RUDNIK JE ZAZNAMOVAL DOLINO: Aktualno, str. 3 PRVO SREČANJE GAB(E)RČANOV SLOVENIJE Posavska panorama, str. 9 ŽE21. KMEČKI PRAZNIK V , TRŽIŠČU Posavska panorama, str. 9 BRANKO BREČKO, ljubiteljski fotograf: „Lahko rečem, da okoli 100 ptic prepo- znam po petju..." Zadnja stran, str. 16 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 01 POSAVSKI •T^ bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 14, četrtek, 13.7.06,23.200 izvodov IZVSEBINE 2 V spomin na osamosvojitev 3 Tudi nebo je naša domovina 4 Ugasnila bo zadnja "sulfitka" 6 Praznik KS Bianca 7 Praznik KS Pišece 10 Iz občine Sevnica 11 Iz občine Brežice 12 Iz občine Krško 13 Šport 14 Nagradna križanka Wb Infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica 'SfajM/mh* tzgrodnfa Ht na tpodnjl Savl HOLDING SLOVENSKE ElEKTRARNE D.O.O. (za Skupnt pocMg) Koprska ulk« 92, 1000 Ljubljana Moč energije 4 MSeCOM' A p.p. 2<5, 827«. Krtko Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.coni 1 GLASBO IN LIKOVNIKI V POLET JE- Maj in junij sta v Posavje prinesla preko sto različnih kultumih, športnih in družabnih dogodkov, ki jim je bilo skoraj nemogoče slediti. Čeprav bo v juliju in avgustu predvsem uradnih srečanj in sestankov bore malo, tudi v teh mesecih organizatorji ne bodo mirovali. Velikemu in znanemu festivalu stare glasbe v Brežicah in drugih krajih se bodo pridruiili tudi vse bolj uveljavljeni koncerti rock $lasbe (Grand Rock Sevnica), druiabne prireditve, kot je tradicionalna Kostanjeviška noč, in tudi gasilske veselice še niso povsem izumrle (npr. Gasilske igre brez meja na Velikem Cirniku). Lepo vreme in navdihujoče naravno okolje naših krajev znajo izkoristiti tudi likovni ustvarjalci. Na sevniškem gradu se bo iztekla letošnja Arspekta, v Kostanjevici so se zopet zbrali kiparji Forme vive, na Loki pri Zidanem mostu pa se bodo zbrali udelezenci KreArta. Na sliki zgoraj: Brežiški MePZ Viva z zborovodkinjo Simono Roiman Strnad med nastopom na drugem festivalskem veceru v Breiicah. Več o tem na str. 11. Foto: Matej Brezovšek._____________________________ V Brežicah in Krškem o Romih, NSRAO in direktorju RRA BREŽICE, KRŠKO - V naslednjem tednu bodo zasedali člani občinskih svetov v Brežicah (17. 7.) in Krškem (20. 7.). Čeprav so tudi pred našimi lokalnimi politi- ki avgustovske počitnice, je zaradi hitro bližajočih se volitev na sejah pričakova- ti veliko več vprašanj in pobud kot v minulih mesecih. V Brežicah je župan Ivan Mo- Ian na dnevni red 27. redne seje predlagal 15 točk. Med drugim naj bi potrdili nadstan- dardno sistemizacijo v vrtcih, izdali soglasja k statutu in pro- gramu dela novoustanovljene- mu Zavodu za podjetništvo in turizem ter soglašali z investi- cijo za prizidek na Zdravstve- nem domu v Brežicah. Največ razprave utegnejo tokrat pov- zročiti predlagane sprememb Odloka o volitvah v svete kra- jevnih skupnosti in še posebej Zahteva Civilne iniciative Glo- boko za razveljavitev sklepov Občinskega sveta o lokalnem partnerstvu z Agencijo za radi- oaktivne odpadke za prostorsko umeščanje nizko in srednje ra- dioaktivnih odpadkov. V Krškem bodo poleg pobud in vprašanj članov občinskega sve- ta županu in občinski upravi imeli na dnevnem redu 42. seje Program delovanja lokalnega partnerstva v zvezi z izgradnjo odlagališča NSRAO, spremenili naj bi odloka o ustanovitvi jav- nih zavodov Lekarne in Zdrav- stvenega doma Krško ter spre- jeli Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest za obdobje 2006 - 2009. Ponovno naj bi se tudi lotili imenovanja predstavnika ustanovitelja v svet ZD Krško in imenovanja direktorja Kul- turnega doma Krško, s spreje- mom sklepa o prodaji zemljišč v Kerinovem grmu pa omogo- čili nakup parcel tamkajšnjim Romom. Brežiški in krški svetniki pa bodo obravnavali tudi skupni »regionalni« točki, o katerih se bodo morali izjasniti tudi svet- niki v Sevnici. To sta ustanovi- tev Javnega zavoda Romski za- poslitveni center in soglasje k imenovanju direktorja Regi- onalne razvojne agencije Po- savje (RRA). V zvezi s slednjim gre za potrditev izbire, ki jo je v začetku prejšnjega tedna že opravil upravni odbor RRA, ko je 3. 7. na mesto direktor- ja agencije imenoval Roberta Ostreliča, sedanjega direktor- ja Mladinskega centra Krško. S. Mavsar ¦ bazen ¦P BBESTANICA POSAVSKI OBZORNIK Trg Matije Gubca 3, Krško Uredništvo: 07/49 05 782 Marketing: 07/49 05 780 El. pošta: obzornik@volja.net, tv.krsko@siol.net Zadnje dejanje Zveze vinogradnikov BRESTANICA - Skupščina Zveze društev vinogradnikov ob Bizeljsko-Sremiški vinsko-turistični cesti, ki je bila prvi ponedeljek v juliju ob ribniku v Raztezu, se je končala s sklepom o prenehanju delovanja, saj so udeleženci v razpravi ugotovili, da ni pogojev za nadaljnji obstoj. Že vabilo, ki so ga poslali z Zve- ze društev vinogradnikov ob B5 VTC, je dalo slutiti, da bi se ak- tivnosti te organizacije lahko končale, a vseeno je bilo v za- četku upati, da bo obstala in na- daljevala delo, za katerega je bila tudi ustanovljena. Tako je izzvenel tudi napev »Prijatelja za vedno«, ki sta ga v duetu ob spremljavi Janka Avsenaka na klaviaturah zapela Marko Želez- nik in Andreja Bračun. Roman Matjašič, ki je Skupščini predse- doval, je pozval k besedi pred- sednika zveze Lojzeta Kuneja, ta pa je pričel z besedami: »Po- zdrav vsem v verjetno zadnjem dejanju naše Zveze.« Nato je nadaljeval, da je razočaran, ker večine povabljenih gostov, ki bi žin, ki imajo 2543 vinogradov na 953 ha zemlje in je posaje- nih 3,2 milijona trsov ter pri- javijo glede na posamezno le- tino od 2 do 4 milijone titrov vina. Potrebno je izdelati raz- vojni program vinogradništva in vinarstva ter zgraditi klet- no infrastrukturo," je podkre- pil svoje besede in podal nekaj možnih rešitev, med katerimi vidi še največ možnosti v kre- pitvi družinskih vinogradniško- vinarskih kmetij in v kratki bo- dočnosti pričakuje, da se bo našet kdo, ki bo „okolfšu le pri- žgal zeleno luč". Kunej je predlagal, da Zvezo razpustijo in dodal, da je vse- kakor potrebno delovati naprej Lojze Kunej, Roman Matjašič, Janko Kobal, Ivan Šeler (z leve proti desni) jim moralo biti pomembno, kaj se bo dogajalo v bodoče z vi- nogradništvom na bizeljsko-sre- miškem področju, ni prisotnih, niti se niso opravičili. Izrazil je zaskrbljenost nad takšnim rav- nanjem tistih, ki bi si vendarle morali vzeti čas in razmišljati o strategiji, ki je v končnem cilju povezana z vinoma bizeljčan ali sremičan. Nihče ni želel biti predsednik V nadaljevanju je Kunej podal poročilo o delu in med drugim tudi navedel, da so v tem času veliko pripomogli k zaščiti ka- kovosti bizeljsko-sremiških vin, pripravili celovito študijo ter se mogoče malo preveč ukvar- jali z novo vinsko zakonodajo. Predvsem pa so si v zadnjem letu, čeprav so organizirali in izpeljali predvidene prireditve, ves čas prizadevali, da bi dobi- li novo vodstvo, kar pa ni obro- dilo sadov, saj niti za predsedni- ško funkcijo ni bil zainteresiran nihče od vinogradnikov. „Škoda bi bilo, da v bodočno- sti ne bi bilo na tem izjemnem prostoru več vinogradov, saj se v okolišu Bizeljsko-Sremič s to dejavnostjo ukvarja 1900 dru- ter kot alternativo navedel ustanovitev konzorcija Bizelj- sko-Sremič. Tudi finančno po- ročilo, ki ga je podal Drago- Ijub Kupirovič, je pokazalo, da ima Zveza finančne težave, vendar ima do sedaj poravnane vse obveznosti. Pravilno poslo- vanje je potrdil v svojem poro- čilu tudi predsednik nadzorne- ga odbora Marjan Preskar. V razpravi so se oglasili Matjaž Pegam iz Vina Brežice, Viktor Kožar iz krške kmetijske sveto- valne službe, Mitja Kocjančič s Kmetijskega inštituta, Mar- tin Kovačič in še nekateri vino- gradniki, ki so s svojimi mnenji razvneli razpravo o smislu na- daljnjega delovanja Zveze. Rešitev v konzorciju? Matjaž Pegam je dejal, da se je vinogradništvo znašlo v nekakš- ni agoniji, vendar je bil mne- nja, glede na izkušnje, da ne bo nikogar, ki bi kakorkoli porna- gal. Vino Brežice sicer odkupu- je grozdje s tega področja, ven- dar kmetje pripeljejo grozdje slabše kakovosti, ki ga ne mo- rejo sami predelati. V podjet- ju nimajo niti finančnih zmož- nadaljevanje na 2. strani H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 V spomin na osamosvojitveno akcijo krških miličnikov PLANINA NAD PODBOČJEM - Policijski inšpektor Andrej Bobek, poveljnik samostoj- nega voda posebne enote miličnikov Uprave za notranje zadeve Krško (UNZ), ki je vodil 3. julija 1991 akcijo zajetja vojakov in starešin Jugoslovanske tjudske armade (JLA), načelnik tedanje UNZ Krško Rajmund Veber in domačin s Planine nad Podboč- jem Ervin Stipič, so na prvi julijski dan v počastitev poldrugega desetletja samostoj- nosti in neodvisnosti Slovenije in v spomin na dogodke, ki so se v tej gorjanski vasi- ci odvijali v dneh desetdnevne osamosvojitvene vojne, odkrili spominsko obeležje. V zadnjih dneh meseca juni- ja leta 1991 je bila vojaška kolona oklepnikov - diviziona protizračne obrämbe Jugoslo- vanske ljudske armade iz Kar- lovca, ki ji je poveljeval major Boško Prodanovič, namenje- na s ciljem oboroženega na- pada na letališče Brnik. Voja- ška kolona, ki je napredovala iz smeri Bele Krajine in No- vega mesta, je bila zaustav- Ijena na Medvedjeku in ker ji ni uspelo prebiti zapore, se je 1. julija 1991 obrnila in prodi- rala po magistralni cesti Ljub- ljana - Obrežje v smeri Cerkelj ob Krki, vendar so jo v Krakov- skem gozdu zaustavili pripad- niki 25.območnega štaba Te- ritorialne obrambe iz Posavja pod neposrednim poveljstvom stotnika Mitje Teropšiča. Vojaška kolona se ni že.lela predati, zato je prišlo 2. ju- lija do napada na kolono, ki je zatem zapeljala v smeri Dr- novega in se ustavila pri Veliki vasi. Ker vojaški konvoj ni do- bil podpore ne za spopad ne za umik s strani drugih enot JLA, so vojaki dvanajstih oklepni- kov in drugih terenskih vozil zaminirali vozila in se v dveh večjih skupinah peš napoti- li proti vasem na Gorjancih, da bi od tu prešli na hrvaško stran. Domačini so o premi- kih dveh skupin obvestili mili- co tedanje Uprave za notranje zadeve Krško, ki je na območ- ju vasi Orehovec pod povelj- stvom inšpektorja Andreja Bobeka zajela eno skupino, glavnino oziroma drugo sku- pino vojakov pa so s pomočjo domačina Ervina Stipiča, ki je javil natančni položaj skupine, obkolili in po pogajanjih z ma- jorjem Prodanovičem zajeli na smučišču pri vasi Planina nad Podbočjem. Kakor je na slovesnosti ob od- kritju spominskega obelež- ja poudaril predsednik Poli- cijskega veteranskega društva Sever Posavje Vlado Bezjak, policisti niso ponosni le na to, da so v strnjenih vrstah vstopi- li v'bran novorojeni domovini, temveč da so pripadniki milice uspešno izvedli tvegano akcijo ne gtede na to, da za tovrst- no delovanje niso bill izurjeni. Sicer pa je slovesnost na Pla- nini nad Podbočjem spremljal kulturni glasbeni program, ki sta ga izvajala Posavski oktet in zasedba Orkestra slovenske policije, prireditev pa so člani Veteranskega društva Sever in gostje zaključili na izletniški kmetiji Stipič na Planini. Bojana Mavsar Inspektor Andrej Bobek, poveljnik akcije zajetja vojakov JLA 3.juiija 1991 na Planini na Podbočjem ob odkhtju spominske plošče, ki je pričvrščeno na skalo, ki so jo razstreliU vojaški inienirci pri gradnji ceste na Pianino leta 1980. »Nekateri nam želijo nadeti očala z motnimi stekli« PONIKVE PRI STUDENCU - Na domačiji sevniškega župana Kristijana Janca so v organizaciji Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Sevnica slo- vesno proslavili 15-tetnico osamosvojitve Slovenije in obudili spomin na dogodke v letu 1990 in 1991, ko je bilo na Jančevi domačiji skrivno urejeno večje skladišče orožja in streliva MSNZ in Teritorialne obrambe. V spomin na pretekle dogod- ke, na case, ki so bili za slo- venski narod polni preizkušenj in težkih odločitev, so se 1. ju- lija na domačiji sevniškega žu- pana Kristijana Janca zbrali predstavniki Slovenske vojske, veterani vojne za Slovenijo in tako proslavili 15. letnico osa- mosvojitve Slovenije. V težkih časih leta 1990 in 1991 je bila prav domadja Kristijana Janca ml. skrivališče orožja in stre- liva, za katerega je vedela le peščica ljudi, ki so pri akciji sodelovali. Slavnostni govornik Mirko Ognjenovič je poudaril, da v tistih časih niso razmiš- Ijali in preračunavali, potreb- no je bilo preprosto zagotoviti lokacijo za varno skladiščenje orožja in omogočiti enotam TO pospešeno izvedbo usposablja- nja za vojno, za katero so ta- krat predvidevali, da bo lahko dolgotrajna in utrujajoča. Dev jal je, da jim danes nekateri želijo nadeti očala z motnimi stekli in tako zmanjšati pomen vojne za Slovenijo. Po njiho- vem naj bi bil razpad bivše dr- žave samo posledica družbe- nih procesov v Evropi po padcu berlinskega zidu. Obenem je kritično ocenil odnos države do vojne za osamosvojitev Slo- venije in predvsem vojnih ve- teranov, ki so s svojimi deja- nji in hrabrostjo prispevali k današnji samostojnosti. Zav- zel se je za to, da driava med veterane osamosvojitvene voj- ne uvrsti tudi tiste enote TO in njihove pripadnike, ki so se polno usposabljali v letu 1990 in 1991, pa niso bili vpoklicani samo zaradi tega, ker so bile razmere k sreči takšne, da jih takrat niso potrebovali. Zbranim je spregovoril tudi Kristijan Jane, ki je dejal, da ni niti trenutka pomišljal in da se je odlodl za hrambo orožja in streliva, čeprav je s tern morda ogrozil svoje živ- Ijenje in življenje svojih bliž- njih. Na te dogodke je sevniški župan in dobitnik znaka Mane- vrske strukture narodne zašči- te 1990 nadvse ponosen. Ob tej priložnosti so na gospodar- skem poslopju, kjer je bilo ne- koč skladišče, odkrili spomin- sko ploščo, ki jo je v zahvalo postavila Zveza veteranov voj- ne za Slovenijo. Polona Brenčič Člani lokalnega partnerstva o programu delovanja Naslednji torek, 18. julija, bo potekal prvi skup- ni sestanek oziroma skupščina vseh aktivnih čla- nov tematskih odborov, ki so v okviru vzpostavlja- nja lokalnega partnerstva v obdni Krško sodelovali v prvem in drugem krogu delavnic. Na skupščini bodo obravnavali predlog programa delovanja lo- kalnega partnerstva, ki je rezultat razprav, pobud in predlogov udeležencev prvih delavnic. Predlog programa opredeljuje ključna izhodišča za vzpostavitev in delovanje lokalnega partnerstva, ki se vzpostavlja za zagoto- vitev višje ravni dialoga in aktivnega vključevanja javnosti v raz- prave o vseh vidikih umeščanja odlagališča NSRAO in pripadajo- če infrastrukture.. Partnerstvo se vzpostavlja v skladu z načeli, ki jih določa konvencija o dostopu do informacij in o sodelovanju javnosti pri odločanju (Aarhuška konvencija) ter omogoča opre- deljevanje pogojev sprejemljivosti prostorskega umeščanja od- lagališča NSRAO in sobivanja z jedrskim objektom. Omogočalo naj bi tudi širšo razpravo, ki ne bo vezana samo na izgradnjo od- lagališča NSRAO, ampak bo tudi priložnost za temeljit premislek o razvojnih prioritetah občine Krško in njenem trajnostnem raz- voju. V razpravah so se udeleženci opredelili za število in vsebi- no dela tematskih odborov. Predlagani so bili naslednji odbori: odbor za trajnostni razvoj, odbor za okolje, odbor za tehnično sodelovanje, odbor za omejeno rabo prostora in odbor za uresni- čevanje načel Aarhuške konvencije. Predlog programa lokatnega partnerstva je objavljen na splet- ni strani www.partnerstvo.si. Vabljeni ste tudi k sodelovanju v zgoraj naštetih tematskih odborih. Prijavite se lahko v tajništvu lokalnega partnerstva, in sicer po elektronski posts: klavdija.zibert@krsko.si ali po telefonu: 07 49 81 287. nadaljevanje s 1. strani Zadnje dejanje Zveze vinogradnikov nosti, da storijo karkoli več, ker niso pridelovalci, pač pa samo odkupovalci. Bizeljčan pač nima nekega renomeja kot na pri- mer cviček, ki so ga potrošni- ki sprejeli in se dobro prodaja. Mitja Kocjančič je menil, da je konzorcij dobra stvar in že ima osnovo v refošku, teranu in na Dolenjskem. Pri tern je potreb- no delati v povezavi z zadrugo in izkoristiti rek, da je v siogi moč ter združiti vse štiri frakcije od zadruge, Vina Brežice do malih in srednjih vinogradnikov. Mar- tin Kovačič pa ocenjuje, da tudi konzorcij ne bo zaživel, če ne bo profesionaliziran. Slišali smo tudi mnenje, da se je potrebno zamisliti, ker v posav- skih lokalih ni njihovega vina, po- vecini je celo iz tujine in iz tega sklepa, da vinogradniki nima- jo podpore gostincev ter dodal, da te ni, če na trgu nisi prisoten. Tudi država ne ve, kaj želi, da so njeni predstavniki nepripravljeni in se glede pristojnosti izgovarja- jo drug na drugega, da t.i. teren ostaja brez odgovorov na svoja vprašanja. Sedanjo skupščino bojkotira tudi mag. Janez Iste- nič iz kleti penin Istenič, ker mu niso prisluhnili ob plazu, ki mu je uničil teren, tako tudi letos ne bo odkupoval grozdja, pač pa si bo moral s posojilom, ki ga bo vzel, poravnati utrpelo škodo. Miha Plevnik je bil mnenja, da je Zveza nastala na osnovi zdru- žitve društev in naj ostane kljub temu, če bi se ustanovil konzor- cij, pa čeprav bo na leto izpelja- la samo en praznik. Vesna Kunej je predlagala kompromis, da si predsedovanje v Zvezi razdelijo predsedniki društev in se vsako leto izmenjujejo, vendar je do- bila odgovor, da so proudli tudi to možnost, pa ni naletela na pozitiven odziv. Pri glasovanju in sprejemanju sktepov se je sicer spet zatakni- lo, toda dejstvo, da brez pred- sednika Zveza ne more delova- ti, ker nima zakonskih pogojev, je privedlo do že omenjenega sklepa o (samo)ukinitvi. Vendar pa so vinogradniki sprejeli odlo- čitev, da se bodo vseeno povezo- vali s koordinacijo in na tak na- čin zastopali stališča. Za letos je povezovalno vlogo sprejelo Dru- štvo vinogradnikov Sremič. Marija Kalčič Mirtič Sevniška likovna kolonija Arspekta SEVNICA - Na sevniškem gra- du se je minuli konec tedna že sedmo leto zapored ustvarja- nja željnim ponudila možnost sodelovanja v likovni koloni- ji Arspekta. Delavnice slikar- stva, kiparstva, oblikovanja in fotografije so tudi tokrat potekale pod vodstvom Artes studia Sevnica ter organizaci- jo Zveze kulturnih društev in Javnega sklada kulturnih dru- štev območne izpostave Sevni- ca. Učenje koncepta je pote- kalo pod mentorstvom Marije Starič Jenko, kompozicija pod mentorstvom Alojza Konca", gradnja slike je nastajala pri Damjani Stopar, risbe pri Ja- nji Flisek Balog, kolariziranje pa pri Maji Ratajc. Energija barve se je pretakala pri Jerci Šantej, grajske motive je lovil v objektiv Dejan Mijovič, v de- lavnici Nika Frica so nastajali kipi iz balonov, pri Petru Vene- tu pa leseni kipi oziroma skulp- ture. T.G. Peter Vene si pri oblikovanju Skulptur iz vrbe pomaga s sekiro, motorno iago, kotno brusilko, kotno rezalko, dletom,... Vabilok sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obvescajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO 5 a o o c 8 ¦^¦p^OSr/ NA PÖLEfkffßRMÄLNI RlVI^JlöbogämWm mmg^nranapoiini, urtietno drsafišče, bdzenWKUktricnimt CoWfZ Ugodnepop6t&8tTSW$všWpnice, na voljo tudi večerne viftopnic^fllsWsitci! Vsak dan vodeni ogled in predstavitev Spa & Wellness centra v hotelu čatež od 8:30 do 9:00 ure fei.: 07 / 49 36 700, 49 35 000 lnfo@terme-catez.sl www.terme-catez.si Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 AKTUALNO H 210 let premogovništva na Senovem Rudnik je zaznamoval dolino SENOVO - Kljub temu, da so zadnji premog iz tamkajšnjega premogovnika pripeljali leta 1997, rudnik pa že deset let nosi dodatek "v zapiranju", je ta kraj na severu krške občine tesno povezan s premogovništvom. Na to je opozorila prireditev ob 210-letnici delovanja premogovnika Senovo, ki jo je 30. junija pripravil Rudnik Senovo v zapiranju. Senovo brez premogovništva danes zagotovo ne bi bilo takš- no kot je, je bilo pogosto sli- šati na jubüejni prireditvi, na kateri so se zbrali nekda- nji rudarji in zaposleni ter ka- kor koli drugače povezani s se- novskim premogovništvom, pa tudi predstavniki politične- ga in gospodarskega življenja. Najprej so se zbrali pred upra- vno zgradbo Rudnika Senovo v zapiranju, nato pa so si v avli Doma XIV. divizije ogledali raz- stavo o zgodovini premogovni- štva na Senovem, ki jo je pri- pravil Anton Petrovič. Ko je kovač Franc Grabnar leta 1796 pri odstranjevanju kope oglja naletel na premog in svojo najdbo prijavil gro- fu Atemskemu v Brežice, ki je imel v lasti opekarno, si zago- tovo ni predstavljal, kako bo tisti košček premoga spreme- nii podobo in življenje v se- novski dolini. Resda je premo- govnik do prihoda Trboveljske premogokopne družbe leta 1904 bolj kot ne životaril, po 1. svetovni vojni pa se je za- čel hiter razvoj tako te de- javnosti kot kraja. „Na Seno- vo so prihajali novi ljudje, v letih 1921-26 so zgradili staro kolonijo, uradniško kolonijo, številne objekte, denimo kon- zum, zdravstveno ambulanto, kantino, samski dom. Ta razvoj je trajal do začetka 2. sveto- vne vojne, do takrat pa je bilo Senovo po številu prebivalcev veliko manjše kot Reštanj in Dovško," pravi Petrovič, sku- paj z Željkom Halambekom in Antonom Seherjem tudi soav- tor knjižice o tehnični dedišči- ni premogovnika. Seveda sta bila kraj in rud- nik nekoč tesno povezana, saj je rudnik v nekem obdo- bju nudil več kot 1000 delo- vnih mest. „Če pogledamo v preteklost ugotovimo, da se- novsko-brestaniška dolina ne bi bila takšna kot je, če ne bi bilo na Senovem rudarjenja," pravi direktor Rudnika Senovo v zapiranju Marjan Simončič. Danes je povsem drugače, saj je rudnik že desetletje v za- piranju. „Zdaj nas s krajem in okolico vežejo predvsem povr- šine, ki še niso dokončno sani- rane. To zgodbo je treba ko- rektno pripeljati do konca in pustiti čim manj odprtih ran." „Prav bi bilo, da bi se tudi po- litiki malo zamislili in nam po- magali pridobiti kakšno novo delovno mesto, sicer bomo kraj upokojencev in revežev," pa dodaja predsednik sveta KS Senovo Jože Ribič. Petrovič ob tern opozarja, da je potrebno tehnično dediščino, ki se je na- brala v dveh stoletjih premo- govništva v kraju, na primeren način ohraniti in predstaviti v turistične namene. Odprtju in ogledu razstave je sledila še jubilejna prireditev v kulturni dvorani, na kateri se je sedanji direktor Simončič zahvalil svojim predhodnikom in ostalim zaposlenim. P. Pavlovič Udeleženci jubilejne prireditve pred upravno zgradbo Rudnika Senovo v zapiranju Med ogledonr zanimive razstave o zgodovini premogovništva na Senovem Marjan Simončič (desno) se je Željku Halambeku (levo) in Tonetu Petroviču zahvalil za avtorstvo knjižice in razstave »Tudi nebo je naša domovina!« CERKLJE OB KRKI - Dan enot letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske so v vojašnici Cerklje ob Krki pro- slavili zadnjega junija, obenem so odkrili doprsni kip konstruktorja in pilota Edvarda Rusjana, prikazali izu- rjenost vojakov in s preleti najrazličnejših zračnih plovil na poseben način zaznamovali dogodek. Po postroju pripadnikov 15. he- likopterskega bataljona, letal- ske baze, letalske sole, 9. ba- taljona zračne obrambe in 16. bataljona za nadzor zračne- ga prostora v Vojašnici Cerklje ob Krki se je pričela slovesnost, ki je obeležila dan enot letal- stva in zračne obrambe Sloven- ske vojske. Z glasbenimi vložki so jo popestrili člani krške glas- beno-vokalne skupine in Posav- ski oktet. Slavnostni govornik na priredit- vi je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je med drugim v zvezi z načrti na področju le- talstva med drugim najavil ne- katere posodobitve v letal- stvu in s tem tudi na letališču v Cerktjah: »»Vojska mora ime- ti transportna letala za prevoz svojih vojakov na krizna ob- močja, v programu je nakup treh transportnih letal, imeti moramo tudi radarsko kontrolo in zagotoviti varnost slovenske- ga neba, kajti tudi to je naša domovina," je dejal Erjavec in slovenskim vojakom čestital ob prazniku, nato pa odkril še do- prsni kip konstruktorja in pilo- ta Edvarda Rusjana. Edvard Rusjan se je rodil 1886 in letos mineva 120 let od nje- govega rojstva ter 95 let nje- gove smrti, ko je 1911. leta tragično preminil na svojem pr- vem poletu z lastnim letalom. Ernest Ferk iz Združenja slo- venskih častnikov Brežice je ob tem povedal, da so v združe- nju čutili potrebo, da velikemu slovenskemu rojaku dajo me- sto tudi na naših tleh, zato so v letu 2005 potrdili dokument z naslovom Projekt Edvard Rus- jan, ki ga zdaj darujejo celo- tni slovenski vojski ob 15. let- nici samostojnosti Slovenije in Vojašnici Cerklje ob Krki, ki jih že več kot deset let vsestran- sko podpira pri njihovem delu. Z otvoritvijo spominskega par- ka in spominske sobe v pros- torih vojašnice pa želijo tudi vsebinsko obogatiti dan vojaš- nice SV v Cerkljah ob Krki, ko se bo borcem Cankarjevega bataljona, ki so 1943 leta na- padli takratno nemško letališ- če, pripadnikom TO, ki so leta 1991 izvedli minometni napad na letališče JLA ter k doprsne- mu kipu generala Rudolfa Mai- stra pridružil tudi kip Edvarda Rusjana. Ferk je v imenu združenja pre- jel tudi zlato plaketo letalske baze in zlato plaketo letalske sole Slovenske vojske, sloves- nemu odkritju pa je prisostvo- vala tudi Rusjanova nečaki- nja iz italijanske Gorice Grazia Rusjan. Obiskovalci ter povab- Ijeni gostje, med njimi tudi mi- nister za gospodarstvo Andrej Vizjak, poslanec v DZ Zma- go Jelinčič, načelnik general- štaba slovenske vojske gene- ralpolkovnik Albin Gutman, brežiški župan Ivan Molan ter ostali so si v nadaljevanju ogle- dali prikaze izurjenosti posadk Slovenske vojske od napada na zemeljske cilje do zavzema- nja določenih položajev, raz- nih preletov starih zračnih plo- vil, helikopterjev in policijskih zračnih letal do najnovejših le- tal, ki opravljajo tudi vsako- dnevne prelete. Prireditev so zaključili z neformalnim sreča- njem ob pogovorih ter z druže- njem pod krošnjami dreves na dvorišču vojašnice. Marija Kalčič Mirtič Doprsni kip Edvarda Rusjana_____________ TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 Krsko, CK2 7. p.p. 335, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 0B5 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si KOPANJE-MADŽARSKA BLATNOJEZERO-22.JULIJ CENA: 6.000 SIT (25,04 EUR) PLAČATA DVA, TRETJI SE KOPA ZASTONJ! ODHOD BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA Kolumna Kosar'ca z jurčki. Ie petnajst, morda eno leto manj, stari in bivši delavci brežiškega radio, ob vsem osamosvojitvenem napihovanju z razni- mi zaslugami samo še malo ugibamo, ali je bilo vse naše delo ob tem tako zgodo- vinskem dogodku res tako ničevno, da ga nikjer nihče ves ta ias ni omenil niti v eno samo besedo. Pa smo več kot tri mesece dežurali štiriindvajset ur dnevno, aiurno poročali. Poslušalci so me- nili, da zelo dobro in da brez nas sploh ne bi vedeli, kaj se dogaja na tem obrobnem posavskem terenu in pred nosom JLA in cerkljan- skega letališča. Ivan je radijsko tehniko razstavil tako, da bi jo bilo v sili mot ta- koj umakniti na varno, Evgen, ki mi ni verjel, da prihaja čas pome- ti brez pameti, me je spremljal po mrtvih ulicah, kjer so iz grmi- čevja štrlele uperjene cevi, za katere nama ni bilo niti približno jasno, komu pripadajo, Jelica je brzela za nekakšno prehrano de- žurnim, sama sem spet v kartone skrivala radijski fotoarhiv in kose uporabne tehnike za terensko javljanje. Franca sta s svežimi teren- skimi informacjami prihajala na sedei, jih predihavala, kaj objaviti in kaj raje ne, prelivala hudo kri, z Jeiico svav programu stregli, od kod bo kdo kaj koristnega, uporabnega za poslušalce povedal; bilo je jeze, tuhtanj, presojanj, pametovanj odzunaj, iskanja informa- cij v naši hiši, špetira in tudi smeha. Radio v ilegali. Toliko torej po naglem spominu ob petnajstletni osamosvojitveni evfohji, ko se za nas, delavce, tega nekoč ljudskega in dobro poslušanega radio, ni zgodilo nič. Ne ob kakšnem drugem praznovanju, obeleiitvi obletnic s pripravo prilagojenega programa, da ob thdnevnem slavju Brežice moje mesto ne relem niti ene. Nikoli nikjer še »hvala« ne. Razen ie prej omenjeni hvaležni glas ljudstva. Kot je to v domovini ie v na- vadi. Ali: »ko vasj..e«, ko postanejo vsi generali! Sistemi se spreminjajo. Seveda tudi šolski. In spreminjanju se mo- rajo prilagajati/podrejati tako učenci kot uatelji kot starsi. Ne eno ne drugo in ne tretje ni nikoli bito lahko biti. Ko spremljam ali me dohitijo informacije s tega tako vedno posebnega področja, kajti vanj je vpletena masa tako različnih ljudi, sem ästo happy, da ni- sem (vet) neposreden lien katerega od vseh treh. Ker mnenj baze (uäteljev, profesorjev) vrh ne upošteva, ker se del njih trudi iztis- niti iz sebe in solarja zadnjo kapljico, ker so se drugi podali v vse- enost in naveličanost, ker je starševstvo btazno večptastna bolj ali sploh nič ambiciozna zadeva, ker si mlad upornik sam nakoplje osla- rije ali ker pai nekomu ni preveč blizu, ljub morda. Kar je absolut- na povrhnjica vsega skupaj. Brez dvoma pa sta joka in ialosti vredni tisti dve manjkojoa usodni točki odličnjakov, ki se niso uspeli/e vpi- sati v želeno srednjo šolo, karje gotovo zaušnica učencem, staršem in tudi predavateljem. Ki so delo učenca/ke spremtjali in poznali. te to pospremim z altruističnimi besedami tasta Viktor ja, izjemne- ga profesorja, ki je ob eni podobnih šolskih sprememb protestiral: « Pa kako naj točkuje, ocenjuje mojega dijaka nekdo, ki ga sploh ne pozna, jaz pa sem ga leta spremljal!« Pa mu niti ni bilo treba leta spremljati dela enega dijaka/kinje. In minevajo leta. Slave. Deset slavnih let je zaokroiil še Festival Brežice. Preseljen z Gorenjskega. V samem začetku pompozen s transparent! in spremljevatnim programom, ki je vabii. Kar )e *»~ veda stalo ogromnih sredstev, mislim denarja. In ga stane, ko z njim pride muzika za sladokusce. Se pravi, za poznavalce zahtevnejše glasbe. Odstopajoče od tiste, ki smo jo poslušali zadnje tri dpi ju- nija. Kar je prav, ker smo ljudje različnih okusov in navad. Usesu in srcu prija, kar zveni lepo, da Ie ni razbijanja, ki ga je bilo. Orke- ster in vokalna skupina Solzice Clasbene sole Brežice, vokalni soli- sti in Viva Brežice so znova pokazali, da presegajo tudi marsikatero tuje zveneče ime. Da imamo doma in najbrz tudi iz bližnjih dvorišč izvrstne glasbene zasedbe in posameznike in bi jih bilo dobro ume- stiti v takšen festival. Ko bi, po vsej logiki, zahteval manj sredstev. Manj denarja. Koliko gospodarskega in turističnega dobička le - ta prinese kraju in Sloveniji pa ial ali k sreii nimam pokazateljev. In ima Festival Brežice še neko drugo grajsko zgodbo. Ta grašiake sta- ne iivcev, ko jim kodra vlago. H kodranju sem prispevala še sama, ker sem v drenu z nekaj svojevoljnosti dihala na lesenih stopnicah. Pa ne bi smela sedeti na stopnicah in bi bilo menda še bolj prav, ko ne bi dihala. No, mimogrede, med tem lasom se je izkazalo, da so tarn v Nemči- ji iz žogobrca uspeli ustvariti sanjsko tovarno denarja in silnih do- bičkov. Tako, jurčki moji, se mi pa močno dozdeva, da so moja sicer nestro- kovna glasbena čutila, ki pa jim razkošje glasbe ni tuje, ie slišala nekatere glasbene inserte ob poslušanju Čarobnega profesorja. Naj- pogosteje v Operi Box, predvajanih na HTV-ju. Za imitatorstvo mo- raš pač biti obdarjen (tudi) z nadarjenostjo. Zato v kosar'co, za ta konec, zatikam le še zastav'co slave. Do naslednje glasbene prestiz- nosti in/ali vsesplošnega ljudskega rajanja, iger in kruha. Ko sem si vseskozi lajšala dušo in sem še, kar tako za spomin, kot piščanček Kalimero izčivkala nepravdo radijskim (ne)veteranskim jurčkom, čakajoč na predvideno rehabilitacijo veteranskega zakona. Ki mi, po pravici povedano, dol visi. Piše: Natja Jenko Sunčič Ujemite poletje Poletni krediti SKB banke. Obrestna mera že od 5,95 %*, ßonudbavefja do 3(. jUlija 2006^ SKBBAMKAöi; H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 Ugasnila bo zadnja "sulfitka" KRŠKO - Od skupno 340 presežnih delavcev v Vipap Vidmu, katerim so že začeli vročati odpovedne pogodbe, jih gre v odprto brezposelnost 190. Ti lahko od me- seca julija dobijo informacije o možnosti o trenutno odprtih zaposlitvah in pov- praševanjih s strani različnih delodajalcev tudi v prostorih Vipapa, kjer je Sklad dela Posavje v ta namen odprl Informacijsko pisarno. In kakšna bo usoda samih obra- tov, v katerih je do sedaj po- tekala proizvodnja celuloze? Del objektov bodo nameni- li za skladišča, del prostorov pa bo prevzelo podjetje Aero - Papiroti. Na lesnem prosto- ru bo dograjena čistilna napra- va za mesto Krško, v komplek- su, lahko rečemo, že nekdanje celuloze, pa nameravajo med leti 2010 in 2013 postaviti nov papirni stroj. Opustitev proiz- vodnje kemično pridelanih ce- luloznih vlaknin so že nadome- stili s postavitvijo obrata za predelavo starega papirja in z modernizacijo obrata za proiz- vodnjo mehanskih vlaknin, po besedah predsednika uprave Oldricha Kettnerja, pa skupna proizvodnja 220 tisoč ton vlak- nin zadošča vsem surovinskim potrebam za bodočo proizvod- njo papirja. Predsednik upra- ve tudi pravi, da se zaveda si- tuacije in stiske ljudi, ki bodo prejeli delovne knjižice, saj je na Slovaškem že doživel in bil priča trem zaustavitvam obra- tov sulfidne celuloze. Z obža- lovanjem pa tudi ugotavlja, da s tern ugaša tudi predela- va lesne mase, s katero je Slo- venija bogata. Kot je poudari- la Jožica Stegne, namestnica predsednica uprave in finanč- na direktorica, so sicer v pod- jetju izdelali več izračunov o tehnološki prenovi obrata ce- luloze, vendar se ti niso izšli zaradi v Sloveniji progresivnih taks za obremenjevanje okolja in voda, zaradi katerih bi bila kakršna koli izgradnja novega obrata nerentabilna. Zaprtje obrata celuloze v takšnem sta- nju in načinom proizvodnje pa narekuje tudi evropska direk- tiva IPPC, ki stopi v veljavo z naslednjim letom in postav- Ija pred proizvajalce visoke in ostre okoljevarstvene nor- mative. Posledično so, kakor je pove- dala Sonja Kostevc, vodja ka- drovske in splošne službe, z mesecem marcem stekla raz- na usklajevanja s predstavniki sindikata o merilih in kriterijih pri določevanju presežnih de- lavcev, s katerimi so zaključili v drugi polovici meseca aprila, ki določajo, da med drugim ne smeta biti med presežno de- lovno silo oba zakonska part- nerja, da se upošteva delovno dobo in delovne izkušnje ipd. Seznam presežnih delavcev je 16. maja obravnavala tudi uprava podjetja in ga posredo- vala vodjem sektorjev z nalo- go, da seznanijo delavce z uvr- stitvijo med presežne delavce, z razlogi za njihovo uvrstitev na seznam in predvidenim na- činom njihovega razreševanja. V slednje sta se vključila Ob- močna služba Zavoda za zapo- slovanje in Sklad dela Posavje s ciljem zmanjševanja brezpo- selnosti, preprečevanja pre- hoda v odprto brezposelnost, med drugim pa tudi z name- nom vzpodbujanja poklicne dokvalifikacije. S tern name- nom so odprli v podjetju tudi Informacijsko pisarno, ki je za- čela obratovati 27. junija, in v kateri bodo po besedah Atesa Germovška, direktorja Skla- da dela Posavje, delavci lahko lažje spremljali vse tekoče po- trebe različnih delodajalcev, ki pa so do sedaj odprli za za- poslitev že okoli 150 delovnih mest. In če je bilo ob prevze- mu podjetja s strani češkega lastnika v letu 1997 v podjetju zaposlenih nekaj čez tisoč lju- di, jih bo po novi sistemizaci- ji z mesecem septembrom le- tos imelo zaposlitev samo še skupno 440. Bojana Mavsar PRODAJA IN MONTAZA TOPLOTNE TEHNIKE v mesecu juliju in avgustu posebne ugodnosti VI ERMANN BVaillaitf 'JUNKERS StrgarSP inieniring d.o.o. Murnova ulica 8, Brežice, Tel.: 07 49 90 380, 041 664 705 VBREŽICAHZA VAS GRADIMO NOVA STANOVANJA Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnice, avtobusne postaje gradimo zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost stanovanj od 32,45 m2 do 90,60 m2 Vseljivo decembra 2006 Informacije: SL - inženlrlng Boršt 12b 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63, E-mail: sl-inzeniring@siol. net studio Molan in Stanko med nadzorniki Vlada je na seji pred tednom dni med drugim obravnavala in potrdila Letno poročilo družbe ELES GEN, d.o.o. S sprejemom Akta o ustanovitvi družbe GEN energija, d.o.o., kar je novo ime prejšnjega ELES GEN- a, pa je vlada tudi formal- no omogočila nastanek t. im. drugega energetskega stebra, ki bo posloval na področju fi- nančnih vlaganj, proizvodnje, prenosa in trženja električne energije. Vlada je po odpo- klicu dosedanjih članov nad- zornega sveta med nove člane imenovala tudi brežiškega žu- pana Ivana Molana in krškega podjetnika in občtnskega svet- nika Mirana Stanka. Galerija Božidarja Jakca vabi Mednarodni kiparski simpozij 3.-28.7.2006 FORMA VIVA Udeleženke: Agnessa Ivanova Petrova (Bolgarija), Magdalena Miočinovič Andrič (Srbija), Urša Toman Drinovec (Slovenija). Kiparska razstava - 28.7. - 3.9.2006 BOŠTJAN DRINOVEC Prostori lapidarija Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki Vabljeni vodbore lokalnega partnerstva! lokalno partnerstvo brežice K sodelovanju vabimo vse občane ne glede na starost, poklic, izobrazbo ali na stališče do odla- gališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Pomembno je le, da vas to vprašanje prizade- va in/ali zanima. Prijave pričakujemo do 20. julija 2006, seveda pa bodo vsi, ki bi se želeli pri- družiti, dobrodošli še tudi kasneje. Namen lokalnega partnerstva je predvsem vključevanje javnosti v reševanje pomembnih druž- benih vprašanj. V primerjavi z državo, občino in drugimi ustanovami imamo namreč ljudje, krajani manj formalnih priložnosti za pridobivanje informacij, dajanje pobud in soodločanje, gotovo pa smo najbolj zainteresirani za primerno rešitev oz. sprejetje prave odločitve! Tako tudi v primeru izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V vodstvenem odboru želimo, da bi lokalno partnerstvo Brežice res postalo partnerstvo v pravem pomenu besede, da bi v tern okviru ob občini in agenciji ARAO vsi zainteresirani občani kot ena- kopravni partnerji pridobivali informacije ter izražali in uveljavljali svoje interese. Zaradi učinkovitosti delovanja nameravamo oblikovati več odborov: • odbor za razvoj, gospodarstvo in družbene dejavnosti, • odbor za presojo vplivov na okolje in zdravje, • odbor za tehnično sodelovanje in varnost. Lahko pa še druge, ki bi jih predlagali občani. Tudi odbor Civilne iniciative Globoko, če bi nje- ni člani tako želeli. Prav nikogar ne želimo izključiti! Odbori lokalnega partnerstva Brežice se bodo prvič sestali še pred jesenjo, da bi določili vsebi- no in oblike svojega delovanja. Okvirna področja, ki bi jih obravnaval posamezni odbor, so raz- vidna iz sheme. Delovanje odborov bo javno in odprto za vse. Več podatkov o lokalnem partnerstvu Brežice najdete na spletnih straneh občine Brežice, ru- brika ARAO http://www.brezice.si/index.php?gr1=arao ali na spletnih straneh ARAO, rubrika Agencija ARAO/Lokalna partnerstva http://www.gov.si/arao/. Informativno gradivo, zapisniki, zaznamki in predstavitve so na voljo tudi v prostorih krajevne skupnosti Globoko. V odbore lokalnega partnerstva se lahko prijavite s prijavnico, ki so jo vsa gospodinjstva v ob- čini Brežice prejela po pošti 6. julija. Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov KS Globoko, Globoko 5, 8254 Globoko. Dodatne infor- macije dobite na KS Globoko, po tel. 07 49 56 303. Lokalno partnerstvo Brežice Stane Preskar, predsednik LOKALNO PARTNERSTVO - BREZICE NACIONALNI ODBOR Tojnkd VO P- VOÖSTVEMT ODBOR BROKE Odbor za razvoj, gospodarstvo in druzbene dejavnosti - ARAO - Župan - NEK - MS - MOP Odbor za presojo vplivov na okolje in zdravje Odbor za tehn&no sodetovonje in varnost Ostali odbori Infrastruktur«! Kmetijstvo Turizem Sport Kuhva Žotetvo DruJtvo Zdravje Okolje Kmetijstvo Turizem Stftizjavnostjoin onimacijo Pritoibe krojanov Provno vprosonjo Nadzor raziskav Vomostne Studi je Neodvisne studi je Nadzor migracij www.avtoline-krsko.si C4 1,6 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,7l/100km. Emisija CO2 predstavljenega modela: 125g/km________________ UGODNO FINANCIRANJE: C3, PICASSO, C1 1/3 + 1/3 + 1/3 BREZ OBRESTI Slika je simbolična CITROEN Bohoričeva 10, 8270 Krško d.o.o. PRIHRANKIV JULIJU: - pri C1 250.000 SIT - pri C3 do 700.000 SIT -priC4do 1.000.000 SIT - pri PICASSU do 1.200.000 SIT - pri BERLINGU do 900.000 SIT -priC5ll DO 1.300.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 a a ! TERMOEUEKTKARNA B R E STA N IC Ado. CPB 18, 8280 Brestanica hse HoMmg Slomnske elettrame O ZAKON O VARSTVU OKOLJA VODA ZRAK TLA HRUP PRAVILNIKI UREDBE OPERATIVNI PROGRAMI O < V Z Nacionalni program varstva okolja Osnovni strateški dokument na področju varstva okolja je na- cionalni program varstva oko- lja (NPVO), ki ga je spreje- la Vlada Republike Slovenije. Njegov cilj je doseči sploš- no izboljšanje okolja in kako- vosti življenja ter varstvo na- ravnih virov. Program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja naprav s pripadajočim kanali- zacijskim omrežjem za območ- ja glede na gostoto poseljeno- sti. Obravnavana so le območja z več kot 50 prebivalci na hek- tar, samostojm redko poseljeni zaselki pa so izločeni, saj zanje ni predvidena opremljenost z javno kanalizacijo. S tern operativnim programom je predvideno, da bo do konca leta 2017 v Sloveniji na javno kanalizacijo priključenih ne- kaj več kot 1,5 milijona pre- bivalcev. Program je razdeljen Uredba o okoljski dajatvi Glede na določila Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaže- vanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda smo zavezanci oziroma izvajalci javne služ- be odvajanja odpadne vode dolžni zaračunavati okoljsko dajatev. Zaračunava se glede na način merjenja pitne vode iz vodovodnega sistema (z ali brez merjenja) in glede na na- čin odvajanja komunalne od- V Kostaku se zavedamo, da je varstvo okolja skrb vseh nas. S prispevkom smo na kratko orisali zakonodajo s podroqa varstva okolja ter vas podro- bneje seznanili z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda. V naslednjih številkah vam bomo predstavili še ostala po- dročja dejavnosti gospodar- skih javnih služb. H IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 Praznik KS Bianca Ponosni na izpeljane investicije BLANCA - Krajani Blance so minuio soboto s tradicionalnimi prireditvami obeležili krajevni praznik. Ob gasilskem tekmovanju, kulturnem programu, koncertu God- be Blanški vinogradniki ter tekmovanju v izdelavi šaljivih izdelkov, so se krajani ob dobri pijači in jedači ter Posavskimi muzikanti zabali pozno v noč. Krajevna skupnost Bianca, ki danes šteje nekaj preko 1000 prebivalcev, si je 10. ju- lij izbrala za krajevnik praz- nik že sredi osemdesetih let, kot spomin na partizanski na- pad na žandarmarijski štab, ki je zasedal v soli. Tako je leta 1944 zgorela vsa šolska doku- mentacija in arhiv, več je bito tudi ranjenih. Danes so krajani Blance ponosni na svojo solo, ki jo v zadnjih letih obiskuje do 120 otrok. Nekateri izmed njih so ob krajevnem prazniku poskrbeli za kulturni program: mladi harmonikarji z Boštja- nom Povšetom, pevska skupi- na z Bojano Lučičnik na kla- rinetu in Danijem Župancem na harmoniki, mladi harmoni- kar David Dvoršak ter Lavra Pavlin Gregorčič na citrah. Si- cer pa so v kulturnem progra- mu sodelovali tudi ljudski pev- ci z Blance ter Godba Blanški vinogradniki. Na praznik krajevne skupnosti so se krajani Blance spomni- li pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali zadje leto. Gre predvsem za odpravljanje po- sledic lanskega neurja. Asfal- tiranih je bilo kar nekaj cest: Priklance, Agrež, vas Blan- ca, Kladje - Staglance - Nova gora in Kladje - Ledina. Sicer pa je bilo v mandatnem obdo- bju zadnjih štirih let asfaltira- nih 6100 m Cest ter položenih 4500 m muld. Meri Kelemina, predsednica krajevne skupno- sti, je ob iztekajočem se man- datu ponosna na vse dokonča- ne investicije, ki so bile vredne kar 350 mio tolarjev. Na Blanci se namreč lahko pohvalijo tudi z 9 km novega vodovoda preko Pokleka, sanacijo vaškega vo- dövoda Kladje - Brezovo, novo kanalizacijo na Agrežu, baze- nom za vodo in raztežilnikom ter urejeno varnejšo potjo v šolo. Ob vseh dosežkih gre za- hvala vsem krajanom, ki so ka- kor koli pomagali pri delu, še posebno pa Martinu Divjaku za požrtvovalno delo na cesti Kladje - Staglance - Nova Gora ter Ivanu Robeku za neutrud- no in strokovno delo na cesti Kladje - Dence, ki sta prejela priznanje krajevne skupnosti. Poslanec in sevniški občinski svetnik Bojan Rugelj ter mini- ster za gospodarstvo mag. An- drej Vizjak sta krajanom Blan- ce čestitala za vse dosežke, predsednici krajevne skupnosti Meri Kelemina pa sta zažele- la, da bi zbrala dovolj podpo- re svojih krajanov in se opo- gumila na jesenskih volitvah kandidirati za županjo. Praz- nika krajevne skupnosti Bianca so se udeležili tudi driavni in občinski svetnik Štefan Teraž, poslanec in tržiški župan Pavel Rupar, poslanca Jože Tanko in Rudolf Petan ter brežiški žu- pan Ivan Molan. Tanja Grabrijan Bojan Rugelj in Meri Kelemina sta podelila priznanja krajevne skupnosti Martinu Divjaku in Ivanu Robeku, ki qa je v njesovem imenu prevzela njesova iena. Pevska skupina OS Bianca z Bojano Lučičnik na klarinetu in Danijem Zupancem na harmoniki. Godba Blanški vinogradniki. Špičasta sprava na gradu BRESTANICA - V okviru praznovanja 1111 - letnice prve omem- be Brestanice in Krškega se skozi celo leto vrstijo različni dogod- ki, pri organizaciji katerih sodelujejo različne institucije in dru- štva. Tako so v soboto, v atriju mogočnega gradu Rajhenburg, v organizaciji Kulturnega društva Svoboda Brestanica, Glasbe- ne sole Krško in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško, uprizorili igro Špičasta sprava. Scenarij za delo je prispevala brestaniška kulturna delavka Margareta Marjetič. Zgodba o dveh bratih Rajhenburških, ki sta bila gospodarja spod- njega in zgomjega gradu, pa izvira iz 14. stoletja. Njuno nepre- stano sovraštvo je bilo uničujoče in tudi poskusi modrega patra Vita, da ju spravi, niso zalegli. Zgodba se konča z zmago sovra- štva in s smrtjo obeh bratov. Igro so obogatili glasbeni vložki in petje trubadurja, ki vodi zgodbo. Poleg rajhenburške grajske go- sposke pa ni manjkala niti gospoda iz Sevnice in Pilštanja. P. B. possiviemmnfo Mvuwm «aiist rmum man ^' Minister Zupan s poslanci v Krškem in v Podbočju PODBOČJE - V soboto, 1.7.2006, je občino Krško obiskal minister za visokošol- stvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan v spremstvu poslank Marjete Uhan in Mojce Dolinar - Kucler ter postanca Antona Kokalja. Goste je v občini Krško spre- jel predsednik OO N.Si Martin Kodrič z ožjimi sodelavci občinskega odbora. Na delovnem obisku so govo- rili o trenutno najbolj aktual- nih vprašanjih v občini Krško. Tako so med drugim govorili o Upravnem središču Posavja ter o sedežu pokrajine Posav- ja. Dogovorili so se, da bodo tako v O.O. N.Si Krško, kakor tudi v stranki na državnem ni- voju storili vse, kar je v njiho- vi moči, da se tako upravno središče, kakor tudi sedež po- krajine Posavje, obdrži v Kr- škem. Bo besedah navzočih, je to tudi osnovni pogoj, da se v Krškem sploh pričnejo po- govarjati o lokaciji odlagališ- ča za nizko in srednje radioak- tivne odpadke ter o morebitni gradnji novega bloka nuklear- ne elektrarne. Nekaj besed so spregovorili tudi o ustanavljanju Fakultete za energetiko v Krškem. Mini- ster dr. Jure Zupan je navzoče seznanil, da takšni pobudi ne nasprotuje, v kolikor bo mož- no zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenih predavateljev ter izpolniti druge zahteve za delovanje fakultete po sodo- bnih evropskih standardih. V zvezi s prenehanjem proiz- vodnje celuloze v krški tovar- ni Vipap pa so dejali, da bo za vse tiste delavce, ki bodo izgu- bili delo, ustrezno poskrblje- no, saj so za nekatere že našli nadomestno delo, za vse osta- le pa bo zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo. Tema sobotnega pogovora pa je bila tudi krška infrastruk- Akcija za otroški nasmeh SEVNICA - Javni zavod za kulturo, sport, turizem in mladinske de- javnosti, ki ga je ustanovila 0b- čina Sevnica, si je kot prvo akci- jo zadal postavitev otroških igral na sevniškem bazenu in central- nem otroškem igrišču v Naselju heroja Maroka v Sevnici. Sevni- ski bazen je že odprl svoja vrata, otroško igrišče sredi največje- ga sevniškega večstanovanjske- ga naselja pa dnevno obišče pre- ko 100 otrok in tudi skupine iz vrtcev, zato ne zadostujejo več le tri nameščena igrala. V okvi- ru akcije z imenom »Otroški na- smeh« bodo s pomočjo sponzor- jev zbirali denar za igrala, nato pa bodo poskrbeli, da bo na vsa- kem od teh igral tablica s sezna- mom podjetij ter ime akcije. tura. V krškem O.O. N.Si si že dalj časa prizadevajo, da se ustrezno uredi promet v Kr- škem z izgradnjo dveh mostov in z izgradnjo cestišča po le- vem bregu Save. Iz ust po- slancev N.Si je bilo slišati, da lahko v Krškem pričakujemo njihovo podporo, pri spreje- manju proračuna za leto 2008, na tern projektu. Govorili pa so še o številnih drugih odprtih vprašanjih, ki tarejo občino Krško. Po končanem obisku v Krškem so gostje odšli še v Podboč- je, kjer so ministra in poslan- ce pozdravili še krški župan Franči Bogovič, predsednik KS Podbočje Ivan Urbane in žup- nik France Novak. V Podboč- ju je bil gostom predstavljen projekt obnove Podbočja, ki se pričenja v letošnjem letu in ga bo potrebno nadaljeva- ti v naslednjih letih. Glede na to, da so investitorji »obnove Podbočja« Ministrstvo za pro- met in zyeze, Ministrstvo za okolje in prostor ter občina Krško, v OO N.Si Krško priča- kujejo tudi podporo svojih po- slancev pri tern projektu, pri sprejemanju naslednjega dr- žavnega proračuna. Obisk se je končal s prigrizkom ob kozarčku cvička na turistič- ni kmetiji Hribar v Podbočju, od koder so gostje odšli v Ko- stanjevico na Krki. N.Č. Poslanka Mojca Kucler Dolinar, krajevni in občinski svetnik, pa tudi predsednik krškega občinskega odbora Hove Slovenije Martin Kodrič, minister dr. Jure Zupan ter krski zupan Franc Bogovič na trgu v Podbočju. Govorili so predvsem o pravkar začeti obnovi in ureditvi kraja, za kar bo potrebno zasotoviti še precej - tudi državnega - denarja. Spričevala vzgojiteljicam in vzgojitelju KRŠKO - Na Ljudski univerzi Krško so 7. julija s podelitvijo spri- čeval v krški Dvorani v parku zaključili program štiriletnega stro- kovnega izobraževanja za poklic vzgojiteljice in vzgojitelje ozi- roma za delo v predšolskem programu. Špričevala štirinajstim šolajočim, ki so uspešno zaključili maturo, sta podelila direkto- rica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak in Štefan Gorše, rav- natelj izobraževalnega programa za odrasle pri Šolskem centru Novo mesto, s pomočjo katerega je štiriletni program izobraže- vanja za predšolsko vzgojo tudi potekal. B.M. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Grajska cesta 45, Kostanjevica na Krki T: 07/49 87 008, 49 87 108, F: 07/49 87 335 www.galerija-bj.si, E: info@galerija-bj.si KOSTANJEVICA n mi Odpiralni čas: torek - nedelja Ob ponedeljkih zaprto. od 9.00 do 18.00 Kostanjevica na Krki nedvomno sodi med najbolj prepoznavna p.aselja v slovenskem prostoru. V mestnem jedru dominirata cerkvi sv. Jakoba in sv. Miklavža, le dober kilometer stran pa leži nekdanji cistercijanski samostan, kjer od leta 1974 deluje Galerija Božidar Jakac. V njej se s svojimi deli predstavljajo slovenski umetniki Božidar Jakac, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Jože Gorjup, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčič. V galerijskih prostorih je na ogled tudi Pleterska zbirka evropskih mojstrov. Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v čas pred petdesetimi leti, ko je bila v tukajšnji osnovni soli odprta Gorjupova galerija in tarn je danes razstavljena mednarodna zbirka likovne umetnosti 20. stoletja. Vrtovi samostanskega kompleksa so na poseben način zaznamovani s skulpturami, ki od leta 1961 nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Poglcd v stalno zbirko Franceta Goršeta in Jožeta Gorjupa. Foto: M. Smcrke Poleg stalnih galerijskih zbirk obiskovalce v ta prostor vedno znova vabijo tudi občasne razstave v Lamutovem likovnem salonu, prostorih lapidarija in nekdanji samostanski cerkvi. V slednji bo do začetka septembra odprta razstava »Solze«, Silvana Omerzuja, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, ki je bila izdelana posebej za ta veličastni, tihi prostor. Razstavišče lapidarija bodo na prehodu iz pomladnega v poletni čas napolnjevale skulpture hrvaške kiparke Antonije Balič Simrak, ki se nam predstavlja s svojo postavitvijo »Na cedilu«, v Lamutovem likovnem salonu pa se bodo v okviru razstave Pogled IV., predstavljali likovni umetniki, ki izhajajo izobmocja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Ob razstavnem programu pripravljamo v galeriji Božidar Jakac tudi različna predavanja in delavnice, na tern mestu pa naj posebej opozorimo na kiparsko delavnico z akademsko kiparko Uršo Toman, kibopotekalamedlO.in I4.julijem. Letošnje poletje bo nedvomno v znamenju Forma vive, ki v juliju ponovno odpira svoja vrata, sicer pa je celotna prireditvena sezona v znamenju 50-letnice galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki. Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H Godba Sevnica ponovno navdušila, tokrat na Češkem Godba Sevnica si je v letošnjem letu zastavila pester program nastopov tako doma in v tujini in je do sedaj izvedla že preko 20 nastopov, bodisi samostojnih koncer- tov ati priložnostnih nastopov. Vrhunec prvega polletja sta bila zagotovo samostoj- ni koncert ob Dnevu državnosti in gostovanje v mestu Šteti blizu Prage na Češkem. V sredo, 21. junija, je Godba Sevnica, v sodelovanju z Obči- no Sevnica organizirala osred- njo prireditev ob Dnevu dr- žavnosti. V ta namen je bil na gradu Sevnica izveden samo- stojni koncert pod vodstvom novega dirigenta Matica Nej- ca Kreče, ki je sestav prevzel januarja letošnjega leta. Pred polnim avditorijem je pihalni orkester še enkrat dokazal, da s svojo mladostjo in kvatiteto posega vedno višje. Takoj po končanem koncertu, se je godba v nočnih urah po- dala na pomembno gostova- nje v mesto Šteti na Ceškem, kjer se je udeležila festiva- la 18 godb iz Evrope. Sam fe- stival je spremljaio tudi naj- večje tekmovanje maržoretk v Evropi. Organizator prireditve je God- bi Sevnica dodelil tudi poseb- no priznanje, saj je poleg še pet sestavov iz Nemčije, Ni- zozemske, Estonije in Češke izvajala samostojni koncert na osrednjem prireditvenem prostoru. Vsekakor je bit velik dogodek ulična parada vseh nastopajočih v spremstvu en- kratnih maržoretk in vseka- kor skupen nastop preko 1000 glasbenikov, katerim je dirigi- ral tudi dirigent Godbe Sevni- ca Matic Nejc Kreča. Posebno doživetje je bil tudi nastop v centralnem parku v Pragi. Na samem festivalu in obrob- nih dejavnostih je bilo zla- sti veliko zanimanje za novo članico EU Slovenijo in obči- no Sevnico, kar je naše glas- benice in gtasbenike navda- jalo s ponosom. To dokazuje tudi sprejem pri županu me- sta Šteti in organizatorju pri- reditve, ki so nas kar zasuti z izpisanimi podatki naše obči- ne z interneta in seveda z do- datnimi vprašanji, kot tudi povabila drugih orkestrov, da naslednje leto nastopamo na njihovih festivalih. Tako žu- pan mesta Šteti, kot organi- zatorji pa so izrazili željo, da bi v kratkem gostovali v naši občini. Dogovorili smo se, da je za to gostovanje primer- no leto 2008, ko bo Sevnica praznovala 100 let godbeni- štva. A.Š. Praznik KS Pišece »Iz zgodovine se vedno znova učimo...« PIŠECE - 7. julij je praznik Krajevne skupnosti Pišece, ki z bogatim zgodovinskim izročilom obeležuje ta dan in se spominja kmečkih uporov iz leta 1.661 ter zgo- dovinskega mejnika 1944. leta, ko je prvi batatjon Kozjanskega odreda uničil žandarmerijsko postajo v kraju. Predsednik Krajevne skupnosti Pišece Uroš Škof je v nagovo- ru pozdravil vse prisotne in tudi goste, med njimi brežiško pod- županjo Stanko Preskar in pred- sednika sosednje KS Bizeljsko Franca Kelharja ter borca 1. bataljona Kozjanskega odreda Antona Račiča - Zvoneta, ki je tedaj vodil napad. Svojo uvodno misel je prepletel z besedami de Montherlanta: „Iz zgodovine se vedno znova učimo, da se iz nje nismo ničesar naučili," nato je nadaljeval, da so v človeko- vem življenju najboljša majh- na dejanja, ki nimajo imen in se jih niti ne spominjamo. „Imamo pa občutek, da bi morali vsi v KS, posamezniki, društva stopi- ti skupaj in se ne ločevati glede različnih prepričanj, pogledov, ker le skupaj smo dovolj močni nasproti ostalim in s tern dose- žemo več," je še dejal. V KS Pišece so svojemu name- nu predali lokalni cesti v Pav- lovi vasi v dolžini enega kilo- metra in v vrednosti deset mio tolarjev. V okviru praznika so odprli tudi modernizirano ce- sto Lesinšek - Godler v Dednji vasi. Tik pred začetkom pa so dela za izgradnjo vodovodne- ga omrežja v Zgornjem Podgor- ju in odvodnjavanja meteorne vode v Pišecah, v programu pa je še več aktivnosti, med dru- gim z ostalimi društvi ureditev prostorov za njihovo delovanje in možnost izgradnje novega gasilskega doma. Skof je v imenu sveta KS Pišece podelil krajevna priznanja Lov- ski družini Pišece, ki je prazno- vala 60 let delovanja in s svojimi NOB. Podelilo jim ga je Združe- nje borcev in udeležencev NOB OO Brežice. Predstavniki borcev pa so med slovesnostjo položili venec k spomeniku NOB v osrč- ju vasi Pišece. Nataša Plevnik, članica doma- čega kulturnega društva je z vezno besedo pripeljala prire- ditev h glasbi, saj se je pred- stavil Oktet Orlica, ki ga vodi Franc Kene, pod vodstvom Vin- ka Žerjava je zapel ženski pev- ski zbor, prepevali so tudi Ple- teršnikovi Ijudski pevci, ki jim je duhovna voditeljica Marjan- ca Ogorec, zaplesali so plesla- ci Folklorne skupine Duplo pod mentorstvom Uroša Bračuna in akcijami pripomogla k razvoju in ugledu KS, podjetju Alkobap za uspehe v podjetništvu in za pomoč društvenemu delovanju v kraju, ki ga je prevzela Anema- ri Kostevc ter Nevenki Škof ob odhodu v pokoj, upravnici poš- te v Pišecah za vsestransko iz- kazano nesebično pomoč kraja- nom in krajankam. Tudi KS Pišece je bila deležna priznanja za ohranjanje vrednot zaigrala je pred nekaj meseci na novo prebujena Pihalna god- ba Pišece s strokovnim vodjem Bojanom Lugaričem in duhov- nim vodjem Jožetom Drugovi- čem. Seveda pa so se krajani in krajanke zadržali ob sprošče- nem pomenku, dobri kapljici, ki so jo prispevali pišečki vino- gradniki ter slastnih dobrotah Aktiva kmečkih žena. Marija Kalčič Mirtič Predsednik Uros Škof (desno) prejema priznanje IB NOB Brežice ____ Novoustanovljena pišečka godba Svoje so prazniku pridodali tudi nogometaši ŠD Oriica Pišece, ki so na igrišču pred osnovno solo izvedli noc- ni turnir v malern nogometu ter Lovska družina Pišece s streljanjem na $linaste golobe na lovskem strelisču na Pečarjevem bregu nad Pišecami. Strelske prireditve se je udeležUo preko 50 lovcev strelcev, v streljanju na 15 glinastih golobov pa Je tried ekfpatnf zasedta prvo me- sto ekipa LD Bizeljsko, drugo mesto ekipa domačinov - LD Pišece in tretje mesto ekipa strelskega drustva Ru- dar. Med.posamezniki je najboljši rezultat dosegel s 15 zadetimi goiobi Aleš Strgar iz LD Globoko, drugi je bil Marjan Imperl iz LD Zabukovje in tretji Joie Zalokar iz strelskega društva Rudar. Zaključek praznovanja pa je bil v torek, ko je Cracovie Barocca koncertiral v doma- či cerkvi sv. Mihaela. Nova kapelica simbol sožitja MIKOTE PRI RAKI - Na pobudo zakoncev Majde in Franca Tomažina z Mikot pri Raki je pred šestimi leti stekla gradnja kapelice brez- madežnega Srca Marijinega, ki jo je raški župnik Franc Levičar blagoslovil zadnje dni preteklega meseca, 25. junija. Izgradnjo, katere so se vaščani lotili z namenom, da bo nova kapelica stičiš- če, ki bo združevalo krajanke in krajane in doprinesla še k večje- mu sožitju, je vodil in koordiniral gradbeni odbor, saj so vaščani sami poprijeli za delo in prispevali v ta namen tudi veliko ur dela in sredstev za nabavo gradbenega materiala in opreme. Ob blago- slovu kapelice je k novi pridobitvi v zaselku čestital krajanom v • imenu Sveta Krajevne skupnosti Raka predsednik Alojz Kerin, ki je poudaril, da sta dana iniciativa za izgradnjo kakor tudi vloženo delo vsekakor dejanje, ki je vredno posnemanj. B.M. KOSTANJEVIŠKA 21. in 22.7.2006 petek, 21.7.2006 17.00kolesarska dirka za 4. kriterij dolenjskih Benetk krožna dirka po kostanjeviškem otoku, start in cilj na tamalem piac 21.00zabavni program z ansamblom Zasavci na kopališču Otok sobota, 22.7.2006 09.00 turnir v odbojki na mivki na kopališču Gmajna 20.00 nastop pihalnih orkestrov in pustnih skupin 21.30 piihod splava in okrašenih colnov po reki Krki zabavni program z ansamblom Štajerskih 7 24.00 vchk ognjcmet večetni program poteka na kopališču Otok Zapora ceste! Zapora ceste na otoku (Ulica talcev in Oražnova ulica) bov petek, 21.7.2006, od 16.30do 24.00ure. Obvoz bo urejen mimo Podbočja. Hvala za razumevanje! Godba Sevnica na centralnem trgu v Pragi Laibach na Grand Rocku 2006 Leto je naokoli in zopet se bliža avgust, čas, ko se v Sevnici zgodi največji rock festival v Posavju in širši okolici. Grand Rock Sevnica bo letos potekal že četrtič zapovrstjo in na njem se bodo predsta- vile nekatere najbolj uveljavljene slovenske rock skupine. V dveh dneh se bo zvrstilo dvanajst glasbenih skupin: ELVIS JACKSON, DAN D, SREČNA MLADINA, DA PHENOMENA, STRANCI. NON, LAIBACH, TIDE, KAFKA (fr), THE LIFT, ŽURDOV in AD LIBITUM. Kot obljublja- jo organizatorji z Matejem Leskovškom na čelu, bodo tudi festi- val popestrili člani kluba Firestarters Me Slovenija, ki bodo skrbeli za varnost na festivalu, ne bo pa manjkalo tudi zanimivih obgtas- benih dejavnosti in popestritev (bruhalci ognja in podobno). S članstvom vAMZS brezskrbno na počitnice A MIZ S AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE Okvara avtomobila ali poškodba kakšnega njegovega vitalnega dela, zaradi Cesar je nadaljnja vožnja nemogoča, je za vsakega voznika hud udarec. Ob svojem vsakdanjem delu se AMZS sreču- je z raznimi primeri. Toda tujci, ki ostanejo na cesti, najprej pokažejo dokazilo o član- stvu plus v svojem klubu: ADAC, OAMTC, STC,... To pomeni, da jim bodo zaposleni v AMZS d.d., če je le možno, avto popravili, uspo- sobili za nadaljnjo vožnjo ali pa ga odpeljali na servis. Storitev za člana tujega kluba je brezplačna do zneska 80 eurov. Prav tako nudijo tuji klubi storitve članom AMZS, ki imajo članstvo plus. Da se članstvo v AMZS splača, dokazujejo velike ugodnosti, ki jih imajo člani. Krona storitev je nedvomno prevoz v prometni nesreči poskodova- nega vozila, ki ga brezplačno odpeljejo do doma, ob tern pa dva dni nudijo članu brezplačno nadomestno vozilo. Prav tako pelje- jo pokvarjeno vozilo brezplačno do 150 km daleč. Člani imajo pri tehničnem pregledu 20 % popusta, kar znese minimalno 1540 SIT. Za kraje, ki so bolj oddaljeni od poslovne enote AMZS, imajo po- godbene izvajalce. Posavju najbližja je AMZS d.d. PE Otočec, kjer opravljajo tehnič- ne preglede, registracije, servise vseh vrst avtomobilov, polnje- nje in popravilo klimatskih naprav, nudijo avtomatsko pralnico, vulkanizerske storitve in druga popravila iz avtomobilske stroke. Službo za intervencije imajo organizirano 24 ur na dan, odzivni čas pa je maksimalno pol ure. V primeru, da se vam je zgodila nevšečnost, enostavno pokličete na telefonsko številko 1987. AMZS vas ne bo pustil na cedilu, za kar jamči več kot 100.000 zadovoljnih članov. Če prinesete ta članek s sabo v AMZS d.d. PE Otočec in se včlani- te, vas čaka praktično darilo. Matej Lesinšek www.amzs.si ________________________________ V Kapelah odmevali zvoki pihalnih orkestrov KAPELE - Na zadnji junijski petek se je na trgu pred cerkviio v Kapelah začelo dvodnevno koncertiranje pihalnih orkestrov. Ze v petek se je na letnem koncertu pod vodstvom dirigenta Frandja Arha predstavil Pihalni orkester Kapele, ki je tudi tokrat navdušil obiskovalce. Veseto je bilo tudi v soboto, ko so Kapele poleg do- mačega pihalnega orkestra, ki vztrajno vadi in nastopa že od leta 1850, na 4. maratonu pihalnih orkestrov, gostile pihalne orkestre: Bianca, Laško, Gorje, Vodice, Litija in Rozga (Hrvaška). Petdeset članov Pihalnega orkestra Kapele pa tudi v poletnim mesecih ne bo počivalo in pozabilo na svoje inštrumente, ampak bodo verjet- no pridno vadili, saj so že septembra vabljeni na festival udarnih orkestrov Evrope v Nemčijo. Na stiki: mažoretke iz Laškega po izvedenem nastopu s svojim or- kestrom. P. B. H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 Aktivne nagradne počitnice z ZPM Krško KRŠKO - Letos se je sicer že tradicionalnega nagradnega letova- nja za najuspešnejše učence iz občine Krško v Piranu udeležilo skupaj 27 učenk in učencev osnovnih šol ter srednje in glasbene sole, od tega so dvema učencema omogočili letovanje v medna- rodnem taboru v organizaciji Nacionalnega odbora Evropa v šoli prav tako v Piranu. Po predhodno opravljenih pripravah vodje programa in sekretarke ZPM Krško Vide Ban v mesecih aprilu in maju so aktivne nagradne počitnice za uspešne otroke izvedli v času od 26. do 30. junija na slovenski obali. Program so realizira- li ob sodelovanju Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok, zuna- njih strokovnih sodetavcev ter prostovoljcev ZPM Krško, ki so skr- beli za varnost otrok. Iz Krškega so odpotovali z vlakom do Kopra, nato z avtobusom z lokalnimi vodiči v notranjost slovenske Istre in si ogledali oljčni nasad ter 400 let staro oljarno - muzej Tonina hiša v Sv. Petru, nato pa še istrsko vas Krkavče. V naslednjih dneh so se udeležen- ci popeljali z barko do Strunjana, si ogledali strunjanske soline in pridobivanje soli, spoznali strunjanski naravni park pod stro- kovnim vodstvom biologa ter se peš povzpeli do Sv. Križa in Me- sečevega zaliva. Ob kopanju na piranski plaži in družabnih igrah v vodi so imeli organizirane oglede Pirana, večerne sprehode v staro mestno jedro, pa športne igre na igrišču OŠ Cirila Kosmača in sprehode do Bemardina in Portoroža. Med vožnjo ob slovenski obali do Portoroža so pod strokovnim vodstvom opazovali obmor- ske rastline, obiskali Formo vivo in zasebni vrt kaktusov ter se po želji kopali in vozili z gokarti. Z udeleženci mednarodnega tabo- ra EUŠ iz enajstih evropskih držav so izvedli orientacijski pohod ter pripravili zaključno prireditev. Ob povratku so si ogledali tudi Škocjanske jame ter se po kosilu v Divači peti dan nagradnih po- čitnic v dobrem razpoloženju vrnili z vlakom v Krško. N.Č. Zaključili s treningom socialnih veščin KRŠKO - Poletje je tu in tudi na Društvu Izvir za pros- tovoljno delo, preventivo in svetovanje v Krškem se čuti poletno vzdušje, saj smo v preteklih tednih s prijetnimi spomini na skupno druženje in obilo zaba- ve končali z dejavnostmi, ki so potekale za otroke in mladostnike v preteklem šolskem letu. Društvo že nekaj let med vrsto aktivnosti uspešno razvija in izva- ja program Trening socialnih veščin s skupinami mladih in pros- tovoljci in tudi preteklo šolsko leto ni bilo izjema. Prostovoljke društva (Ourda Pinterič, Vesna Perič in Jana Zdovc) so se red- no pripravljale na izvajanje programa, ki se ga se je skozi leto, vsak petek popoldan, udeleževalo več mladostnikov. Udeleženci so v prijetnem, sproščenem vzdušju in v družbi novih poznanstev, ki so prerasla v prijateljstva, imeli priložnost preko iger, pogovo- ra in delavnic ter ustvarjanja izdelkov še podrobneje spregovori- ti, izmenjati svoja mnenja in spoznati aktualne tematike mladih s področij čustev, nasilja, ljubezni, spolnosti, drog, meditaci- je, zabave, glasbe itd. Mladi menijo, da so takšne vrste aktivno- sti potrebne, saj se tako marsikdaj lažje spopadejo s težavami v družbi vrstnikov, v šoli, v družini in v življenju nasploh. In kaj se je udeležencem najbolj vtisnilo v spomin? Lucija Kodrič (dijakinja): »Ker sem rada v dobri družbi in rada spoznavam nove ljudi sem se odloäla, da bom hodila na Izvir. Všeč so mi bile teme, ki smo jih predelali. S tern sem mnogo bo- Ije spoznala samo sebe, pa tudi svoje prijatelje. Najbolj mi bo ostala v spominu delavnica, v kateri smo prišli do ugotovitve, da sem primerna za opravtjanje poklica novinarke«. Tina Zorko (dijakinja): »Najboljše teme, ki smo jih predelali so bile meditacija, spoznavanje samega sebe in spoznavanje pome- na ban/. Na Izviru sem spoznala, da se mi lahko še najbolj never- jetne želje uresničijo" če se bom le dovolj potrudila. Zelo všeč mi je tudi delo z otroki, zato se vsako leto z veseljem udeležu- jem vseh aktivnosti, ki jih društvo organizira«. Vesna Perič (prostovoljka): »Treninga socialnih veščin sem se udeleževala za 'potešitev moje duše'. Treninga socialnih veščin sem se udeleževala z veseljem zaradi prijetne družbe in ker sem na ta način veliko pridobila zase. Najbolj mi je ostala v spominu delavnica, v kateri sem spoznala, da bi lahko postala zdravnica, pa čeprav me je moja študijska pot zanesla v druge smeri«. I našimi srečanji smo končali le čez poletje, saj smo si ob za- ključku obljubili, da se v jeseni zopet srečamo. »Izvirovci« bomo septembra zopet pripravili nov program in če nameravate v no- vem šolskem letu pridobiti kakšno zanimivo izkušnjo izven šol- skih klopi, spoznati nove prijatelje, se zabavati, sprostiti in hkra- ti storiti nekaj zase, potem ste vabljeni v našo družbo. V upanju, da se vidimo, vam želimo obilo sončnih užitkov! Društvo Izvir najdete na CKŽ 30 v Krškem, naša tel. št. je: 07 49 01 810; GSM: 031 762 779. Društvo Izvir Sončkov »Hočem, da sem« BREŽICE - Letošnja kulturna prireditev „Hočem, da sem" je potekala v brežiškem prosvetnem domu. Rdeča nit prireditve je bila v znamenju prizade- vanj za omogočanje dostopa za hendikepirane, saj si tudi le-ti želijo nastopati na odrih, na katere se zaradi arhitektonskih ovir ne morejo povzpeti. Organizacijo že tradicionalne prireditve Hočem, da sem je Društvo za cerebralno paralizo Sonček Posavje letos zaupalo Osnovni šoli Brežice. V pogo- voru s pomočnico ravnatelji- ce brežiške OŠ Darje Mand- žuka in tajnico Društva Sonček Natašo Urbane je bilo razbra- ti zadovoljstvo, da so priprave na ta dogodek potekale v redu in so se vsi povabljeni z ve- seljem odzvali. „V prireditev smo dahnili dušo," je še doda- la Darja Mandžuka. Več kot to! „Včasih se zgodi, da svetle tre- nutke zastrejo oblaki; a težke olajša otroški nasmeh. Otro- ški svet je iskren, poln pes- mi, veselja," sta napovedala Ingrid in Vid, ki sta prireditev povezovala z mislimi mentori- ce Romane Zorko. Ravnatelji- ca Osnovne sole Brežice mag. Marija Lubšina Novak pa je dodala, da je svet lep in „naši sončki bodo zapeli in zaigrali za našesončke". Predsednik Društva Jože Ri- bič pa se je zahvalil vsem, ki so se potrudili, da bo priredi- tev ohranila svojo tradicijo in izrekel prepričanje, da se bo nadaljevala tudi v prihodnje. „Lani je Sonček praznoval de- seto obletnico delovanja, to je že lepo obdobje, ki smo ga ak- tivno preživeli. Danes pa je en prijeten dan", je zaključil svo- jo misel in obiskovalcem zaže- lel lepe trenutke ob spremlja- nju programa. Najprej so se predstavili otro- ci iz razvojnega oddetka skupi- ne Muce in redne vzgojne sku- pine Zvezdice brežiškega Vrtca Mavrica. Na nastop sta jih pri- pravljali Anica Tomše in Mari- ja Terihaj. Nastopajoči so se v krogu, ki nima ne začetka ne konca poigrali s cingljanjem zvončka in uprizorili glasbeno točko Zvonček. Razvojni od- delek otrok iz Vrtca Krško se je pod mentorstvom Marinke Stefančič in Irene Kovačič na- učil celo paleto pesmic, ki so jih pričeli pripovedovati s pri- čakovanjem o maju in ptič- jem petju, pa o tern, da imajo radi tudi jesen in se prepusti- li še drugim zanimivim reci- tacijam. S tremi sklopi so program obo- gatili učenci in učitelji krške Glasbene sole. Mentor Stane Cetin je uigral skupino z dia- toničnimi harmonikami, ki so med drugim zaigrali tudi zna- menito skladbo Na Golici, or- kester tamburic pod vodstvom Branke Žičkar je med drugim izvedel Tarn, kjer murke cve- to, kitarski nastop pa je obis- kovalcem pod vodstvom Bran- ke ŽiČkar in Jelene Vukolič izvabil Nasmeh poletnih dni in jih s Srečo na vrvici popeljal v deželo sanj. SjDecialna pedagoginja Marija Crepinšek je stanovalce Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca navdušila, da so za- igrali znamenito predstavo, ki govori o debeli repi in je nika- kor ni mogoče izpuliti, vendar se s skupnimi močmi reši ne- mogoče, tako je bilo tudi to- krat in repa je končno obsta- la v dedkovih rokah. Da se ob plesu razvedrimo, hkrati pa se gibljemo in tudi učimo, so dokazali varovanci Varstveno delovnega centra Krško-Le- skovec, ki so vključeni v glas- beno-plesno delavnico pod vodstvom Sebastijana Vodla- na in zaplesali v ritmih dunaj- skega valčka in živahne špan- ske marenge. Učenci OS dr. Mihajla Rosto-, harja Krško si pevske izkušnje nabirajo pod vodstvom Vlaste Lekše, plesnih korakov pa jih uči Silvija Tomše. Pevski zbor- ček je prepeval, da ni Nikoli slabe volje ter Boogie Woogie, plesni show na glasbo iz filma Peter Gunn pa je izvedla ples- na skupina. Ansambel Osnovne sole Breži- ce pod vodstvom Vlada Asa- noviča je poskrbel za živahni glasbeni točki s pesmima Stara Ljubljana in Venčkom narod- nih, zaplesala je tudi folklor- na skupina Mlinček, ki jo vodi mentorica Zdenka Dušič, Bre- da Prah in Milena Novoselc pa sta pomagali učencem s prila- gojenim programom, da so se naučili recitacijo pesmi o uri, ki kuka. Z ansamblom Mi se imamo radi, pa je zapela Nast- ja Fijolič. Dogodek je popestrila razstava v avli doma. Z najrazličnejši- mi izdelki so se predstavili - OS Ane Gale Sevnica, OS dr. Mihaj- la Rostoharja Krško, OŠ Jurija Dalmatina Krško, Dom upo- kojencev in oskrbovancev Im- poljca in Zveza društev za ce- rebralno paralizo Slovenije, ki so dodali še tisto piko na i ob zaključni misli „naj bodo vaše bešede zmeraj enako tople in oči enako svetle" razpršela ob- iskovalce in nastopajoče na vse strani Posavja in jim še po- šepetavala, kako pomembno si je vzeti čas za sočloveka, mu prisluhniti in ga razumeti. Marija KalčičMirtič Učenci s prilagojenim programom OS Brežice Predstavniki organizatorjev in sodelujočih izvajalcev Tri zlate maturantke na ETrŠ BREŽICE - Z letošnjimi rezultati zaključnega izpita in poklicne ma- ture so na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah spet zelo zado- voljni. V petek so uradno objavili rezultate in vsem, ki so uspešno zaključili srednješolsko izobraževanje svečano podelili maturitet- na spričevala. Zaključni izpit v programu trgovec je opravljalo 56 kandidatov, od tega 45 rednih dijakov in 11 odraslih udeležencev izobraževanja (8 prekvalifikantov in 3 samoizobraževalci). Pozi- tivnih je bilo 46 kandidatov (82,1 %), od tega 6 odličnih (Tina Ko- drič, Klara Krhin, Mia Slak, Andreja Petan in Klavdija Stritar med rednimi dijaki ter prekvalifikantka Mojca Kondrič), 16 prav dobrih kandidatov, 20 dobrih in 4 zadostni kandidati. Poklicno maturo je v spomladanskem roku opravljalo 156 kandi- datov. Redni dijaki so opravili maturo 87,3 % (znotraj tega so dija- ki srednjega strokovnega programa ekonomski tehnik dosegli kar 95,2 % uspeh). Vsako leto na šoli uspešno zaključijo šolanje tudi odrasli, ki se izobražujejo v okviru organizirane oblike all kot sa- moizobraževalci. Med prvimi je bilo uspešnih sedem, med samoi- zobraževalci pa pet kandidatov. Delavci sole in starši pa smo spet izjemno ponosni na kar 18 odlič- njakov, med katerimi so tudi tri zlate maturantke Renata Županc, Marjanca Jeler in Anja Zajc, ki so pri vseh predmetih dosegle od- lično oceno. Na tokratni podelitvi sta jim prva čestitala ravna- telj Martin Šoško, pom. ravnatelja Metka Galič in brežiški župan Ivan Molan, septembra pa jih bo sprejel tudi minister za šolstvo in sport dr. Milan Zver in jim svečano podelil maturitetna spriče- vala skupaj z ostalimi slovenskimi zlatimi maturanti. Tekst in foto: Metka Galič Odlicnjakinje v programu trgovec z ravnateljem sole, razrednicarkama in tajnico izpitnega odbora._______ Tri zlate maturantke na ETrŠ: Anja Zajc, Marjanca Jeler in Renata ŽuDanc Počitniške radosti v Brežicah BREŽICE - V Mladinskem centru Brežice so v prvem tednu brezskrbnih letnih počitnic pripravili niz naj- različnejših brezplačnih aktivnosti in brežiškim osnovnošolcem omogočili, da v njih sproščajo svojo domišljijo ali pa si izpopolnijo znanje. Za začetek počitniških radosti je brežiški Mladinski center šo- larjem pripravil že tradicionalne brezplačne aktivnosti. Natalija Ratko iz Mladinskega centra Brežice nam je ob obisku povedala, da organizirajo različne delavnice že od svojih začetkov t.j. od ustanovitve MC dalje in so vedno dobro obiskane, saj se zanima- nje še povečuje. »Naredimo sicer okvirni program, poskušamo pa prisluhniti tudi njihovim željam in se prilagajamo potrebam. Le- tos pa uvajamo novost in bomo pilotski program počitniških aktiv- nosti prvi teden v juliju organizirali tudi v OS Dobova in Artiče in upam, da se bo nadaljeval tudi v prihodnje, saj poskušamo tudi tern otrokom, ki nimajo prevozov, približati to, kar imajo otroci iz mesta Brežice,« je še dodala Ratkova. Letošnje delavnice so se pod strokovnim vodstvom mentorjev od- vijale na likovnem področju, otroci so spoznavali astrologijo, v multimedijski so naredili risanko, na športnem področju so se sre- čali z lokostrelstvom in igrali, v tern času tako populami, nogo- met in po njihovem pripovedovanju jim čas od desete do druge ure popoldan kar prehitro mine. M.K.M. Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 POSAVSKA PANORAMA Q Prvo srečanje Gab(e)rčanov GAB(E)RJE PRI DOBOVI - V vasici Gab(e)rje pri Dobovi, ki so jo v 60. letih 20. sto- letja občinske službe iz praktičnih razlogov preimenovale v Gabrje, so se tokrat prvič zbrali Gab(e)rčani iz vseh koncev Slovenije. Ime pa tudi danes po toliko le- tih v vasi Gab(e)rje pri Dobovi ni poenoteno. Na prvo julijsko soboto so se v vasici Gab(e)rje pri Dobovi, ki se imenuje po drevesni vr- sti gaber in v kateri je od leta 1931 s 400 padlo število vašča- nov le na 235, veselili uresni- čitve ideje, ki je zorela vse od leta 1991. Tedaj se je ideja o organizaciji srečanja Gab(e)- rčanov iz istoimenskih krajev iz vse Slovenije, porodila vaš- čanu Ivanu Vogrincu st. in no- vinarju Dolenjskega lista Mar- tinu Luzarju. Organizacijo tokratnega sreeanja so vzeli v svoje roke člani PGD Gab(e)- rje s predsednikom Robertom Lubšino in obenem proslavili tudi 70. letnico svojega delo- vanja. Tako so organizatorji v pripravo celodnevne zabavne prireditve vložili veliko truda. Gab(e)rčane iz sedmih sloven- skih krajev so sprejeti ob zvo- kih citer, Ločke godbe z ma- žoretkami. Ivan Vogrinc st. je predstavil vas Gab(e)rje, ki se prvič omenja pred več kot 400 teti, ko je bilo naseljenih le osem his. Vas pa je bila v ob- dobju 1848 do 1918 celo obči- na s svojim županom. Zbrane sta pozdravila brežiški župan Ivan Motan, ki je izrazil upa- nje, da bo prireditev postala tradicionalna in predsednik KS Dobova Mihael Boranič, saj je vas Gab(e)rje ena od devetih vasi v največji KS brežiške ob- dne. V nadaijevanju so Gab(- e)rčani iz različnih slovenskih krajev lahko obiskali Lovski muzej Polovič in vinoteko Pol- ovič, etnološki muzej Rezelj, si ogledali vas Gab(e)rje, tekmo- vali v različnih zabavnih igrah, predvsem pa se družili in spo- znali marsikaj novega o osta- lih Gab(e)rčanih. Vsekakor je tak način druženja pomemben za turistično promocijo lastne- ga kraja, povezovanja ljudi, spoznavanja različnih navad, zgodovine in kulture. Prihod- njič bodo Gaberčani in Gabr- čani spoznavali Prekmurje, saj se ponovno zberejo v Gaberju pri Lendavi. Tekst in foto: Polona Brenčič Pobudnika sreeanja Ivan Vogrinc st. in novinar Martin Luzar Predstavniki gostiteljev 21. kmečki praznik v Tržišču TRŽIŠČE - V Tržišču se je na oblačno nedeljsko popoldne, 2. julija, zbralo veliko ljudi, ki so prišli iz bližnjih in tudi nekoliko bolj oddaljenih krajev na praznovanje tradicionalnega kmečkega praznika. Dolge kolone vozil so bile parkirane ob cesti in na bližnjih travnikih in pravo veselje je bilo videti, da so organizatorji tudi to- krat privabili toliko obiskovalcev. Že enaindvajsetič je tokrat v organizaciji »Društva pode- želske mladine Tržišče« po- tekal tradicionalni kmečki praznik, na katerem so obis- kovalcem predstavili kmetij- sko mehanizacijo, sledile pa so zabavne in zanimive re- gijske kmečke igre, ki so nav- dušile. V kmečkih igrah so tekmovale ekipe iz Brežic, Kr- škega, Zabukovja in Tržišča, izven konkurence pa sta sode- lovali ekipi iz Novega mesta in s Trebnjega. Pomerili so se v petih igrah. Tako smo lahko videli spretnost koscev, umet- nost grabljenja, pa iznajdlji- ve fante, ki na vasi še vedno radi pridejo »vasovat« k de- kletom, čeprav si do njih po- magajo kar s kupi sena in igro »poročna večerja«, v kateri so si tekmovalci kot za stavo podajali krompirje in jih me- tali v peharje. V zadnji igri, ki so jo domačini poimenovali »igra presenečenja«, so tek- movalci zašli tudi v gasilske vode in si pridno podajali ko- zarce z vodo ter polnili vedra, obiskovalci pa so jih navduše- no spodbujali. Najbolje so se igrali tekmovalci iz Brežic, sledili so Zabukovčani in Kr- čani. Svoje znanje so najbolj- ši pokazali tudi minulo soboto na 20. državnih kmečkih igrah v Semiču. Dobre volje ljudi pa niso premagale niti dežne kaplje in zabava se je nada- Ijevala pod dežniki. Polona Brenčič Posavske lepotice v vodnem mestu No fotografiji z /eve proti desni: Druga spremljevalka miss Posavja za miss Slovenije 2006 Polona Podvinski, Vanja Božič, prva spremljevalka in miss Net TV na izboru Miss Slovenije 2006 Tamara Pavlovič ter polfinalistka Miss Hawaian Tropic Larisa Jazbar, ki se bo septembra v Casinoju Lido v Termah Čatež potegovala za naslov Miss Hawaian Tropic 2007. LJUBLJANA - V sredo, 5. julija, je v vodnem mestu Atlantis v Ljubljani potekal 3. predizbor Miss Hawaian Tropic Sloveni- je za miss Hawaian Tropic sve- ta 2007. Na istem prizorišču so hkrati organizirali prvi sloven- ski beauty party, ki naj bi od letošnjega leta naprej postal tradicionalen, udeležilo pa se ga je tudi nekaj deklet iz le- tošnjega izbora za miss Posav- ja 2006. Slovenian beauty party je VIP zabava, na katero so vabtjeni le medijsko znani ljudje, med njimi pa tudi brežiški poslov- než Krunoslav Filipčič. Par- ty je namenjen predvsem mi- sicam, ki so v letih 1991 - 2006 uspele najbolj izkoristiti svoj naslov. Organizator Igor Šajn (direktor agencije Queen) je podelil šest zlatih priznanj najuspešnejšim, najboljšim in Skratka najatraktivnejšim slo- venskim lepoticam, ki so svoje nazive uspele najbolje medij- sko, poslovno in tržno izko- ristiti. Zato se ne gre čudi- ti, da je prva med njimi bila prav Posavka - miss Sloveni- je 2001 Rebeka Dremelj, ki se je izmed vseh promovirala najbolje, zato ji v tern prime- ru iskreno čestitamo in želimo, da po zasluženem trimeseč- nem dopustu zopet presene- ti slovensko javnost z svojo iz- virnostjo. Tekst: Vanja Boiic Veterani iz Posavja na Triglavu Prvi petek v juliju je bil organiziran tradicionalni 21. vzpon ve- teranov na Triglav, ki je bil posvečen 65-letnici ustanovitve OF in 15. obletnici osamosvojitve Slovenije. Tega množičnega poho- da na očaka naših gora se je udeležilo tudi 28 članov veteranskih organizacij (ZZB, PVD Sever, WS in ZSČ) iz Posavja. Po vzponu na našo najvišjo goro, je bila krajša proslava na Kredarici, nato pa druženje pohodnikov v domu na Kredarici, kateremu so Posavci s svojo dobro voljo in družabnostjo dali neizbrisen pečat. Na foto- grafiji so nekateri od udeležencev vzpona iz Posavja. Mi.M. ObžorniK NAJBOLJ BRAIN CASOPIS V POSAVJUf Sportni vikend mladih Brezice2006 sobota, 22.7. ob 9.00 1 Kontakti: ,^C kotartet-goraz**«'! 3$9 224 no8omvt-»v«n-051 323 321 pafntbail >«nart-040 842 322 ostal»#r*B«h041 7||f»1 ^NAGRADN«SKUOT «mH» no stamen : tu#mHm Die špica Društvo študentov Brežice predstavlja PAINTBALL SKLAD 1.m«to: 30% prijavnii» 2.ma>ta: 20% prljavnine 3jn—u>: 10% prtjavnlne DSB Peke» nndclin. 23.7, ob 14.00 www. STOLP.com E IZ NASIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 Seja Odbora za Hidroelektrarne na spodnji Savi V prostorih Termoelektrarne Brestanica je potekala 11. seja Od- bora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Seje so se udeležili vsi trije posavski župani, predstavniki Holdinga slovenskih elektrarn, Infre d.o.o., predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter go- spodarstva in ostali pomembnejši sodelavci ob izgradnji hidroe- lektrarn. Prisotni so se seznanili s poskusnim obratovanjem HE Bo- štanj, aktivnostim glede financiranja infrastrukturnih objektov ob izgradnji HE na spodnji Savi ter potekom izgradnje HE Bianca, pri- pravami na potek izgradnje HE Krško in Brežice. Zaradi poteka iz- gradnje HE na spodnji Savi po veljavnem terminskem planu in do- ločilih koncesijske pogodbe je Odbor pozval ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance, da morata zagotoviti spre- jem sklepov o načinu in obsegu financiranja infrastrukturnih ure- ditev ob izgradnji HE na spodnji Savi na VladiRS najpozneje do konca julija 2006. Prav tako je Odbor pozval omenjeni ministrstvi, da je potrebno sprejeti Program infrastrukturnih ureditev ob iz- gradnji HE Bianca do konca julija 2006, saj bo v nasprotnem pri- meru prišlo do zamud pri izgradnji le-te elektrarne. Da bi se lahko jeseni pričeli razpisi tudi za HE Krško, je Odbor pozval ministr- stvo za gospodarstvo, kot skrbnika državnega lokacijskega načr- ta za HE Krško, da mora s svojimi aktivnostmi zagotoviti sprejem Uredbe na Vladi RS do 30. julija letos. Na ministrstvo za okolje in prostor je bila dana pobuda za proučitev možnosti skrajšanja iz- gradnje celotne verige HE na spodnji Savi za tri leta, pobuda za pričetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za HE Brežice in za uskladitev vodnega režima reke Save na meji z Repu- bliko Hrvaško zaradi nadaljnjih postopkov. Obäna Sevnica pred- vsem želi, da bi čim prej prišlo do sprejema sklepov o financiranju dodatne infrastrukture in do potrditve Programa infrastrukturnih objektov ob izgradnji HE Bianca. Ureditev Savske ceste v Sevnici in novi most pri Kopitarni Obäna Sevnica je uspešno prijavila dva projekta za sofinanciranje iz sredstev Službe Vlade Republike Slovenije za lokatno samoupra- vo in regionalni razvoj. Obäna Sevnica bo izvedla projekt »Ure- ditev Savske ceste v Sevnici«. Vrednost omenjenega projekta je v investicijski dokumentaciji ocenjena na dobrih 60 mio tolarjev, od katerih bo 50 mio tolarjev prispevala država. Projekt zajema raz- širitev in rekonstrukcijo vozišča, ureditev hodnika za pešce in ko- lesarske steze ter ureditev odvodnjavanja in komunalnih vodov. Drugi projekt se nanaša na izvedbo nadomestnega mostu čez po- tok Sevnična v kraju Šmarje, katerega investicija je ocenjena na 86 mio tolarjev, pri čemer bo prispevek države 48 mio tolarjev. Predvidoma se bo dejanska izvedba obeh projektov izvajala v me- secu septembru in oktobru. Dozidava podružnične sole v Loki za potrebe vrtca Obäna Sevnica je po postopku zbiranja ponudb za izdelavo PGD in PZI dokumentacije za razpis za dozidavo uälnice in igralnice pri stavbi podružnične sole Loka pri Zidanem mostu med štirimi po- nudbami izbrala najugodnejšega izvajalca za izdelavo omenjene dokumentacije, to je podjetje ABC Cibic iz Novega mesta, s kate- rim se je podpisala pogodba. Izdelava dokumentacije za dozidavo prostorov za vrtec v Loki je tako v polnem teku, saj Obäna Sev- nica pričakuje omenjeno dokumentacijo do konca meseca julija, nato pa se bo izbiralo izvajalca za samo izgradnjo. Idejna zasnova za Vrtec Ciciban Sevnica je bila ta teden po zadnjem sestanku dne 16.6.2006 na Ministrstvu za šolstvo in sport posredovana v potr- ditev, saj so bile zadnje pripombe s strani ministrstva minimalne. Tako pričakujemo, da bo Obäna Sevnica lahko po pridobljenem soglasju nadaljevala s pridobivanjem nadaljnje dokumentacije, ki ju bo moral potrditi tudi Obänski svet. 0, Sanacija mostov v občini Sevnica po lanskem neurju Po lanskem avgustovskem neurju je Obäna Sevnica začasno sani- rala nekatere mostove. Da bo rešitev dolgoročna, je Obäna Sev- nica izvedla potrebne razpise za izvedbo treh mostov na Sevnični in sicer pri Kuneju v Planinski cesti ter Popelarju in Pajku na Met- nem vrhu ter tako prišla do izvajalca del za gradnjo. Svojemu na- menu je bil že predan most pri Kuneju, katerega vrednost znaša 20 mio SIT. 5 mio SIT je prispevala država, ostala sredstva je za- gotovila Obäna Sevnica. Izvedenih del so se razveselili predvsem tamkajšnji prebivalci, ki so od lanskega avgustovskega neurja za premostitev Sevnične uporabljali začasni most. Občina Sevnica nadaljuje z aktivnostmi v zvezi z odpravo posledic lanskega neurja. Po pridobitvi projek- tne dokumentacije in vseh potrebnih soglasij se bodo nadaljeva- la gradbena dela na mostu pri Popelarju, mostna konstrukcija pa čaka tudi na pričetek izgradnje mostu pri Pajku. V teh dneh bo iz- § <3 O o g 1 bran še izvajalec del za most preko Blansäce na lokalni cesti Blan- ca-Poklek. Kljub ureditvi začasne prevoznosti se ob visokih vodah pojavljajo vedno nove poškodbe, zato je trajna rešitev nujna. Odkritje obeležja Združenja veteranov vojne za Slovenijo Sevnica Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Sevnica je na objektu na Ponikvah pri Studencu, kjer se je v letu 1990 in 1991 tajno hranila večja količina orožja in streliva, odkrilo spominsko pioščo. Orožje je bilo uporabljeno v osamosvojitveni vojni za Slo- venijo pred 15 leti. S tern je Združenje na še prav poseben način obeležilo letošnjo 15 letnico samostojne države. Seja Sveta KS Studenec Na seji Sveta krajevne skupnosti Studenec so se pogovarjali o ak- tualnih dogodkih v krajevni skupnosti, o izvajanju krajevnih inve- sticij, o upravljanju z vodovodnim sistemom in izvajanju kvalitet- ne vodooskrbe za to krajevno skupnost ter o sodelovanju Občine pri skupnih projektih. Krajevna skupnost si prizadeva za pridobitev prostorov za vrtec na Studencu, saj je interesentov, ki bi otroke za- upali v varstvo v tern kraju, dovolj. Obäna bo pripravila oceno sta- nja in idejni projekt obnove sole, ki bo upošteval potrebe za vrtec, izvajanje pouka in prostorov za izvajanje športnih dejavnosti. Infrastrukturna ureditev pri HE Bianca Podžupan Rudi Bee se je udeležil usklajevalnega sestanka glede priprave programa infrastrukturnih ureditev za HE Bianca. Priso- tni so bili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za finance ter Infre in Holdinga Slo- venske elektrarne. Holding in Infra sta program že predala mi- nistrstvu. Sprejeti pa ga mora še Vlada Republike Slovenije. Na program je potrebno pridobiti tudi pozitivno mnenje lokalne skup- nosti, zato je pomembno, da so pred obravnavo na Občinskem svetu obäni predstavljene načrtovane ureditve in viri financira- nja. Izdelovalec programa, Savaprojekt iz Krškega, je pripravil ra- cionalizacijo načrtovanih ureditev. Občina Sevnica se zavzema za strokovno in kvalitetno izvedene rešitve in za izvedbo vseh uredi- tev, na katere je ob obravnavi državnega lokacijskega načrta dal soglasje Obänski svet. Urejanje cestne infrastrukture v občini Sevnica Obäna Sevnica si je že dalj časa prizadevala za asfaltacijo še pre- ostalih makadamskih odsekov lokalnih cest v Obäni Sevnica. Iz- veden je bil razpis za asfaltacijo odsekov Veliki Cirnik - Svinjsko - Češnjevec in Radež - Potana - Zavrate. Predvidena je asfaltaci- ja odsekov v skupni dolžini dolžini 3728 metrov. Vgradil se bo eno- slojni asfalt debetine 6 cm, vključno z izdelavo muld in priključ- kov. Mulde za površinsko odvodnjavanje se bodo funkcionalno priključile na obstoječe elemente odvodnjavanja ah* izpeljale na teren. Izvajalec del bo pričel izvajati dela v mesecu juliju, pred- vidoma naj bi jih dokončal do konca meseca avgusta. Javni razpisi s področja kmetijstva in gospodarstva Obäna Sevnica po sklepu Občinskega sveta objavlja javni razpis o dodelitvi sredstev za finančne intervencije ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja v letu 2006, in sicer za subvencioniranje realne obrestne mere za dodeljevanje kreditov na področju kme- tijstva, štipendiranje bodočih prevzemnikov kmetij 2006/2007, urejanje kmetijskih zemljišč, podpora za delovanje strokovnih društev, investicijska vlaganja v rastlinski in živinorejski pride- lavi, predelavi ter tehnološke posodobitve v kmetijstvu in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ravno tako Obäna Sevnica objavlja javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za pospeše- vanje razvoja gospodarstva v letu 2006 za subvencioniranje re- alne obrestne mere na področju gospodarstva, subvencioniranje odpiranja novih delovnih mest, dodelitev sredstev za promocijo izdelkov in storitev malih in srednje velikih podjetij, dodelitev sredstev za podjetniško svetovanje in dodelitev sredstev za uspo- sabljanje zaposlenih v podjetju. Razpisna dokumentacija je do iz- teka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Sevnica www.obcina-sevnica.si all jo zainteresirani lahko dvignejo na Od- delku za gospodarske dejavnosti. Promocijska tabla občine Sevnica Obäna Sevnica namerava postaviti v mestu Sevnica promocij- sko tablo, ki bo namenjena predvsem obiskovalcem in prebival- cem mesta Sevnice. Tabla bo vsebovala na eni strani načrt mesta Sevnice, na drugi strani pa bodo osnovi podatki o obäni, zemlje- vid celotne občine ter predstavitev podjetij in obrtnikov iz obči- ne. Izvajalec, ki bo tablo pripravil in postavil, pričakuje od občine brezplačno dovoljenje - prostor za postavitev table, ostali stroški pa bremenijo izvajalca. Vsebina table se bo pripravila za obdobje treh let, ob spremembah pa se bo tabla obnovila oz. spremenila. Za občino in za podjetja bo takšna predstavitev predvsem promo- cijskega značaja, saj bo samostoječi pano v centru mesta, kjer je velika frekvenca obiskovalcev. Sprejem kralja cvička Na Malkovcu so zelo ponosni na svojega kralja cvička, ki je na 34. tednu cvička postal Marjan Pirc iz Kaplje vasi pri Tržišču. Domača krajevna skupnost in matično društvo vinogradnikov so mu pripra- vili skupaj z domačini ter turističnim društvom prisrčen sprejem. Sprejema se je udeležila tudi aktualna cvičkova princesa Barbara Kramar. V programu so sodelovali konjeniki, pevci, godba Blanški vinogradniki ter učenci Osnovne sole Tržišče. Pred zidanico Marja- na Pirca so postavili tudi 6 metrov visok klopotec, ki ga bo vsako leto prejel tisti vinogradnik Društva vinogradnikov Malkovec, ki bo imel v tistem letu najbolje ocenjen cviček. IZ SVETNISKIH SKUPIN Na lokalnih volitvah 2006 s sposobnim kandidatom za župana! Obänski odbor LDS Sevnica se intenzivno pripravlja na lokalne volitve 2006, na katerih bo na- stopil z močno ekipo na listah za obänski svet, ki bo s svojim delom in odprtostjo za predloge občank in občanov, tudi v pri- hodnje zagotavljala konstruk- tivno delo v občinskem svetu in s tern tudi realižacijo svo- jega programa, ki bo izključno temeijil na razvoju in napredku občine Sevnica. Obäna Sevnica, ki je po svoji površini ena večjih občin v Slo- veniji je v preteklih letih veliko vložila v infrastrukturo, zagoto- vila primerno življenje tudi na podeželju, zlasti na področju izgradnje vodovodnih sistemov. Pri teh projektih so vseskozi ak- tivno sodelovali tudi obänski svetniki LDS in Komunala Sev- nica, z direktorjem Lipovšek Bojanom, ki bo na lokalnih vo- litvah 2006 tudi kandidat Libe- ralne demokracije Slovenije. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Bojan Lipovšek, univ. dipl. ing. el., s strokovnim izpitom ZGO, roj. 1952, stanujoč v Sevnici, se je poleg vodstvenih funkcij v Kovinarski Krško, vodja pro- jektov Region Brežice, direk- tor INES d.o.o. Lisca Sevnica in od leta 1996 že omenjene funk- cije direktorja komunale Sevni- ca, vseskozi aktivno vključeval tudi v projekte volonterskega značaja. Njegovo prostovolj- no delo je bilo vedno vzgled drugim, poleg tega pa že dru- gi mandat predseduje Krajevni skupnosti Sevnica. Znotraj stranke je za svojo kan- didaturo dobil popolno soglas- je, kar pomeni, da je pogled v prihodnost kandidata za župana in kandidatov za obänski svet usklajen. To zagotavlja izvaja- nje zastavljenega programa, o katerem kaj več v prihodnje. OO LDS Sevnica Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 IZ NASIH OBČIN - BREŽICE jfl Fakulteta za turizem V torek, 4. julija2OO6, je v prostorih Univerze Maribor potekal slovesen podpis Pisma o nameri za ustanovitev Fakultete za turizem Univerze v Mariboru na lokaciji Brežice - Koper - Murska sobota. Pismo so podpisali: 1. rektor Univerze Maribor, prof. dr. Ivan Rožman; 2. župan Občine Brežice, Ivan Molan; 3. župan AAestne občine AAurska Sobota, g. Anton Štihec; 4. podžupan Mestne občine Koper, g. Jani Bačič in 5. zastopnik Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško, prof. ddr. Janez Usenik. O B Č I N A Brežice S podpisom prej omenjenega pisma pridobiva Fakulteta za turizem večjo veljavo in s tem tudi razsežnost. Podpisnice partnerstva so se tako dogo- vorile, da bo imela Fakulteta za turizem Univerze v Mari- boru sedež v Brežicah, hkra- ti bodo ustanovljene še dve stalni dislocirani enoti in si- cer Univerzitetni center za tu- ristične študije in raziskave v Kopru ter Univerzitetni center za turistične študije in raziska- ve v Murski Soboti. Z ustano- vitvijo dislociranih enot bo Fa- kulteta za turizem postala vse slovenski projekt, pridobila bo na teži in kot taka postala ve- Ijavna v celotnem slovenskem prostoru. Fakulteto za turizem podpira Univerza v Mariboru, Ministr- stvo za gospodarstvo, Minis- trstvo za visoko šolstvo, zna- nost in tehnologijo ter številna ugledna podjetja s področja turizma v Sloveniji. Ob podpisu Pisma o nameri je prorektor za študijske zade- ve Univerze Maribor, dr. Dušan Radonjič, povedal, da se pred- videva povezovanje s sorodni- mi avstrijskimi, italijanskimi in hrvaškimi fakultetami, na področju izmenjave strokov- nega kadra, kakor tudi med- narodne izmenjave študentov. Ob tem se odpira tudi možnost vsaj enega evropskega oddel- ka, s čimer bi Fakulteta pri- dobila tudi na mednarodnem značaju. Aktivnosti ob ustanavljanju Fakultete za turizem tečejo že kar nekaj časa. Tako so že v mesecu januarju 2006 v pro- jektno skupino za ustanovitev Fakultete za turizem Brežice bili imenovani naslednji člani: dr. Božidar Veljkovič, dr. Ja- nez Usenik, mag. Stanka Pre- skar, mag. Jože Kranjc, Martin Bratanič, Davor Račič in Ani- ca Hribar. Naloge projektne skupine so predvsem: koordi- nacija vseh aktivnosti v zve- zi z ustanovitvijo fakultete, priprava predlogov za reševa- nje posameznih problematik v zvezi s postopki za ustanovitev fakultete, navezava potrebnih stikov s predstavniki različ- nih institucij s ciljem pripra- ve potrebne dokumentacije za ustanovitev fakultete, for- miranje strokovne skupine za pripravo potrebne dokumenta- cije za ustanovitev fakultete, priprava študijskega progra- ma za ustanovitev fakultete in drugo, v skladu s potreba- mi in predlaganimi rešitvami skupine. V skladu s predlogi omenje- ne projektne skupine, je Ob- čina Brežice zaprosila sosed- nje občine in številna podjetja s področja turizma, za pismo podpore k realizaciji projekta ustanovitve Fakultete za trgo- vino in turizem. Podpisniki Pisma o skupni na- meri, ki je bilo v mesecu mar- cu podpisano s strani prof. dr. Ivana Rozman, rektorja Uni- verze v Mariboru; Ivana Molan, župana Občine Brežice; dr. Ju- reta Zupan, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologi- jo; mag. Andreja Vizjak, mi- nistra za gospodarstvo; prof, ddr. Janeza Usenik, zakonite- ga zastopnika Valvazorjevega raziskovalnega centra; so ugo- tovili, da je v Sloveniji pred- vsem na območjih regij se- verozahodne in jugovzhodne Slovenije velika potreba po zagotovitvi kakovostnega raz- voja visokega strokovnega in univerzitetnega izobraževa- nja. Prav tako so se dogovo- rili in s podpisom obvezali, da bodo skladno z možnostmi in pristojnostmi zagotovili in- frastrukturne, kadrovske ter statusno-organizacijske pogo- je za oblikovanje, izvajanje in razvoj univerzitetnih in vi- sokih strokovnih programov s področja turizma. V skladu s prej omenjenim pis- mom o skupni nameri je rektor Mariborske univerze, prof.dr. Ivan Rozman imenoval delo- vno skupino za pripravo elabo- rata za ustanovitev Fakultete za turizem, ki jo sestavljajo: predsednik prof. dr. Dušan Ra- donjič, doc.dr. Lučka Lorber, mag. Sonja Lebe, g. Aleš Arih, prof.dr. Božidar Veljkovič, prof. ddr. Janez Usenik, mag. Jože Kranjc, g. Rajko Vrečer. Delovna skupina je bila v za- četku meseca junija dopolnje- na z naslednjimi člani: Mladen Kučiš, Anica Hribar, Stane Vid- mar, doc. dr. Aleš Gačnik, Vla- sta Kučiš, prof. dr. Mario Plen- kovič in mag. Marjan Hribar. Delovna skupina je do sedaj opravila že 2 delovna sestan- ka, na katerih je oblikovala dve manjši skupini za izvedbo operativnih del. Tako sta se oblikovali strokov- na skupina pod vodstvom dr. Božidarja Veljkoviča in tehnič- na skupina, ki jo vodi ddr. Ja- nez Usenik. Strokovna skupina, ki jo po- leg prej omenjenega pred- sednika dr. Božidarja Veljko~ vida sestavljajo še: mag. Jože Kranjc, mag. Sonja Lebe, Vla- sta Kučiš, doc. dr. Aleš Gačnik in prof. dr. Mario Plenkovič, je zadolžena za pripravo vsebin- skega dela elaborata za akre- ditacijo študijskih programov fakultete za turizem. Ivan Molan, Župan Občine Breiice Začetek v znamenju domačih izvajalcev BREŽICE - Država partnerica letošnjega 10. Festivala Brežice je Itatija, pričel pa se je 30. junija v Viteški dvorani Posavskega muzeja in pod častnim pokrovi- teljstvom ministra za gospodarstvo Republike Slove- nije mag. Andreja Vizjaka. Pričetek Festivala je bil tri večere v znamenju domačih poustvarjalcev, glas- benikov, ki so z izvajanjem navduševali. Minister Andrej Vizjak je fe- stivalu in obiskovalcem njego- vih prireditev, umetnikom in ljubiteljem umetnosti name- nil misli, v katerih ugotavlja, da dosedanji koncerti in dru- ge prireditve Skupine Festi- val Brežice (SFB) ponesli dober glas o Sloveniji širom po svetu. To dokazujejo številni umetni- ki in obiskovalci iz Slovenije in tujine ter ne nazadnje tudi podpora, ki jo je iz programa Kultura 2000 pred dvema leto- ma SFB dala Evropska komisija. »Prepričan sem, da bo letošnje poletje - že petindvajseto po vrsti - lepo, prijetno in vredno spomina za vse nas tudi zato, ker bo v skrbno izbranih kra- jih po Sloveniji zvenela glas- ba starih mojstrov, ki jo bodo poustvarjali izkušeni, vrhun- ski domači glasbeniki in tudi iz tujine. Na koncertih in dru- gih prireditvah, ki jih organi- zira SFB, se bomo v prostorih, ki pomenijo slovensko kultumo dediščino, zbirali ljudje iz Slo- venije in naši gostje iz tujine. Uživali bomo v glasbi in v spro- ščenem druženju, tako potreb- nem po napornih delovnih dneh in drugih vsakodnevnih obvez- nostih. Spet bo gtasba tista, ki nam bo dajala nove moči in nas spodbujala k ustvarjalnosti,« je še dejal mag. Vizjak. Petkov koncertni večer zadnje- ga junija je potekal v zname- nju skladatelja Antonia Vival- dija, katerega dela je izvajal Orchestra barocca di Bolog- na. Večer za tem je pritegnil Brežičan Jure Godler z ope- ro »Čarobni profesor- ob sijaj- ni izvedbi vokalne skupine Sol- zice in Orkestra Glasbene sole Brežice z dirigentoma Marjet- ko Podgorsek Horien in Vladi- mira Zlatka Sveraka ter vokal- nimi solisti Nikom Ogorevcem, Mihaelo Komočar, Marjetko Podgoršek Horžen in Danilom Kostevškom. Delo je Godler posvetil GŠ Brežice in ravnate- Iju Dragutinu Križaniču. Uvod pred izvedbo opere pa so da- rovali najboljši učenci GŠ Bre- žice Eva Marija Stopar, Lara Rimac, Mateja Avšič, kvartet kitar Tea Žmavčič, Maša Lu- kež, Kristian Zidarič in prof. Tomislav Vrandečič, ter zatem Jožica Zupančič, Matjaž Pre- danič in Spela Troha in s kla- virsko spremljavo prof. Darija Stanovič. Vivaldijevo glasbo so nato še na torkovem (4. julija) kon- certnem večeru ponesli v sfere neba glasovi Mešanega pevske- ga zbora Viva z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad, zbor Orchestra barocca di Bologna, dirigent orkestra Paolo Faldi ter sopranistki Silvia Vajente, Pamela Lucciarini, altistka Ele- na Biscuola in tenorist Metod Palčič in z izvedbo pričarali iz- jemen koncertni večer. Plesna skupina Celestina OS Brezice je z mentorico Hedviko Lopatič vse tri večere zapolnjevala od- more in navduševala Nat ja Jenko Sunčič Brežiška pošta je dobila nov dorn BREŽICE - V petek je bila v Brežicah slovesna otvoritev novih prostorov pošte, ki obsegajo 543 m2 poslovnih in 459 m2 garažnih prostorov. Celotna naložba je zna- šala 330 milijonov tolarjev. Brežiška pošta pokriva območ- je z nekaj manj kot 3.000 go- spodinjstvi in opravlja vse vr- ste poštnih storitev. Posluje od ponedetjka do petka med osmo in 18. uro ter v sobotah med osmo in 12. uro. Na pošti Brežice je danes zaposlenih 26 oseb, od tega 16 pismonoš. Nji- hovim uporabnikom je na voljo sedem sodobno opremljenih okenc za sprejem in izroča- nje poštnih pošiljk, opravlja- nje denamih storitev ter 176 poštnih predalov. Pred novo zgradbo so urejena tudi par- kirišča za stranke in omogočen je neoviran vstop invalidom na vozičkih. Slovesno otvoritev so s kulturnim programom pope- strili Pihalni orkester iz Loč in učenci Osnovne šole Brežice, trak pa so prerezali minister za gospodarstvo mag. Andrej Viz- jak, brežiški župan Ivan Mo- lan in direktor Pošte Sloveni- je Ales Haue. Minister Andrej Vizjak je po- udaril, da je novi objekt re- šitev za dosedanjo lokaeijo, ki je bila neprimerna tako za uporabnike poštnih storitev zaradi problema s parkiriš- ä kot za dostavo s transport- nimi vozili. Novi objekt je v skladu tako z dolsoročno vi- zijo razvoja mesta Brežic kot Pošte Slovenije kot nacionalne instituäje. Pošta je ena izmed ključnih mestotvornih funkcij in če bi se preselila na obrob- je, bi to bistveno osiromašilo mestno jedro. Tudi zaposleni s tem pridobivajo boljše delo- vne pogoje. Župan Ivan Molan je ocenil, da je to velik trenutek za Bre- žice in celotno obäno. Nov in sodoben objekt bo phspeval k prizadevanjem za ohranitev življenja v mestnem jedru in ob ureditvi Ulice Stare prav- de in delno tudi Križičnikove ulice bo ob zgraditvi dodatnih parkirišč ta del mesta zaokro- iena celota. Mari ja Kalčič Mirtič Župan Ivan Molan, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in direktor Polte Slovenije Ales Haue Kolektiv brežiške pošte med slavnostnim dogodkom Po pomoč k Ozari BREŽICE - Ozara pomaga ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po nji- hovem zdravljenju v prihiatričnih ustanovah in ljudem v dusevni stiski, ki živijo sa- mostojno ali pri svojih družinah. Nactonalno združenje za kakovost življenja Ozara deluje tudi v Posavju. V Brežicah in Sevnici imajo pi- sarno za informiranje in sveto- vanje, v Brežicah pa od letos deluje tudi dnevni center, ka- mor dnevno prihaja od osem do deset ljudi. Pomoč za ome- njene težave nudijo strokovni delavci, mentorji in tudi pros- tovoljci, ki delujejo tudi na področju krške občine, zelo pa si prizadevajo, da bi na tem področju odprli pisamo, ki bi bila blue uporabnikom. Njihove ciljne skupine so ose- be po prestanem hospitalnem ali ambulantnem zdravljenju psihičnih bolezni, da se lažje vključijo v življenje. Starostna populacija je od mladostnikov do upokojencev, ki jih spodbu- jajo k razmišljanju in načrto- vanju svojega vsakdana, da se ne počutijo zapostavljene in bi bili zadovoljni sami s seboj. Tako obiskujejo različne raz- stave in ostale prireditve, skr- bijo za družabništvo, prejšnji mesec so organizirali piknik v okolici Brežic na Griču, obiska- li so dnevni center v Murski So- boti, njihov obisk pa pričaku- jejo konec poletja. Prav tako so se udeležili dneva odprtih vrat Impoljca, redno pa vzdr- žujejo pohodništvo z vzponi na Šentvid. Tudi v času t.i. počitniških dni bodo v Ozari aktivni. Sku- pina za samopomoč se sesta- ja enkrat tedensko, pripravili bodo indijanski večer, priča- kujejo tudi goste iz maribor- ske Ozare, poveselili se bodo na pikniku, šest tednov bodo organizirali sklop predavanj o zdravi prehrani in telesni ak- tivnosti na delavnicah Pot k dobremu počutju ter organizi- rano obiskovali kopanje na ba- zenu v Brestanici, v Šmarjeških in Čateških Toplicah. Vsak tre- nutek izkoristijo tudi za pro- mocijo svoje dejavnosti, saj se poskušajo čimbolj približa- ti morebitnim uporabnikom, ki ne navežejo ali ne upajo nave- zati stika z njimi, zato so tudi letos z veseljem postavili svo- jo stojnico na prireditvi Breži- ce moje mesto, ki se je odvi- jala v starem mestnem jedru prve počitniške dni. Pripravlja- jo se že tudi na poseben dogo- dek, ki ga bodo obeležili okto- bra s koncertom v brežiškem kulturnem domu. Letos breži- ška Ozara praznuje 5. oblet- N O 3 Plil ii Is | !! Tl Q S »P O Ozara na prireditvi Brezice moje mesto naročena objava m IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 Na podlagi Zakona ojavnih financah (79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 -ZJU in 110/02-ZDT-B), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur list RS It. 13/06), Pravilnika o namenu, načinu in virih financiranja kmetijstva v občini Krško ( Ur. list RS St. 48/03), sprejetega Odl oka o proračunu Občine Krlko za leto 2006 (Ur. list RS, St. 34/06), Mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano k pravilniku o namenu, načinu in virih financiranja kmetijstva v občini Krlko z dne 05.04.2004, Mnenje k spremembi obstoječe dr- iavne pomoci z dne 1.03.2006, objavlja Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krlko Javni razpis o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoja kmetijstva in podeželja v občini Krško za leto 2006 Neposredni proračunski uporabnik: Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev za finančne intervencije ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini Krško, od poteka prejšnjega razpisnega roka, do zaključka letošnjega razpisa, za namene: 1. Razvojno investicijski programi, v višini 22.740.000 SIT (PP 5011 -5001) A. Sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč na kmetijah. B. Sofinanciranje naprave pašnikov na kmetijah. C. Sofinanciranje investicijskih vlaganj v rastlinski in živinorejski pridelavi in predetavi ter tehnološke posodobitve v kmetijstvu. D. Sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. E. Sofinanciranje stroškov pridobivanja dokumentacije za potrebe namakanja. F. Sofinanciranje zdravljenja čebeljih družin proti kužni bolezni -varoja. 2. Izobraževalni programi, v višini 5.5OO.OOO SIT (PP 5011-5002) A. Sofinanciranje programov društev in zvez na področju kmetijstva, v višini 3.500.000 SIT. B. Sofinanciranje podpore mladim prevzemnikom kmetij in izobraževanje kmetov, v višini 2.000.000 SIT. 3. Sofinanciranje programov CRPOV, v višini 2.000.000 SIT (PP 5011-5061) Sofinanciranje programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - CRPOV se izvede po določilih Pravilnika o namenu, načinu in virih financiranja kmetijstva v občini Krško ( Ur. list RS St. 48/03). 4. Sofinanciranje novih razvojnih projektov na področju kmetijstva, v višini 4.000.000 SIT (PP 5011- 5063) Sofinanciranje investicijskih vlaganj za postavitev mrež proti toči v rastlinski pridelavi. II. Upravičenci do scedstev po tern razpisu Za programe 1.: Upravičenci do sredstev so fizične osebe oz. kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na kmetiji v občini Krško, imajo v lasti naj- manj 1,0 ha primerljivih kmetijskih površin, imajo stalno prebivališče v občini Krško in investirajo na območju občine Krško in dru- štvene organizacije, ki opravljajo svojo dejavnost skladno z zakonodajo o društvih. Zahtevek za sredstva vlagajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu ali njihovi pooblaščenci za njihov račun. Sredstva se dodeljujejo kot subvencije ali pomoči le enkrat za posamezne namene v skladu z javnim razpisom. Za programe 2: A. Upravičenci do sredstev so društva in zveze, ki združujejo kmetijske pridelovalce na območju občine Krško. B. Upravičenci do sredstev so lahko fizične osebe, s stalnim prebivališčem v občini Krško: podpora mladim prevzemnikom kmetij, ki se izobražujejo po programu poklicnega, srednješolskega, višješolskega, visoko strokovnega ali univerzitetnega programa kmetijske smeri, podpora izobraževanju kmetov. Za programe 3.: Upravičenci do sredstev so lahko Krajevne skupnosti za izvedbo programov, ki so last KS in fizične osebe vpisane v register kmetijskih pridelovalcev. Za programe 4.: Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Krško in jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. Upravičenec mora v skladu z javnim razpisom podati izjavo, da za določen namen ni prejel nobene finančne pomoči iz driavnega pro- računa ali mednarodnih virov, oziroma v primeru, da je za isti namen pridobil sredstva, to izkazuje z dokaziH o višini že prejetih sred- stev. Izplačila se opravijo za zneske nad 10.000,00 SIT za posamezen namen. III. Vsebina zahtevka Zahtevek je sestavljen iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi. 1. Način vlaganja zahtevkov: • Upravičenci vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško ali pri ob- močni Kmetijski svetovalni službi. • Upravičenci vlagajo zahtevke direktno na Občino Krško. Opomba: Občinska uprava bo po odpiranju vlog vzorčno preverila resničnost podatkov na terenu. V primeru ugotovljenih neresnič- nih podatkov, upravičencu ne bodo za določen namen odobrena sredstva in izgubi pravico do uveljavljanja proračunskih sredstev za naslednjih pet let. Vlagatetj mora ob vlogi obvezno priložiti kopijo svojega bančnega računa, kamor bo Občina Krško nakazala odobrena sredstva. IV. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan. Vse pravočasne in popolne vloge bodo ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija pozove k dopolnitvi pisno ali telefonsko. Rok za dopolnitev vloge je 5 (PET) dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku ne dopolni, se zavržejo. Dodeljena sredstva bodo praviloma izplačana v letu 2006, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Upravičencu bodo sredstva nakazana 60 dan po podpisu pogodbe obeh pogodbenih strank in predloženega pisnega zahtevka za namene razpisa 1. A,B,- C,D; 3. in 4. ter sredstva nakazana 30 dan za namene 1.E,F in 2. Prepozne vloge bodo zavržene. neutemeliene pa zavmiene. V. Rok za vložitve vlog Vloge s predpisano dokumentacijo morajo prispeti do 21. avgusta 2006 na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: 1A: »ne odpiraj-javni razpis - agro«. 1B: »ne odpiraj-javni razpis - pašniki«. C: »ne odpiraj-javni razpis - investicije». • ¦ » D: »ne odpiraj-javni razpis - DD«. E: »ne odpiraj-javni razpis - namakanje«. F: »ne odpiraj-javni razpis - čebele«. 2A: »ne odpiraj-javni razpis - društva«. 2B: »ne odpiraj-javni razpis*- izobraževanje«. 3: »ne odpiraj-javni razpis-CRPOV«. 4: »ne odpiraj-javni razpis- razvojni programi« Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila: po končanju javnega razpisa, po 22. avgustu 2006. Odpiranje vlog ne bo javno. VI. Obveščanje o izidu razpisa Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan Občine Krško v roku 60 dni po izteku razpisnega roka s sklepom. Isto- časno bodo upravičenci pozvani tudi k podpisu pogodb. Če upravičenci v roku osmih dni od prejema sklepa ne vrnejo podpisane po- godbe se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo od dneva vročitve sklepa vlagatelju na župana Občine Krško. Prepo- zno vložene pritožbe se zavržejo. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti na Občino Krško. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. VII. Informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Krško www.KRSKO.SI ali jo v tern roku zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih dni na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško, CKZ 14, 8270 Kr- ško. Dodatne informacije posreduje Magda Krošelj, tel. 07/498 12 95, e-mail: magdalena.kroseli@krsko.si. v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Kakovost pitnih voda iz lokalnih-vaških vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti oz. skupin občanov v občini Krško v prvi polovki leta 2006 Po pogodbi, ki je sta jo sklenila Občina Krško in Zavod za zdrav- stveno varstvo Novo mesto, je Zavod za zdravstveno varstvo opra- vil analize vode vaških vodovodov in izvirov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti oz. skupin občanov. Povzetek poročila o kvali- teti pitne vode vodovodov in izvirov nad katerimi ni rednega nad- zora v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS St. 19/04, 35/ 04), podajamo v nadaljevanju. Celotno poročilo s podatki o anali- zah pa je na razpolago na Oddetku za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško. Zavod je pri pregledu odvzel 76 vzorcev za osnovno mikrobiološko in 62 vzorcev za osnovno fizikalno - kemično preiskavo. Mikrobio- loške analize so pokazale, da od 76 vzorcev 40 (52,6%) ni bilo pri- mernih zaradi povečane prisotnosti bakterij v vodi, katere so lah- ko povzročitelj črevesnih nalezljivih bolezni. Vsi vzorci na katerih se je opravila osnovna fizikalno - kemična preiskava so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Poudariti je potrebno, da so rezultati opravljene preiskave odraz trenutnega stanja, saj je iz primerjave v preteklih letih opravlje- nih analiz, mogoče ugotoviti, da se kakovost vode na teh vodovo- dih in izvirih tekom leta bistveno spreminja. Odvisna je predvsem od vremenskih razmer in letnega časa ob odvzemu vzorca. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opozarja, da pitna voda na teh vodovodih oz. vodnih virih ni zdravstveno ustrezna in vodo- oskrba ni varna. Stalno je namreč prisotna možnost hidričnih epi- demij. Vodo na vodnih virih, ki jih uporablja približno 4200 oz. 15% prebi- valcev občine Krško je pred uporabo potrebno obvezno prekuhati. Za, prekuhavanje pitne vode se priporoča naslednji način: ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto, priporoča pa se, da zaradi večje varnosti voda vre vsaj tri minu- te, kar zagotavlja tako široko vamost, da takšno vodo lahko uživa- jo tudi osebe z oslabljenim imunskim sistemom; zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode se pri- poroča, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali; vodo hranimo v hladilniku v čisti in pokriti posodi; tako pripravljeno vodo za pitje lahko uporabljamo do 24 ur, izje- moma do 48 ur; če je voda motna, je potrebno pred prekuhavanjem odstraniti več- ino delcev z usedanjem in nato filtriranjem skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. piv- nik, filter za kavo); ker je lahko prekuhana voda manj prijetnega okusa, se za pitje priporoča pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa se zaužije tudi v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Dolgoročno se priporoča, da se uporabniki priklopijo na večje vo- dovodne sisteme, katerih viri se varujejo z vodovarstvenimi pa- sovi in katere upravlja strokovno usposobljen upravljalec, v na- šem primeru KOSTAK Komunalno stavbno podjetje d.d.. Potrebna pa bo tudi sanacija obstoječih sistemov z uvedbo filtracije in klo- riranja vode. Preqlednica 1: Zbirni pregled rezultatov preiskav pitne vode iz vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti ali vodovodnih odborov Krsko za leto 2006 Vodovod Štev.Porab Zdrav. ocena 1. Ardro pri Raki - omr. 70 U 2. Armeško - izvir Armeško U 3. Anže - omrežje 50 NU 4. Brezje pri Senušah - mrežje 200 U 5. Bohor - planinski dom - omr. U 6. Bučerica - izvir U 7. Črešnjice - omrežje 63 U 8. Dobrava - omr. - Vovčko Anton U 9. Dol pri Podbočju - omrežje 35 U 10. Dolenja vas - omrežje 50 U 11. Dol. Leskovec - omr. 40 U 12. D. Leskovec - Prižni dol - omrežje 40 NU 13. Golek - omr.Golek 7 200 NU 14. Golek VH Golek - dotok 200 NU 15. G.Leskovec - Ložice- omrežje I 150 NU 16. G.Leskovec - trg. Virant - omrežje II 150 U 17. Goren ja vas pri Leskovcu - j. izlivka 30 U 18. Gornje Pijavško omr. 90 U 19. Jevša - Šedem - omrežje Šedem 7 95 U 20. Jevša - VH Šedem - Peršinica 95 U 21. Kališovec - Brezje - omrežje Brezje 250 NU 22. Kališovec - Brezje - omr. Kališovec 250 NU 23. Lomno - omrežje 64 NU 24. Loke - omrežje - Anovec 29 NU 25. Mali Kamen - Reštanj - omrežje 300 NU 26. Mali Kamen - Reštanj - zajetje 300 NU 27. Mali Kamen - Okrog - omrežje I 120 NU 28. Mali Kamen - Okrog - omrežje II 120 NU 29. Mali Kamen - Belo - Ajdonik - omr. 20 NU 30. Mali Kamen - Belo - Boh 9 NU Datum: 14.06.2006 Obäna Krsko Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 ŠPORT B 31. Mali Kamen Slatno - omr. 8 NU 32. Mikolavčičev studenec U 33. Mladje - omr. 28 NU •34. Mrčna sela - Smole 12 U 35. Mrčna sela - Gorjup Franc 40 u 36. Mrčna sela - Bohorč 13 u 37. Nova gora -VH 150 NU 38. Nova gora - omrežje 150 NU 39. Plešivica - Vovčko Franc - omr. 6 U 40. Plešivica Jeler - omr 6 U 41. Plešivica Kozole - omrežje 30 NU 42. Plešivica - Vovčko Srečko - omr. 9 U 43. Presladol - omr. 68 NU 44. Presladol - Kozmus omr. 50 NU 45. Puste Ložice - Škoberne 7 NU 46. Puste Ložice - Županc 9 NU 47. Ravni omr. javna izlivka NU 48. Izvir Rozalija U 49. Rožno - Hruševje - VH 150 U 50. Rožno Hruševje - omrežje 150 NU 51. Rožno - omrežje pekarna Sluga 60 NU 52. Rožno - Stopar F. 10 NU 53. Rožno - Stopar Sl. 14 NU 54. Rožno - Kocjan 70 U 55. Senožete - omr. 27 NU 56. Senuše - omr. Drenovec pri Lesk. 19a 220 U 57. Senuše -omrežje bife 220 U 58. Slinovce 50 NU 59. Slivje 74 U 60. Slom - llovec omr. Stolonik 29 250 U 61. Slom llovec -omr. Stolovnik 18 250 U 62. Srednje Pijavško - omr. 13 U 63. Spodnje Pijavško - omr. 20 NU 64. Smečice - omr. 40 NU 65. Stranje omr. U 66. Šapola - omr. Kostanjek 9 60 NU 67. Izvir Turn - Leskovec NU 68. V. Kamen - zajetje 250 U 69. V. Kamen - omrežje 250 U 70. Vetrnik - zajetje 80 NU 71. Vetrnik - omr. 80 U 72. Vrbje - omr.Vrbje 14 NU 73. Vrtača - omr. - Vrtača 1 NU 74. Zalog - Prelogar 18 NU 75.. Zalog - Žveglič 11 U 76. Izvir - Žahovec - Sremič U Cene v vrtcih v občini Krško od 1.9.2006 clal.je Občinski svet Občine Krško je v mesecu juniju letošnjega leta obravnaval predlog sklepa o določitvi cene programov v vrtcih Občine Krško in sprejel predlagani sklep, na podlagi katere- ga so se cene programov v vrtcih naše občine povišale, pone- kod pa tudi znižale. Sklep o določitvi cene programov v vrtcih Občine Krško je objavljen v Uradnem listu RS, št.67/06, z dne 29.6.2006. Na podlagi Sklepa o pravilih organiziranja in plačevanja stro- škov predšolske vzgoje v Občini Krško (Uradni list RS, št. 41/ 2004, 109/04 in 49/06) je osnova za plačilo staršev s stalnim prebivališčem na območju občine Krško najnižja cena istovrst- nega programa, v katerega je otrok vključen v javnem vrtcu v Občini Krško. Občina Krško krije razliko med plačilom staršev in ceno istovrstnega programa vrtca, v katerega je otrok vklju- čen. Na podlagi navedene osnove za plačilo staršev znašajo cene programov od 1.9.2006 dalje: Starostna skupina Cena za dnevni program (6-9 ur) 1-3 let 98.004,00 SIT 3-4 let.kombinirani oddelek 78.027,00 SIT 3-6 let 70.118,00 SIT Razvojni oddelek 70.118,00 SIT Pripravil: Oddelek za druibene dejavnosti Vodja oddelka: Jadranka Gabrič iupan občine Franc Bogovič V prejšnji številki Posavskega obzomika, ki je izšla 29.6.2006, sta v seznamu odličnjakov, ki so se udeležili sprejema pri žu- panu Francu Bogoviču, manjkala učenca OŠ Adama Bohoriča Brestanica Nik Škrlec in Tomaž Perčič. Za neljubo napako se opravičujemo. j&m^mim&m: Pomerili so se na »Reaktorju« BRESTANICA - Na bazenu Brestanica je v soboto, 8. julija, po- tekal drugi v nizu petih poletnih športnih vikendov (prvi je bil MUSKLFIBER v Sevnici) v organizaciji Mladinske športne zveze Po- savja. Tokratni turnir so poimenovali REAKTOR, na njem pa so se številne ekipe iz vse Slovenije pomerile v ulični košarki, malern nogometu in odbojki na mivki. Obenem se je na istem prizorišču končalo tudi zadnje kolo ŠTRIK LIGE POSAVJA 2006. Prvo mesto so tako osvojili domačini, ekipa Gamsov iz Brestanice, sledi Dru- štvo prijateljev podeželja Svetniki in Prekopa. Do konca poletja se bodo športniki lahko udeležili še turnirja BOMBA, ki bo pote- kal 15. julija na igriščih ob Gimnaziji Brežice, turnirja ŠVIC, 29. julija, ponovno na bazenu Brestanica in finalnega turnirja ZVEZ- DA, 19. avgusta, prav tako na bazenu Brestanica, kjer se bodo pomerili najboljši iz vseh turnirjev. Na sliki: zmagovalne moške in ženske ekipe v odbojki na mivki in predstavnik organizatorja Želimir Pavlovič (prvi z leve). Tekst in foto: Polona Brenčič Peščeva zrušila državni rekord, Pšeničnik srebrn Brežiški mlajši mladinki Gabrijeli Pešec je 1 .julija na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko pištolo na 25 metrski raz- dalji uspel velik met. S 524 krogi je kar za 41 krogov izboljšala šest let star državni rekord Kočevke Andreje Kep. S tem dosež- kom se je Peščeva v ženski absolutni konkurenci med izkušenimi članicami zavihtela celo na 3. mesto. Letošnja tekmovalna se- zona se je za brežiške streike tako končala več kot uspešno, saj se je državnima^naslovoma v članski in mladinski konkurenci, ki sta ju z zračno pištolo osvojili Vesna Kržan in Kristina Grubeša, v konkurenci ml. mladink tako pridružila še Gabrijela Pešec. Mlajši mladinec Strelskega kluba Brežice Marko Pšeničnik pa se je z dr- žavnega prvenstva v streljanju z malokalibrsko pištolo proste iz- birena razdalji 50 metrov, ki je potekalo 8. julija na centralnem strelišču v Ljubljani, vrnil s srebrno kolajno okoli vratu in tako zbirko kolajn brežiških strelcev z letošnjih državnih prvenstev po- večal na šest. Njegovo drugo mesto predstavlja precejšnje prese- nečenje, saj je s 303 krogi krepko presegel svoj osebni rekord, ki je prej znašal 286 krogov. Krški plavalci več v vodi kot na suhem Prvi vikend v mesecu juliju je v Trbovljah potekal mednarodni, že 37. Lučkin memorial. Krški plavalci so osvojili kar 8 odličij, in si- cer je Jernej Omerzel zmagal v absolutni konkurenci tako na 50 m prosto kot na 100 m hrbtno, na 50 m pa je bil drugi. S temi visokimi uvrstitvami, s seštevkom treh najboljših rezultatov, je Omerzel prejel tudi posebno nagrado organizatorjev. Na stopnič- ke zmagovalnega odra je stopit tudi kadet Jaka Kramaršič, ki je bil drugi na 200 m hrbtno, na 100 in 50 m hrbtno pa je bil tret- ji. Tretji mesti sta osvojila tudi Krešo Radunovič na 200 m prosto in Natalija Zbiljski na 50 m delfin. Minule dni pa so plavalci Ce- lozarja svojo pripravljenost kazali na kar štirih različnih prizoriš- čih. Rok Vegelj je tekmoval na EP gluhih športnikov v grškem So- lunu, kjer je bil 6. na 200 m in 8. na 400 m prosto. Rok Kerin je plaval na svetovnem pokalu v daljinskem plavanju v srbskem Šab- cu, na katerem je osvojil 11. mesto, Nina Mandl je kot članica triatlonske ekipe Slovenije uspešno tekmovala na mladinskem EP v hrvaški Reki, sedmerica Krčanov pa je nastopila v Kamniku na mednarodnem plavalnem mitingu Veronika. Med 400 udeleženci so ponovno dosegli nekaj dobrih uvrstitev, najvišje pa se je zavih- tel Jernej Omerzel, ki je v absolutni konkurenci zasedel 3. me- sto v disciplini 100 m prosto, ob tem pa je bil še 4. na 50 m hrb- tno in 7. na 50 m prosto. Sestra in brat na stopničkah, Mandlova na triatlonskem EP V nedeljo, 2.julija., je v Mariboru potekal tretji Mariborski tri- atlon, ki se ga je udeležilo 189 tekmovalcev. Med drugimi sta se tekmovanja udeležila Nina in Martin Škoberne iz Brestanice in dosegla odlična mesta v svojih kategorijah. 11-letna Nina, ki je prvič tekmovala v akvatlonu, je osvojila 3. mesto, osemlet- ni Martin pa je v mini akvatlonu osvojil 1. mesto Na istem tek- movanju sta ponovno stopila na zmagovalni stopnici tudi Nina Mandl, ki je zmagala v supersprintu in Blaž Žmavčič v akva- tlonu, oba tekmovalca Multisport kluba iz Krškega. Sicer pa je Nina Mandl, članica Multisport kluba iz Krškega, kot člani- ca slovenske reprezentance 9. julija nastopila na ekipnem ev- ropskem prvenstvu za mlajše mladinke v triatlonu, ki je pote- kalo v Preluku na Hrvaškem. Pomerilo se je 42 ekip iz Evrope in gostje iz Južne Afrike, slovenska ekipa, ki sta jo poleg Man- dlove sestavljali še Nika Kožar in Monika Oražem, pa je osvoji- la odlično 13. mesto. Teraževa dvakratna državna prvakinja 8. in 9. julija je na Ravnah na Koroškem potekalo državno pr- venstvo Slovenije v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Na tem prvenstvu so uspešno nastopili tudi atleti AK Sevnica, in sicer se je z dvema naslovoma državne prvakinje okitila Maja Teraž, ki je prvi dan zanesljivo zmagala na 1500 metrov, drugi dan pa si je zlato medaljo pritekla še na 3000 m. Vročina ne (z)moti zmagovalcev Športno društvo Gora, ki mu predseduje Šinkovec Alojz, ima v svojih smučarskih vrstah nekaj več kot 50 članov najrazlič- nejših starostnih skupin - tja preko 60 let, ki se še kot vetera- ni predajajo smučarskim užrtkom. Eden izmed najaktivnejših članov je prav gotovo Jože Župan, ki se je v februarju udele- žil svetovnega prvenstva veteranov v skokih, ki se je odvija- lo v Kranju in je bilo letos že 17. zapovrstjo, priskakal pa si je 1. mesto. V juniju pa je bil v avstrijskem Beljaku organizi- ran prvi Grand prix veteranov legend v različnih kategorijah. Skakalci se preizkušajo na plastični podlagi s keramičnim za- letiščem. Sodelovalo pa je preko sto tekmovalcev z vseh stra- ni sveta (najdlje iz Avstralije). Župan je tekmoval v kategoriji od 45 do 49 let in se zavihtel na odlično 2. mesto. „Z tetošnjo sezono sem zelo zadovoljen, še poseDej, ker me vabijo na tekme veteranov legend, na katerih se srečujejo bivši skakalci, jaz pa se poklicno nisem nikoli ukvarjal s ska- kanjem, pa vseeno posegam po najvišjih stopničkah," je de- jal ob uspehu in nadaljeval, da je na plastiki skakati lepše, ker je podlaga vedno enaka, vendar pa je morebitni padec bolj boleč kot na snegu. „Težava je samo v tem, da ti je v obleki precej vroče, toda oprema je predpisana za vse letne case enako, pa sem se nekako navadil in kar gre, saj rad tek- mujem na vseh podlagah," je zaključil Župan. M. K. M. Športne igre v Globokem Množična rekreacija po vaseh GLOBOKO - V slogi je moč, so sklenili predstavniki glo- boških društev - športnega, turističnega in gasilske- ga ter s skupnimi močmi privabili na idilični travnik ob gozdičku krajane KS Globoko na že tradicfonalne 4. športne igre, ki so se odvijale prvo julijsko soboto. Kot je povedal predsednik Športnega društva Globoko Toni Pše- ničnik, so letošnje igre razširili na več aktivnosti, tako so se po- merile ekipe v nogometu, trojke v odbojki ter zabavnih igrah v vlečenju vrvi ter štafeti v vrečah. „Športne igre organiziramo ko- nec junija ali v začetku julija in trajajo eel dan ter dolgo v noč, saj prerastejo v prijetno druženje krajanov, ki se jih kot tekmo- valci ali obiskovalci-navijači udeležujejo štiri generacije," je na- nizal Pšeničnik in dodal, da sta gonilni sili v smislu marketinga in tudi operativno Bojan Kos in Nejc Kene. »Trend zadnjih let je po- vezovanje vseh društev v kraju in zadeva se je prijela, odvija se množična rekreacija tudi po vaseh. Sobotnega športnega druže- nja so se tako udeležili vaščani z Malega Vrha, Piršenbrega, Bojs- nega, Globokega in iz sosednjega Župelevca. Tradicija športnih aktivnosti izhaja v Globokem še iz časov po II. svetovni vojni, ko so orali ledino inženirji, stanujoči v globoškem okolišu in pričeli za zadružnim domom igrati odbojko. V današ- njem času je rekreacija razdeljena na zimski in poletni čas, ko se prične z najemom nove šolske dvorane in je organizirana enkrat tedensko, poleti pa se odvija po vaseh, kjer imajo urejena trav- nata igrišča. V Športnem društvu Globoko si želijo, da bi se tradi- cija nadaljevala, da bi zainteresirali še več mladih ter si prizade- vajo, da bi športne igre prerasle krajevne okvire ter bi se pričeli povezovati z ostalimi društvi v drugih krajevnih skupnostih breži- ške občine. Želeli bi oblikovati ligo, da bi s tem dosegli medkra- jevno višji nivo in bi se na zaključni prireditvi med sabo pomerile izbrane oz. zmagovalne ekipe posameznih krajev." M. KalčičMirtič IB PROSTI ČAS Posavski obzornik - leto X, številka. 14, četrtek, 13. 7. 2006 Polepšajte se s Posavskim obzc VSAKA SPREMEMBA JE Tokrat smo za preobrazbo izbra- li gospo Renato Cizelj iz Pesjega. Ker je Renata vse dni zelo zaposle- na, saj je med ostalim tudi mati sa- mohranilka enajstletni hčeri Sari, ji ostane zelo malo časa zase in prav zato se je opogumila in nas pokli- cala, da pripomoremo k njene- mu zunanjemu izgledu. V prostem času Renata zeto rada vrtnari, uži- va v morskih jedeh na morju in ker je morje njena strast, so njene sa- nje kupiti del morja... No, ja vse je mogoče, če si le to res želiš in se za sanje potrudiš... Vrata frizerskega salona Hair beauty studio nam je zopet od- prla lastnica Marjetka Štrucl in ker je čas poletja, je Renati osvežila pričesko s svetlejšimi toni in sicer z zlato blond barvo, na zgomjem delu glave pa poži- vila s še bolj svetlo blond odten- kom. Ker poleti lasje potrebuje- jo veliko več nege, ji je nanesla Tigi - thickening cream - kremo za volumen, ki začne delovati pod vplivom toplote, lase negu- je, ter jim daje moč, volumen in sijaj, nato še proizvod Small talk 3 v 1, ki naredi izjemen učinek za volumen (odebeli las) in obliko (definira, kontrolira in ustvarja deljen videz ). Ko je bila pričeska nared, pa je za daljši obstoj frizerka nanesla še Hard Head lak za lase z blagim učinkom. Nato smo z gospo Rena- to odšli še v parfumeri- jo Martimex , kjer so nas sprejele vedno prijazne in ustrežljive poslovodki- nja Liljana in Petra. Re- nato je na vizažistični ali drugače rečeno, čudežni stol, posedla Petra Rož- I man, ki je gospe najprej nanes- la preperativo Matis Francija, s katero ji je naredila nego obra- za z mlekom, tonikom ter za ko- nec še hidratantno kremo, ki je tako zelo pomembna za hran- Ijivost in daljši mladostni videz kože. Nato je za ličenje izbrala kozmetično linijo Bourojois ter ji nanesla tekoči puder s kola- genom, nato pa še puder v kam- nu slonokoščene barve. Obrazna podlaga za nadaljnje ličenje je bila pripravljena in Petra je nadaljevala z nanosom Pupa seneila za oei Color extreme metalik z močnim sijajem in dolgotrajnim učinkom in sicer v nežno perla odtenku v kombinaciji rjave. Za konec je nanesla še gloss za ustnice in poudarila ličnice in tako se je zaključila še ena preobrazba. Tokrat Vas, drage bralke in bralci še vabimo, da se v petek, 14.07.2006, udeležite posebne zabave v Baru Hacienda v Bre- žicah, kjer bo PREOBRAZBA PARTY Z PARTY PIJAČO in posebnim Droaramom v sodelovaniu brežiške Darfumeriie MARTIMEX in fri- zerske hiše Martina iz Cumovca, kjer se boste lahko tako moški, kot tudi ženski del občinstva prijavili na preobrazbo, ki bo za Vas povsem brezplačna, ob tern pa ne bodo manjkale niti nagrade... Torej, vidimo se jutri v Baru Ha- cienda in do takrat lep pozdrav. Foto & tekst: Vanja Boiič Make - up: Petra Rožman za Martimex SEVNICA - Vse bolj popularno prizorišče za druženje mtadih iz Posavja in od drugod postaja tamkajšnji Mtadinski center, ki prireja zelo raznolike prireditve od alternativnih glasbenih koncertov do potopisnih potovanj in videoprojekcij. V juniju so tako povabili mlade domače izvajalce na večer Hip-hopa, na katerem sta nastopila tudi krška raperja Gero in Shwepa (na sliki zgoraj). ¦ OPTIKA KEBI ---------------- rrs \ X FILMSKI STIL, SLOG LEA DABIČ VARIANTA KDOR TOLČE DROBNE OKRASKE V KOVINO GORSKE REŠEVAL-NE SANI mm d %. ER i DELAVEC V LIVARNI ) \ DPUSTI na sončna f od 1. julija do 30. avgu 9 -30% F H M očala sta- 40% NEKDANJI SMUČAR. SKAKALEC (MATJAŽ) JAPONSKI ' DROBIŽ ZACELJE-NJE RANE NORDIJSKI BOQOVI ODGOVOR, REFLEKS okulistični pregledi, kontaktne leče, korekcijski okvirji lurai nov< S - \ 3 1, 8250 Brežlce, Tel.: 07/499-22-33)1 ) AVSTRIJ-SKAPORO-ČEVALNA AGENCIJA KAKO-VOSTNO VINO NASA ŠPORTNA PLEZALKA BOŽIČ 20. IN 2a ČRKA TOPEL NAPITEK IZ ZELIŠČ KOCINA ^--------" DESKA J MUSU-MANSKI BOG HUNSKI KRAU, BIČ BOŽJI u ) ROGOVILA NABIRA-LEC DELNO SPOSOBEN ZARADI TELESNE NAPAKE PISANÄ TDOPSKA PAPIGA PAPESKA KRONA živalska Sapa DALMA-T1NSKO ŽENSKO IME JAKOB AUAŽ NAJVEČJA STOPNJA PRIDEVNIKA TROPŠki 6ADEŽ PETA (REDKO) PREDSED-NIK ISTRA-BENZA BAVČAR GRIČ, HRIB PRVI ČLOVEK PO BIBLIJI JUTRANM PAOAVINA KARTAŽAN-SKIVOJSKO-VODJA GERD ZACHER RAHEL PREMIK ZRAKA ANJA TOMAŽIN DAVID GREENE VEJICAZA OPORO JAZ MODER JESENSKI SADEŽ NAVPIČEN ROV ČRNSKO PLEME AVTOR: MATJAŽ HLADNIK FRANC. PISATEUI CA (MADAME OE) OPERA V ST1LU JAZZA PREMÖ-GOVNIK KOSPOHI-ŠTVAZA SEDENJE PLAČA ~ VLADARJA NEPRI-JETEN OBČUTEK POTOK SKOZI JESENICE ZNAKZA PREPLAH PEVEC DRAGO-JEVIČ KAMNITA PLOŠČA PRHA PADEC TEKOČE VODE t ORODJE ZA BARVANJE BUDISTI-ČNI MENIH ŠOLSKO OVRED-NOTENJE ZNANJA AMERIŠKI PISATEU (GEORGE) ANT1LOPA S ŠILASTI-Ml ROGOVI NÖVINÄRKA (ALENKA) TANJA RIBIČ UMIVALNIK PREPROST PLUG UČENEC Z ENICAMI OSTROST MLADINSKI PISATEU (VITAN) OROSLAV CAF TEKOČINA VŽILAH Lm) GL. MESTO ITAUJE NAJBOU RAZSIRJ. RASTUNA DUŠAN AVSEC NASA PESNICA (MAJDA) EMIL NAVINŠEK rVANA KOBILCA mi. > LAGODEN, POČASEN AVSTRAL. MEOVEOEK VREČAR TEŽJE: APANAŽA, ELATIV, UKOVA, ZULU NJIVA Altemativno kulturno društvo Prostora, idej, zagona, dela, ustvarjanja in napredka, vsem bolj znano kot Akd P.I.Z.D.U.N. v sklopu Oreng Fešte '06 raz- pisuje natečaj za uradno himno. Natečaj je namenjen pred- vsem mladim in neuveljavljenim glasbenim skupinam, ki se želijo predstaviti širši množici. Skupine se lahko prijavijo na natečaj do vključno 21.7.2006, do takrat pa že morajo ime- ti narejen komad. Vse prijavljene skupine se bodo nato en te- den kasneje pomerile na izboru, ki bo potekal v Kostanjku pri Zdolah. Najbotjša med njimi, po mnenju publike in oceni ži- rije, si bo tako zagotovila nastop na Oreng Fešti '06, studijski posnetek »himne« in predvajanje posnetega komada na Radiu Energy. Prijavite se tako, da pošljete e-mail z imenom in čla- ni banda na naslov akd.pizdun@gmail.com z zadevo natečaj. Ob prijavi vam bomo poslati tudi pogoje za komad. Geslo križanke pošljite do 8. avgusta 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja OPTIKA KEBER: Nagrada: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 1.000 SIT Geslo 12/06 številke: VODNI FILTRI ANNA PUTE ČISTO VODO Nagrajenci 12/06 stevilke: 1. Simon Pirc Velika vas 39 8273 Leskovec pri Krškem, 2. Simon Pirc Velika vas 39 8273 Leskovec pri Krškem 3. Valentin Stopar Pečje 6 8290 Sevnica OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA I rl^<> ii c: o¦!<.. I * t* 1^** «-: i Tonček Petaci s.p., asm: 040-791-145, www.kamnosestvo-Detaci.si IZDELAVA SPOMENIKOV KAMINI IN KRUŠNE PEČI KOPALNIŠKI PULTI STOPNICE IN POLICE FONTÄNE IN SKALENJAKI LETNE KUHINJE HORMANN gärazna in industriiska vrata Pooblaičeni zastopnik: Robert Lajkovič s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 FRIZERSKI ATELJE TFTAjfclt) GthJWM^mKm TMS BREZICE dBo„o. SERVIS, TRGOVINA, HIDRAVLIKA Bdelava 1 hidravličnih cevi prodaja in servis motornih kosilnic, žag inškropilnic Gotovinski popustiT^ možnost nakupa z Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 OBVESTILA, PISAAA ffl PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Urednfštvo si po Zakonu 0 medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave ali neobjave, kraj- šanja, povzemanja ati delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politt- ko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali fnteres, kot to dotoca zakon. Prispevki morajo biti opre- mljenj s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organi- zaci], društev ...). Odprto pismo Agenciji za radioaktivne odpadke - vodji sektorja za načrtovanje in razvoj, Nadji Železnik V zadnji številki našega lokalne- ga glasila ste se ponovno odzvali na članek Civilne iniciative Glo- boko z dne 15. junija. Kot že to- likokrat, zopet s pavšalnimi na- vedbami zavračate naše očitke agenciji in s tem (tokrat zadnjič) odpirate potrebo po naši javni poiemiki. Mimogrede - možnosti za izmenjavo mnenj zunaj časo- pisnih kolon ni zapravila Civilna iniciativa, temveč vi sami. S tem namreč, ko ste nam v maju kljub drugačnemu dogovoru hoteli vsi- liti komuniciranje »per partes«. Res je, da ste, kot pišete, izve- dli toliko komunikacijskih aktiv- nosti, da bi bil s postopki lahko seznanjen vsak občan. Vendar ne govorimo o količini aktiv- nosti, temveč o njihovi vsebi- ni. Še vedno trdimo, da je bila vaša kampanja pomanjkljiva in enostranska. Nekaj primerov: 26. aprila je vaš direktor obja- vil članek »Pomembni premiki pri umeščanju in izgradnji odla- gališč NSRAO v svetu«. Ni dvoma, da so podatki v njem točni. Ven- dar - kako to, da razen teh, vam všečnih primerov, v pol leta niste predstavili nobenega izmed sto- tin nasprotnih primerov iz sve- ta? Takšnih, s kakršnimi se sedaj srečujete v Sloveniji. Ali 'naprej: 25.maja ste v članku »Sevanje v našem okolju« zapisali: » Pri pre- hodu sevanja skozi snov nastaja- jo ... ioni, ki so v večji količini za živa bitja lahko nevarni.« Prepri- čani smo, da svoji družini vpli- va ionizirajočega sevanja ne bi predstavili tako, kot ste ga po- savski javnosti! In dalje: agenci- ja je 8. junija objavila mojstro- vino z naslovom »Prostomina ali volumen ali je to vprašanje?« Neznani avtor z vsebino članka ni pojasnil, kaj je hotel poveda- ti v naslovu, jasno pa je, da sam naslov služi banaliziranju teme NSRAO. In v tem smislu naprej... Res je tudi, da ste januarja le- tos umeščanje odlagališča pred- stavili najprej dvajsetim članom Športnega društva Globoko. Am- pak - ali je to referenca vaših predstavitvenih naporov? Ali ne kaže vaša prva aktivnost prej na to, da je bilo v Globokem od samega začetka nekaj naro- be? Kako to, da niste Svetu kra- jevne skupnosti takrat predlaga- li sklic zbora krajanov? Odgovora pravzaprav ne pričakujemo, ker je znan. Vaša naslednja trditev pa ni več »res«. Zbora krajanov februar- ja letos ni bilo! Razen, če vabilo vaše agencije in brežiškega žu- pana na predstavitev odlagališča štejete za zbor krajanov. Prepri- čani pa smo, da si kot javna usta- nova niste nameravali lastiti pra- vice sklicevanja zborov krajanov širom Slovenije. Spoštovana g. Železnikova, po metodi polresnic ste (kolikič že?) komentirali tudi prodornost del- cev, ki da se »ne ustavijo na kon- cu vasi, temveč že mnogo prej... sevanje alfa ne prodre niti sko- zi list papirja«. Točno, toda kako to, da namesto neskončnega po- navljanja te resnice niste v pol leta niti enkrat omenili, kaj ti neprodorni delci povzročijo, ko pridejo z dihanjem, hrano in pi- jačo ali skozi praske na koži v telo? Vidite, to bi bil fair play. Glede vloge t.i. Vodstvenega od- bora je Civilna iniciativa vedno trdila, da je to podaljšana roka vaše agencije (ne občine, kot ste zapisali). Vi to tako ali tako ve- ste. Prav pa je, da dobijo tudi braid pravo predstavo o uslugah, ki jih za vašo agencijo izvajajo vazali iz Globokega. Oglejmo si zato nekaj njihovih izjav: - Vaši globoški sodelavci »ne verjamejo, da bo v Globokem kdaj zgrajeno odlagališče«. Gre jim le za raziskave in de- nar. To so zapisali in vi, g. Že- leznikova, ste to prebrali. In ker ste zadolženi za konkret- ne cilje, namreč za izgradnjo odlagališča, bi bili morali od- preti vprašanje odgovomosti (plačanih) partnerjev agenci- je, ki se vašim ciljem javno zo- perstavljäjo in podpisujejo po- godbe s figo v žepu. Kako to, da v interesu namenske rabe proračunskih sredstev tega ni- ste storili? Odgovora tudi tu ne pričakujemo, saj je znan. Zna- no ni le to, kdo bo prevzel po- litično (in še kakšno drugo) odgovomost za ad hoc financi- ranje neproduktivnih raziskav - seveda, če vaši sodelavci govo- rijo resnico. - Isti sodelavci so nas pisno pou- čili: »Odloženi odpadki ne mo- rejo proizvesti jedrske reak- cije, temveč zgolj izgubljajo svojo radioaktivnost.« Ali vaša ustanova res stoji za tako in- terpretacijo? - Ko so bili člani sveta KS po- slani po svojih vaseh v zbira- nje podpisov »za odlagališče« (vsaj to je dokumentirano!), smo jih opozorili na nezakoni- tost postopka. In vaši partnerji so brž objavili prispevek: »Glo- boški svetniki so po hišah le po- jasnjevali, kaj pomenijo teren- ske raziskave, vedoč, da zaradi aktivnosti v zvezi z odlagališ- čem nimajo možnosti na jesen- skih volitvah." Se strinjate, da je v vaših vrstah nekaj komedi- jantov? - V zvezi z razvpitim rovom Dec- no selo pa vaša »podaljšana roka« naravnost triumfira, ko piše: »Izkazalo se je, da takš- nih odpadkov v jami ni.« Gre za intelektualni dosežek v sti- lu: ker o vsebini kočevskih bre- zen ni dokumentov, v njih nič- esar ni. Bravo! Naj bo dovolj, pa čeprav bi ve- Ijalo omeniti serije teatralnih namigovanj, kot so domnevni za- četki predvolilnih kampanj, poli- tično ozadje peticije, grožnje s smrtjo... Za zaključek le še biser lokalne samouprave. Namreč dejstvo, da so vaši partnerji iz KS Globoko in občine Brežice po objavi re- zultatov ljudske iniciative izve- dli anonimno anketo v krajevni skupnosti in občini. Kljub temu, da je ljudska iniciativa kot ena od treh oblik neposrednega od- ločanja zavezujoča, je pri nas ni treba spoštovati, ker naj bi ano- nimna anketa dala drugačen re- zultat kot so ga občani izrazili s podpisi pod peticijo! V Globokem ravnajo torej tako: če po volit- vah izvedemo anonimno anke- to, je volilni rezultat brez vred- nosti. Zares, pravni unikum! Na tej osnovi je Svet KS post festum sprejel sklep, naj občina ne pre- kine sodelave z agencijo; naj tej osnovi naj ne bi bila legitimna zahteva po odstopu Sveta KS in še kaj. 0 tem sicer ne bomo so- dili akterji te polemike, na nas je le, da se vprašamo: kakšen je motiv (berite: denar), da je ne- kdo kot funkcionar zavestno pri- pravljen kršiti zakon tudi takrat, ko je evidentno, da svoje pote- ze ne bo mogel obraniti? Kakšen je motiv, da peščica funkcionar- jev prevzame na svoja pleča sil- no breme odgovornosti pred kra- jani, ki bi v trenutku sprejetja državnega lokacijskega načr- ta izgubili velik del premože- nja (z razvrednotenjem), izgubili možnost prodaje svojih kmetij- skih pridelkov...., da o nesprnih zdravstvenih posledicah niti ne govorimo? Odgovor je zopet ne- potreben. Kot tudi odgovori na mnoga nezapisana vprašanja! In ker je, spoštovana g. Želez- nikova, vsem vključenim stra- nem vse jasno, s tem prispevkom javno polemiko nepreklicno pre- kinjamo. Civilna iniciativa Globoko zanjo Milan Cizl KMEČKAZADRUGA KRŠKO, z.o.o. VINSKA KLET KRŠKO Rostoharjev 88, Krško www.kz-krsko.si ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Kmečka zadruga Krško odda v najem trgovinske poslovalnice v Leskovcu, Vel.Podlogu in na Vel. Trnu. Poles trgovinske dejavnosti je možnost korisčenja prostora tudi za druge namene: • Skladiščni prostori • Prostori za manjše obrtniške dejavnosti • Gostinski lokal (trgovina Vel.Trn ) • Poslovni prostori Trgovina Leskovec, Ul.11. novembra 16, 8273 Leskovec pri Krškem, 142 m2 Trgovina Vel.Podlog 60 , Vel. Podlog, 8273 Leskovec pri Krškem,150 m2 Trgovina Vel. Trn, Vel. Trn 1, 8270 Krško, 224 m2 Dodatne informacije dobite na telefonski številki 07 48 82 500. Možnost ogleda lokacije po predhodnem dogovoru. Morebitno zainteresiranost nam pisno sporočite do 27.07.2006 na nastov Kmečke zadruge Krško. Direktor KZ Krlko Janez Živič RADIO 13HMCM89.3 FN\) K R Š K O ODGOVORI NA DNEVN0 NAGRADNO VPRAŠANJE ! OBIŠČI N0G0METN0 STAVNICO NA www.rariioenergy.si NAPOVEJ SVOJE FAVORITE IN SI PRISLUŽI BOGATE NAGRADE! MAHITREJŠI IN NAJVARIMEJSI PROMETNI SERVIS V POSAVJt tMA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 1 893 alvasorjeva knjižnica Krško > CKŽ 26, 8270 Krško Valvasorjeva knjižnica Krlko, Svet zavoda, Cesta kr- škihirtev 26, na podlagi 20. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Valvasorjeve knjiinice Krško (ULRS 57/ 2003) in Sklepa Sveta zavoda o postopku izbora in imeno- vanja direktorja javnega zavoda Valvasorjeve knjižnice Krsko z dne 27.06.2006 objavlja javni razpis za direktorja/direktorico Valvasorjeve knjižnice Krško Kandidati/tke morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba družboslovne smeri - opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke - najmanj 5 let delovnih izkušenj - znanje enega svetovnega jezika K prijavi morajo kandidati/tke predložiti program dela in razvoja zavoda. Mandat direktorja/direktorice Valvasorjeve knjižnice Krško traja 5 let. Kandidati/tke pošljejo pisne prijave z življenjepisom in do- kazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici z označbo »Ne odpiraj-javni razpis: direktor/ica Valvasorjeve knjižnice Krško« priporočeno na naslov: Valvasorjeva knjiž- nica Krško, Svet zavoda, Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško v roku 8 dni od objave tega razpisa. Kandidati/tke bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 30.10.2006. /\| POSAVSKI # 'W "T ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 19. julij. Za točnost poda- tkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njiho- vi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 27. julija 2006. NEVIODVNVM KAM V POSAVJU? Prireditve med 13. in 26.julijem Četrtek, 13.7. - ob 20. uri v Galeriji na sevniškem gradu akustični koncert Rudolfa Gasa in odprtje razstave "ARSPEKTA" Petek, 14.7. - od U.ure dalje: Poletno dogajanje 2006 na sevniškem bazenu (Za- bava z DJ-jem, Turnir v namiznem tenisu, Tekmovanje v plavanju na 50 m prosto, Tekmovanje v skokih v vodo) - ob 21.30 uri v Parku pri MC Brežice: nastop študentov celovškega glasbenega konservatorija Ana Bezjak & Mario Babojelič Sobota, 15.7. - ob 15. uri Gasilske igre brez meja Veliki Cirnik z razglasitvijo rezul- tatov ob 18.uri in v nadaljevanju z družabnim srečanjem - ob 19. uri na stadionu Matija Gubca v Krškem speedway dirka dr- žavno prvenstvo klubov Nedelja, 16.7. - ob 7. uri izpred Avtobusne postaje Sevnica - Pohod po sevniški pla- ninski poti Alojza Motoreta - ob 16. uri Tetška žetev, kulturno družabna prireditev s srečanje Ijud- skih pevcev pri Gasilskem Domu v Telčah Torek, 18.7. - ob 20.30 uri v organizaciji Festivala Brežice na Gradu Rajhenburg nastop Hrvatskega baroknega ansambla Petek, 21.7. - ob 20. uri na Gradu Sevnica gledališka monokomedija "Hotel Babi- lon" v izvedbi Violete Tomič Povabilo izgnancem, ki so bili v letih 1941 -1945 v taboriščih WERNIGERODE in LAUTHENTAL Združenje žrtev okupatorja (s sedežem v Kranju) že več let sodeluje z raznimi kraji v Nemčiji in njihovimi ustanovami, predvsem z muzeji in arhivi, s ciljem obeležitve medvojnih dogodkov in trpljenja stovenskih žrtev, z namenom, da se le-to ne bi pozabilo. Na tem področju smo naredili že kar precej in s tem še nadaljujemo. Naslednji večji dogo- dek, ki ga pripravljamo, bo v mestu Wernigerode. V tem mestu so bila tri taborišča slovenskih izgnancev (Kapitalsberg, Margaretenhof in Ju- gendherberhe). Tudi koncentracijsko taborišče, kjer pa, po razpolož- Ijivih ppdatkih, Slovencev ni bilo. Kakor skoraj nikjer po takratni Menčiji, taborišča slovenskih izgnancev niso evidentirana, tudi v Wernigerode niso vedeli za njih in so izvede- li šele po prejemu našega kataloga vseh taborišč slovenskih izgnancev v Nemčiji. Ker mislimo, da bi bilo prav, če bi obstoj teh taborišč obe- ležili tudi za naše zanamce in zgodovino nasploh, smo pristojnim me- sta Wernigerode predlagali postavitev spominske plošče in pa razstave v okviru Muzeja KZ taborišča. Pogovori že potekajo in dogodek je tre- nutno predviden za September 2006 (rezerviran termin je maj 2007). Glede pomembnosti tega dogodka bi bilo prav, da se ga udeležimo v čim večjem številu in zato vabimo vse tiste, ki so zainteresirani, da se nam javijo (predvsem tisti izgnanci, ki so bili v omenjenih taborišcih). To vabilo velja tudi za vse njihove potomce. Poznano je, da so bili vsi izgnanci teh taborišc, tik pred koncem voj- ne (januarja 1945) presetjeni v taborišce Lauthental in zato obenem načrtujemo še obisk tega kraja in vabimo tudi tiste, ki v Wernigero- de niso bili. Z organizacijo mesta se dogovarjamo, da bi prevzeli del stroškov obis- kovalcev. Ker tega trenutno še ne vemo, bomo prijavljenim osebam, pisno sporočili točne podatke glede stroškov, zato bi želeli čimprej imeti končen spisek zainteresiranih, ker bi lažje nadaljevali z organi- zacijo potovanja, kajti števito je omejeno na 46 udeležencev. Za razstavni prostor bi potrebovali še nekaj materiala predvsem fo- tografije iz omenjenega kraja iz takratnih časov (slike stavb, skupin in podobno) s kratkim prispevkom o življenju in delu (naslov delodajalca - če ga imate). Ob tej priliki vljudno prosimo vse, ki se udeležujete ka- kršnihkoli izletov in obiskujete kraje taborišc v Nemčiji, če nam lahko pošljete razne fotografije (seveda proti vrnitvi) in pa kratke zapise in vtise o tem. Že vnaprej se vam lepo zahvaljujemo. Tiste, ki preberejo to obvestilo, prosimo, da to sporočijo tudi svojim znancem. Zdruienje irtev okupatorjev 1941-1945 Kranj Slovenski trg 1, 4000 KRANJ Telefon: 04/2373-553 LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO ^*^——^—»¦¦ utimo se za življenje Ugotavljate, da vam srednjesolska izobrazba ne zadostuje vel? lelite nadaljevati študrj v domačem kraju? V šolskem letu 2006/2007 vabimo k vpisu v DODIPLOMSKA VISOKOŠOLSKA BOLONJSKA ŠTUDUSKA PROGRAMA JAVNA UPRAVA, Fakultete za upravo Lj. in VISOKA POSLOVNA SOU, Ekonomske fakultete Ljubljana Po končanem programu se lahko neposredno vpišete na magistrski študij! Ljudska univerza Krško Dalmatinova 8 www.lukrsko.s1 07/ 488 11 75 E ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto X, številka 14, četrtek, 13. 7. 2006 Pogovor z Brankom Brečkom, ljubiteljskim fotografom in opazovalcem narave Čas cyetocih rož, cvetic in ptičjega pet] a Branko, po izobrazbi elektrotehnik, pravi, da se je predanost fotografiranju kar zgo- dila. Ko je v naravi fotografiral, so mu pod kožo zlezle tepota, radovednost in naklo- njenost do cvetic in so ga pritegnile še ptice. Ljubiteljskega dela se je lotil z digital- nim fotoaparatom, tega je nadgradil še z boljšim, vse skupaj je preraslo v nepopisen užitek do stopnje, da svoja pisana spoznanja objavlja na internetu Foto narava.com in v zadnjem času še v evropskem Bird forumu. Od lanskega novembra do letošnjega julija je naredil 8000 posnetkov, ki jih je nekaj šlo tudi v koš. Ko sva na lično ureje- nem vrtu v Šentlenartu pod uto sedela v prijetni družbi, sem s pogledi večkrat poči- vala na vetikem grmu roza cvetov hortenzije, ljubezni od rane mladosti. Kaj mi boš povedal o hortenzi- ji in naši spremljevalki naravi? Hortenzije so udomačenke, niso avtohtone, kljub temu da so v Sloveniji že nekaj de- setletij. Naravo imam rad že od nekdaj, zlasti travnik poln cvetja, ki me pomir- ja. Mislim, da tak trav- nik pomirja vsakogar, ki zaide vanj, zlasti vablji- ve so shojene poti med travami. Kako pa si tako močno zašel v to silno pisano odisejado? Najprej iz čistega vese- Ija in potem za misel- ni trening, ko si je treba zapomniti imena. To gre potem tako dalje, da se pričneš zanimati tudi za njihova latinska imena, vse skupaj pa pomeni du- ševne aktivnosti. Katero območje te je najprej pritegnilo oziroma si ga pričel odkrivati? To je bila najprej domača, bližnja Vrbina, kjer je pravr raj za travniške in gozdne cve- tice. Menim, da po Vrbini, pa ne samo po njej, ljudje hodi- mo bolj s priprtimi kot odprti- mi očmi. Vrbina je zelo bogata z divjimi orhidejami: čelada- sto kukavico, pikasto cvetno kukavico, piramidasto kukavi- co, cela vrsta jih je, kjer so vr- ste grmičevja posebno zanimi- va, ko cvetijo. Zame je zlasti zanimiva brogovita. Je pa Vr- bina žal strahotno onesnaže- na. Podjetja in posamezniki bi morali biti do narave spoštlji- vo in kulturno naravnani. Tako sem med nesnago - odvrženimi štedilniki in različno plastiko in polivinilom - odkril gnezdiš- če zelenonoge tukalice. Reva se je neprijaznim okoliščinam prilagodila. In praviš, ko opazuješ cveti- ce, opazuješ tudi ostali svet narave, ptice... Vrbina je polna ptic pevk in vodnih ptic, zlasti ob kon- cu zime, v začetku pomladi, to sta mesec februar in zla- sti marec.V gramoznici breži- ške Vrbine sem našel, opazil, črno lisko, ten ptic je bilo oko- li 150, okoli 20 labodov, reonih galebov, občasno tudi primer- kov navadne čigre, vsako leto pa v stenah peskokopa gnezdi- jo breguljke (dan po najinem srečanju si je ob pol sedmih zvečer privoščil med ostalim družbo 300 breguljk, ki jedo poleg drugih žuželk tudi ko- marje, op.p.). Kadar kopljejo gramoz, se te naslednje leto preselijo na drugo stran gra- moza in gnezdijo tarn v steni, ki je primerna za gnezdenje. Wed gozdnimi pticami so mi iz- redno zanimivi rumeni kobilar, to je rumena ptica s črnimi kri- li, močvirska trstnica in trstni cvrčalec, ki brezmejno cvrči, ogromno je tudi rac mlakaric. V Vrbini sem se srečal tudi s ptičem čebelarjem, ki sem ga najprej občudoval v peskoko- pu na Bizeljskem, v opušče- ni gramoznici v Vrbini pa sem odkril še gnezdišča čebelarja. Naj povem, da ptic v gnezdu ne smeš fotografirati, da jih ne zmotiš pri prehranjevanju, ker nekatere matere potem zapu- stijo gnezdo, mladiči pa pogi- nejo. Našel pa sem tudi rde- čevratno želvo, ki je ljudem pobegnila ali so jo spustili. Pozneje pa si začel zahaja- ti v suhe travnike v Kozjan- skem parku... Točno, kjer so doma in kjer cvetijo izredno lepe in zani- mive travniške cvetice. Med njimi sem letos našel rastiš- če kranjske lilije, ki je ena najlepših.rož na tern obmoqu. Je pa tu tudi ogromno raznih vrst or- hidej kukavic, panonske detelje z ogromnimi be- limi cvetovi, orlice. Le- tos sem poiskal tudi gozdne cvetice v okoli - ci gradu Pišece in oko- liških vaseh, kjer sem med drugim odkril na- vadnega kosmatinca, bledo kukavico, navadno reliko in navadni volčin. Poleg tega je tu tudi ve- liko rastišče raznih telo- hov, pasjega zoba in na- vadnega jetmika. Navdušujejo me tudi razna eksotična dreve- sa v okolici gradu, ki so najlep- ša ob cvetenju, posebej lepa sta tulipanovec in pavlovnija, ki se imenuje po Ani Pavlovni, hčerki ruskega carja. Pri izviru Lipnice ob Dramlji v Dramelj- šku pa sem našel veliko rastiš- če kalužnic, zelenega teloha, navadnega tevja, rdeče gobi- ce-škrlatne skledice. Za informacijo nepoznaval- cem - kaj so suhi travniki? To so travniki s pozno košnjo in sicer takrat, ko cvetice dozori- jo in odvržejo semena, da na- slednje leto spet lahko bilke poženejo. Priznam, da iz vsega prilože- nega težko lovim orientacijo. Kako si v tej množici gradiva in informacij pomagaš sam? Najprej sem si leta 2002 začel samo zapisovati, iz zapisovanja je potem nastajal skrbno voden dnevnik: kje sem bil, kaj in kje raste, pri cveticah in prav tako pri pticah - najprej, katere pti- ce sem videl na dan obhoda, ki so enkrat ali dvakrat tedensko. Nekatere ptice sem že poznal, nekatere pa, ki sem jih posli- kal, pa sem kasneje spoznaval s pomočjo literature, nekatere pa sem si skiciral in kasneje s pomočjo literature ugotavljal, katere so. Naredil sem si še pri- pomoček, album, ki ga nosim s sabo. Lahko rečem, da poznam sedaj 150 cvetic in okoli 100 ptic, ki jih prepoznam po pet- ju. Ptice, rože in cvetice prou- čujem za svojo dušo, za fizično in umsko kondicijo, pomembno je veselje, ki te vodi, neizmer- no veliko izveš in spoznaš, kako malo pravzaprav veš. Ujela sem, da govoriš o cve- ticah in rožah. Pa kakšna je razlika? Po ljudskem izročilu so rože vrtne, cvetice pa gozdne in travniške, ob tern naj odkrijem le toliko, da pri rožah priprav- Ijam še nekaj posebnega. Pa o tern takrat, ko bodo čas, zbira- nje in odkrivanje zreli. Natja Jenko Sunčič Čebelar v Vrbini Kranjska lilija Orlica Škrlatna skečka Želva Nadaljevanje iz Posavskega obzornika St. 10/18.5.2006 1111 let Brestanica - Krško 3. Trdnjava Rajhenburg, grad (trdnjava) Krško in druge srednjeveške upra- vno-vojaške stavbe v njuni okolici 4. Zakaj in kako je izumria rodbina Rajhenburških (1570)? Grad Rajhenburg (Richenburch) je najstarejši slovenski grad. V virih je zapisan že 29.9.895. Kasnejša dedinja, grofica Hema Krška ga je s pripadajočo posestjo leta 1043 podelila salzburški cerkvi. Nadškofovo posest so nad 400 let upravljali ministeriali (vitezi) Rajhenburški. Najstarej- ši znani je bil Otto de Richenbvrc (1141), zadnji pa Ivan (Hans) Rajnpreht Rajhenburški (1570). Na višku moči (po 1497) so Rajhenburški vladali na ozemlju od Savinje do Sotle, fevde pa so imeli tudi na Koroškem, Tirolskem, Gluchenberg, Riegersburg, na Kranjskem (Leskovec pri Krškem) itd. Odlikovali so se v vojaških in upravnih službah. V Brestanici so imeli še spodnji grad Turn. Rodbin- sko središče (Brestanica) je imelo od 1497. leta pravico do visokega sodstva za njihovo ozemlje. V okolici Brestanice so bili v srednjem veku zgrajeni še drugi gradovi oz. utrdbe. Rekštajn (Reichenstein) Leži na vzpetini nad naseljem Reštanj. Med leti 1206 in 1432 je bil središče posesti vitezov Re- štanjskih, sorodnikov Rajhenburških. Gospoščina je imela lastno sodišče. Po 1573 je bil grad že razvaljen, njegovi ostanki pa so vidni še danes. Tvarog (Twarog) V sevniškem uradu je na področju rajhenburške gospoščine (domnevno pri naselju Dobrava) stal grad Tvarog.Vitezi Tvaroški so kot salzburški ministeriali znani med 1246 in 1325. Viri omogočajo domnevo, da so se poimenovali tudi po svoji drugi posesti in gradu - Šperenberg (Šperenberški). Grad Tvarog so skušali lokalizirati jezikoslovci in zgodovinarji, ime so iskali tudi v zvezi z božan- stvom Tvarohom (Dürrnstein, Fels der Jungfrau). Severno od krškega gradu je bil nekoč skalni pomol v Savo, z imenom Jungfrau-Sprung (lokalno Jungfernsprung). Nekateri nemški avtorji so Twarog locirali na to mesto. Šperenberg (Sperrenberg) Lokacija ni raziskana, domnevno je bil grad na Likovem vrhu pri Dolenjem Leskovcu. Rožno (Rosenbühel) V bližini zaselka Zagradec pri Čanjah je bil dvor, h katermu je sodilo 100 kmetij in gornina v 25 naseljih in še stolp v Brežicah. Na ozemlju Gurcheueld (Krški svet, Krško polje) so v zapisih ostale navedbe dvorov in stolpov (Thurn, Turn, Türen), njihove lokacije pa so le malo raziskane (znane). Dvor pred trgom Krško (na savskem otočku) in dvor pri krškem gradu Zabeležena sta pri prodaji v letu 1357 oz. 1358. Prvega je Friderik Celjski kupil od Bertolda in Nikolaja Fuechs, drugega pa od vdove Diemupt Wolf. Dvor pod gradom (na obali Save) so Celjski 1391 podarili Beneficiju sv. Nikolaja, ki so ga ustanovili, s kapelo v svojem gradu Krško. Locirajo ga na mesto današnjega župnišča v Krškem. Stolp Dobrava pri Krškem (ali: nad Krškim poljem) V fevdni knjigi grofov Celjskih je zapisan leta 1436. Njegov fevdnik je bil Andrej Schrabass. Stolp je moral biti nad Veliko vasjo proti Leskovcu, ob (v) gozdu Dobrava. Rodbina Schrawass je kot viteška družina Svibensko-Planinskih gospodov v (na) Krškem (svetu) znana že 1322. leta. Dvor Doren Leta 1436 ga je imel kot fevd Andrej Schrabas (Schrawass). I. Jakič ga je lociral na Drnovo. Dunaj Na strmem hribu na južni strani Save (nasproti gradu Rajhenburg) je Gradišče. Arheološke najdbe naseljenost kraja izpričujejo od neolitika dalje, zlasti pa v rimskih časih. Vo- jaška posadka je nadzirala cesto in plovbo po Savi. Dvor Kočno V Kočnem je leta 1436 imel v celjskem fevdu dvor A. Schrabas. Naselje je prvič zapisano 1323. leta. Kraj naj bi dobil ime po samostalniku »kočija« (po J. Bezlaju). Leskovec pri Krškem Še 1425 je imel Andrej Schrabas tu dva dvora, Ivan von der Dürr (Dürrer) pa enega. Enega lahko lociramo na mesto Šrajbarskega turna, ki je kot Burg zum Hart zapisan še v fevdni knjigi Celjskih leta 1436, kot Türen pa 1445. 1471 je Osvald Grasl po materi na pripadajočem gospostvu pode- doval dva dela desetine. V Leskovcu je bil že vsaj v 13. stoletju tudi župnijski dvor. Stražni stolp je bil kasneje prezidan v zvonik (župnijska cerkev). Narpelj R. Ekblom besedo prevaja na Streži. Toponim je zelo star, zapisal ga je že Konstantin Porfi- rogenet (sedmi dnjeprski präg) in je bil dokaj pogost. 1324 je znan Ot z Narpla (Narrenpuc- hler), 1331 pa brata Konrad in Ulrik z Narpla, vsi kot sopodpisniki listin gospodov Svibensko-Pla- ninskih. Straža sv. Lovrenca 1342 sta imela Winther Prach in Friderik Streytel tu dvora. V cerkvi Sv. Lovrenca na Gori vzidan nagrobnik nudi domnevo, da je bila tu stražarska postojanka že v rimskih časih. Straža sv. Lov- renca je pomembno (kontinuirano) vlogo odigrala tudi v času srednjega veka, na kar namiguje tudi podatek o cerkvi Sv. Petra, ki je tu stala še leta 1445. Patrocinij sv. Peter je med najstarej- šimi na Slovenskem. Grad Krško Verjetno je bil zgrajen kot karolinška utrdba. Za grofe Bogen so ga že leta 1154 varovali mi- nisteriali, ki jih poznamo pod poimenovanjem Krški (de Gurchewelt). Veja Ortolfa Krškega (ok. 1202) je kasneje postala vazalna Spanheimom in nadaljevala rod v Mengšu, še pozneje v Mehovem. Srednjeveški lastniki in fevdniki gradu so poleg Bogenskih bili: salzburška nad- škofija, Svibenski in njihovi sorodniki Ptujski, Celjski, od 1460 deželni knez, ki je grad da- jal v fevd. Raziskujemo: 1. legende in ohranjene zgodbe o dvorih (gradovih) med ljudmi v posameznih krajih 2. lokacijo stolpov, dvorov, gradov in utrdb (z mogoče še vidnimi ostanki ali spominskimi prenosi podatkov iz roda v rod, slikami) 3.slučajno ohranjene predmete materialne dediščine iz teh stavb (za fotografiranje) 4. fotografiranje (Društvo ljubiteljev fotografije Krško) in slikanje (Društvo likovnikov Krško Oko) lokacij, ostankov zgradb in kulturne dediščine