika. O' (oštevili V tor razk vljal v le / KULTURA Četrtek, 11. februarja 2016 13 rejemu »zamejske Prešernove nagrade« o moči! icija je dobra stvar, glasbenik pa mora stremeti k popolnosti »rtoarju priredbo med vašimi sklad-liko skladb obsega Veliko skladb sem :no izvedbo ali pripisal v glavnem po ne. Petelinček je za-oje ljubezni do ho-eč po Benečiji, kjer apeti s prijatelji nekega ljudskega za-el, zato je skladba l vsemi izvedbami, j je najbolj očarala nastala za vokalno ia in posrečena izidi samega avtorja. ev naših ter dijakov bi natica, zbor Hrast: i poklicne poti se užba ti daje pogo-roblemov, ampak e zborov sem pre-al le pri domačem ojega rodnega kra-e je razvila, tudi na in smo vedno sku-iim boljše. eretnih projektih, 1 združili amaterje ih let s skladbami, a ojačena skupina i nivoju, v določe-o. Zbrali smo svo-torijev in sedmih akladnice, ki smo jih vsakič ponavljali vsaj petkrat in vedno v razprodanih dvoranah. Uspelo nam je, ker so organiza torji verjeli v te ideje in ker smo združili dragocene sodelavce z vseh področij. Misel na te projekte vzbuja pereče vprašanje o pomanjkanju stalnega orkestra v našem prostoru. Sestavljamo ga vedno na novo: vse se je začelo že v času železne zavese, ko je nastala čezmejna skupina, ki pa se ni nadaljnjo razvila. Osebno podpiram združitev naših glasbenih šol: stalni orkester dijakov bi lahko postal prvi korak. Na Glasbeni matici smo pred kratkim izpeljali zelo pomembne programe v tem smislu, a lahko naredimo še več. Čas je, da okrepimo naš potencial. Z didaktiko se ukvarjam skoraj trideset let in situacija ni najbolj spodbudna: danes učenci pustijo študij, ko postane prezahteven, kar pomeni, da vedno manj ljudi pride do akademske ravni. Če bo šlo tako naprej, ne bomo imeli več profesionalcev. Podpiram delo z amaterskimi skupinami, rabimo pa tudi poklicne glasbenike. Ko sem začel sodelovati z gledališčem Verdi, so slovenski glasbeniki zasedali vodilna mesta kot orkestraši in korepe-titorji. Prave spodbude nastanejo ob stiku z drugimi, motiviranimi glasbeniki, zato mislimo na bodočnost naše mladine in združimo moči! Rossana Paliaga Bljana - Na dveh lokacijah fotografije Bojana Breclja 'odni zmaj Benetk UBLJANA - Med odmevnejšimi prireditvami na področju fe-ega kulturnega dogajanja v Ljubljani, ne gre prezreti fotografskega Bojana Breclja, Vodni zmaj Benetk. Na kar dveh razstavnih pri-i so na ogled fotografije Benetk, kot jih je med svojim nekajle-anjem v tem mestu, tesno povezanim z vodo, zaznal in občutil tografska videnja energetskih ravni Benetk Bojana Breclja so na Galeriji Fotografija na Levstikovem trgu. Na drugem delu razi je v prostorih Italijanskega inštituta za kulturo na ogled posta-drugi del cikla avtorjevih fotografij in izbor risb Marka Pogač-b tej priložnosti je izšla tudi avtorska knjiga Vodni zmaj Benetk ena in omejena izdaja). Galeriji Fotografija so na ogled postavljena dela, s katerimi av-riva elementarne ravni prostora beneške lagune, kot jih je doži-itu 2013 in še naprej do leta 2015, ko se je z barko premikal po Brecelj je v svojih fotografijah iskal energetske ravni Benetk odkritih in skritih koncih lagune. Brecljev zmaj Benetk je prvenstveno vodni zmaj, energija in zavest vode, ki se povezuje in zrcali v ostalih elementarnih in bivanjskih nivojih. Avtor se na predstavljenih fotografijah poigrava s fotografskim medijem: od povsem dokumentarnega pristopa do izkoriščanja možnosti, ko ne govorimo več o mimesis (posnemanju), ampak o kreativni rabi medija za upodabljanje nevidnega. Razstava postavlja tudi žgoča ekološka vprašanja, povezana z vodo v tem historičnem mestu in z razmerjem med kapitalom in vodo kot naravno dobrino, ter razvija občutljivost do okolja. Na nasprotnem bregu reke Ljubljanice, v prostorih Italijanskega Inštituta za kulturo v Sloveniji, pa so predstavljene Brecljeve fotografije in Pogačnikove risbe, ki upodabljajo zvok Paladijeve bazilike San Giorgio Maggiore, ter druge beneške risbe. Razstava Vodni zmaj Benetk je na ogled do 20. februarja. Vstopnine ni. (roša) mladika - Nagrajevanje v ponedeljek Med 125 prispevki izbrali zmagovalce TRST - Na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev bodo v ponedeljek, 15. februarja, nagradili zmagovalce že 44. literarnega natečaja Mladike. Slovesnost bo kot običajno v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici, pričetek ob 20. uri. Udeležba je bila zelo visoka. Komisija, ki se je sestala na slovenski kulturni praznik, je obravnavala kar 75 prispevkov v prozi in 50 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natečaj. Po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov se je odločila, da podeli po tri nagrade za prozno in prav toliko za pesniško področje. Prvo nagrado prejme kratka zgodba .Sreča revežev, ki je prispela pod šifro Argo 2015. Avtor je Tomo Podsten-šek iz Maribora. Zgodba je postavljena v današnjo Romunijo, z veliko mero humorja se avtor poigrava s temo naslova (Sreča revežev) in opozarja na naivnost socialno šibkejših ljudi. Preseneča z živahnostjo pripovedovanja. Drugo nagrado prejme novela Bog igra z železniškimi tiri klavir, ki je prispela pod šifro Antični kip. Avtor je Primož Vresnik iz Ljubljane. Gre za klasično novelo, postavljeno v čas prve svetovne vojne, v njej nastopajo mladi re-kruti, bralca vznemirja razmerje med lepoto antičnega kipa in kruto usodo, ki jih čaka. Tretjo nagrado si je prisvojila novela Žalovanje, ki je prispela pod šifro Katja. Avtorica je Manka Kremenšek Križman iz Ljubljane. Ubesedila je tragično smrt deklice, kot jo doživlja njena starejša sestra. Bere se kot intimna iz- poved. Komisija priporoča za objavo še novele Radio Darinke Kozinc, Bahara Ivane Hauser, Slovenka Tarcisie Galbiati, Tuja gruda Tine Kompare Campani, Z vlakom Andreja Makuca, Italijanski učitelj Mateje Gomboc, Svet Pike nogavičke Tanje Ursič, Začetek kopalne sezone Milana Petka Levokova, Enkrat ni nobenkrat Tadeje Krečič Scholten in Zamujena priložnost Tanje P. Hohler. V kategoriji Poezija prejme prvo nagrado ciklus pesmi Svetloba nad puščavo, ki je prispela pod psevdonimom Aleksander. Avtor je Lev Detela z Dunaja. Ciklus deluje kot zaokrožena celota, čeprav se dotika različnih vsebin. Pesnik vnaša svoja občutja in razmišljanja v sinajsko puščavo. Drugo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod psevdonimom Oljka. Avtorica je Nina Pečar iz Goričice pri Ihanu (Domžale). Njen navdih se razlikuje od običajnega doživljanja Sredozemlja zaradi poudarjanja otožnega vzdušja. Tretjo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod psevdonimom Lorca. Avtor je Franjo Frančič iz Padne. Ciklus je zanimiv zaradi literarnih remi-niscenc, v katerih se avtor spominja slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcev. Komisija priporoča za objavo še: ciklus pesmi Mati in hči Uršule Vratu-ša Globočnik, cikel pesmi Nade Lomo-všek, cikel pesmi Darinke Kozinc, ciklus pesmi Zanikani nasmeh Metke Kacin Beltrame, ciklus pesmi Sinja duša in temno telo Marije Švanjcer in ciklus pesmi Hčerke Tanje P. Hohler. filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO 1981: Indagine a New York ZDA 2014 Režija:/C. Chandor Igrajo: OscarIsaac, Jessica Chastain, David Oyelo-wo, Alessandro Nivola, Albert Brooks Ocena: ★★★★ Leto 1981 v New Yorku pomnijo kot enega najbolj nasilnih trenutkov v zgodovini mesta. Abel Morales je ambiciozni priseljenec, ki želi bistveno povečati svoje podjetje, v katerem prodaja gorivo. Že nekaj časa pa so njegove cisterne pod udarom neznancev in pred nedavnim so mu jih celo ukradli s celotnim tovorom goriva vred. To se zgodi prav v trenutku, ko Morales načrtuje širitev podjetja, ki bo z nakupom novega skladiščnega terminala postalo najmočnejša tovrstna aktivnost v mestu. Za realizacijo takega načrta pa potrebuje pomoč banke in posojilo, brez katerega ne more naprej. Njegovo pot v resnici prekriža tudi državni tožilec, ki že dalj časa raziskuje Abelov posel in mu očita utajo davkov. To sploh ni res, a Abel je podjetje odkupil od krajevnega mafijca in se pred tem celo poročil z njegovo hčerko. To sodnika zelo moti, ker ne more verjeti, da je lahko oseba, ki je zdaj tesno povezana z mafijsko družino, v resnici poštena. Abel ve, da se je vselej obnašal zelo pošteno, a pogoji ga zdaj skoraj prisilijo, da ubere drugo pot ... J. C. Chandor se tudi v svojem tretjem filmu vrne k tematiki, ki mu je posebej pri srcu, se pravi reakciji posameznika v ključnih, predvsem kriznih trenutkih, ko mu življenje ne prizanaša in mora sam izbrati pravo pot, predvsem pa se mora odločiti med dobrim in zlim. To se dogaja tudi Moralesu, ki je res poročil hčerko gangsterja, a je vselej verjel v pravico, se trudil, da se brezpogojno drži zakonov in da živi pošteno. Režiser Chandor je tudi s tem filmom dokazal, da zelo dobro pozna posamezne žanre, predvsem pa, da še vedno zelo dobro obvlada tehniko, s katero pritegne na filmski ekran gledalca in ga celo prisili, da se ob spremljanju zgodbe tudi sam sprašuje, kaj bi pravzaprav storil, ko bi moral odločati namesto protagonista. Film je v Trstu od danes na sporedu v kinodvorani Fabbri. (Iga) 1 4 Četrtek, 11. februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu Poškodbe, ki jih je 33-letni karabi-njer Fabrizio Spagnoli, dobil v torkovi prometni nesreči so bile tako hude, da je umrl na kraju dogodka. Moški se je z avtomobilom tipa Volkswagen golf okoli 22. ure peljal po regionalni cesti s Trnovega proti Solkanu. Ko je v kraju, imenovanem Prevala, pripeljal po klancu navzdol, je na ravnem delu ceste tristo metrov po gostilni Skalnica iz neznanega vzroka zapeljal v levo in preko levega roba vozišča zdrsnil na strmo pobočje. Vozilo se je najprej prevrnilo na levi bok, s streho pa je trčilo v deblo hrasta in ga olupilo do dveh metrov višine. »Po trčenju v drevo je vozilo po nekaj metrih stran obstalo na kolesih, 21 metrov pod cestiščem. Vozilo je bilo v celoti uničeno. Voznik je ostal ukleščen v avtomobilu in je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju prometne nesreče,« so pojasnili na novogoriški policijski upravi. Po neuradnih informacijah naj bi voznik ob trku utrpel izredno hud udarec v glavo. Prizorišče nesreče je od semaforiziranega križišča, kjer se začenja vzpenjati cesta za Trnovo, oddaljeno 2,7 kilometra. Spagnoli je bil v avtomobilu sam. Po policijskih podatkih v nesrečo ni bilo vpleteno kakšno drugo vozilo, preminuli naj tudi ne bi prehiteval nobenega vozila pred seboj. Nesreča se je zgodila v temi in ob močnem dežju na ravnem delu ceste nekaj metrov pred ostrim ovinkom, tako da bi avtomobil skorajda pristal na spodnji cesti. Na nesrečo je včeraj še opominjalo polomljeno in požagano drevje ter kosi avtomobila, ki so ležali razmetani na prizorišču. V hrastu, v katerega je treščil avtomobil, je bilo zapičenih na desetine steklenih delcev; sredi grmičevja je ostalo vzvratno ogledalce, ob robu ceste so ležale odrabljene rokavice reševalcev. Ko je v torek zvečer na prizorišče dogodka pripeljala reševalna ekipa, je zdravnica iz novogoriškega zdravstvenega doma na kraju nesreče lahko le potrdila smrt voznika in odredila sanitarno obdukcijo na pristojnem inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. V zvezi s prometno nesrečo so policisti obvestili foto dr, jzgrd geng tudi preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Policistom in reševalcem so na kraju prometne nesreče pomoč nudili tudi novogoriški poklicni gasilci, ki so ukleščenega voznika s tehničnim posegom izrezali iz osebnega vozila in ga prenesli do cestišča. Promet na kraju prometne nesreče je potekal izmenično enosmerno do 1.15 ure včerajšnjega dne. Prometni policisti bodo v zvezi s prometno nesrečo s smrtnim izidom s pisnim poročilom obvestili pristojno novogoriško okrožno državno tožilstvo. Fabrizio Spagnoli je bil po rodu iz kraja Castel Castagna pri Teramu. V Gorico je prišel leta 2007 kot pripadnik 13. karabinjerskega regimenta, ki ima svoj sedež v Tržaški ulici. V zadnjih letih je opravil več misij v tujini, kolegi so ga cenili zaradi resnosti in profesionalnosti. Včeraj sta iz Abrucev prišla v Gorico njegova oče in brat; mama je umrla pred leti. Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo truplo lahko pripeljali v Italijo. (km, dr) ronke Ponoči gasilske intervencije tudi zunaj letališča Ronško letališče bo po novem zaprto za letalski promet v nočnih urah, kar bo omogočalo znižanje stroškov za njegovo upravljanje. Vzrok je potreba po racionalizaciji stroškov, statistični podatki pa so zgovorni: v celem letu 2015 je bilo nočnih poletov le štirinajst, zato je ohranjanje zdravstvene in drugih nujnih služb v tem času povsem nesmiselno. Za požarno varnost na letališču skrbijo gasilci, ki bodo na svojem mestu ostali tudi ponoči, vendar bodo na razpolago tudi za posege v Ronkah in sosednjih krajih. Če se bo med 23. in 6. uro v ron-ški občini zgodila prometna nesreča, če se bo vnel požar, če bo prišlo do uhajanja plina, se bodo na prizorišče dogodka odpravili gasilci z letališča, medtem ko je bilo doslej treba počakati na prihod gasilskih enot iz Tržiča ali Gorice. V nočnih urah bosta na letališču nastanjeni dve interventni ekipi; v vsaki izmed njiju bodo štirje gasilci, ki bodo imeli na voljo tudi več gasilskih vozil. Ravno pred nekaj dnevi so letališču dodeli dva nova gasilska tovornjaka, ki sta primerna za nudenje pomoči prebivalstvu ob priliki večjih nesreč in naravnih ujm. Za nočno zaprtje ronškega letališča so se odločili zaradi izredno nizkega števila nočnih letov, ki ne opravičuje visokih stroškov obratovanja v nočnih urah; v celem letu 2015 so kot rečeno našteli samo štirinajst nočnih poletov. jazbine - Ob kolesarski stezi Z varilno napravo so se znesli nad klopmi gorica - Med Verdijevim korzom in Battistijevim trgom Prehod za oživitev središča Ob restavraciji Wiener Haus in kavarni je že urejenih nekaj parkirnih mest, ki jim bodo dodali nove - Zanimanje za trgovske prostore Prenovljeni prehod bumbaca V Gorici so v torek zvečer uradno predali namenu obnovljeni prehod med Verdijevim korzom in Battistijevim trgom, ki je bil zaradi prenovitvenih del zaprt tri leta in pol. Svečanosti so se udeležili župan Ettore Romoli, občinska odbornica Arian-na Bellan in lastnik prehoda Elio Franco. Prehod so ponovno odprli pred enim mesecem; ob njem so že prazni nekateri trgovski prostori in nekdanji pub Rob Roy, za najem katerih je že nekaj zanimanja. K oživitvi območja je nedvomno prispevala restavracija Wiener Hus, pred kratkim so odprli še vinoteko Avanposto. Njena lastnica Sabrina Razza poudarja, da je s prvim obdobjem poslovanja zadovoljna. Bellanova pričakuje, da se bo zdaj povečalo število uporabnikov parkirišča na Battisti-jevem trgu. Nekaj novih parkirnih mest je na voljo tudi ob novem prehodu, v kratkem bodo porušili še star zid ob vhodu v restavracijo Wiener Haus; za uporabo novih parkirnih mest bodo skrbeli upravitelji restavracije, ponoči bodo parkirišče zapirali ob dveh. »Gre za lepo darilo mestu; ko so podjetniki pripravljeni na tveganje, je uspeh zagotovljen. Samo tako lahko razvijamo trgovski sektor in turizem,« poudarja goriški župan Ettore Romoli, ki upa, da bo tudi prehod prispeval k oživitvi mestnega središča. Poškodovane klopi Neznani vandali so se v zadnjih dneh znesli nad klopmi in koši za odpadke, ki jih je na Jazbinah pred nekaj leti namestila pokrajina v okviru razvojnega projekta »Slow Collio«. Neznanci so najverjetneje z varilnim aparatom poškodovali železne dele klopi, koš za odpadke pa so preluknjali. Fotografije vandalskega pohoda je na svojem Facebook profilu objavila pokrajinska odbornica Donatella Giron-coli in zapisala, da so najdbo že prijavili silam javnega reda. Klopi in mize se nahajajo ob eni izmed kolesarskih stez, ki jih je v Brdih uredila ravno pokrajina in so med ljubitelji kolesarjenja zelo priljubljene. / KMETIJSTVO Četrtek, 11. februarja 2016 15 gorica - V stanovanju v Tržaški ulici Trojica izkoriščala mlade prostitutke Zaradi izkoriščanja prostitucije so aretirali tri romunske državljane, sedem pa so jih ovadili in so zaenkrat na prostosti. Goriški karabinjerji so preiskavo sprožili junija lanskega leta, potem ko so jih stanovalci trinadstropne hiše v Tržaški ulici opozorili, da poslopje ob vseh urah dneva in zlasti v večernem času obiskuje nekam preveč moških. »V okviru večmesečnega preiskovalnega dela smo razkrinkali kriminalno združbo romunskih državljanov, ki so izkoriščali prostitucijo. Združbo so vodili Valeriu Hincu, njegova sestra Gina Ginoveva Hincu in njegova zaročenka Elena Cotirlet,« pravi poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Gorice Pasquale Starace in pojasnjuje, da je Valeriu Hincu zaprt v zaporu v Bar-zellinijevi ulici v Gorici, Gina Hincu je na hladnem v Trstu, medtem ko Elena Cortilet čaka na začetek sodnega postopka v hišnem priporu. »Preiskava je trajala več mesecev; v tem času smo ugotovili, da so bili med klienti tako Goričani kot prebivalci iz drugih krajev v pokrajini in tudi slovenski državljani. V stanovanju so svoja telesa prodajale zelo mlade romunske državljanke, večinoma imajo od 18 do 25 let. Trojica izkoriščevalcev jih je novačila v mestu Galati v Romuniji, v Gorici so dekleta ostajala po en mesec, potem so jih premeščali v druge kraje. Ugotovili smo, da je trojica najela eno stanovanje tudi v predmestju Pordeno-na, v Ulici Chiesa dei Rorai. Svojo de- Med klienti so bili Goričani, prebivalci drugih krajev iz pokrajine in tudi slovenski državljani; za uslugo so odšteli od 50 do 200 evrov javnost so promovirali na spletu, vsaka spolna usluga je stala od 50 do 200 evrov,« razlaga Starace. Hincuja in njegovo zaročenko so aretirali v Pordeno-nu 2. februarja, druga ženska se je po naključju uspela izmuzniti aretaciji in se je zatekla v kraj Malerba sul Garda, kjer ima svoje bivališče. 9. februarja se je vrnila v stanovanje v Pordenonu, kjer so jo priprli; v stanovanju je bilo takrat tudi nekaj prostitutk. Trojica je imela še Trojica izkoriščevalcev (z leve v smeri urinih kazalcev Valeriu Hincu, Elena Cotirlet in Gina Genoveva Hincu), ena izmed prostitutk na balkonu stanovanja (levo) hiše v Tržaški ulici (desno) bumbaca nekaj pajdašev v Romuniji, dva izmed njih je pred kratkim aretirala romunska policija zaradi izkoriščanja prostitucije. »Gina Hincu se je ukvarjala predvsem z novačenjem deklet v mestu Ga-latiju v Romuniji, kjer so doma tudi vsi člani kriminalne združbe; Valeriu je skrbel za oglaševanje na spletu in je prevažal prostitutke v Italijo, Elena je bila odgovorna za nakup hrane in drugega blaga. V poletnih mesecih so celotno dejavnost preselili v Riccione, kjer so najeli stanovanje v Ulici DAnnunzio; v kratkem so nameravali najeti stanovanje še v Tržiču,« razlaga Starace in pravi, da so bila stanovanja v obupnem stanju, saj za čistočo ni bilo ravno poskrbljeno; v stanovanjih je bivalo tudi do šest deklet. Osumljenci so uporabljali vedno nove SIM kartice, vendar vedno iste telefone, tako da so jim karabinjer-ji lahko vseeno sledili. Ko so karabinjerji opravili prvo aretacijo v Pordenonu, so zasegli tudi tisoč evrov gotovine, sedem mobilnih telefonov in avtomobil tipa Volskwagen golf; člani kriminalne združbe so ga uporabljali za prevažanje deklet, kupili so ga z denarjem od izkoriščanja prostitutk. Karabinjerji so v preteklosti trem osumljencem kontrolirali dokumente v raznih krajih po Italiji, npr. v kraju Civitanova Marche in v Reggio Emilii. »Dekleta so plačevali zelo malo. Prostitutke so bile v Gorici ves čas zaprte v stanovanju. Kvečjemu so šle do sosednjega marketa. V poletnih mesecih jih je bilo mogoče opaziti na balkonu stanovanja,« zaključuje poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Gorice Pasquale Starace. (dr) nova gorica Moškega omamila s strupom za miši Italijanska državljanka je je do igralnih žetonov v vrednosti nekaj tisoč evrov prišla s pomočjo kloraloze. 44-letnica je to snov 27. januarja vsula v kavo 58-letnemu sodržavljanu v novogoriški igralnici Park, kjer naj bi se dvojica tistega večera tudi spoznala. Policija je primer sprva obravnavala kot poskus uboja, med preiskavo pa se je izkazalo, da naj bi šlo za rop. Poročali smo že, da sta se italijanska državljana omenjenega dne družila v no-vogoriški igralnici. Ko se je moški želel posloviti, mu je ženska naročila kavo in mu vanjo skrivaj vsula tedaj neznano snov, zaradi katere je postal omotičen, poleg tega se je začel tudi slabo počutiti. Ženska ga je nato »zaskrbljeno« pospremila v sobo. Ko se je moški ovedel, je ugotovil, da pri sebi nima več igralnih žetonov v vrednosti nekaj tisoč evrov. Na pomoč je poklical hotelsko oz. igralniško varnostno službo, ta pa se je obrnila na policijo. Moškemu so kasneje pomoč nudili v šempetrski bolnišnici, od koder so ga po nekaj urah odpustili v domačo nego, vzorec krvi in urina pa so poslali na analizo ljubljanskega inštituta za sodno medicino. »Iz splošne bolnišnice Šempeter smo prejeli vzorca krvi in urina za obravnavanega italijanskega državljana. Tako v krvi kot v urinu smo detektirali snov kloralozo, ki je v svoji osnovi hipnotik - uspavalo,« je včeraj izsledke analize pojasnil predstojnik inštituta, Jože Balažic. Gre za strup za glo-davce. »V Sloveniji je snov prepovedana in je ni v obtoku,« je še dodal Balažic in pojasnil tudi njeno delovanje ob zaužitju: substanca bi v visokem odmerku lahko povzročila smrt. Deluje pa kot hipnotik oziroma uspavalo, povzroča tudi slabost in bruhanje. »K sreči odmerek ni bil tako velik, da bi lahko povzročil smrt,« je še dodal predstojnik Balažic. Policisti so dan po dogodku v sobi, ki jo je imel najeto moški, opravili hišno in osebno preiskavo ter našli in zasegli predmete, ki so bili povezani z osumljenko in kaznivim dejanjem. Ženski so policisti že 27. januarja zvečer odvzeli prostost in jo privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta jo je kasneje spustil na prostost. Kazenska ovadba zoper njo je bila že vložena. Katja Munih gorica - Protestni shod »Gherghetta za en dan prekinil demokracijo« Štirje predavatelji nagovorili več kot trideset večinoma mladih poslušalcev Včeraj popoldne je v prostorih kavarne Aenigma v Ulici Nizza potekalo protestno srečanje prirediteljev zgodovinskega posveta, ki bi se moral odvijati v Attemsovi palači. Sredstva obveščanja so v zadnjih dneh poročala o aferi okrog dovoljenja, za katerega je pokrajinsko upravo zaprosila stranka Komunistične prenove. Dovoljenje je bilo sporočeno preko elektronske pošte z zahtevo, da se prošnja opremi z imeni predavateljev in vsebinami, nato pa je predsednik Enrico Gherghetta uporabo odklonil z razlago, da bi izvedba bila mogoča kadarkoli, a ne 10. februarja. Prireditelji oporekajo, da bi lahko predsednik izrekel nestrinjanje, ne smel pa bi prepovedati. Za en dan je prekinil demokracijo, kar je zaskrbljujoče ob pojavih, za katere so javne uprave pokazale nezaslišano prizanesljivost: povorke neofašistov lani in na županstvu sprejem častilcev enote X MAS, ko ni nihče ukrepal ob fašističnih pozdravih. Govorili so štirje od šestih za redni Med govorniki Claudia Cernigoi posvet napovedanih predavateljev. Več kot trideset večinoma mladih poslušalcev so opozorili na preobrazbo zgodovinskih vrednot, ki načrtno poteka že desetletje od uzakonitve dneva spomina. Na ekranu so prikazovali vrsto slikovnih ponaredb, ki krožijo po Italiji in naj bi dokazovale ge-nocidno vedenje Jugoslovanske armade ob koncu vojne. O dogodku bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. (ar) gorica - Komemoracija ob dnevu spomina »Čas spominjanja, ne pa polemik« V Rožacu naj bi odkrili novo fojbo »Danes je čas spominjanja in človečnosti, ne pa zamer in polemik. Naš cilj mora biti, da enkrat za vselej preprečimo pokole in tragedije v imenu ideologij,« sta bila poudarka predsednika pokrajine Enrica Gherghette na včerajšnji goriški komemo-raciji ob dnevu spomina na eksodus in žrtve fojb. Pokrajinsko upravo sta v dvorani UGG zastopala še podpredsednica Mara Černic in odbornik Federico Portelli. »Pokrajina od nekdaj dobro ve, kje mora danes biti,« je dodal Gherghetta, ki se mu je predsednik združenja italijanskih nacionalistov Lega nazionale, Luca Urizio, javno zahvalil, ker da »je preprečil sramoto manifestacije "ne-gacionistov"«. »Na maminem grobu v Tržiču sta ob imenu mojega deda datum njegovega rojstva in datum, ko so ga maja 1945 na Reki Titovi partizani odpeljali neznano kam,« je še povedal Gherghetta in spomnil na »aktualno tragedijo bodeče žice, ki deli Istro in pomeni poraz Evrope«, ob kateri se je zjokal. Poleg njega so polno dvorano nagovorili še župan Ettore Romoli, ki je dejal, da današnji migranti nimajo nič opraviti »z Ita- V prvih vrstah so sedeli predstavniki vseh oblasti bumbaca lijani, ki so bili nasilno pregnani iz italijanske Istre«, dalje deželna odbornica Sara Vito - deželno vlado je zastopal še Gianni Tor-renti - in viceprefekt Antonino Gulletta. Pred nagovori je prepeval moški zbor planincev CAI Monte Sabotino, najbolj pričakovan pa je bil nastop Luce Uri-zia. Potrdil je vest, da je bil na širšem ozemlju Brd ugotovljen obstoj nove fojbe, v katero naj bi divizija Garibaldi Natisone zmetala trupla 200 do 800 nedolžnih, pri čemer je omenil Maria Fantinija - Sassa in Gio-vannija Padoana - Vannija. Razkril je, da je fojba na območju Rožaca, na Videmskem, ni pa pojasnil, če so lokacijo že našli ali če vedo zanjo le na podlagi dokumentov in nekaterih pričevanj. Raziskave se vsekakor nadaljujejo, pri njih bodo soudeleženi jamarji. Pristavil je še, da preučujejo najnovejši seznam deportiranih iz Gorice: »Ugotovili smo,da bo na lapidarij v spominskem parku potrebno dodati še veliko imen.« 1 6 Četrtek, 11. februarja 2016 GORIŠKA / gorica - Tommaso Cerno o italijanski naciji Duce še vedno Zivi in rovari • •• Župan Gorice Ettore Romoli je v soboto v Ulici Garibaldi odprl javnosti pritlično predavalnico, poimenovano po Dori Bassi, ki bo brezplačno na razpolago za predstavitve knjig, razstave, konference, okrogle mize ... Do nedavnega je bila namenjena občinskim uradom, a spominjamo se, da so v preteklosti tam že potekala javna dogajanja. Več kot osemdeset oseb se je zbralo zaradi ponovnega odprtja in zaradi žgečkljivega naslova knjige, ki jo je napisal glavni urednik dnevnika II Messaggero Veneto Tommaso Cerno (naše gore odpihan list?). A Noi! je naslov in hkrati vzklik, ki ga zaradi njegove rabe v »dvajsetletju« opredeljujemo kot fašistični pozdrav. Pisca je predstavil sam župan in nakazal vsebino, ker je besedilo že prebral. Dejal je, da gre za nov pristop v opisovanju Du-cejevih značajskih potez in značilnosti italijanske nacije, ki se v desetletjih ni spremenila. Odklonila je sicer fašizem, a vrsta pojavov potrjuje vedno enake vedenjske in miselne kalupe. Nato je povabil avtorja, da potrdi in razširi njegov vtis. Knjiga je nastala po TV oddaji pred letom dni na tretji mreži RAI, med katero se je Cerno zavedel, da se na Apeninskem polotoku nikoli nič ne spremeni. Pravzaprav spremembe nastopajo, ne da bi se spremenil osnovni miselni in vedenjski obrazec. Italijanska ustava je bila izglasovana in v njej je zapisano, da sta fašizem in sklicevanje nanj prepovedana. Deklarativno, kot če bi takšno zagotavljanje že zadostovalo za dejanski izbris. Ne gre za brutalne oblike črne diktature, temveč za duha njenega časa, za vedenjske vzorce, ki se ponavljajo in ponavljajo, kot če bi Mussolinija-Minotavra bili prisiljeni skriti v podzemni labirint, kjer pa živi in rovari. Ne kot oseba seveda, temveč kot tisto, kar (je) v politiki, družbi, Evropi in svetu predstavlja(l). Nedorečen, kameleon, vetrogončič, pozer, ki ni sicer nikoli iskal osebnih gmotnih koristi - šlo mu je za oblast, dovoljeval pa je razcvet korupcije in bolno tekmovalnost med sodelavci. Podkupovanje se ni razširilo na Fur-lanijo in Julijsko krajino zaradi presenetljivega vzroka. K nam je osrednja oblast pošiljala prefekte, ki so se drugod po Italiji odpovedali korupciji in jo preganjali ... Mus-solinijevi trdi diktaturi je sledila mehka oblika Krščanske demokracije, kar se nadaljuje iz podkupljivosti v podkupljivost že petdeset let mimo Craxija in Berlusconija do Renzija. Iz celotnega podajanja je izšla ne prav spodbudna slika italijanske nacije, ki ni nikdar pripravljena potegniti povsem jasno črto pod svoje vedenje in nastaviti nadaljevanje na čistini. Stalno prevladujejo izmikanje, zastrto zanikanje in zamolčevanje. Od uradnega padca fašizma do Mussolini-jevega konca sta potekli kar dve leti, od Hitlerjeve smrti do konca nacizma pa le dve sekundi. Mussolinija so aretirali za grmom skriti orožniki, a je kljub temu nastala Sa-lojska republika. Okrog njega so sobivali žena, ljubica, nezakonski sinovi, generali, ki so ga gmotno izsiljevali. V čem se je razlikovalo stanje v Berlusconijevi vili Certosa s ci-pami, Fedejem in Moro?!? On sam je bil kriv in ni bil kriv, je bil oproščen zapora in hkrati prisiljen (?) podpisovati prisotnost v domu za onemogle (sic!). Bil je obsojen in je vseeno vodil stranko. Vzroki Mussolinijeve smrti so zagonetni, izvedba še bolj: križala so se stališča in izbire partizanov, Američanov in Angležev; nejasni so bili in ostali skrivnostni odnosi s Churchillom. Vsekakor so vsakršno možnost povojnega popuščanja in paktiranja uspešno preprečili partizani z rdečo ruto. In zakaj je sploh bila ubita Pe-taccijeva, Ducejeva ljubica. Ni bila politično in vojaško soudeležena, a je marsikaj vedela. Ali je strele dobila v hrbet, ker je bila že na begu? Zakaj je bila njena obdukcija prekinjena? Kakšna je bila vloga SOA? Ženi Rachele po vojni pa so po možu odobrili pokojnino (sic!). Nemci so vojno zaključili in šli dalje; deset let kasneje so že vse listine in dokumentarci bili dostopni javnosti, v Italiji je defašizacija potekala s splošno amnestijo, ki jo je podpisal nihče drug kot Palmiro Togliatti! Veliko kasneje je RAI odkupila od BBC dokumentarec o vojnih zločinih v Etiopiji in na Balkanu ter hkrati prepovedala predvajanje; na Rab se ni šel poklonit še noben predstavnik italijanske Tommaso Cerno je glavni urednik videmskega dnevnika Messaggero Veneto (zgoraj), Mussolini v svojem zadnjem obdobju (levo) države; »omara sramote« z vsemi mapami je bila v rimskih kleteh desetletja obrnjena z vrati proti zidu ... Zelo jasno je avtor izpostavil pomanjkanje italijanskega Nurin-berga po drugi svetovni vojni. Čedalje bolj se je med podajanjem oblikovalo spoznanje, da je italijanski narod pač tak, kakršen je, ne spreminja se nikoli v ničemer ne glede na družbeni sistem in na vodilne osebnosti, ki se ciklično pojavljajo na osnovi volitev ali oceanskega vzklikanja na trgih. Narod ima voditelje, ki so ogledalo njegovega značaja. Prvi so povezani z drugim in obratno. Opis predstavitve bi lahko bil še enkrat daljši glede na vse obravnavane argumente z dodatkom posegov iz publike, med katero sta izstopala parlamentarca, deželni svetnik, odgovorni uredniki, predstavnik ANPI-VZPI, občinski odborniki. Javno izpostavljeni Slovenci so bili štirje, ostalim pa priporočamo branje knjige zaradi učinkovitega soočanja tudi s sedanjo italijansko stvarnostjo. O pretekli so ozaveščeni Slovenci vedeli v obsegu vsaj 90% povedanega na predstavitvi. In še: na Primorskem so naši predniki poznali povsem drugačen fašizem; prav nič sprenevedav, prav nič dvoličen in popustljiv ali kameleontski. Navodilo je bilo zelo jasno. Dne 12. junija 1927 je tržaški Il Popolo pisal: »Il Governo si trova di fronte alla proposta ... lo spirito di questa proposta e che queste regioni debbono essere presto e totalmente snazionalizzate ... l'idea proviene ... dallo stesso Duce il cui ordine il fascismo della Regione Giulia esguira con immediata obbedienza.« (ar) GORICA Carmina balcanica V soboto ob 20.30 uri bo v goriškem Kulturnem domu koncert »Carmina balcanica - AgheVodaUje« po zamisli dirigenta Valterja Sivilottija. Posvečen bo spoštovanju različnosti v znamenju vode, ki združuje narode od Furlanije do Balkana. Obenem bo poklon Arsenu Dediču. K projektu so pristopili pesnik Miroslav Košuta, kantavtor Vlado Kreslin in pevka Tatjana Mihelj, ob njih še ustvarjalci iz Italije, BiH, Albanije, Makedonije, Srbije, Hrvaške itd. Na odru bodo nastopile pevke Dorina Leka (Albanija), Tatjana Mihelj (Slovenija), Elsa Martin (Italija) in Maya Sar iz Sarajeva. Spremljala jih bosta zbor in orkester FJK. Predprodaja vstopnic poteka v Kulturnem domu (redna 10 evrov, znižana 8 evrov). NOVA GORICA Knjiga in besedni cvet V Bevkovi knjižnici v Novi Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Marije Mercine »Je trden kaj most: Skice iz Nove Gorice«. Jutri ob 18. uri pa pripravljajo pri klavirju hudomu-šno-ljubeznivi literarni večer, ki ga tajniku literarnega kluba Govorica, Rajku Slokarju, prirejajo člani kluba, ki bodo slavljencu v osemdeseti šopek let prispevali besedni cvet. (km) GORICA O Lutrovi mistiki Danes ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu predstavitev knjige »Lutero e la mistica« (Luter in mistika). Gostje bodo avtor Franco Buzzi, pastorja Marco Fornerone in Dieter Kampen, publicist Andrea Bellavite in docent Michele Cassese. gorica - Žalujoči pustarji podelili častni naziv Župan »Batman« Hudomušno so se mu zahvalili za popravilo travniške ceste in izgradnjo Pipistrelove tovarne Žalujoči goriški pustarji so županu Ettoreju Romoliju podelili častni naziv Batmana. Med žalnim sprevodom po mestnih ulicah, s katerim so se poslovili od razuzdanega pustnega kralja Bepa Zaneta, so pustarji nagovorili tudi župana, ki jih je pričakal pred Verdijevim gledališčem. Pustarji so se hudomušno zahvalili Romoliju za popravilo razritega cestišča na Travniku in za izgradnjo tovarne Pipistrel; spričo dosežkov so mu podelili naziv Batmana in ga pozvali, naj čim prej poskrbi še za odstranitev vzpenjače z grajskega griča. Udeleženci pogrebnega obreda so se zbrali pred palačo Attems Petzenstein na Kornu, od koder so se odpravili na obhod mestnih ulic. Na koncu so se žalujoči pu-starji skupaj z neutolažljivo vdovo Milojko zbrali v parku ob podturnskem nogometnem igrišču, kjer so pustno lutko sežgali. Od pustnega časa so se sinoči poslovili tudi v številnih slovenskih vaseh, kjer so si pustariji zaobljubili, da je norčij res konec. Vsaj do prihodnjega praznika... Pustni kralj Bepo Zanet na poslednji poti bumbaca nova gorica Univerza: novo leto prinaša novosti Univerza v Novi Gorici bo jutri in v soboto na informativnem dnevu bodočim študentom predstavila študijske programe prve in druge stopnje Fakultete za znanosti o okolju, Poslovno-tehni-ške fakultete, Fakultete za naravoslovje, Fakultete za humanistiko, Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo ter Visoke šole za umetnost (slednja ima sedež v Dia-zovi ulici v Gorici). Razmerje med številom študentov in profesorjev na omenjeni univerzi je pet študentov na enega učitelja, angažirani so tako domači kot gostujoči profesorji. Lani je v enem letu po končani diplomi zaposlitev našlo 90 odstotkov diplomantov no-vogoriške univerze. Študentom je na voljo tudi Karierni center, ki skrbi za povezovanje univerzitetnega s podjetniškim in industrijskim okoljem ter nudi podporo pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. Kot prva univerza v Sloveniji so ponudili status športnika vsem študentom športnikom, ki so registrirani kot tekmovalci, se aktivno udeležujejo tekmovanj in dosegajo opazne rezultate. Pri tem ni obvezujoča pridobitev določenega naziva s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. Razmere na trgu dela so univerzi narekovale spremembe študijskih vsebin: Fakulteta za naravoslovje bo začela z izvajanjem prenovljenega študijskega programa Fizika, tj. univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika in astrofizika kot edini prvostopenjski program s področja astrofizike v Sloveniji. Prvostopenjski študij je nadgrajen z magistrskim študijskim programom druge stopnje Fizika in astrofizika, ki v okviru modulov Astrofizika in Fizika trdne snovi ponuja specializirane vsebine z dveh izjemno aktualnih področij sodobne fizike. Poslovno-tehniška fakulteta bo začela izvajati prenovljen prvostopenjski dodi-plomski študijski program Gospodarski inženiring, ki bo ponujal še več vsebin s področja širše uporabe informacijskih tehnologij (npr. spletni marketing, spletne in mobilne tehnologije, elektronsko poslovanje, informacijska varnost) in še več izbir-nosti. Fakulteta za humanistiko bo začela izvajati pedagoški program Slovenistika (druga stopnja), ki bo ponujal pedagoško-andragoško slovenistično izobrazbo. Študentom bodo tudi ponudili izbirni predmet Digitalna humanistika na prvi in drugi stopnji programa Slovenistika. Prvostopenjski strokovni študijski program Vinogradništvo in vinarstvo so obogatili s tremi novimi izbirnimi predmeti s področja prodaje in trženja vina in komunikacije s strankami. Novost ponuja tudi Fakulteta za znanosti o okolju: v tem študijskem letu je stopil v veljavo prenovljen študijski program Okolje, ki ima nekaj novih izbirnih predmetov s področja biologije ter v zadnjem letniku prve stopnje namenja šest tednov praktičnemu usposabljanju. Na drugi stopnji bodo študenti še nadalje imeli priložnost pridobiti dvojno magistrsko diplomo Univerze v Novi Gorici in Univerze Ca' Foscari v Benetkah, če bodo del študija opravili na partnerski univerzi v Italiji. Na univerzi v prihodnje načrtujejo še nadaljnje prenove na različnih področjih -npr. drugostopenjski program Digitalna humanistika in praktično usposabljanje na prvostopenjskem programu Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko in dva nova modula s področja rastlinskih tehnologij in zdravja, ki bosta poleg okoljske-ga inženirstva vključena v predmetnik drugostopenjskega študijskega programa Okolje na Fakulteti za znanosti o okolju. Podrobnejše informacije o lokacijah in urah posameznih predstavitev so na voljo na spletni strani univerze. (km) / GORIŠKA Četrtek, 11. februarja 2016 17 gorica - Zadružna zveza Posebna pozornost Posočju in čezmejnemu sodelovanju Zadruga Maja bo prihodnje leto slavila 25-letnico delovanja Igor Komel z gostoma Kulturna zadruga Maja iz Gorice je član zadružne zveze Lega delle cooperative dežele FJK s sedežem v Vidmu. Poglobitev njene razvejane dejavnosti je bila povod obiska novega predsednika zveze za italijanski severo-vzhod Carla Dilea, ki je doma iz Vicenze. Med ogledom goriškega Kulturnega doma ga je spremljala odgovorna za stike z zadrugami Giorgia Polli. Oba je sprejel predsednik zadruge Maja Igor Komel z nekaterimi člani in zaposlenimi. Gostoma so orisali dejavnost predvsem na področju tehničnih storitev, med katerimi izstopa servis za simultano prevajanje. Izpostavili so tudi dosežke na kulturnem bumbaca področju, npr. glasbeni festival Across the Border in mirovniške pobude. Predsednik Dileo je pozitivno ocenil dosedanje delovanje zadruge Maja, ki bo prihodnje leto slavila 25-le-tnico, in vlogo, ki jo v Gorici opravlja Kulturni dom. Doslej je goriška zadruga zaposlila skupno 16 članov; okrog sebe je zbrala nad 100 sodelavcev. Posebno pozornost bo v prihodnje medde-želna zveza posvetila Posočju in čez-mejnemu sodelovanju z razvijanjem evropskih projektov, ki vključujejo zadružništvo in kulturo. In ravno v teh okvirih bo kulturna zadruga Maja lahko še naprej razvijala svoje načrte. Q Kino Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.50 - 20.30 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.00 »L'ul-tima parola: la vera storia di Dalton Trumbo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Zoolander 2«. Dvorana 3: 17.00 - 18.50 - 20.30 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 »Doberdob - roman upornika«; 22.10 »Remember«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fatta grossa« Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da oglasni oddelek Primorskega dnevnika SPREJEMA ČESTITKE, OSMRTNICE, SOŽALJA, ZAHVALE IN PLAČLJIVE MALE OGLASE GORICA - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE fl Razstave c brezplačna številka — 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene na- slednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun [12 Lekarne nova gorica - Mestna galerija Mali in veliki v likovni šoli V Mestni galeriji v Novi Gorici v sodelovanju s kulturno umetniškim društvom TAAK jutri začenjajo z novo ponudbo: likovno šolo za otroke, mladino in odrasle, za začetnike pa tudi za tiste, ki so že opravili kak tečaj. Trenutno je vpisanih kar 24 tečajnikov, od tega devetnajst v skupini odraslih, ki je že zapolnjena, pet pa v skupini otrok, kjer so prijave še možne. Programa likovne šole bosta potekala pod strokovnim vodstvom akademskih kiparjev Katje Oblak, Julija Borštnika in Anje Kranjc. Namenjena sta vsem tistim, ki želijo odkrivati osnove likovnega izražanja, poglabljati svojo likovno ustvarjalnost in nadgraditi svoje likovno znanje, pridobiti nove spretnosti in razvijati lasten likovni izraz. Vsi udeleženci bodo zato deležni individualne obravnave, konstruktivnih povratnih informacij, nasvetov in usmeritev. Likovna šola bo v Mestni galeriji potekala od februarja do junija. Otroci od 6. do 13. leta bodo na dvanajstih srečanjih spoznavali kip, sliko in animacijo, in sicer ob sobotah od 9.30 do 11.30, v uvodnem tečaju likovnega snovanja za odrasle in mlade pa bodo tečajniki ravno tako na dvanajstih srečanjih spoznavali kip, risbo in sliko ob petkih med 16.30 in 19.30. Otroci bodo za obiskovanje likovne šole odšteli 20 evrom mesečno, odrasli pa 30. Gre za prvo takšno ponudbo v Mestni galeriji, kjer upajo, da bodo z likovno šolo nadaljevali tudi v bodoče. Nov vpis načrtujejo septembra. (km) ~M Gledališče GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: danes, 11. februarja, ob 20. uri bosta igrala Luca Ferrini (čembalo) in Črtomir Šiškovič (violina) ter gost Pietro Sa-vonitto (oboa). Vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita danes, 11. februarja, ob 20. uri na »Koncert samospevov Lojzetu Bratužu v spomin«. Sooblikovala ga bosta sopranistka Tamara Stanese in pianist Tomaž Simčič. Na programu skladbe Dvoraka, Daneva, Quaggiata in Merkuja, med katerimi bosta dve prvi izvedbi. VALENTINOV KONCERT v Kulturnem domu Nova Gorica bo v soboto, 13. februarja, ob 20.15. Nastopala bosta Stefan Milenkovic in Marko Hatlak: Tango Compas; informacije po tel. 0038653354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. 16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20), začetek predstav ob 20.45: v petek, 12. februarja, »Stendards cunins e babes« (I Pi-gnots, Artegna). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: danes, 11. februarja, »Il pranzo di Babette«; informacije po tel. 0481-969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 11. februarja, gledališka predstava »La scuola«, nastopajo Vitto-rio Ciorcalo, Roberto Citran, Marina Massironi, Roberto Nobile, Silvio Orlando, Antonio Petrocelli, Maria Laura Rondanini; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V ROMJANU: v telovadnici Ondina Pe-teani bo v petek, 12. februarja, ob 20.30 gledališka predstava, posvečena 125.000 vojakom italijanske in drugih narodnosti iz obmejnih krajev, ki so se med prvo svetovno vojno borili z av-stro-ogrsko vojsko z naslovom »Come cavalli che dormono in piedi« Paola Ru-miza. Dogodek prireja združenje Lea-li delle notizie v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK. Vstopnice na sedežu združenja Leali delle notizie na Trgu Franca Jožefa v Ronkah; informacije po tel. 338-1335516 (Isabella), 3490896587 (Michele) in 335-5634089 (Cristina). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 13. februarja, ob 20. uri gledališka predstava »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«; v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri »Boris, Milena, Radko«. Informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 13. februarja ob 16.30 »Verso casa«, v izvedbi gledališke skupine Teatrodistinto; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049. S Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Goriščka, s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Ja-melj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). H Šolske vesti SLOVIK: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila in-fo@slovik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri. V UČILNICAH ZAVODA Cankar-Zois-Vega v Ul. Puccini v Gorici bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 15. februarja, med 17. in 19. uro. Istega dne bo ob 16.30 predstavitev uporabe spletnega dnevnika za starše. SLOVIK sporoča, da bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici tretje srečanje iz ciklusa Islamska civilizacija, arabska kultura in Evropski razum. Svetlana Slapšak bo predavala na temo »Evropa: Konec obdobja razuma?«. Vstop prost. □ Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da 2. koncert Grajskih harmonij na Gradu Kromberk, na katerem bi danes, 11. februarja, ob 20. uri morali nastopiti sopranistka Elvira Hasanagic in pianistka Aleksandra Pavlovič, zaradi bolezni odpade. Nadomestni termin bo objavljen kasneje. SPDG obvešča člane, ki nameravajo obnoviti članarino, pristopiti v društvo in Planinsko zvezo Slovenije, da bo sedež na Verdijevem Korzu 51/int. odprt danes, 11. februarja, med 19. in 20. uro. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča, da so njeni uradi zaprti zaradi bolezni do vključno petka, 12. februarja. Za morebitna pojasnila in ostale informacije so na razpolago uradi v Trstu. Tel. 040362941. KMEČKA ZVEZA vabi člane na informativno srečanje na temo »Kmetijstvo-preventiva in varnost pri delu« v petek, 12. februarja, ob 19. uri v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Spregovoril bo strokovnjak inž. Nicola Sudano. VZPI-ANPI vabi na 16. pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije v soboto, 13. februarja, ob 14.30 v dvorani Bergamas v Gradišču. 0 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ v sodelovanju s Kinoateljejem vabi ob dnevu slovenske kulture na projekcijo dokumentarnega filma »Doberdob« v petek, 12. fe- bruarja, ob 20. uri v domu A. Budal. Prisoten bo režiser Martin Turk. SKD SABOTIN vabi v Štmaver na praznovanje Sv. Valentina: v petek, 12. februarja, od 20.30 dalje bo turnir v bri-školi v društvenih prostorih; v soboto, 13. februarja, ob 20.30 bo nastop MoPZ in predstavitev potovanja po Japonski Slavice Radinja; v nedeljo, 14. februarja, bo odprtje kioskov ob 10. uri in slovesna sv. maša ob 14. uri. 48. TEDEN KULTURE V DESKLAH: v Kulturnem domu Deskle bo danes, 11. februarja, ob 18.30 predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču 1915-1918«. Ob priliki bo odprta tudi razstava »100 let Soške fronte« likovne skupine Svetloba Deskle. V OŠ MIREN bo danes, 11. februarja, ob 19. uri predavanje »Arheološka podoba Mirna«. Ob projekciji bo predavala arheologinja Ana Kruh. V DESKLAH pred Kulturnim domom bo v petek, 12. februarja, ob 11. uri ko-memoracija ob 71. obletnici spomina na pobite krajane na desnem bregu Soče ob visečem mostu. V GORICI: v galeriji Fundacije Goriške Hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) 2 bo v petek, 12. februarja, ob 18. uri predavanje s pesnikom Albertom Princisom »Per un pugno di sogni ... non di dollari!«. Informacije po tel. 0481-837111. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v torek, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Program: ple-sno-gledališka predstava učencev Dijaškega doma »Mačke iz visoke družbe«, nastop OPZ KD Sovodnje, točka kitaristov GM, nastop otrok ludoteke Pikanogavičke, predstavitev videa »Bon ton za najstnike« srednješolcev Dijaškega doma. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI ob 18. uri: v torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri. Gost bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Večer bo vodil goriški rojak in duhovnik mariborske nadškofi-je Franček Bertolini. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Scilla Romana Loppel vd. Steccherini (iz kapelice bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi Sv. Justa in na glavnem pokopališču. DANES V PIERISU: 14.00, Silvano Ma-laroda (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Andreja, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Salva-tore Arno (iz kapele tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Petra in Pavla ter na pokopališču. DANES V TRŽIČU: "10.00, Ermes Cec-het (iz bolnišnice Sv. Justa) v stolnici Sv. Ambroža v Tržiču in na pokopališču v Ronkah ob 11.00. 18 Četrtek, 11. februarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Kako se je Kučan spremenil v veličastnega laboda Jo2e Pirjevec Sedim v vrtu, ki v svoji eksotični lepoti ni daleč od raja: vitke palme s košatimi perjanicami, okrasno grmovje vseh oblik in barv, zelene travnate površine. Kerala, na jugu Indije, mitična dežela začimb in dišav.Moje misli pa so v domovini, ker prebiram knjigo Boža Repeta o Milanu Kučanu, našem prvem predsedniku, in podoživljam preteklost, ki je bila tudi moja. Ne gre za lahko branje, kajti to ni zgodovinska sinteza, bolj kronika burnega obdobja, ki gre od šestdesetih let prejšnjega stoletja do začetka drugega tisočletja in ima ambicijo, da pove čim več in da dokumentira čim podrobneje. To pomeni, da je zgodovinsko dogajanje, ki je videlo krizo Jugoslavije, njen propad, slovensko osamosvojitev in nastajanje nove države, opisano v vseh detajlih in podprto s kopico dokumentov, pogosto in extenso navedenih v tekstu. Čeprav že teden dni berem in berem, sem prišel šele nekako do polovice, kar pomeni da je to poročilo parcialno, saj mi manjka prav tisti del, ko je bil Kučan predsednik samostojne Republike Slovenije. Pri pisanju na verandi hotela, kjer sem, mi pogled od časa do časa uhaja na vrt, v katerem se dokaj glasno sprehaja račja jata. Asociacija je neizbežna, saj ponuja vprašanje, kako se je zgodilo, da se je, kakor v Andersenovi pravljici, grdi raček spremenil v veličastnega laboda. Kajti prav to se je zgodilo z Milanom Kucanom. Rodil se je leta 1941 v prekmurski periferiji staršem nižjega srednjega sloja. Bil je vojna sirota, ker mu je oče padel kot partizan nekje v Srbiji. Doraščal je v povojni Jugoslaviji, v kateri se v povojnih letih nista cedila med in mleko. V šestdesetih letih po koncu študija na pravni fakulteti v Ljubljani, ga je partijska nomenklatura opazila in ga vključila med svoje kadre, pri čemer bi se prav lahko zgodilo, da bi ostal na nivoju bolj ali manj uspešnega aparatčika. Ni se zgodilo. Zakaj? Nekaj bo tudi v tem, da je Milan nadvse prikupen človek. Ne bom re- kel, da ima karizmo, kakor jo je imel Tito, ima pa ljudski appeal, ki je povsem neposreden in ki se mu je težko odtegniti. Maja 1990,ko je na prvih povojnih svobodnih volitvah kandidiral za predsednika predsedstva Republike Slovenije, takrat še vpete v jugoslovanske okove, sem vprašal našo hišno pomočnico, ki je prihajala iz Kozine, za koga bo volila, za Kučana ali za njegovega tekmeca Jožeta Pučnika (za katerega sem takrat navijal). Brez obotavljanja mi je odgovorila, da za Kučana, češ da ima Pučnik »tako srepe oči«. Če pomislim, jih je res imel, predvsem pa je bil v svoji politični nastro-jenosti zelot, ki bi lahko napravil veliko škode, če bi prišel na oblast. Ljudje so to nagonsko občutili in so večinsko dali svoj glas Kučanu, čeprav je bil slednji še do včeraj sekretar KPS, barke, ki je pravkar neslavno utonila. Pri pisanju te glose sem trdno odločen, da ne padem v hagiografijo. Ni v mojem značaju, da bi se prilizoval ljudem, ki so kakorkoli močni in pomembni. Zato bom tudi zapisal, da je Kučanov uspeh po mojem v marsičem pogojeval njegov smisel za mimikrijo, za prilagoditev razmeram, pa čeprav niso bile najbolj ugodne. Ta poteza njegovega značaja mu je prišla še najbolj prav v sedemdesetih letih po padcu Staneta Kavčiča, ko je zavel v Jugoslaviji bridki veter marksistične or-todoksije. Kavčičeva demolicija Kučana ni pokopala pod ruševinami, temveč mu je dovolila, da se bolj ali manj nemoteno vzpenja po hierarhični lestvici, ne da bi se odpovedal svojemu etosu, ki sloni na odklanjanju vsakršne arbitrarnosti, na spoštovanju zakona in človeka. In tako je s svojim poznavanjem jugoslovanskega prostora in njegovih bizantinskih zapletenosti, katerim se je večina Slovencem uprla, postal ključni človek političnega procesa v osemdesetih leti, o katerih mislim, da so bila poleg NOB-a najpomembnejše in najbolj ustvarjalno obdobje naše zgodovine. Prišel je čas, da razpne svoja krila. postojna Danes posvet o TIGRU Društvo TIGR Primorske organizira danes v Postojni v prostorih Inštituta za raziskovanje Krasa, enodnevni posvet z naslovom "ORganizacija TIGR, zgodovinska vloga antifašizma na primorskem in aktualnost sporoči-la".Pričetek posveta bo ob 9. uri s pozdravnim govorom župana Občine Postojna G.Igorja Marentiča In Predsednika Društva Tigr Primorske Dr.Savina Jogana. Na obvestilo in vabilo so se odzvali ugledni in priznani slovenski zgodovinarji in druge javne osebnosti: dr. Milica Kacin Wo-hinz, Dr. Branko Marušič, dr. Milan Pahor, dr. Mateja Režek, dr. Aleš Gabrič, dr. Bojan Godeša, dr. Nevenka Troha, dr. Boris Mlakar, dr. Vida Deželak Barič, dr. Darko Likar, Andrej Jelačin In drugi. Tematski okvir zajema sedanje ocene organizacije TIGR, odzive na zgodovinopisno obravnavo njene vloge in delovanja ter hkrati tudi vlogo in delovanje društva TIGR Primorske. Predstavljena tematika bo organizacijsko razdeljena na štiri sklope in sicer: 1. Obdobje med obema vojnama od ustanovitve organizacije (1924 oz. 1927) do začetka druge svetovne vojne. 2. Obdobje druge svetovne vojne 3. Povojno obdobje (do ustanovitve društva TIGR) 4. Društvo TIGR PRIMORSKE sedaj in usmeritev njegovega delovanja v prihodnje V referatih in razpravah bodo poskušali ugotoviti za katere dogodke, dejavnosti, metode delovanja in vidika povezovanja lahko ugotovimo, da so v zgodovinopisju prevladale. Poskušali bodo ugotoviti, na katerih področjih se mnenja razhajajo ali si celo nasprotujejo in ugotoviti področja, na katerih bo potrebno še sistematično raziskovanje in odkrivanje. Posebno v 4. delu posveta bodo poskušali začrtati, kako naprej. PISMO UREDNIŠTVU Prešeren v Galeriji Tergesteo v Trstu Članku, ki ga je Pd objavil v torek, 9. februarja na četrti strani z naslovom »Kdaj Prešernova ulica ?« (mišljeno je bilo v Trstu) bi rad dodal krajše dopolnilo. Članek se je nanašal na praznovanje dneva slovenske kulture, ki so ga v tržaškem središču mesta oz. v Galeriji Tergesteo 8. februarja ob 12. uri organizirali italijanska tržaška ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture, Odbor Danilo Dol-ci in druge italijanske ustanove. Srečanje je bilo najavljeno bodisi v Primorskem dnevniku kot v italijanskem Il Piccolo. V svojem nagovoru je predsednik ustanove Luciano Ferluga, poleg drugega poudaril, da je bilo to srečanje o Prešernu prvo te vrste v centru našega mesta in zato toliko bolj pomembno bodisi za Italijane kot tudi za Slovence. Naj še povem, da je bilo poslušalcev okoli 30, med katerimi so bili večina »običajni« obiskovalci raznih slovenskih dogodkov. O slovenskih študentih in njihovih profesorjih, razen dveh izjem, pa ne duha ne sluha. Pesmi v italijanščini je požrtvovalno bral mladi italijanski študent. Igralka našega gledališča, Nikla Petruška Panizon, čeprav najavljena, se ni pokazala. Zdravljico je v slovenščini morala prebrati profesorica Barbara Zlobec. In potem jamramo, da je slovenska beseda v italijanskem Trstu sirota. Hvala za pozornost. Vladimir Vodopivec Še o izigravanju VREME OB KONCU TEDNA Pod vplivom obsežne višinske doline Darko Bradassi 1 _ 1 Al Bližnje in prehodno soočanje s polarnim zrakom, ki je včeraj ponoči in dopoldne za krajši čas dosegel Alpe, o katerem smo pisali v ponedeljek na spletu, je po pričakovanjih prineslo precejšnjo pošiljko padavin, padec temperature in živahno vremensko dogajanje. Bližina polarnega zraka je občutno de-stabilizirala ozračje, najbolj v severnih predelih dežele, nekoliko manj v južnih. Količine padavin so bile največje v alpskih in predalpskih predelih, kjer so bile mestoma obilne, nekoliko manjše pa ob morju, kjer so bile povečini zmerne do močne. Ponekod na Kraški planoti je ob povečani jakosti padavin za krajši čas tudi snežilo ali se je pojavljal dež mešan s snegom. Nastajale so plohe in ponekod nevihte, kar v tem času ni ravno običajno. Ozračje je bilo namreč v razmerju najbolj mrzlo v najvišjih slojih. Radiosonda iz Campoformi-da pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 5260 metrov v prostem ozračju namerila temperaturo -31,9 stopinje Celzija, na višini 2792 metrov -13,7 stopinje Celzija, na višini 1500 metrov pa -0,5 stopinje Celzija. Srednjevisoki sloji ozračja so bili tedaj za 6 do 7 stopinj Celzi- ja hladnejši od normalnosti, nižji pa so bili povsem skladni z dolgoletnim dogajanjem. Nič-ta izoterma se je spustila do nadmorske višine 1222 metrov. V prizemlju se je ozračje povečini ohladilo za kakih 5 do 7 stopinj Celzija, najbolj v gorah, najmanj pa pri morju. V Boljun-cu smo, denimo, včeraj ob 10.30, ko je še pihal topel južni veter, namerili +10,7 stopinje Celzija, ob 13.20, ko je pihala burja, pa najnižjo včerajšnjo vrednost +4,3 stopinje Celzija. V slabih treh urah, ko so se pojavljale mestoma močne padavine tudi v obliki ploh, se je živo srebro spustilo za 6,4 stopinje Celzija. Deželna meteorološka opazovalnica je na pomolu bratov Bandiera namerila najmočnejši sunek burje 65 km/h, za primerjavo pa dan prej najmočnejši sunek toplega južnega vetra 53 km/, ko se je dnevna temperatura tik obale marsikje dvignila do okrog 14 stopinj Celzija. Naši kraji ostajajo pod vplivom obsežne višinske doline, ki zaobjema večji del osrednje in severne Evrope. Nad nami se bo zadrževal razmeroma vlažen zrak, od časa do časa pa se bodo od zahoda približevala manjša ciklonska območja. Danes bodo povečini še občutne pozitivne posledice včerajšnje spremembe, zato bo ozračje še nekoliko bolj suho in deloma prevetreno, pričakujemo torej nekaj več sončnega vremena z občasno zmerno oblačnostjo. V primerjavi z minulim dogajanjem bo razmeroma hladno. Jutri, v soboto in nedeljo bo postopno več vlage in oblakov, občasno bodo možne šibke do zmerne padavine, vmes bodo lahko krajša obdobja spremenljivosti. Postopno bo nekoliko topleje. Po sedanjih izgledih, o katerih bomo lahko podrobneje pisali v našem ponedeljkovem srečanju na spletu, kaže, da bo tudi začetek prihodnjega ted- na v glavnem občasno deževen in postopno toplejši. Višinska dolina naj bi se namreč poglobila nad Sredozemljem, naši kraji pa naj bi se znašli na njenem vzhodnem robu. Nastala bi lahko občutna odjuga, zlasti v gorah z vztrajnimi in tudi močnejšimi padavinami. Na sliki: sinoči je vremenskafronta zapustila naše kraje Spoštovano uredništvo, moram javno priznati, da je odv. Terpin tudi tokrat zelo učinkovito razkril ozadje in dejansko izničil moj poizkus grobega izigravanja. Priznam, da sem se nespretno poslužil etično zelo spornega trika samo, zato, da bi lahko računal na prisotnost cenjenega odvetnika na pobudi v Trgovskem domu ob 15. obletnice zaščitnega zakona in mu zamolčal, zaradi upravičenega sramu, soorganizacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze pri ponedeljkovem dogodku. Verjamem tudi, da je bilo povsem umestno opozorilo deželnega tajnika Ssk samemu Terpinu naj se zaveda, da se bo udeležil pobude Skgz , toliko bolj, ker je bila zadeva dokončno in javno razkrita z nedeljskim člankom na Primorskem dnevnku. Torej zares neroden poizkus izigravanja, ki mi je logično spodletel. Naslednjič, ko bom želel povabiti cenjenega odv.Terpina na katerokoli pobudo, se bom gotovo moral nekoliko bolj potruditi, da ne bo tako enostavno razkril kaj vsega sem zmožen samo za to, da lahko računam na njegovo izredno dragoceno prisotnost. Livio Semolič Ps. Seveda z vsem tem nima nobene veze omenjati dejanske želje pobudnikov večera ob 15. obletnici zaščitnega zakona, da bi to bila priložnost tvornega soočanja med različnimi političnimi predstavniki naše skupnosti, kar je sicer ena izmed značilnosti pristopa omenjenih organizatorjev. Slovenska zastava na bazovski šoli ni zagonetka! V sredo, 3. februarja sem kot običajno ra-znašal Primorski dnevnik po Bazovici. Uličice te vzhodno-kraške vasice so bile še v jutranjem mraku zavite v gosto meglo. Slovenski osnovni šoli Trubar-Kajuh dostavljam dnevnik v poštni predalnik že ob 5.20. in kot običajno mi je pogld padel na notranje dvorišče. Presenečeno sem v mraku zagledal visečo slovensko zastavo polek evropske. Za trenutek sem naivno pomislil, da se je vendarle nekaj premaknilo pri togi tržaški občinski oblasti. Uštel sem se! Namreč moram povdati, da sta minili že dve leti od kar smo z nekaterimi bazovskimi prijatelji prvič pisno opozorili ravnateljstvo večstopenjske šole na Opčinah, da je potrebno in po italijanskem zakonu o zaščiti slovenske manjšine urediti ter izvajati pravico po izobešanju slovenskih zastav na trinajstih šolah kraške planote. Prošnja in opozorilo sta z izgovorm ostali glas v pustinjo. V drugi polovici šolskega leta pa smo vzpostavili stik s predsednikom občinskega sveta g. Iztok Fur-laničem, ki je o naši zahtevi večkrat opozoril občinskega odbornika za javna dela g. Andrea Dapretta in enega od naših obrtnikov pa zaprosil za ponudbo o izvedbi postavljanja količkov in zastav na pročelja slovenskih šol. Ponudbo je omenjeni obrtnik takoj dostavil na občino, vendar od predpostavljenega tržaškega urada ne duha ne sluha. Sredi poletja 2015 je skupina občinskih funkcionarjev z županom na čelu napovedano in v predvolilnem stilu obiskala Bazovico z namenom, da bi se srečala z vaščani in se seznanila s problemi vasi. Med njimi je bil tudi občinski odbornik za javna dela g. Dapret-to z neko svojo uslužbenko. Vprašali so ga, kdaj bo poskrbel za postavitev slovenskih zastav na pročelja slovenskih šol na Krasu. Obljubil je, da naj bi slednje postavili na začetku novega šolskega leta 2015/2016. Preko polovice šolskega leta je že mimo in o zakonski obvezi obljubljene postavitve slovenskih zastav na pročelja slovenskih šol ne duha ne sluha in zopet glas vpijočega v pustinjo. Sicer so med tem postavili po mnogih letih mankajočo številčnico ure na zvonik in temu dali ustrezno medijsko pozornost! Minilo je skoraj leto dni, ko so 3. marca ob prazniku Furlanov tržaške oblasti izobesile furlansko zastavo na vladni palači v Trstu. Bivši župan Dipiazza in letošnji kandidat za župana na spomladanskih volitvah je takrat izjavil, da se s tem ne strinja kajti nekega dne bodo to zahtevali tudi Slovenci ob svojem prazniku, to se pravi 8. februarja ob slovenskem državnem prazniku kulture in bi to bil veliki greh za italijanski Trst. Motil se je, mi se raje izogibamo incidentom in se zadovoljujemo z dolgoletnimi obljubami kot je tista o vidni dvo-jezičnosti za katero je zaman dala odlok gu-vernerka Debora Serrachiani pred dvema letoma spomladi tako, da še danes čakamo, da bo Bazovizza tudi Bazovica in Trieste Trst na glavnih vpadnicah v mesto. Naj še na koncu citiram slovenski prgovor: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Neznancu, ki pa je izobesil slovensko zastavo na OŠ Trubar-Kajuh v Bazovici prisrčno čestitam! Stojan Udovič (Predmejc) Obvestilo uredništva Pisma uredništvu smejo biti dolga največ 3.000 znakov. Daljših pisem, razen izjem, in vsekakor po naši presoji, ne bomo več objavljali oz. si pridržujemo pravico, da jih krajšamo. / KMETIJSTVO Četrtek, 11. februarja 2016 19 predavanje - Kako z oljko v tem času in spomladi Pozor na »pavje oko« Letina je bila dobra, čeprav ni bila kdove kako bogata - Kako obrezovati oljke Še pred koncem lanskega leta je Zadruga Dolga krona v sodelovanju s Kmečko zvezo, Konzorcijem »Tergeste DOP« in Kmetijskim gozdarskim zavodom Nova Gorica pripravila zanimivo srečanje o negi oljke v zimskem in spomladanskem času. O tem je govorila znana strokovnjakinja agro-nomka in dobra poznavalka oljkarstva v naših krajih Irena Vrhovnik iz Kmetijske svetovalne službe Koper omenjenega zavoda. Srečanja se je udeležilo veliko število oljkarjev iz Tržaškega. Govorka je najprej v sodelovanju s prisotnimi oljkarji podala oceno minule oljčne letine, ki je bila po mnenju udeležencev srečanja zelo dobra, čeprav ne preveč bogata in ki je v več primerih občutila negativne posledice lanskoletnih vremenskih neprilik. Govorka je izčrpno predstavila vsa glavna opravila, ki jih je potrebno opraviti pri gojenju oljke v zimskem in spomladanskem času. Zlasti je bila pri tem poudarjena skrb za kontrolo nekaterih glivičnih bolezni kot je npr. »pavje oko«, ki se je na določenih območjih močno razvilo zaradi obilnih lanskoletnih padavin. V razširjeni razpravi, ki se je razvila po zanimivem predvanju, so prišle na da še druge problematike v zvezi z gojenjem oljčnikov, zlasti kar zadeva opazovanja raznih bolezni in v bližnji perspektivi še posebej, kako pravilno obrezovati oljke. Na koncu so se sodelujoči dogovorili, da bodo v prvih mesecih novega leta priredili nadaljno srečanje namenjeno vsem aktualnim problematikam, ki zadevajo gojenje oljke, (eb) Naročnike, ki so izgubili ali niso prejeli kupona prosimo, naj se oglasijo v naših uradih v Trstu ali v Gorici. Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki so ga prejeli po pošti, dvignejo darilo, zbornik: Primorski dnevnik »Okno v svet Slovencev v Italiji« na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v Tržaškem knjižnem središču TS 360, Trg Oberdan 7; v Katoliški knjigarni v Gorici, Travnik 25; v knjigarni Terčon v Nabrežini, Nabrežina 103 nasveti Varstvo sadnega drevja v zimskem času Sadno drevje lahko zdravstveno varujemo tudi v mesecu januarju, ko je čas zimskega mirovanja, če tega nismo opravili v pozni jeseni. Za zamudnike navajamo le posege na sadnih vrstah proti pomembnejšim in bolj razširjenim boleznim in škodljivcem. Pečkarji Jablane Jablanov rak. Na jablanah, kjer je prisoten jablanov rak (Nectria galligena - Phomopsis mali) v obliki ran z gobastim robom, ki navadno segajo do lesa, škropimo z bakrenimi pripravki (Bordojska brozga 1,2kg/100 l ali bakrov klorid - Rame Caffaro 0,5-0,7 kg/100 l vode). Po rezi odstranimo okužene veje in preprečimo morebitne nove okužbe s tem, da premažemo rane s primerno smolo ter po opravljeni rezi razkužimo uporabljeno orodje z varekino. Pri škodljivcih bomo omenili ameriškega kaparja (Quadraspidiotus perniciosus), ki ga uspešno zatiramo z belim oljem v koncentraciji 2-3% ali kalcijevim polisulfidom. Vsa navedena sredstva lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu rastlin. Hruške Tudi na hruškah je lahko prisoten jablanov rak, ki ga zatiramo s sredstvi navedenimi za to bolezen na jablanah. Tudi ameriški kapar je lahko prisoten na tej sadni vrsti in ga zatiramo s sredstvi navedenimi za varstvo jablane proti temu škodljivcu. |# v v« v • • Koščičarji Breskve Breskova kodravost (Taphrina deformans). - Vsak sadjar, pa tudi vrtičkar, dobro pozna breskovo kodravost. Spomladi, ko listje odganja opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebeljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenordečkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši. Izguba listja ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta. Za zatiranje te glivice uporabljamo poleg že navedenih bakrenih sredstev proti jablanovemu raku, sredstva na osnovi Zirama (Pomarsol 7 WG, Trisca-bol 81 WG) in Dodine (Dodina 65, Dodina 65 WG). Slive, češplje in češnje Listna luknjičavost koščičarjev (Corineum Beijerincki) - Ze ime nam pove, da napade vse koščičarje (slive, češplje, češnje in, čeprav redkeje, tudi marelice). Bolezen napade liste, mlade poganjke, plodove in vejice. Na listih povzroča pege premera 2 do 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. V tem času lahko napade koščičarje tudi ameriški kapar, ki ga zatiramo z zgoraj navedenimi sredstvi. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Deželni prispevki za obnovo vinogradov Kmečka zveza vinogradnike opozarja na možnost pridobivanja deželnih prispevkov za inovacijske posege v vinogradih po kriterijih, ki jih navaja v nadaljevanju. Predvideni so prispevki, Dežela je namenila 100.000 evrov za preureditev in preusmeritev obstoječih vinogradov (gre dejansko za obnovo, ki pa mora vnesti nekatere izboljšave, kot gojitvena oblika, razporeditev trt, itd.), na podlagi pravilnika ki je bil objavljen v Uradnem listu letos. Prošnje, za leto 2015/2016 je treba vložiti do 29. februarja 2016. V prošnji se vinogradnik obveže, da bo gojil vinograd vsaj za deset let od datuma odobritve obnovitvenih del s strani Dežele. Vinogradniki, ki nameravajo vložiti prošnjo morajo izpolnjevati sledeče pogoje: - biti vpisani v seznam podjetij pri Trgovinski zbornici; - imeti prijavljene vinograde (prijava vinogradniških površin); - imeti v posesti sadilne pravice za obnovo vinograda; Če vinogradnik vloži prošnjo kot posameznik (individualni načrt), mora imeti v posesti vsaj 3,00 Ha vinogradniškega potenciala (vinogradi + sadilne pravice). Za tiste ki imajo vinograde na območju zaščitene oznake Kras, se upoštevana površina zniža na 1,00 Ha. Če pa vinogradnik vloži prošnjo v sklopu skupnega načrta, je dovolj, da ima v posesti vsaj 2,00 Ha vinogradniškega potenciala (vinogradi + sadilne pravice). Za tiste ki imajo vinograde na območju zaščitene oznake Kras, se upoštevana površina zniža na 0,3 Ha. Načrti za preureditev in preusmeritev vinogradov morajo spoštovati naslednje minimalne površine: a) ravninsko območje: vsaj 1 Ha; b) gričevnato območje (Brda): vsaj 0,3 Ha; c) Kras in tržaška pokrajina: vsaj 0,2 Ha. d) Kras in tržaška pokrajina, vinograd na terasah (paštni): vsaj 0,1 Ha. Višina prispevka znaša 50% stroškov (brez DDV) izračunananih na osnovi deželnega cenika za obnovo vinograda, in znaša: a) do 22.000,00 na Ha zo obnovo vinograda na območju z visoko krajinsko zaščito; b) do 16.000,00 na Ha zo obnovo vinograda na območju z omejeno krajinsko zaščito; c) do 15.000,00 na Ha zo obnovo vinograda na vsejh ostalih območjih. Pod črko a) 2. odst. 8. člena pravilnika so navedene sorte vinskih trt, za katere se lahko prejme podporo. Med te pa Dežela ni vključila sorte glera, ki je na Tržaškem avtohtona sorta. Pravilnik določa, da se prošnje uvrščajo po določeni prednostni lestvici na osnovi točk, ki so predvidene za razne aspekte npr: izboljšanje kakovosti, območje, subjektivne značilnosti prosilca (mlad-starejši), itd. Interesenti se za podrobnejše informacije lahko čimprej obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. Tajništvo Kmečke zveze 20 Četrtek, 11. februarja 2016 APrimorski r dnevnik SLOVENSKA KOŠARKA albert.vondna@primorski.eu Daleč od korita »Only a matter of time« oz. le »stvar časa«. Tako bi Britanci pozdravili odločitev organizacije Fiba, da Sloveniijo v bistvu izbriše s košarkarskega zemljevida Stare celine. Ne gre namreč za golo naključje, a za neposredno posledico daljšega obdobja propadanja slovenske košarke. Res je, da spadajo med dva milijona slovenskih prebivalcev tudi Goran Dragic, Beno Udrih, Saša Vujačic (liga NBA), Zoran Dragic, Jaka Blažič, Aleksej Nikolič (evroliga) in eden izmed največjih upov svetovne košarke Luka Dončic - čeprav njegovo »slovenstvo« že ogrožajo Španci -, seznam vrhunskih slovenskih košarkarjev pa se v bistvu pri Dončicu tudi zaključi. Pri posameznih igralcih se je torej stanje nekoliko poslabšalo, saj en sam superzvezdnik, kakršen je Goran Dragic, sploh ni zadostno nadomestilo za Lorbka, Smodiša, Lakoviča, Nesteroviča, Nachbarja in še bi lahko naštevali, ki so pred leti kraljevali v Evropi in se v nekaterih primerih tudi uspešno preizkusili onstran luže. Če se pa zaustavimo pri slovenskih košarkarskih klubih, je stanje v primerjavi s preteklostjo katastrofalno. V sezoni 2003/2004 je Slovenija celo imela dva predstavnika v evroligi (Olimpijo in Krko), Krka pa se je sezono prej dokopala do samega finala evropskega pokala, medtem ko so se Ljubljančani zadnjič uvrstili v »Top 16« evrolige v sezoni 2010/11. Nato pa mrk. V zadnjih petih sezonah imajo slovenski klubi (Olimpija, Krka, Tajfun, Zla-torog in Helios) v evropskih prvenstvih razmerje 76 zmag in 51 porazov. Premalo torej, da bi lahko izpolnjevali Fibine zahteve. Premalo pa je tudi denarja, s katerim bi lahko Slovenija postala zanimiva za Uleb. Razvadili so nas časi, ko je imela Olimpija licenco za nastopanje v evroligi, za katero potrebujejo danes klubi vsaj pet milijonov proračuna, prioriteta Ljubljančanov pa je v tem trenutku sanacija dolgov iz preteklosti. Denar in rezultati pa so le stranskega pomena, ko ni političnega vpliva. Dejstvo, da kljub uspešni organizaciji Eurobasketa 2013, Slovenija nima nobenega predstavnika v Fibinem vodstvu, napoveduje črnogled scenarij, ki bi lahko privedel do košarkarskega zatona. košarka »Hala sportova« odslej dvorana Ranka Žeravice BEOGRAD - Športna dvorana, ki je dolga leta nosila ime Hala sportova v Novem Beogradu, bo odslej dvorana Ranka Žeravice, lani umrle legende jugoslovanske košarke. Žeravica je z reprezentanco Jugoslavije kot trener postal svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani ter olimpijski zmagovalec 1980. Nato je bil vrsto let strateg Partizana, Crve-ne zvezde, Barcelone in drugih evropskih klubov, zadnjo sezono na klopi pa je oddelal v Zaragozi 2002/03. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu smučarski skoki - Petnajsta zmaga Petra Prevca Izenačil rekord TRONDHEIM - Peter Prevc je zanesljivo zmagal na tekmi za svetovni pokal smučarjev skakalcev v norveškem Trondheimu. To je bila že njegova deveta zmaga v sezoni in 15. v svetovnem pokalu, z njo se je na lestvici najuspešnejših Slovencev izenačil s Primožem Peterko, hkrati pa je zabeležil 60. moško slovensko zmago, 51. posamično. Z njo je še povečal vodstvo v svetovnem pokalu, saj njegova glavna konkurenta Severin Freund in Kenneth Gagnes nista bila povsem na vrhu. Nemec je zasedel deseto, Norvežan pa osmo mesto. Drugi je bil v Trondheimu Avstrijec Stefan Kraft, ki je zaostal več kot deset točk, tretji pa legendarni Japonec Noriaki Kasai, ki je v drugi seriji s skokom 143 metrov celo izenačil rekord skakalnice. »Tekma je bila zahtevna, razmere zahrbtne, a je bilo to vse treba odmisliti. Moram pa reči, da sem z vetrom imel kar srečo. In to v obeh serijah. Uspela sta mi tudi zelo dobra skoka. Če ti uspeta, razmere ne igrajo tako velike vloge, če pa narediš napako, pa jo je v težkih razmerah težko popraviti,« so bile prve besede 23-letnega sloven- skega junaka, ki je bil najboljši že v prvi seriji, v drugo ga je sicer za 0,7 točke premagal Kasai, ki pa za zmago ni bil nevaren. »Seveda sem zadovoljen, da sem ujel Primoža, a med nama je še vedno velika razlika. On je s 15. zmagami osvojil dva globusa, jaz pa nobenega, tako da je še vedno kar veliko pred mano,« ostaja skromen dobitnik dveh olimpijskih kolajn iz Sočija. Po prvi seriji je kazalo še na večji slovenski uspeh, Jurij Tepeš je bil namreč četrti, a v drugo ni imel sreče z vetrom, tako da je padel na 15. mesto. Do točk so se dokopali še štirje Slovenci. An-že Lanišek je bil 19., prvič v sezoni se je v finale Andraž Pograjc, bil je 26., Domen Prevc se je uvrstil na 29., Jaka Hvala pa 30. mesto. V finale se v sprejemljivih vetrovnih razmerah ni uvrstil le Robert Kranjec, zasedel je 40. mesto. Naslednja tekma bo že jutri na letalnici v Vi-kersundu, kjer pa ne bo Domna Prevca, ki bo tako najbrž izgubil mesto med najboljšimi desetimi v svetovnem pokalu, kar pomeni, da bo moral na tekmah po norveški turneji v kvalifikacije. »Nekajkrat sem že razmišljal o Vikersundu, Peter Prevc po zmagi v Trondheimu rtvslo.si a lani sem tam v soboto postavil rekord in bil junak, drugi dan pa sem bil s 130 metri bedak. Zato vem, kako kratka je pot in čas od junaka do bedaka. Tam bo treba biti predvsem umirjen in potrpežljiv,« pa se zaveda njegov brat Peter, ki bo napadal nove zmage. (sta) KOŠARKA - Pri snovanju nove lige prvakov so slovenske klube izbrisali z evropskega zemljevida Fiba udarila po Sloveniji Evropska košarkarska tekmovanja napredujejo ali nazadujejo? Mnenja so deljena, gotovo pa je, da so na Stari celini zadali velik udarec Sloveniji. Razlog za to je prava revolucija, ki bo doletela evroligo oz. najprestižnejše evropsko košarkarsko tekmovanje. Prava vojna med evropskima košarkarskima krovnima organizacijama Fiba in Uleb je privedla do tega, da bomo imeli v naslednji sezoni dva turnirja na najvišji ravni. Ekipe bodo dejansko razdelili na dva bloka, za tovrstno delitev pa ni treba, da se vračamo nazaj k obdobju hladne vojne. Naj spomnimo le na sezono 2000/2001, ko smo v Evropi že imeli dve »elitni« tekmovanji, s tem da je bil takratni položaj Slovenije na evropskem košarkarskem zemljevidu znatno boljši od današnjega. Bipolarna delitev Neskladja in spori med Fibo in Ulebom imajo za seboj dolgo tradicijo, saj je Uleb svojo prvo evroligo prvič organiziral v sezoni 2000/01, ko je vzporedno pod okriljem Fibe potekala tudi suproliga. Nato sta krovni zvezi nekako združili moči, tako da je naposled prevladala Ulebova evroliga. Premirje pa je sedaj prenehalo, potem ko so se odnosi med krovnima organizacijama skrhali med lanskim poletjem. Če v naslednjih mesecih ne bo prišlo do sicer težko verjetnega dogovora, bosta v sezoni 2016/2017 obe organizaciji priredili svoje elitno evropsko klubsko tekmovanje. Ulebova evroliga Evroliga bo po novem bolj »zaprta«, saj se bo do neke mere zgledovala pri ameriški profesionalni ligi NBA. Prvenstvo bo štelo 16 klubov, od teh pa bo 11 ekip imelo desetletno pogodbo oz. A licenco, ki jim bo omogočala pravico do nastopanja. Dogovor so že sklenili: moskovski CSKA, Anadolu Efes, Fe-nerbahče, Panathinaikos, Olympiacos, Maccabi Tel Aviv, Laboral Kutxa, Real Madrid, Barcelona, Žalgiris Kaunas in EA7 Milano, omenjenim moštvom pa se bodo pridružili zmagovalec evrop- Po mnenju košarkarske zveze Fiba so slovenski klubi več let preslabi, da bi lahko imeli boljše izhodišče v evropskih tekmovanjih skega pokala (Ulebovega Eurocupa seveda), trije prvaki domačih lig (iz jadranske lige ABA, iz ruske lige VTB in iz nemške lige) ter zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, čeprav se širijo govorice, da bi desetletno licenco pridobila tudi turška Darussafaka. Če bodo potrdili prisotnost moštva iz Istanbula, bo najverjetneje iz seznama kandidatov izostal ruski ali nemški prvak. Ni treba dodano izpostavljati, da sovpada enaj-sterica »elitnih ekip« z najbogatejšimi evropskimi klubi. Ti se bodo med seboj spopadli znotraj ene same skupine, sledili pa bodo četrtfinalni dvoboji in sklepni »final 4«. Fibina liga prvakov Na Fibinem turnirju bodo torej nastopili nekoliko revnejši in na papirju manj kakovostni klubi, krovna zveza pa se je zaradi tega odločila za količino oz. večje število nastopajočih ekip. Sistem tekmovanja bodo sicer podrobno predstavili predvidoma med 20. in 21. marcem, košarkarska liga prvakov pa naj bi štela 32 ekip, ki jih bodo razdelili v štiri skupine po 8 moštev. Najboljših 16 ekip bodo čakale tekme osmine finala in četrtfinala ter sklepni »final 4«, medtem ko bodo klubi s spodnjega dela lestvice nazadovali v drugorazredno Fibino tekmovanje. Prav zaradi tega bomo najverjetneje imeli še en dvojnik, in sicer Ulebov EuroCup in Fibin EuropeCup, kar bo - tudi zaradi izredno domiselnih nazivov - košarkarskim ljubiteljem povzročalo nemalo preglavic. Fiba je dve mesti v tekmovanju namenila Italijanom, Turkom, Grkom, Rusom in Špancem, v ligi prvakov pa bosta igrala tudi francoski in nemški prvak, če ju ne bodo vključili v evroligo. V Fibinem prven- stvu bodo še prvaki Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Belgije, Izraela, Litve, Češke in Poljske, omenjene države pa imajo tudi - razen Češke in Črne gore - zagotovljeno mesto v kvalifikacijah. Kje je Slovenija? Košarkarska zveza Fiba je očitno pozabila na Slovenijo, tako da niti zmagovalec slovenskega prvenstva ne bo imel zagotovljenega mesta v ligi prvakov. Klubi iz Slovenije bodo morali skozi kvalifikacije v konkurenci mnogo manj košarkarsko razvitih držav, kot so Portugalska, Romunija, Velika Britanija in še bi lahko naštevali. To pomeni, da bo v najboljšem primeru le en slovenski predstavnik (najverjetneje državni prvak) igral kvalifikacije za ligo prvakov. Če pa se bo kak klub iz lige ABA uvrstil v Ulebovo evroligo, bo Slovenija dobila le mesto v Fibinem Europe-Cupu, ki bo veljal za neke vrste »evropsko C-ligo«, sploh pa se v tem primeru noben slovenski klub ne bo kosal z evropsko košarkarsko elito. Prepozno za ukrepe Na slovenski košarkarski zvezi so se s Fibino sporno odločitvijo že sprijaznili. Sam predsednik KZS Matej Erjavec je izjavil, da je zveza na Fibo že naslovila dve protestni pismi, odgovor pa sploh ni bil spodbuden. »Odgovorili so nam, da so naši klubi in naša liga že več let preslabi, da bi lahko imeli boljše izhodišče,« je dejal Erjavec. Fibinega sestanka so se sicer udeležili predstavniki 53 klubov in 16 državnih zvez, nihče iz Slovenije pa ni bil povabljen. »Nev-ključenost v pogovore je tudi posledica žalostnega dejstva, da je prejšnje vodstvo KZS zaradi določenih napačnih odločitev izgubilo svojega predstavnika v Fibi, česar ni mogoče popraviti do leta 2018. Tako nimamo nobene pogajalske pozicije,« je stanje slovenske košarke obnovil Erjavec. Prav žalostno torej, predvsem če pomislimo na že omenjeno sezono 2000/01, ko je ljubljanska Olimpija nastopala v Ulebovi evroligi, novomeška Krka pa v Fibini suproligi. Albert Voncina / ŠPORT Četrtek, 11. februarja 2016 21 naš intervju - Odbojkar Sloge Tabor Televita in nekdanji reprezentant Francesco Biribanti Že zelo mlad odšel Oblak visoko kotiran s m za ... zogo Tetovaža na levi roki. Črn kom-presijski rokav na desni. Kompresijska nogavica na desni nogi. Siva bombažna opornica na levem kolenu. Beli športni copati in nogavice. Srebrna uhančka na obeh uhljih. Gologlavi odbojkar Sloge Tabor Televita Francesco Biribanti na odbojkarskem polju ne more uiti niti najbolj nepozornim očem. Skoraj dva metra visoki možakar doma iz Ter-nija je mimogrede v nedeljskem derbiju proti združeni ekipi Olympii dosegel 21 točk. Čisto v drugi preobleki se je simpatični in zgovorni Francesco (letnik 1976, 17. januarja je praznoval štirideseti rojstni dan) predstavil na intervjuju v tržaški kavarni pri Borznem trgu. Čepice si ni snel. Nosil je očala. Težko bi ga kdo prepoznal. »Na igrišču sem čisto druga oseba kot v vsakdanjem življenju. Med tekmo delujem agresivno. Doma pa sem miren in sproščen,« se je opisal Biribanti, ki je bil v Italiji dvakrat državni prvak. »S Cn-neom, ko sva igrala skupaj z Gregorjem Jerončičem, in Trevisom. Drugi 'scudetto'pa sem zmagal v Iranu z ekipo Payakan,« se svoje uspešne kariere spominja odbojkar Sloge Tabor. In dodaja: »Pika na i je bil evropski naslov z italijansko izbrano vrsto leta 2003 v Nemčiji. Z nami je takrat igral tudi goriški odbojkar Matej Černic. Nato žal nisem odpotoval na olimpijske igre v Atene. Selektor se je raje odločil za Simeo-nova.« V Al-ligi je Francesco igral šestnajst sezon, v A2-ligi pa dve. Kdo vas je navdušil za odbojko? Vzljubil sem jo sam. Začel sem relativno pozno. Šele pri štirinajstih letih. Pred tem sem preizkusil tudi druge športe, ki mi niso bili všeč. Ze po prvi sezoni so me poklicali na poskusni trening k Sisleyju v Treviso, pri katerem so me takoj angažirali. Iskali so visoke igralce. Ze po drugi sezoni sem v Tre-visu igral v B-ligi. Šolo sem nadaljeval v Venetu. Od doma sem odšel zelo mlad. Kako je prišlo do stika s Slogo Tabor? Lani sem z ekipo Hydra Volley iz Latine igral v Bl-ligi. Zena pa je Trža-čanka (skupaj imata dva otroka op. av.). Stalno sem bil na cesti med Lacijem in Trstom. Po lanski sezoni sem se odločil, da ne bom več toliko potoval. Vedel sem, da prijatelj Jerončič trenira neko ekipo v Trstu. Iskal sem telovadnico, kjer bi lahko treniral. Našel sem jo v Repnu. Ivan Peterlin mi je tako ponudil to možnost, ki sem jo brez večjih pomislekov sprejel. Ali ste imeli tudi druge ponudbe? Snubili so me tudi drugi klubi v B1- in A2-ligi. Lahko bi znova igral v Iranu. Izbral sem družino, saj sem že preveč časa preživel brez Elise in svojih sinčkov. Zdaj imam tudi več prostega časa. V Repnu se večkrat pojavlja tudi libero prvoligaša iz Piacenze Loris Mania. Lorisa poznam že od leta 2009, ko sva skupaj igrala za Modeno. Odličen fant. Igrali ste v Trevisu, Loretu, Fanu, Ravenni, Palermu, Latini, Veroni, Co-riglianu, Cuneu, Modeni, Reggio Emi-lii ... kam se ne bi več vrnili? »Nikoli več se ne bi vrnil v Corigliano, kjer mi niso izplačali celotnega zneska« Igral sem za glavno teheransko ekipo. Izkušnja v Iranu je bila posebna. Po svoje zanimiva in poučna. Bil sem edini tujec. Islam igra v državi pomembno vlogo. Jaz sem to spoštoval in zaradi tega nisem imel nobene težave. V Teheranu vlada sproščeno vzdušje. Ali bi nam našteli vaše tri najboljše prijatelje? Marco Molteni, ki je igral z mano v Latini, Dante Bo-ninfante in nato bi omenil še Leondina Giombinija, Hrista Zlatanova in Samueleja Papi-ja, s katerimi se družimo poleti v Ravenni na prireditvi »Tudi nogometna reprezentanca Slovenije bi potrebovala nekoga, kot je Andrea Giani« V Corigliano, kjer nas sploh niso izplačali do konca. Za kateri klub pa bi podpisali novo pogodbo brez vsakršnih pomislekov? Za Modeno. Pa tudi Cuneo. Če bi me znova poklicali, bi jim za katerokoli vlogo priskočil na pomoč. Vrhunsko organizira kluba. Ali je Modena, ki je v nedeljo osvojila državni pokal, tudi glavni favorit za zmago državnega naslova? Absolutno. Edinole sami si lahko zakomplicirajo življenje. Razočarala me je Macerata. Kaj pa Modena v ligi prvakov? Tam je konkurenca hujša. Favoriti so ruski in poljski klubi. Kako bi opisali vašo izkušnjo v Iranu? Bovelbc v spomin na prijatelja Vigorja Bo-volento. Trije najboljši italijanski odboj-karji ... Cristian Savani, Alberto Cisolla in Samuele Papi. Trije najboljši tujci ... Srba Goran Vujevič in Vladimir Grbič ter Brazilec Endres Gustavo. Trije najboljši trenerji ... Giampaolo Montali, čeprav se nisva razšla na najboljši način, Roberto Santilli (trenira v Avstraliji) in Piero Mo-ducci, ki zdaj trenira v Španiji. Trije najboljši klubi... Modena, Cuneo in Treviso. Ali ste morda obiskali Andreo Gianija, ki vodi Verono in je tudi selektor Slovenije? Nisem ga že dolgo, čeprav sem nameraval v Ljubljano. Skupaj sva leta 2003 osvojila evropsko prvenstvo. Poznam ga zelo dobro. Vem, da je odličen trener. Ni slučaj, da je Slovenija evropski podprvak. Imajo odličnega trenerja. Predvsem pa so slovenski odbojkar-ji veliko napredovali. Vsi igrajo v najboljših evropskih ligah ... Urnaut, Ga-sparini in drugi. Na tako visoki ravni se nič ne zgodi slučajno. Vse je sad vloženega truda in dela. Podobno se je zgodilo reprezentanci Irana. Ko je postal selektor Velasco, so Iranci postali azijski prvaki. Tudi nogometna reprezentanca Slovenije bi potrebovala nekoga kot je Giani. Slovenci so tudi dobri nogometaši. Maribor vzgaja mlade. Italijanska moška odbojkarska reprezentanca ima vozovnico za olimpijske igre v Riu de Janeiru. Ali bodo prinesli domov kolajno? Konkurenca je izjemno huda. Težko pa bodo odnesli domov zlato kolajno. Morali bi igrati 120 odstotno in upati, da drugi niso v najboljši formi. Glavni favorit bo Francija. Kakšni so bili občutki, ko ste igrali prvo tekmo v B2-ligi? Ze lani v Bl-ligi je bilo prvenstvo povprečno. Letos je še za odtenek slabše. Treba se je privaditi. Naša zasedba je močna: če igramo, kot znamo, premagamo vsakogar brez večjih težav. Tudi treningi so lažji. Ali ste se privadili novemu režimu? Telo profesionalca močno občuti to spremembo. Še do lani sem treniral dvakrat dnevno. Treningi so bili veliko bolj intenzivni. Ko manj treniraš, občutiš po tekmah več bolečin. Zaradi tega še vedno treniram več kot drugi. Ali ste morda vedeli, da na tem območju živimo tudi Slovenci? Bom pošten: nič nisem vedel. Od »slovenskega« sem poznal le blejski ACH, ki pa nima veze s Slovenci v Trstu. Kako je z vašo slovenščino? Poznam le besede, ki niso najbolj elegantne (smeh). Kaj načrtujete v bližji prihodnosti? Ko sem sprejel ponudbo Sloge Tabor, sem se obenem odločil, da bom začel tudi trenersko pot. Ze v nedeljo bom na klopi z mladinsko ekipo Sloge Tabor. Torej razmišljate, da bi kmalu obesili čevlje na klin? Še ne. Zagotovo bom igral tudi v prihodnji sezoni. Enotna B-liga bo zanimiva in bolj kakovostna. Nato bomo videli. Konec sezone bom tudi letos odšel v Libanon, kjer bom igral finale končnice prve lige. Letos ne bi rad igral, ampak bi rad le treniral. Odvisno pa, kdo me bo angažiral. Ali vam je všeč Trst? Krasno mesto. Zdi se mi, kot da ne bi bilo italijansko. Vsem povem, da je Trst srednjeevropsko mesto. Čisto drugačno od rojstnega Ternija, kjer nimamo morja. Kaj pa Tržačani? Sprva ste zaprti, nato pa ste me lepo sprejeli. Ali zahajate v Slovenijo? Večkrat gremo čez mejo na kosilo ali večerjo. V Sloveniji kupujemo tudi meso. Moja žena Elisa, nekdanja ko-šarkarica, nekaj slovenščine razume. Rekli ste, da imate veliko prostega časa. Kaj radi počenjate, ko ste sami? Ko so otroci v šoli, rad ustvarjam z lesom. Všeč so mi mizarska dela. Rad imam tudi glasbo in ribolov. Jan Grgič MADRID - Potem ko je slovenski reprezentančni vratar Jan Oblak v torek podaljšal pogodbo s španskim nogometnim prvoligaše Atleticom iz Madrida do leta 2021, je postala znana tudi višina odkupne klavzule v nogi Oblakovi pogodbi. Če si bo kdo od drugih klubov zaželel 23-letnega vratarja, bo moral zanj odšteti 100 milijonov evrov, je poročal športni dnevnik Ekipa. Trener brez diplome PALERMO - Argentinski trener Guillermo Schelotto je zapustil italijanskega prvoligaša Palermo, potem ko njegova trenerska diploma ni ustrezala kriterijem Evropske nogometne zveze. Manjkalo mu je tudi zahtevanih pet let izkušenj vodenja klubov v najvišjih ligah, kar je nujno za trenerje, ki ne prihajajo iz Evrope. Kronometer v Katarju DOHA - Norveški kolesar Edvald Boasson Hagen (Dimension Data) je zmagovalec tretje etape dirke po Katarju. Norvežan, ki si je s to zmago priboril tudi skupno vodstvo, je na 11,4 kilometra dolgi vožnji na čas za 25 sekund ugnal drugouvrščenega Nizozemca Josa Van Emdena, tretji je bil Italijan Manuel Quinziato. 10. obletnica OI v Turinu TURIN - Pred desetimi leti (10. februar 2016) so se v Turinu začele 20. zimske olimpijske igre. Turinska Olimpijada je na končnem izboru MOK premagala avstrijsko-italijansko-slovenski olimpijski projekt »brez meja«. Na turinskih OI slovenska odprava ni osvojila odli-čij, italijanski športniki pa so dosegli kar pet zlatih kolajn, med temi je zmago slavil tudi Karnijec Giorgio di Centa na 50 km tekaški preizkušnji. Naslednje zimske OI bodo leta 2018 v južnoko-rejskem Pyeongchangu. Nemce Zika ne skrbi BERLIN - Potem ko so ZDA in Kenija na začetku tedna sporočile, da zaradi virusa Zika razmišljajo o možnosti, da odpovejo nastop na olimpijskih igrah v Riu de Ja-neiru, so se na to temo oglasili Nemci. Blake Griffin kaznovan LOS ANGELES - Moštvo severnoameriške košarkarske lige NBA Los Angeles Clippers je svojega zvezdnika Bla-ka Griffina suspendiralo za štiri tekme, ker je bil vpleten v obračunavanje z ekonomom svoje ekipe. Slovo s porazom KAZAN - Košarkarji Uniona Olimpije so v 6. krogu 2. dela evropskega pokala (skupina M) izgubili z Unicsom iz Kazana s 64:72 in končali nastope pokalnem tekmovanju. Union Olimpija se bo lahko zdaj posvetila nastopom v ligi Aba, kjer so do konca rednega dela še trije krogi (Mega Leks, Metalac, Partizan), naslednji teden jo čaka še pokal Spar, od sredine marca pa državno prvenstvo. Ostali izidi: Aris Solun - Milano 83:68, Trento - Trabzon-spor 73:89, Venezia - Zielona gora 58:68 (Tonut 3, Ruzzier 5), Galatasaray - Sassari 87:69., Izmir - Reggio Emilia 109:66 (Milano in Trento v osmini finala, druge italijanske ekipe so izpadle). ODBOJKA - A1-liga: Ravenna - Pia-cenza 3:2, Verona - Civitanova 1:3, Perugia - Padova 3:0, Molfetta - Monza 1:3, Milano - Latina 3:1; danes (20.30 Rai Sport 1): Modena - Trento. V Sloveniji: Pomgrad - ACH Volley 1:3. A-liga že drevi RIM - 25. krog A-lige, v katerem bo v središču medijske pozornosti sobotna tekma v Turinu Juventus - Napoli (20.45), se bo začel z današnjim srečanjem Lazio -Verona (ob 20.45). Jutri bo tekma med Carpijem in Romo (20.45). V soboto pa poleg derbija kroga še Empoli - Frosino-ne (15.00) in Chievo - Sassuolo (18.00). 22 Četrtek, 11. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / nogomet - Zaostala tekma 2. amaterske lige Prehuda kazen Do zadnjega dela srečanja je bila Gaja še v igri za točko - Zadela sta Saule in Testa jadranje - Pustna regata v razredu optimist Dobra izkušnja in odličen trening Audax Sanrocchese - Gaja 6:2 (2:0) Strelca: Saule v 61. in Testa v 70. Gaja:Chiasalotti, Lauro, Torcello (od 57. Maschietto), Mosetti, Fi-nessi, Casertano (od 52. Vidoni), Turus, Spena, Saule, Testa (od 83. Mania), Lakoseljac. Trener: Colomban. Izključen: spremljevalec Vrse v 40. V zaostali tekmi 2. amaterske lige je Gaja na težkem goriškem gostovanju zelo drago prodala svojo kožo. Končni izid je prehuda kazen za rumeno-zelene, ki so bili proti tretji sili prvenstva v igri za točko vsaj do skoraj osemdesete minute. Gostitelji so po prvem polčasu vodili z 2:0. Gaja je nato začela drugi del obetavno in do 70. minute izenačila z goloma Sauleja in Teste. Audax je znova povedel v 78. minuti in nato še trikrat zatresel mrežo Gaje. Dva zadetka sta padla v sodnikovem dodatku (v 91. in 93. minuti). Gajevci, ki bodo v nedeljo na Padričah gostili Roia-nese, so se tako vrnili domov praznih rok, čeprav so se večji del tekme enakovredno kosali z močnim nasprotnikom. (mf) DEŽELNI MLADINCI Kras Repen - Lumignacco 0:3 (0:2) Kras: Gregori (Perossa), De Caneva (Niang), Jurc, Poiani, De Leo, Caldarola, Carlevaris (Mule), Miloševič (Procacci), Kocman, Sgorbissa, Petracci (Calcagno). Trener: Pahor. Lumignacco je sinoči v Repnu zasluženo osvojil vse tri točke. Že po prvem polčasu so gostje, ki so ena izmed boljših ekip v skupini, vodili z 0:2. V drugem polčasu je furlanska ekipa dosegla še tretji gol po zaslugi najstrožje kazni. Kras bo znova igral že v soboto, ko bo v Repnu ob 17.30 gostil San Giovanni. Državni pokal: v Križu v sredo ob 15. uri Prvi obračun meddeželne faze državnega pokala moštev elitne lige med kriško Vesno in ekipo iz Veneta Lia Pia-ve bo v Križu v sredo, 17. februarja, ob 15. uri. Jadralci TPK Sirena v Crotoneju d-liga - Triestina Še nekaj ur za prevzem lastništva Stečajni upravitelj društva Unione Triestina 2012 Giuseppe Alessio Verni do izteka včerajšnjega roka ni prejel ustreznih ponudb za odkup lastništva kluba, čeprav sta na sodišče dospeli dve kuverti. Prva ponudba, po vsej verjetnosti sta bila pošiljatelja Favarato in Corvezzo, ni ustrezala minimalnim določilom, druga pa je bila vložena z zamudo. Slednjo naj bi odposlal nekdanji nogometaš Mauro Milanese. Verni se je odločil, da bo rok za vložitev prošenj za odkup lastništva podaljšal še do danes do 12. ure. Triestina na gostovanju prejela pet zadetkov Medtem ko se društvena agonija še vedno vije na sodišču, se je tokratni višje postavljeni nasprotnik iz Mester v medtedenskem 26. krogu prvenstva D-lige pošteno razigral proti tržaškemu moštvu in mrežo Triestine nasul s petimi zadetki. Tokrat Triestini ni uspelo uresničiti konkretne igre iz prejšnjega kroga, ko je na Roccu premagala Tamai z 2:1. Slabo se je izšlo tudi tržiškemu Ufm, ki je na gostovanju v Campo-darsegu izgubil z 2:1. Ostali izidi: Abano Terme - Lupa-rense 2:1, Fontanfredda - Giorgione 2:2, Levico Terme - Sacilese 1:0, Li-ventina - Venezia 1:2, Montebellu-na - Este 0:2, Tamai - Dro 1:1. □ Obvestila SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira od ponedeljka 22. februarja tečaj samoobrambe v prostorih osnovne šole Salež, dvakrat tedensko, ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Eno brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki Občine Zgonik, prijave pošljite na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Za informacije: 3492566134 ali 3473955129. Smučarska komisija ZSŠDI sklicuje sejo danes, v četrtek, 11. februarja, ob 20.45 na sedežu SK Brdina na Opčinah. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 14. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost.Informacije in rezervacije: 3405814566 (Valentina). SK DEVIN in ZSŠDI organizirata 5. izvedbo pobude »Kekec na smučeh«, mednarodne tekme za tečajnike smučanja in za vse otroke, v nedeljo, 14. februarja, v kraju Forni di Sopra. Vabljeni tečajniki zamejskih klubov in klubov iz Slovenije. Informacije na info@skdevin.it. ŠZ SOČA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo, 21. februarja 2016 v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Začetek od 14.30. košarka - U20 elite Breg tudi z boljšo koš razliko Breg - Intermek 75:70 (19:14, 40:38, 55:59) Breg: I. Gregori 12, Pugliese, Gelleni 11, Schiano, Tul, L. Gregori 2, Crismani 18, Giuliani 2, Bandi, Zobec 17, Bazzarini 13. Trener: Kladnik. 3T: I. Gregori 2, Gelleni 1, Crismani 2 V Dolini je Breg gostil drugou-vrščeno ekipo Intermek 3S iz Corde-nonsa. Tokratno srečanje je bilo za Kladnikove košarkarje bistvenega pomena pri ohranjanju stika z vodilnimi. Prvi polčas so po Gellenijevi trojki iz velike razdalje osvojili Brežani, nato so gostje prešli v vodstvo, predvsem po prevladi v skokih pod košema. Zadnje 10 minut je Breg začel z odločilnima trojkama Crismanija, z agresivno obrambo pa mu je uspelo uresničiti preobrat in na račun petih točk prednosti uveljaviti tudi premoč v medsebojnih srečanjih z Intermekom, ki je v prvem delu prvenstva zmagal le s točko prednosti. PLANINSKI SVET Izlet po Primorsko-Notranjski poti Za prihodnjo nedeljo, 14. februarja, načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst pohod po odseku Poti Meddruštvenega odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev. 330 km dolga pešpot, je speljana preko območja, kjer deluje deset planinskih društev, vključenih v MDO Primorskih PD. Od odprtja poti, decembra 2009, SPDT organizira vsako leto v februarju pohod po krajšem odseku te trase. Letos se bomo podali iz Padne po ša-vrinskem grebenu proti Novi vasi in Krkavčam v dolino Dragonje. Pot ni naporna, območje je zelo zanimivo bodisi iz krajinskega, bodisi iz kulturnega vidika. VPadni si lahko ogledamo tudi znano galerijo Božidarja Jakca. Krkavče pa slovijo po narodopisnih zanimivostih. Izlet je primeren za vse, predvidene so približno 3 ure hoje. Nujna pohodniška oprema. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču Kompas pred Škofijami (na desni strani v smeri proti Kopru). Na razpolago bo tudi društveni kombi. Ta bo odpeljal ob 8.00 izpred cerkve v Bazovici. Za prevoz z društvenim kombijem je nujna prijava, pokličite na tel. št. 338491345 (odgovarja Franc). Zaradi napovedanih slabih vremenski razmer organizatorji pozivajo naj vsi udeleženci - tudi tisti, ki se bodo na izhodiščno točko odpeljali z avtomobili - pokličejo na JK Čupa na pripravah v Rovinju Po dvomesečnemu zimskem premoru so se jadralci sesljanskega jadralnega kluba Čupa zbrali na pripravah v Rovinju med 6. in 9. februarjem, kjer so lahko izkoristili odlične vadbene pogoje. Južni veter z jakostjo od 12 do 25 vozlov je ob pomanjkanju padavin pripomogel k uspehu intenzivnih treningov za posadke razredov optimist in 420. Ravno te pričakuje že naslednji konec tedna regata Carnival Race v Sanremu, na kateri bodo nastopili tudi člani TPK Sirena. V ligursko obalno mesto bodo plule tri posadke JK Čupa v sestavi Luca Carciotti - Nicolas Starc, Sebastjan Cettul - Giulio Michelus, Giovanni Pietro Da Broi -Jakob Podveršič. Po lanski prvi izkušnji v zahtevnejši klasi so si v novi sezoni vse tri posadke in njihovi trenerji postavili višje cilje. Prvi izziv bo kot rečeno Carnival Race, ki mu bo sledila še selekcijska regata za reprezentančna mesta. Po pripravah skupaj s člani JK Maestral iz Rovinja se bo sezona optimistov JK Čupa (na fotografiji v Rovinju) pričela konec meseca na meddeželni regati v bližini Benetk. Jadralci TPK Sirena so se minuli konec tedna udeležili mednarodne regate Carnival race v razredu optimist v Crotoneju. Pomembne regate se je udeležilo 300 jadralcev iz 12 držav, med temi pet jadralcev TPK Sirena pod vodstvom trenerja Roberta De Lucio (na fotografiji) skupaj z ostalimi jadralci kluba SVBG. Štiridnevna regata v Ionskem morju izpred kalabrijskega mesta je minila v znamenju izredno zahtevnih razmer. Kljub vetru, ki je pihal do ja-kosti do 30 vozlov in visokim valom, so organizatorji izpeljali vseh deset predvidenih plovov. Najboljši izmed članov barkovljanskega pomorskega kluba je bil na 40. mestu Tinej Ster-ni, ki je med posameznimi plovi zbral tudi 3. 6. in 10. mesto. Na 71. mestu se je uvrstil Leo Filipovič Grgič, 96. je bil Jan Zuppin, 102. Marko Sancin in 183. Stephan Njemčevic, ki se je prvič preizkusil na mednarodni ravni. Izjemna izkušnja in obenem izredno pomenljiv trening bo jadralcem TPK Sirena še koristil v maju, ko bo na istem regatnem polju selekcij-ska regata za nastop na svetovne in evropskem prvenstvu, v juliju pa prav tako v Crotoneju evropsko prvenstvo razreda optimist. zgoraj napisano številko. V primeru odpovedi izleta, vas bodo organizatorji nemudoma obvestili. Smučarji in planinci SPDT marljivo telovadijo Čeprav letošnje snežne razme niso najugodnejše, smučarji in pla- ninci SPDT pridno telovadijo že od lanskega oktobra pod vodstvom trenerke Valentine Suber. Prilike za ture v gore, s smučmi ali peš ne bodo seveda manjkale. Vadba bo trajala do začetka aprila, zato kdor želi, se nam lahko še pridruži (informacije 33561233484). Člani SPDT telovadijo pod taktirko trenerke Valentine Suber / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. februarja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Leteča brata Rusjan, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole RETE4 signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: La valle delle aquile (pust., '51) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 21.15 Eurovisione 20.55 66° Festival della Canzone Italiana di Sanremo ù v' * -*** college: 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Film: Il mio arcobaleno (dram.) 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 21.05 Film: Mud (dram., '12, i. M. McCo-naughey) 23.25 Gazebo _RAI4_ 12.55 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.35 Streg-he 17.50 Novice 17.55 Rookie Blue 19.20 Atlantis 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Fargo 23.15 Orange is the New Black _RAI5_ 14.30 Wild Africa 15.30 Food Trail - La sfi-da del cibo 16.201 grandi della letteratura italiana 17.15 Memo - L'agenda culturale 18.00 Ubiq - Origine 18.05 Novice 18.10 Passepartout 18.45 La vita nascosta dei ca-polavori 19.50 Opera: Il barbiere di Siviglia 22.55 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 14.00 Film: Yentl (muzikal, '83, i. B. Streisand) 16.15 Film: Travaux - Lavori in casa (kom.) 18.00 Novice 18.05 Film: Un col-pevole senza volto (krim.) 20.00 Film: Il pap'occhio (kom.) 21.15 Film: The Company Men (dram., '10, i. B. Affleck) 23.00 Film: Ladies in Lavender (dram., '04, i. J. Dench, M. Smith) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna 14.00 23.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Nad.: Cuori rubati 15.20 17.55 66° Festival della Canzone Italiana di Sanremo 17.50 Novice 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Nad.: Il paese delle piccole piogge CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Febbre a 90° (kom., '97, i. C. Firth) DMAX 21.15 Film: Animal House (kom., '78, i. J. Belushi) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Superman Returns (fant., '06, i. K. Spacey) _IRS_ 12.35 Film: La classe operaia va in paradiso (dram., It., '71) 14.50 Film: Nell'anno del Signore (dram., '69, i. N. Manfredi) 17.15 Film: Jimmy Grimble (dram.) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La 20.55 Film: Grindhouse - A prove di morte (triler, '07, r. Q. Tarantino, i. K. Russell) 23.20 Film: La macchina infernale (horor, '95) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _LAZD_ 6.201 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menù di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 11.25 14.10, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.25 Bourdain: Cucine segrete 15.10 Chef Sara in Europa 16.55 Il cercatore dei venti 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: Snatch - Lo strappo (kom., '00, i. B. del Toro) 23.05 Serija: Omicidi tra i fiordi 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 Nudi e cru-di 15.55 Chi ti ha dato la patente? 16.50 Texas Garage 17.15 Affari a quattro ruote 19.00 Come andra a finire? 19.30 Te l'ave-vo detto 21.10 Due macchine da soldi 22.00 Auto da rockstar 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Turbulenca 12.20 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Tisti, ki je zgradil šolo 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Težišče 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.50 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.50 23.50 Točka 9.50 Na lepše 10.45 Alpe-Do-nava-Jadran 11.40 Dobro jutro 14.40 Nordijsko smučanje: SP, sprint 16.25 Biatlon: SP (m), sprint 17.35 Čas za Manco Košir 18.35 Biatlon: SP (ž), sprint 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: V Ecovem svetu 21.25 Film: Policist (krim.) 23.00 Dok. serija: To je bila naša vojna _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.3016.10, 19.45 Avtomobilizem 14.45 Klepet z... 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.25 Dok.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 City Folk 20.30 Film: Ples v temi (kom.) 22.15 Glasba zdaj 23.20 Na obisku _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.45 9.55, 11.15, 12.25 Tv prodaja 9.0015.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.25 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.30 Dr. Oz 12.40 Moja mama kuha bolje! 13.40 Nan.: Zdravnica malega mesta 14.40 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 23.00 Novice in vreme 18.00 Nan.: Trdoglavci 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Film: Pozabljena čustva (rom.) 23.35 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5514.15 Nan.: Blažen med ženami 8.20 16.35 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.30 Top Gear ZDA 10.25 11.40, 13.45 Tv prodaja 10.40 17.05 Serija: Komisar Rex 11.55 Serija: Ni-kita 12.45 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 14.45 Film: Svetlolaskine ambicije (kom.) 20.00 Film: Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3 (akc., '09, i. D. Washington, J. Travolta) 22.55 Film: Denar ali krogla (akc., '87, i. A. Schwarzenegger) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 23.50 Nan.: Prijatelji 13.00 Nad.: Talenti v belem 14.00 Ellen 15.00 22.55 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 16.00 Nad.: Esperanza 17.00 IRIS Četrtek, 11. februarja Iris,ob 12.30 VREDNO OGLEDA La classe operaia va in paradiso Italija 1971 Režija: Pietro Germi Igrajo: Gian Maria Volonté, Mariangela Melato, Mietta Albertini, Gino Pernice in Salvo Randone Lulu Massa je neutrudni delavec, zaposlen v ogromnem metalurškem kompleksu: je poročen in istočasno mora skrbeti tudi za ljubimko. Stalno potrebuje denar in tudi zaradi tega dela veliko več od ostalih. Za lastnike je idealen sodelavec, kolegi pa ga sovražijo. Massov odnos do delavskega razreda in njegovo razmerje z lastniki pa se na lepem spremeni, ko v nesreči, v drobovju stroja izgubi prst. Hujskanje besnih študentov in demonstrantov pred vrati tovarne, ki za delavce zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje, takoj obrodi sadove. Massa se čez noč spremeni v radikalnega zagovornika delavskih pravic. Pri postavkah gre celo tako daleč, da se od njega oddalji tudi delavski sindikat, ki se pogaja z lastniki. Za to politično dramo je Elio Petri v Cannesu prejel zlato palmo, ex aequo s Fran-cescom Rosijem in njegovim delom Il caso Mattei. Serija: Castle 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 22.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Kateri je pravi? (kom.) 22.20 Ta teden z Juretom God-lerjem RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 24. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Oddaja Z goriške scene ob 14.10 vsebuje poročilo o števerjanskem dnevu v predsedniški palači v Ljubljani 8. februarja in pogovor z Hilarijem La-vrenčičem, ki je ob Igorju Pisonu in Dezideriju Švari prejel priznanje za posebne zasluge na kulturnem področju, ki ga vsako leto ob kulturnem prazniku podeljujeta krovni organizaciji SKGZ in SSO. V Dvignjeni zavesi ob 18.00 najprej o posebni postavitvi groteske Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma v režiji Igorja Pisona, ki bo abonmajsko premiero doživela jutri in je sad sodelovanja Slovenskega stalnega gledališča in Glasbene matice. Sledi pogovor z Bogomilo Kravos ob izidu knjige Un teatro per la citta'. Knjigo, ki bralcu razgalja zgodovino slovenskega gledališča v Trstu, so pretekli teden predstavili tudi italijanski publiki. Ne bo manjkalo utrinkov z ljubljanske osrednje Prešernove proslave, na kateri je nagrado Prešernovega sklada prejel tudi gledališki režiser Janusz Kica. Nazadnje še o 140-letnici rojstva slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja, ki jo v SNG Nova Gorica obeležujejo ves ta teden. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 11. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / Danes bo povečini jasno. Proti večeru se bo na jugu pooblačilo. Zvečer se bodo tam pričele pojavljati rahle padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 12 stopinj C. Jutri zjutraj bo prevladovalo jasno vreme. V visokogorju bo mrzlo, verjetno bo zmrzovalo tudi po nižinah. Popoldan se bo oblačnost povečala. Zvečer niso izključene kratkotrajne padavine, zlasti ob morju in na vzhodu. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bodo rahle padavine predvsem v vzhodni Sloveniji. Kanin - Na Zlebeh . . .210 Vogel ................130 Kranjska Gora.........50 Krvavec...............95 Cerkno................45 Rogla Piancavallo . Forni di Sopra . Zoncolan..............70 Trbiž...................80 Osojščica..............50 Mokrine .............125 Trava za tanjše kondome SYDNEY - Vlakna iz trave, ki raste v Avstraliji, omogočajo izdelavo kondomov, ki so tanki kot človeški lasje, pri čemer se njihova čvrstost ne zmanjša, so sporočili raziskovalci Univerze v Queenslandu. Raziskovalci so z avstralskimi Aborigini sodelovali pri razvijanju metode za izločanje nanoceluloze iz trave spinifex, ki so jo domorodci dolgo uporabljali kot lepilo. Nanocelu-lozo se lahko uporablja kot dodatek v proizvodnji kondomov iz lateksa. Testirali so lateks debeline 45 mikronov, kakršna je tudi debelina človeških las. Debelina kondomov iz lateksa sicer znaša med 50 in 70 mikronov, nekatere blagovne znamke pa trdijo, da so njihovi izdelki debeli zgolj 20 mikronov. Trojčki istočasno v vojski PORTSMOUTH - V Veliki Britaniji bodo trije 16-letniki, dekleti Mir-ran in Lauren ter njun brat Connor, po šolanju v kadetnici v Hampshiru sedaj začeli še urjenje v vojski. Po besedah tiskovnega predstavnika vojske gre najverjetneje za prvi primer, da bodo trojčki služili istočasno. Najstniki veljajo za trojico, kjer druga dva priskočita, če je eden v težavah. Mirran je izobraževanje v kadetnici začela junija lani. Želi slediti očetovim stopinjam, ki deluje v vojaški zdravstveni enoti. Connor je začel istočasno, a se je odločil pridružiti zračni obrambi. Lauren, ki je šolanje začela novembra, še čaka na datum začetka usposabljanja. VOLITVE V ZDA - New Hampshire: zmagala »ekstremist« Trump in »socialist« Sanders Tokrat bo izjemno izenačeno Zaskrbljena establišmenta republikancev in demokratov se morata sprijazniti z nezadovoljstvom volivcev za status quo Bernie Sanders (z ženo Jane) se zahvaljuje volivcem ansa NEW YORK - Kandidata za predsedniški nominaciji republikancev Donald Trump in demokratov Bernard Sanders sta na torkovih strankarskih volitvah v New Hampshiru izpolnila in celo presegla ankete, ki so jima napovedovale zanesljivo zmago. Demokratska tekma je sedaj bolj izenačena, pri republikancih pa za zdaj ni kandidata, ki lahko ustavi Trumpa. New Hampshire glede na število delegatov, ki jih strankarske volitve razdelijo med kandidate, ni zelo pomembna država. Republikanci bodo na strankarsko konvencijo v Cleveland poleti poslali le 23 od skupaj 2472 delegatov, demokrati pa v Philadelphio 32 od skupaj 4763. Ti delegati bodo potem potrdili strankarskega kandidata. Za demokrate 95-odstotno bela država ne kaže podobe celotnega volilnega telesa, ki ima po ZDA velik delež manjšin, kar pa z ničemer ne zmanjšuje zmage Sandersa proti Clintonovi s kar 60 proti 39 odstotkom. Čeprav bo Clintonova zaradi tako imenovanih su-perdelegatov, uglednih strankarskih osebnosti, ki se ne delijo glede na volilni uspeh, iz New Hampshira dobila celo več delegatov kot Sanders. Sanders je glede na vzporedne ankete premagal Clintonovo v vseh kategorijah volivcev, razen pri najbogatejših in starejših od 65 let. Zanj je glasovala celo večina žensk, kar je izjemen rezultat za "demokratičnega socialista", ki mu lani skoraj nihče razen njegovih uvodnih podpornikov ni pripisoval možnosti za zmago. Sandersov uspeh potrjuje dejstvo, da so ameriški volivci naveličani statusa quo in si želijo resničnih sprememb. Te je leta 2008 obljubljal Barack Oba-ma, vendar mu jih ni uspelo izpeljati. Kljub dobri gospodarski statistiki ljudje niso zadovoljni, na kar je v zmagoslavnem govoru spomnil Trump, ko je dejal, da na njegovih zborovanjih ne bi bilo tako velikih množic, če bi bila stopnja brezposelnosti resnično le okrog pet odstotkov. Nezadovoljneže z obstoječim sistemom privabljata tako Sanders kot tudi Trump. Sanders za nastale razmere krivi vladajoči razred, to je premožne Američane, Wall Street in politike, ki so v službi denarja. Trump pa privablja volivce, ki verjamejo, da so za nastale razmere krivi tujci in omahljivi levičarji, kot je Obama. Sanders verjame, da se je Amerika pomaknila dovolj v levo, da lahko računa na volilni uspeh, Trump pa nima posebne ideologije razen tega, da želi zmagati in potem "narediti Ameriko spet veliko". Ker kandidira med republikanci, je prevzel strankarsko ideologijo, kot je podpora orožju, nasprotovanje splavu in nezakonitim priseljencem, obenem pa kot najbogatejši kandidat v zgodovini kritizira vpliv denarja v politiki. Strankarski vodstvi sta še vedno prepričani, da Sanders in Trump nista prava pot do zmage na splošnih volitvah. Vodstvo demokratov je na strani Hillary Clinton, ki upa, da bo v Neva-di in Južni Karolini, ki sta naslednji na vrsti, upravičila vlogo favorita pri bolj raznolikih volivcih kot v New Hamps-hiru. Pri republikancih pa je zanesljivo le to, da Trump vodi na nacionalni ravni in tudi v anketah držav, ki sta naslednji na vrsti, in bo verjetno spet dosegel dober rezultat, ker ima prepoznavnost in denar. Na roko mu gre tudi to, da se še ni našel kandidat establi- šmenta, to je kandidat, ki bi se na splošnih volitvah proti demokrati lahko kre-dibilno premaknil v sredino, ki je doslej z odtenki leve ali desne smeri dobivala ameriške volitve. V Iowi je zmagal teksaški senator Ted Cruz, za katerega strankarski vrh celo bolj kot za Trumpa verjame, da nima nobene možnosti na splošnih volitvah, ker je preveč konservativen. S tretjim mestom v Iowi se je za trenutek kot odrešitelj prikazal 44-letni senator iz Floride Marco Rubio, ki pa ga je z drugim mestom v New Hampshiru trenutno v tej vlogi zamenjal guverner Ohia John Kasich, sicer najbolj zmeren oziroma sredinski kandidat republikancev. Vendar pa Kasicheva kampanja nima niti dovolj denarja niti organizaci- je za podoben uspeh v Južni Karolini in Nevadi. Trump je v New Hampshiru osvojil okrog 35 odstotkov glasov, Kasich na drugem mestu pa okrog 16 odstotkov. Po 90 odstotkih preštetih glasov je bil tretji Cruz z 12 odstotki, ki v Južni Karolini velja za najbližjega zasledovalca Trumpu, ki tam že plačuje za ostre napadalne oglase proti Teksašanu. Četrto mesto se je obetalo nekdanjemu guvernerju Floride Jebu Bushu z 11 odstotki in peto mesto Rubiu z desetimi odstotki. Vsi ti kandidati bodo nadaljevali tekmo, ker se ta seli na jug. Od kampanje pa se kljub zadnjemu mestu z okrog le dvema odstotkoma glasov morda še ne bo poslovil temnopolti zdravnik Ben Carson, ki na jugu prav tako računa na več podpore kot na severovzhodu. tožba o pesmi »Vse najboljše za te«, končno javno dobro LOS ANGELES - Ena najbolj prepoznavnih in prevajanih pesem na svetu - »Vse najboljše za te« oziroma v angleškem originalu "Happy Birthday to You" - bo končno postala javno dobro in jo bo lahko brez strahu, da ga doleti kazen, vsakdo ne le pel, ampak tudi predvajal. Avtorske pravice si je doslej lastila ameriška glasbena založba Warner/Chappell, ki pa je zdaj po skoraj treh letih pravdanja priznala poraz. V okviru poravnave je založba pristala, da se odpove svojim zahtevam do avtorskih pravic za to pesem - kar v praksi pomeni, da ne bo več terjala avtorskih honorarjev zanjo - in obenem plača 14 milijonov dolarjev. Spor se je začel leta 2013, ko so filmski ustvarjalci odločili temeljito preveriti, kakšna je zgodovina pesmi »Vse najboljše za te«, pri tem pa jim je Warner/Chappell za uporabo pesmi izdal račun v višini 1500 dolarjev. Vložili so skupinsko tožbo v imenu vseh, ki so v preteklosti že plačali za uporabo te pesmi. Postopek na zveznem sodišču v Los Angelesu se je zaključil v ponedeljek z že omenjeno poravnavo in izjavo, da pesem zdaj dokončno prehaja v javno domeno. Založba sicer nikoli ni terjala plačila od »navadnih ljudi« za prepevanje pesmi na rojstnodnevnih zabavah, je pa običajno terjala plačilo avtorskih honorarjev od tistih, ki so z njenim predvajanjem ustvarjali prihodek. »Vse najboljše za te« naj bi sicer konec 19. stoletja spesnila Patty Hill, vzgojiteljica v otroškem vrtcu v Kentuckyju, ob pomoči svoje sestre Milfred.