Šlev. 251
t ujmnjsm, t sodu, sne L rsvero n ra.
Posamezna Številka stane 2 Din. LEN) LIL
Naročnina
za državo SHS: nn mesec ...... Din JO
r.a pol leta..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. .... 60
UredniSlvo Je v Kopitarjevi ulici 6/ID. Rokopisi se ne vračajo; netranfcirana pisma se ne sprejemajo. Urednišlvf telefon 30, upravniStve 328.
Političen list za s
Cene Inseralom:
Knostolpna petltna vrsta moli oglasi po Din i'30 ln Din 2-—, vecjl oglasi nad 45 mm »ISlne po Din 2 50, veliki po Din 3-— ln 4'—, oglasi v urcdniSkem dob-vrstica po Din 6'—.
Pr! večjem naročilu popast-
Izluijn vsak dan Izvzemi;
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj«
PoSlnina Mm v ootovlol
Uprava je t Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.3-19 (za inserate) Sarajevo Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Po angleških volitvah.
Ko zableste na naših pokopališčih sredi aster in krizantem neštevilne lučice, ne prevzame samo našega srca tista mila otožnost, ki je lastna temu dnevu, marveč ge zbudi tudi misel na eno najvažnejših dejstev, ki vodi življenje celokupnega krščanskega človeštva. To je ideja nepo-rušljive vezi med mrtvimi in živimi, očeti in sinovi, preteklostjo in sedanjostjo ter bodočnostjo — vezi, ki je globoko moralnega značaja in se snuje na največjih socialnih čednostih: pieteti, spoštovanju, zvestobi, brez katerih ni prave omike, ni zgodovine in ni moralnega napredka.
Zavest skupnosti, ki prihaja do najmočnejšega izraza na dan, ko se spominjamo svojih pokojnikov, je najžlahtnejši plod na drevesu krščanske izomike. Kajti ona objema v čustvu spoštljive ljubezni naše krvne sorodnike, člane lastnega naroda, kot del celokupnega človeštva, ki je v vsej svoji raznolikosti ustvarjeno od enega Boga, ki je vsem enako oče. Ona sloni nadalje na trdni veri v neumrjoč-nost vsake duše, pa tudi v prevstvarjenjc vsakega telesa, ki vstane nekdaj iz groba v večno slavo z Bogom ali pa v večno kazen. Katoliška skupnost traja preko smrti večno, ker obsega vse duše od začetka vekov do zadnje, trpečo cerkev v vicah, borečo se cerkev na zemlji, zmagoslavno cerkev v nebesih. In v tem obstoja tisti neodoljivi čar praznikov Vseh svetih in Vernih duš v vicah, da na dnu vse otož-nosti živi radostna misel o vstajenju vseh Jn večnem življenju, o svidenju nekdaj tam gori pri Očetu luči.
Praznik vernih duš je nekaj specifično katoliškega in le v tej cerkvi se s posebno veličastno resnobo obhaja. V tej cerkvi se je tudi spesnil strašni in obenem tolažljivi, nedosežni Dies irae Tomaža da Čelano, ki nam odkriva največje resnice krščanskega moralnega vesoljstva; da smo za vsako svoje zavestno dejanje odgovorni, da ne živimo in ne delamo, bodisi dobro bodisi zlo, samo zase, ampak tudi za druge, da svojo moralno dedščino zapuščrmo vsem bodočim rodovom, da bo vsako zlo dejanje maščevano, da bo prišel dan plačila za dobre in za slabe, bogate in revne, mogočne in slabotne. Praznik vernih duš pove katoliškemu ljudstvu s svojim bogoslužjem, molitvami in obredi več nego mu more dati katerakoli druga šola; ta dan vzgaja z vsem, kar Cerkev govori po njem, k čustvu najtrdnejše socialne skupnosti, spoštovanju prednikov, pa k moralni resnobi, ki izvira iz prepričanja, da ne umrjemo ne mi ne naša dela, ter da bomo enkrat vsi skupaj stali pred božjim sodnim stolom. Je pa tudi dan največje tolažbe, ko se vsak, ki veruje v Kri-sta, zaveda, da ne bo umrl vekomaj.
Spričo sedanjih razrvanih političnih in socialnih razmer zlasti v naši domovini so nam li praznični dnevi še posebno resen in velik opomin, ki nas bo vse jako drago stal, ako ga bomo še dalje prezirali. Dnevi najgloblje pietete do vseh, ki so pred nami za nas delali in trpeli, nam kličejo v spomin dolžnost, da lo delo nadaljujemo na tistih trdnih in večno resničnih temeljih, na katerih so naši očetje gradili: na globoki krščanski veri in poštenosti. Ako se ne zida napredek bodočnosti na tem fundamenlu, je zastonj svoboda, jc zastonj zedinjenje, je zastonj zunanja sila, sta zastonj meč in kri. Edino pravo edinstvo jc notranje edinstvo, tega pa ni, kjer so izginile največje družabne moralne čednosti, pravicoljubnost, nepodkupljivost, zvestoba, medsebojno spoštovanje, odkritosrčnost, poštenost... Tega nas opominjajo te dni naši pokojniki,
KADIKALSKA SAMOOBTOŽBA.
Belgrad, 31. okt. (Izv.) Minister dr. Spaho je dane« obširno odgovoril na obtožbo, ki so jo proti njemu dvignili bosanski radikali. Iz te obtožbe je razvidno, da je za vsa dejanja, za katera je obtožen, odgovoren dr. Laza Markovič, bivši pravosodni minister, in da so pri nacionalizaciji tovarne v Jajcu angažirani predvsem podpisniki te obtožbe Kobaslca, ki ima večino delnic to družbe, irt drugI
ŠTEVILO KONSERVATIVNIH VOLIVCEV NARASLO ZA 2 MILIJONA, DELAVSKIH ZA 1 MILIJON,
London, 31. okt. (Izvir.) Zanimivo je število za posamezne stranke oddanih glasov pri zadnjih volitvah v Angliji. Dobili so: Konservativci 7,598,000 (lansko leto 5,404.000), Delavska stranka 5,502.000 (lansko leto 4,506.000), Liberalci 3,105.000 (lansko leto 4,244.000), Komunisti 56.000.
London, 31. oktobra. (Izv.) Po najnovejših podatkih so dobili konservativci 402 mandata, Delavska stranka 157 mandatov, liberalci 41 mandatov in neodvisni 4 mandate,
London, 31. oktobra. (Izv.) iMac Donald in Asquith sta se danes vrnila v London. Na kolodvoru so jih pričakovali njihovi ožji politični prijatelji. Mac Do-
nald je v svojem pozdravnem govoru rekel, da je število za Delavsko stranko oddanih glasov tako narastlo, da se pred enim letom nc bi bil nihče upal o tem niti senjati. To je dobro znamenje za bodočnost. — Poraz Delavske stranke pripisujejo listi večinoma Mac Donaldovi politiki napram Rusiji in pa okolnosti, da vlada ni ničesar mogla napraviti proti draginji in proti brezposelnosti. — Liberalni listi tolažijo svoje pristaše z upanjem na boljšo bodočnost.
London, 31. oktobra. (Izv.) (Prihodnja seja kabineta se vrši v torek. Vlada ne bo takoj odstopila.
Timotijevič - Palic.
RADIKALI ZAVLAČUJEJO SVOJ ODGOVOR PO ODGOVORU JUGOSLOVANSKEGA KLUBA TIMOTIJEVIČU.
Belgrad, 31. oktobra. (Izv.) Mora se priznati, da sc je Timotijevic v sedanjem težkem in zamotanem položaju izkazal za bolj veščega politika kakor so ga smatrali dosedaj. Kako mišljenje je dosedaj o njem vladalo, smo dovolj obširno javili. Mislijo, da je Timotijevic postal politik radi tega, da si dvigne svojo advokatsko ki i en tel o, kar se mu je posreciio v veliki meri, kajti njegove intervencije kot advokata so man? in niso ravno malenkostne. Kot predesti-nirani bomo regina pa se je pokazal zelo okretnega. Otipava sedaj bi, sedaj tam, voha in gleda, ne da bi se izdal in pokazal pravo barvo. Če to dela po lastni iniciativi, je to vredno pohvale, mora se pa obsoditi, če dela po navodilih Pašieevih, kar se smatra kot sigurno.
Danes je stal položaj v znamenju odgovora Jugosl. kluba. Čim je Timotijevic dobil temeljiti odgovor Jugosl. kluba, ki ga priobčujemo na drugem mestu, se je •/, njim takoj podal k Pašiču. To njegovo posvetovanje s Pašičem je oficielno in se je zdelo pretirano, kajti Timotijevic kot mandatar krone mora stopiti v stik z ofieiel-nimi voditelji jjosamezi.ih klubov in to je že storil, ko se je razgovarjal z Gju-ričičem Zato se je ta njegov korak precej komentiral. Kaj sta Pašič in Timotijevic govorila, ostane med njima. V časnikarskih krogih, ki se j>o svoji nalogi in najbolj po pravici zanimajo za take intimne razgovore, tolmačijo ta razgovor na tozadevne izjave Timotijevičeve takole:
Odgovor Jugosl. kluba je jasen. Iz njega sledi davno znano dejstvo, da je Jupfisl. klub, kakor tudi ožji blok stal vedno na stališču, da se mora voditi politika iskrenega sporazuma med SHS, da morajo biti pod zakonom vsi enaki, da mora v državi vladati enakopravnost in red, vsled česar je v pn i vrsti potrebno, da se koristolovci na državni račun in korupcionisti dr. Laza Markovič in drugi izločijo iz javnega življenja sploh in iz odločilnih mest posebej. Tak odgovor Pašiču ne more biti ravno prijeten. Postavljen je v neprijeten položaj, da mora o vsem tem izreči iskrene besede enkrat tudi on in to kot politik v opoziciji, kjer se ne more in se ne sme skrivati za zakon, ki ga je sicer kot vsemogočen vladar lahko tolmačil kakor ga je hotel. Trdi se, fla jo Pašič zelo ostro prijel Timoti-jeviča, zakaj ni od bloka zahteval odločiv-nega odgovora za ali proti. Ker pa jc bilo stanje že tako, se je tudi Pašič skril za klub in sklical sejo radikalnega kluba za nedeljo, da bi še-le potem mogel dati točen odgovor na vprašanje Jugosl. kluba.
S tem se je rešitev o Timotijevičevem mandatu preložila na nedeljo. Dasiravno je za jutri sklicana seja Jugosl. muslimanskega kluba, ni pričakovati posebne senzacije. Jasno je, da bo muslimanski klub v principu pristal na koncentracijo pod znanimi pogoji in da lx> tudi on zahteval jamstva za izvršitev takega programa. Tako moramo še čakati in Kosta Timotijevu bo prespal še dve ali tri noči v sladki na-di, da postane predsednik vlade države Srbov, Hrvatov in Slovencev
Odgovor Jugoslov. RSuha,
Bslgrad, 31. okt. (Izvir.) Davi je prispela sem večina poslancev Jugoslov. kluba. Takoj po prihodu dopoldne še so se sešli v Jugoslovanskem klubu. Na ta sestanek gledajo vsi politični krogi z velikim zanimanjem, ker je odločilen v seda-nii krizi. Seja, ki sc je vršila do 12. ure, 'n notekla mirno. Poročilo načelnika dr. iVGiošca je bilo sprejeto z odobravanjem. Po debati je bilo sestavljeno pismo kol odgovor Kosti Timotijeviču kot mandatarju krone. To pismo sc glasi:
j-Velecenjeni gospod! Jugoslovanski klub je imel danes 31, okt, sejo, na kateri se je razpravljalo o Vašem mandatu za sestavo nove vlade.
Toda blagovolite oprostiti, klub še ni mogel končnoveljavno sklepati, ker mu njegov predsednik, ki je z Vami razpravljal, ni mogel odgovoriti na vprašanje, aH so radikali voljni podpirati vlado z Vašim programom in pod katerimi pogoji so to voljni storiti.
Velecenjeni gospod! Mislimo, da jc naše vpraščanje popolnoma opravičeno, ker se radikalna stranka — lojalno priznavamo izjeme — dosedaj v svoji celo-kupnosti že ni javno izrekla za dosedanjo poliiko sporazuma, reda, zakona in borbe proti korupciji, kakor jo je vodila Davi-dovičeva vlada in kalera politika se mora nadaljevati.
Jugoslovanski klub ostane zbran, dokler ne dobi od Vas, velecenjeni gospod, zaprošenega odgovora.
Sprejmite tudi ob tej priliki Izraz našega spoštovanja.
Belgrad, 31. oktobra 1924.
Za Jugoslovanski klub: Dr. A, Korošec.
Ta pismeni odgovor je bil takoj po seji izročen g, Timotijeviču. in sicer je pismo g. Timotijeviču izročil osebno porla-nec Kremžar.
KORAKI G. TIM0TIJEVIČA.
Belgrad, 31. okt. (Izv.) Timotijevic kol mandatar krone je danes dopoldne čakal na odgovor Jugoslovanskega kluba in zato v razpletu položaja v smeri ustvarjanja mandata ni podvzel nobenih novih korakov, dokler mu okrog 12. ni bil izročen pismen odgovor Jugoslovanskega kluba. Nato se ie podal k Pašiču, od njega pa je odšel v predsedništvo narodne skupščine, kjer se je sestal z Jovanovicem. Na predvečer je odšel v predsedništvo narodne i skupščine in tukaj obvestil zbrane voditelje o dosedanjem uspehu, oziroma neuspehu.
PLOD NERVOZNE FANTAZIJE.
Belgrad. 31. okt (Izv.) V tej dolgotrajni krizi, ki postaja skrajno dolgočasna, pograbijo politični krogi vsako kost in glodajo na njej, dokler ni povsem izglodana. Veliko važnost so pripisovali sestanku dr. Korošca z Lj. Jovanovičem. Oba voditelja sta se sestal« popoldne in se dalje časa zadrževala v intimnem razgovoru. Ta sestanek se ploda kol neka senzacija, kot ne-
kaj posebnega in napovedujejo se vse mogoče in nemogoče spremembe in kombinacije. Vlada mišljenje, da pomeni ta sestanek popolni neuspeh Timotijevičeve akcije, katere usoda da je zapečatena. Trdijo, da sta se oba voditelja razgovarjala o novi etapi in o novi obliki in značaju, ki bi moral nastopiti po Timotijevičevem neuspehu. Fantastične vesti, ki so se o tem prenašale, so prenehale z dr. Koroščevo izjavo. Vaš dopisnik se je z njim o tej stvari razgovarjal in ga prosil za obvestilo. Dobil je precizen in točen odgovor, da je bil to med politiki običajen razgovor, in da sta Jovanovič in dr. Korošec razpravljala splošno o političnem položaju.
DAVIDOVIC V AVDIENCI.
Belgrad, 31. okt. (Izv.) Danes dopoldne je bil v avdienci Ljuba Davidovic, ki o svoji avdienci ni dal nobenega obvestil«.
MIŠLJENJE V ZAGREBU.
Zagreb, 31. oktobra. (Izv,) Kar se tiče Timotijevičeve akcije, se v tukajšnjih političnih krogih ne veruje v njen uspeh. Misli se, da jutri ne bo končana samo Timotijevičeva akcija, ampak bo razčiščeno vprašanje o ideji koncentracijske vlade sploh, ki se je zdela kot rešitev iz sedanjega položaja.
Foizkušen samomor Iva
ti
Belgrad, 31. okt. (Izv.) V tukajšnjih' krogih je vzbudila veliko senzacijo vest o poskušenem samomoru bivšega velikega ! župana v Dubrovniku in brata glavnega ! Pribičcvičevega sirankarja Grisogona, Ka-j kor znano, je bil Grisogono v kabinetu Pašiča in Prfbičeviča minister za pravosodje. Njegov brat se je poskusil ustreliti, ker je poneveril okrog 180.000 dinarjev v/ i uradne blagajne kot veliki župan. Ker ga j je sedanja vlada vsled njegovih lcorupcio-i nističnih afer odstavila z njegovega mesta, se je pri predaji blagajne hotel ustreliti, ker je manjkala omenjena vsota. Ta vest je zelo vplivala na vse kroge. Dr. Grisogono cz, njegov brat je eden izmed karakterističnih zastopnikov bivšega nasilnega korupcionističnega P.-P. režima in je jasno, kako politiko bi ta režim nadaljeval, če bi ostal še na vladi, oziroma, če bi se mu spet posrečilo prikopati se do vlade.
SLOVAKI ZAHTEVAJO AVTONOMIJO
Praga, 31. oktobra. (Izvir.) V proračunski razpravi je govoril tudi slovaški poslanec Juriga, ki je izjavil v imenu slovaške ljudske stranke, da zahtevajo Slovaki brezpogojno svojo avtonomijo. V iej izjavi Slovaki silno napadajo predsednika Massaryka naglašujoč, da ima Slovaška iste pravice kot Češka, dočim smatrajo Čehi Slovaško za vojni plen. Zaradi te izjave je predsednik parlamenta poklical poslanca Jurigo k redu, on pa je odgovo ril, da bo vedno tako govoril.
ZASEDANJE FRANCOSKEGA PARLA-MENTA.
Pariz, 31. oktobra, (Izv.) Na prihodnji seji francoskega parlamenta, ki je sklicana -za torek, bo poročal Herriot o zunanjepolitičnem položaju, zlasti pa o konferenci v Ženevi in o stališču Francije na--' pram vprašanju o razorožitvi.
FRANCIJA IN RUSIJA.
Pariz, 31. oktobra. (Izvir.) Povodom priznanja Rusije s strani Francije sta si Herriot in Čičerin brzojavno čestitala.
VELIKO NOTRANJE POSOJILO V FRANCIJI.
Pariz, 31. oktobra. (Izv.) Finančni minister jc predložii predsedniku republike dekret v podpis, ki pooblašča finančnega ministra za razpis velikega notranjega posojila v Franciji.
ROMUNSKE ŽELEZNICE POD VO JAŠKIM NADZORSTVOM.
Dunaj, 31. oktobra, (Izv.) Iz Bukarešta poročajo, da jc vlada postavila vse železnice pod vojaško nadzorstvo. Iz tc okolnosti sklepajo, da sc pripravlja v Ro. muniji mobilizaciia.
Brali smo pa, da se jo sestal 27. oktobra v Bruslju svet Zveze narodov za rešitev mosulskega spora. Kako to? Ta sestanek veilja rešitvi — da govorimo po Endre-su — malega mosulskega vprašanja. Govorili smo o okrajih v vilajetu Hakkiari, severno od vilajeta Mosul. 0 teh okrajih v Lausanne niso razpravljali, bili so samostojni, vladali so domačini po svoji volji. Letos so pa na koncu julija naenkrat zasedli Hakkiari Turki iii so nastavili tam valija, guvernerja. Nestorijanci so sredi avgusta valija ujeli, pa so ga spet izpustili. Turške čete so nato navalile na Hakkiari, Nestorijanci so zbežali v Irak. Pri prekoračenju mejo so angleški letavoi metali bombe na turške čete, in pozneje tudi še. Obojestranske pritožbe, slednjič Zveza narodov. Svet Zveze je 30. septembra odločil, naj ostane do končne rešitve celega vprašanja vse pri starem. Tu notri je napaka. Kaj je to: pri starem? Angleži pravijo —, da pomeni »pri starem« položaj ob zaključku lausannske pogodbe, ko je bil torej Hakkiari še samostojen in ni bilo še nobenega Turka tam; Turki pa pravijo, da pomeni »pri starem< dotum 30. septembra, ko je svet Zveze izdal svojo začasno odredbo.
Tako bi si bili Turki prav na lepem prilastili že vnaprej okraje omenjenega vilajeta. In za reštev te sporne točke, ne vsega vprašanja, se jo sestal svet Zveze narodov 27. oktobra v Bruslju. Toliko v vednost, da ne bomo zamenjavali velikega in malega vprašanja. Prihodnja seja sveta bo menda šele 10. decembra, to pot v Rimu.
* * •
Pvet Zveze narodov je vtinJor monut-s!kn vprašanje sedaj rešil; pn ta način, da v° napravi meti obema nasprotnikoma nevtralen pas z demarkacijslto črto, ki je ne sme prestopiti ne eden ne drugi.
Vse vprašanje pa pride na vrsto šele pozneje, kakor smo že omenili.
-f »Jtitro« in železniške trtice. Odgovor ministru promet g. Sušnika smo objavili včeraj. Vsak, kdor zna brati, more biti 9 to izj?vo in s tam danimi pojasnili popolnoma zadovoljen, če nalašč nc išče dlake v jacu »Jutro« jo išče, kakor to dokazuje dolgi članek, ki ga je objavilo »Jutro« včeraj v tej zadevi. Sreče seveda »Jutrov« člankar ni imel, ker ni absolutno ničesar nasprotnega dokazal, kar trdi minister SuJnik v svojem pe3 nilu. »Jutro* se jc povzpelo v svoji očitni zadregi celo tako daleč, da trdi, da je minister Sušnik državo ra 25 milijonov oškodoval (!), ko vendar vsak ve, da je vsa kupnina komaj toliko znašala. Dalje se trudi »Jutro* ugotoviti, da tračnice kljub ministrovi trditvi, da so vsled reparacij-
skih dobav za 20 odstotkov cenejše, vendar niso cenejše, ampak zaradi dviga dinarja še dražje. Ali »Jutro« tako dobro vč, da reparacijska komisija računa nemške blagovne dajatve v dinarjih? Nam se zdj, da jih zaračunava v zlatu. V tem slučaju pa dvig dinarja blago, ki ga dobivamo iz inozemstva, samo poceni, ne pa podraži. Tako izgleda ves »Jutrov« članek. Ena sama velika zadrega in še večja hudobija in zlobnost.
-h »Nov prilog režimo reda in zakonitosti« imenuje »Jutro« napad na Radi-čevega zeta inženerja in poslanca Košu-tiča v Kaštelu pri Splitu. Hrvatski listi poročajo soglasno, da je dobil posl. Košutič udarec po glavi s puškinim kopitom na žandarmerijski postaji. Žandarjev pa v Dalmaciji ni nastavila sedanja vlada, marveč prejšnja, ki je s posebno vnemo tudi skrbela za to, da zlasti Dalmacija dobi za čuvarje javnega reda in mira same naj-zvestejše pristaše Pribičevičevega režima. Sploh so pa razni slučaji upornosti nižjih uradnih organov proti odredbam centralne oblasti ravno v Dalmaciji tako pogosti, da bi bil že skrajni čas, da se v Dalmaciji naprav^ temeljit red, ker stalne sabotaže od strani podrejenih organov nobena uprava ne mote tnjno prenašati.
+ Politični dvo^ivkarji so voditelji slovenskih samostojnežev. To so jasno pokazali s svojim držajem v znani Sušnikovi »pferi«. Mi smo i-, poročali, da so belgrajske »Novosti«, ki so glavno glasilo srbskih zemljo^id^kov, obtožbo proti ministru Sušniku kot popolnoma neopravičeno in neutemeljen preklicale in izrekle ministri največje spoštovanje. Če slovenski samostojr.eži o tem preklicu niso zvedeli iz »Norosti«, bi bili to lahko zvedeli iz »Sloveroa«. Lojalni prcklic obtožbe v zemljoranniških »Novostih« pa »Kmetijskega lista« prav nič ne ovira, da ne bi obtožbe ponavljal proti boljšem prepričanju v agitacijske namene. To je zelo čudno drž?nje. Na eni strani slovenski samostojni zatrjujejo, da so s srbskimi zemljoradniki zvezani, na drugi strani pa bijejo po glavnem organu zemljoradnikov s tem, da objavljajo stvari, ki jih je zemljo-radniški glavni organ že zdavnaj preklical! Ali ni to politično dvoživkarstvo? Na tem dejstvu prav nič ne izpremeni okolnost, da trdi •»Kmetijski list« dalje, da ne smatra nobenega slovenskega ministra za nepoštenega. ampak samo za nerodnega.
-f- Dober nauk, R. F. Kaindl priobčuje v »Grazer Volksblnttu« vrsto člankov o srednje-jugovzhodno-evropskem problemu. Dokazuje, koko so nemški cesarji in kasneje mnogi veliki nemški možje po pravici obračali pogled nemškega naroda na vzhod, ne pa enostransko v prekornorske dežele. Bismarck se je tu molil, ker je osvajal maionemški program. Velikonemški program je meril na vzhod. Potem piše Kaindl:
Mesto Mosul ima zelo važno lego, skoz nJega gro vodna pot po reki Tigris in pa bagdadska železnica. Vrhu tega se križa z njima tukaj še prastara trgovska pot od Sredozemskega morja do Urmije v Perziji. Mesto je najbolj cvetelo v 12. in 13. stoletju, muselin ima po njem svoje ime. Isti vzroki, ki mu dajo tako velik trgovski pomen, g ausposabijajo tudi za važno strateško središče. Kdor je gospodar enakoime-novanega vilajeta s hribovjem na severovzhodu, ta bo Mezopotamijo laliko branil. Namesto Mezopotamija pravijo Angleži po arabskem zgledu Ir&k. Potem so pa v okolici Mosula odkrili tudi izredno bogate pe-trolejske vrelce, ki morajo bili vsakemu lasbiiku prav posebno dobrodošli. Trije či-nitelji torej: trgovina in promet, strateško središče, petrolejski vrelci.
Prepir za posest Mosula 1018—1023 za poznavanje vprašanja ni važen. Važno je
E ostalo vprašanje šele lani po lausanneški onferenci, zaključeni 24. julija. Člen 3 pravi, da se bo določila meja na severu Iraka sporazumno med Turki kol severnimi mejaši in Angleži kol zaščitniki novega kraljestva Irak. Če se ne bo dosegel sporazum, bo stvar prišla pred svet Zveze narodov. Prod dobrima dvema mesecoma so V dosego sporazuma prišli v Carigrad tur-5ki in angleški zastopniki. Turlke je vodil bej Tethi, Angleže pa Percy Cox, stvaritelj kraljestva I nak. Že ime Coxovo za fTurke ni bilo prijazno; vsak je moral takoj vedeti, da se bo Anglež za svojo tvorbo potegnil. In se je tudi. Fethi je navajal razne dokaze, ki govorijo za priključitev Mosula Turčiji, Cox je pa vse ovrgel z iz-;bornimi protidokazi in je šel še naprej: zahteval je za Irak vse sporno ozemlje in .vrhu tega se tri Okraje severno ležečega vilajeta Hakkiari, »mosulskega vprašanja sploh ni, mirovna pogodba v Lausanne govori samo o določitvi severne meje Iraka.« Štiri seje so imeli, do zaključka niso prišli; prav tako so se brez zaključka končala tudi pismena pogajanja angleške in turške vlade. Vsa stvar je prišla pred zvezo narodov. Turki bi radi, da bi ime Mosul prišlo v pogodbo noter, Angleži pa, kakor rečeno, o Mosulu samem sploh ne govorijo več, temveč bi radi močno mejo za zaščito Iraka daleč na severu od Mosula. Vrhu tega bi radi. v omenjene tri okraje vilajeta Hakkiari poklicali pred Turki pobegle krščanske Nestorijance nazaj in tako ustvarili med Turčijo in Irakom majhno odbojno državico. Preden bo vprašanje rešeno, bo preteklo še dosti časa; kajti komisije, ki so jih poslali na lice mesta, ne bodo prišle kmalu nazaj, potem bo treba poročila študirati in tako dalje. To je veliko mosulsko vprašanje, kakor ga imenuje izborni poznavalec razmer v prednji Aziji, jgeograf Endres.
Iz literarne zapuščine Joslpine Turnograjske.
(Ob sedemdesetletnici njene smrti objavlja Fran Erjavec.)
Kakor se stopetindvajsetletnice Prešernove smrti razen H, Wendla ni spomnil menda nihče, tako je šla popolnoma ne-opaženo mimo nas tudi sedemdeseta obletnica smrti nadarjene naše pesnice in pisateljice ter do najnovejše dobe edine slovenske komponistke Josipine Urbanči-čeve - Turnograjske. In vendar bi ta nenavadno nadarjena, izredno pridna in v vsakem pogledu velesimpatična mladenka zaslužila vsaj ob tej priliki nekoliko dostoj-nejšega spomina, nego ga ji je zmašil pred par leti v svoji neužitni mešanici resnice in nevednosti, točnosti in praznega besedičenja — dr. Iv. Lah. Sicer se o drugih naših pesnicah in pisateljicah ni pisalo niti toliko še kot o Turnograjski, a kljub temu šc do danes nimamo niti zadovoljive njene biografije, kajti kar so sestavili dr. Lah in njegovi predniki, je docela nerabno, ker mrgoli v teh »življenjepisih« napak ali pa puščajo čitatelja na cedilu v najvažnejših točkah. Toda življenjepis njen bom skušal napisati drugod, za danes naj mi bo dovoljeno objaviti zgolj dve kratki »povestici« (kakor je nazivala svoje spise sama) iz njene literarne zapuščine, da sc je vsaj na ta način spomnimo. Obnavljam jih natančno po rokopisu:
I, Patriarh,
»Do verha je polna miza tvojih pregrob! Tvoin ošahnost kliče maščevanie z
o	'	»
nebes!«- Te strašne besede zagromijo mehkužnimi! Carigradu, in večna previdnost
sklene z močno roko njigovo svobodo v mnogoletno sužnost, njegovo srečo v strašno nesrečo spremeniti, ter tako prevzetnost ohladiti, s ktero so njigovi prebivavci na zapadne kerstjane pihali.
Sila božja Turkov obsuje leta 1453 carigradsko mesto. Dni in dni že terpi kervavi boj, k tiri turške in kerščanske vojake požira. Vendar kersijan ne omaga in Turk ne obupa. Kar rine še enkrat Turk z grozovitno močjo na oslabljeno mesto. Z nečloveško divjostjo pobija junaške bra-nitelje, da njih kerv v potokih lije. Kerst-jani beže in — Turki so v mestu. Strašno upitje divjakov pride do ušes Konstantina, greškiga cara. S pogumom kteriga le obup v človeškem sercu užgati zamore, dere taj Turkom naprot. Zadnji curek svoje kervi je pripravljen za kerstjane preliti, pripravljen je zmagati ali pa mertev pasti v roke brezdušnega vraga. Po risje se bije. Ne čuti ran turških sabelj, ne čuti njih bolečin, le to čuti, da se za svoje drage bojuje. Ali le kmalu vidi, da je zastonj njegovo bojevanje. Zaporedoma beže kerstjani pred Turkom, in kinalo je Konstantin — sam. To viditi zaupije: »Oh, ali ni nobeniga kerstjana, da bi mi glavo odsekal!« Te besede izreče in zadnji greški car leži mertev na tleh prehoden od sto turških sabelj.
Krasna, veličastna cerkev sv. Sofije jc že komaj dosti velika, toliko ljudi dere med tem v njo, da bi ondi pri majki božji varstvo dosegli. Trepet in groza vsakiga prešine, ko sliši, da bodo kmalo kmalo Turk gospodar celiga Carigrada. Vse dere tedaj v sveto Sofijo. Patriarh, cesarjeva žlahta, čosnoda. menihi in nune. in cvet carirfrad-
O ►	»	Kt
ske lepote — vse leži na kolenih v cerkvi in kliče Marijo k pomoči. Molitve, tforke
molitve se uzdigajo proti prestolu vsemo- , gočniga vladarja nebes in zemlje. Vsako j serce je tesno, vsako lice bledo, vsako oko zalivajo grenke solzice. Le jedno občutje, le jedno vročo prošnjo imajo vsi zbrani kerstjani. Zdaj pouzdigne sivi patriarh svoj glas. Njegove solzne oči so proti nebu obernjene. Milo nagovori zbrano ljudstvo, in mu reče, da naj z njim vred s skesanim sercem prosi Boga odrešenja in zmage.
Ali čas usmiljenja je že pretekel. Njih poprejšna prevzetnost in sovraštvo do drugih kerstjanov, to je priklicalo ojstro kazen z nebes.
Silna množina srditih Turkov se vali proti cerkvi sv. Sofije. Divje sučejo ti nc-človeki svoje ojstre sablje, divje upijejo, divje rinejo v zaperte cerkvene vrata. Zapahi jenjajo sili, in merzel pot stopa na čelo tistih, ktere obdaja cerkveno zidovje. Obup gospodari v njihovih sercih, ko vidijo strašne Turke v cerkev planiti. Vse človeško občutje zapusti turške serca. Strašno divjajo po svetišu. Ni jim sveta siva glava starca. Prošnje mlade matere, po kteri njeni nedolžni otročiči svoje majhne ročice spenjajo, solzne oči in blede lica mladih deklic, ktere Turke tako živo milosti prosijo, jih ne ganejo, da bi komu prizanesli. Vsi morajo ali pod ojstro sabljo strašniga Turka umreti, ali pa v težke verige vklenjeni nepopisljive muke svojih bratov gledati. Ano slrašnejSe kot drugo!
Trcsijoče roke siviga patriarha sežejo po svetem rešnjem telesu. Mislil je ubogi, da bode to saj njih divjost enmalo krotilo. Ali zastonj. Ravno pridere druga turška truma v cerkev sv. Sofije. Na njenem čelu jc Turški car Mohamed sam. Naravnost divja taj proti oltarju, pred kterim stoji i
»Velikonemci so biti tudi tisti, ki so ponovno dokazali, da more za veliko Nemčijo, kakor so hoteli imenovati srednje-jugovzhodno Evropo vsled vodilne vloge Nemcev, veljati samo federativni sistem. Samo ta se prilega telesu nemškega naroda. Žal, da je prišlo drugače. Prusija in Avstrija sta si dali tedaj (1848) celotni ustavi, hoteč druga drugo v tem prehiteti. Vojno leto 1866. je ustanovilo nadvlado Prusije, s čimer se je raztrgala Velikonemčija. To je dovedlo do 1. 1918,
—	Naglasiti je treba, da je bilo tedaj tudi federativno načelo potisnjeno bolj v ozadje, ki je pri ustanovitvi nove nemške države prišlo premalo do veljave. V Avstriji so pa smatrali Nemci, ki so bili vsled ločitve od Nemčije izredno oslabljeni, centrali, z e m za svojo edino rešitev. Boj drugih avstrijskih narodov proti centralizmu je pa staro državo razdejal. Tako prihajamo vedno zopet do spoznanja, da je bila opu« slitev velikonemške misli in z njo tesno zvezanega federativnega načela zgrešena.«
—	Kaindlova izvajanja so izvrsten nauk za nas: Kdor hoče močno in veliko Jugoslavijo, mora hoteti federacijo.
Beležke.
Brez komentarja. »Slov. Narod« od danes prinaša doslovno notico: »— Po desetih letih ali kakor hočete«... Dodatek k spominom dr. I. L. Ironija usode. Dr. L L. končava svojo pretresljivo povest takole: »Štiri leta po novomeški obravnavi sem v Pragi praznoval propad Avstrije, o katerem sem bil prepričan takrat na obtožni klopi piav tako, kakor v letih pred vojno; mislil pa sem tudi, da propadejo moji de-nuncijanti. Pa niso!« Res niso! Še več! Mi sami jih v svoji dobrosrčnosti ali bolje kratkovidnosti celo podpiramo in jim pomagamo, da bi se povzpeli preko naših žrtev zopet kvišku. To je, kar sem hotel dodati k pretresljivim spominom dr. I. L, — in to je jako žalostno. Tragikomedija našega življenja sploh ... Dr. O.« — Da meri ta notica na poročilo v istem listu o znani razpravi in — dr. Peganu kot »or-junaškemu« zagovorniku, ni nobenega dvoma že z ozirom na podpis. Oj kratkovidnost, — oj starost!« »Orjuna« o razpravi vsaj — molči!
»Sieh da, Sieh da, Timotheus...« Nemški pesnik Schiller (1759—1805) je — pred več ko sto leti — naprej videl našo vladno krizo, ko je zapisal tista dva slavna verza:
»Sieh da, Sieh da, Timotheus,
die Kraruche (žerjavi) des Piiblkus«,
Vedel je, da, kjer je Timotej, tam so žerjavi in tam je Pribikus.
Pridcfsivajto novii« loočnikov'
stari patriarh s svetim rešnjim telesom * rokah — in v drugem trenutku že tiči ter-do jeklo v persih siviga starčika. Studenec rudeče kervi se ulije iz njegovih pers na tla in z njo pojema curek življenja njegoviga. Na tleh leži sivčik. Njegovi srebrnobcii lasje, njegova siva brada se v kervi barva rudeče. Vse misli, da je njegova duša že pri svojim stvarniku. Ali zdaj se začne njegova glava gibati — se uzdigne — njegove oči se zopet odpro, iz globočine pers si še zadnji glas z vso močjo pot predere, in strašno done zdaj besede umirajočiga nje-govimu morivcu: »Prokleti pogan, proklet-stvo bo tebe in tvoje naslednike spremljalo. Čez dvakrat dvesto let ravno na današnji dan bo velki ozmanski duhoven ravno na tem oltarju umorjen. Turška deržava bo z mestom vred taj dan padla in mohamedan-ske vere bo — konec!«
Debela solza zdaj pade na njegove blede lica — z zadnjo besedico tudi sivčik svojo dušo izdihne. Molitve šc pričujočih kerstjanov so ji perutničice na kterih se gori k svojimu viru vračuje.
Oj Slavljani! čigavo bo carigradsko mesto, kadar se spolnijo besede umirajočiga
patriarha? --
Josipina Turnogradska m. p.
Pripomba: To »povestico« je napisala Turnograjska meseca februarja 1851 in jo je nameravala objaviti v Jancžičevcro ■-Glasniku«, toda pozneje se jc premislila. Prepis je poslala tudi svojemu ženinu L. Tomanu v Gradcc, ki ji je nasvetoval nekaj, deloma umestnih, deloma neumestnih izprememb, ki jih je pisateljica tudi lc deloma spreicla in upoštevala.
(Konec prihotlnjiS.)
¥ zasecfenesn ozemlju.
Prošli teden so pričeli v našem Pri-morju novo šolsko leto. Dan za dnevom, teden za tednom so naši listi tam onkraj opozarjali naše ljudstvo ua važnost in način vpisovanja.
Zakaj tolika pozornost?
Znano je, da so Italijani od svojega prihoda dalje kratkomalo onemogočali ali vsaj zavirali normalni razvoj našega osnovnega in srednjega šolstva. Ukinili so vse naše srednje in strokovne šole v Istri (4), v Trstu (2), v Gorici (41 in pustili milostno le idrijsko realko združeno z gimnazijo, ki so jo pa poslali prošlo leto deloma v Videm, tako da je ostal v Idriji le nekak rudiment. Goriški vzorni učiteljišči (moško in žensko) so premestili v Tolmin in ju združili v eno učiteljišče, ki je vse prej kot vzgledno in bolj potujčevalnica ko pripravnica za vzvišeni poklic učitelja.
Z ukinjenjem srednjih šol so hoteli udariti naš inteligenčni naraščaj, onemogočiti naraščaj zavednih narodnih delavcev. Zaenkrat se jim še ni posrečilo: beležiti moremo, da je kljub vsemu bilo v šolskem letu 1922/23 vendar 1167 naših srednješolcev, in sicer 389 gimnazijcev, 371 realcev, 280 učiteljiščnikov in še 127 na drugih strokovnih šolali. Isto leto je bil na visokih šolah 206 naših primorskih študentov.
Te številke dovolj glasno pričajo, kako so bile naše srednja šole v zasedenem ozemlju opravičene, dasi so v primeri s predvojno statistiko neznatne. V Gorici n. pr. je bilo še 1914 v razvijajoči se slovenski gimnaziji, ki je prišla tedaj do 4. razreda z 9 oddelki, 345 dijakov (na stari ženski jc ostalo še kakih 300 Slovencev), na ženskem učiteljišču 156 gojenk, na moškem učiteljišču 142.
Italijanom ni bilo dovolj, da so uničili naše, reči moramo cvetoče srednješolstvo, spravili so se tudi na osnovno šolo. Naj govorijo številke;
V Istri smo imeli 183 naših ljudskih šol, od katerih so jih do 1. 1923. poitalijan-čili 114, ukinili 22, »utrakvizirali« 9, tako da je ostalo le še 56 naših. V Trstu so sicer mestne šole ostale, a ukinjene so bile 4 velike C. M. šole in otroški vrtec ter srbska šola. — Na Goriškem, kjer ni bilo skoraj vasi, ki ne bi imela svoje šole, si Italijani vendarle niso upali tako brezobzirno nastopati ko v Istri. Svojo kulturno pest pa so le dali čutiti: v Brdih so poita-lijančili 7 šol z 10 razredi, v Devinu so poitalijančili vse naše šole, ukinili so vse C. M. šole in vrtec v Krminu, Ločniku, Podgori in Gorici, kjer so obenem odpravili cvetoče šole »Šolskega doma«, ki so vzrasle iz požrtvovalnosti goriških Slovencev in so bile s štirimi lepimi »Domi« naš ponos.
In še jim ni bilo dovolj!
Mussolinijev prosvetni minister Gan-tile — da bi bil nomen omen! — je prošlo leto s svojo proslulo reformo šolstva — z odlokom-zakonom z dne 1. oktobra 1923 zadal našemu šolstvu smrtni udarec. Uvedel je v ljudsko šolo izključno italijanski jezik! Pesek v oči je člen 4. tega odloka, ki dovoljuje manjšinam, da smejo zahtevati pouk svojega jezika v dodatnih urah. Na ta člen so opozarjali naši listi, da ne bi kdo naših ljudi pozabil zahtevati za svojo deco vsaj to, kar so ji še pustili. In res, ljudje so splošno zahtevali uzakonjeno pravico, a v mnogih krajih — zaman!
Italijanizacija, asimilacija! To je geslo, ki naj nam služi tudi in v prvi vrsti šola. Zato razumemo, zakaj ni hote! goriški nadzornik dovoliti otvoritve slovenske zasebne šole v Gorici, izjavljajoč, da ni potrebno, ko že država dovolj skrbi za šolstvo!
Res skrbijo: šolo upropašeajo, dobre učitelje umirovljajo in izganjajo, mladina pa naj zapade analfabetizmu v deželi, ki je bila doslej med najkulturnejšimi! Nedostopno jim hočejo napraviti slovensko knjigo in sploh slovenski tisk, ki bi jim nudil iz srca v srce segajoče bogastvo naše slovenske duša, zastrupiti jih hočejo s svojo miselnostjo in tako ustvariti — poturice.
Slovenci, aH moremo ostati ob teh žalostnih dejstvih brezbrižni, mlačni? Ali ni naša dolžnost, cla storimo vse, kar bi omogočilo mladini našega zasedenega ozemlja gojiti še vedno materin jezik? Ali moremo pustiti, da bi rod, ki je izrastel v krvi in pregnanstvu, kedaj blagoslavljal čas. ki mu je vzel domovino in najdražje — materin jezik in ž njim narodno zavesi? Ne, ne moremo pustiti tega in nikakor ne pustimo, ne moremo in ne bomo ostali brezbrižni in mlačni, zavedamo se ln se bomo zavedali svoje dolžnosti so-trrcčih neodrešenih bratov in njihove mladine.
9. novembra bomo to pokazali ob
.-1 • .i r» ««< 1 -rl^A.rti Ti wtnc1ntrr>ncl/n M n l i /•% r\ I
• . •	\\,<i\ > I U\. V M « KJ f • J	» ^ • •	1AUUVVJ
N- enega Slovenca ne sme biti. ki nc bi prkaia! vsaj z enim dinarjem, cla ga usoda zasužnjenih bratov bolil
Bled. Velikanski halo je na Bledu med liberalci! Sijajna zmaga! Klerikalci so pobiti! Bled je rešen! — tako vpijejo v >Jutru«, kjer mojstrsko zasukavajo ves potek volivne borbe. Priznati se jim mora, da so delali na vse kriplje. Z velikimi obljubami, z grožnjami, z alkoholom, skratka: z vsemi sredstvi so lovili volivce, da jih premotijo ali preplašijo, da volijo za nje, oziroma, da se volitev vzdrže. Združene stranke demokratov, samostojnih, socialistov so na ta način dobile 15 odbornikov, dočim sta iih SLS in obrtno-delavska zveza dobili 10. Ko bi pa ne bilo pritiska in groženj, bi bile pa volitve nekoliko drugače izpadle. Bivši načelnik »Orla«, sedaj čistokrvni samostojnež, lesni trgovec Papler je zagrozil v soboto na žagi delavcem, da bodo odpuščeni, ako bi ne volili po njegovi volji. Le razsodnosti g. Muleja se je zahvaliti, da Papler ni mogel tega izvršiti. Mizarski pomočnik Lustrik pri tvrdki Paličar in drug pa je svojo možatost plačal z izgubo službe. Imamo pa še dosti podrobnih slučajev nemoralne agitacije, s katerimi vam lahko postrežemo. Lahko z vso upravičenostjo trdimo, da te volitve niso izrins ljudske volje, ampak posledica terorja in alkohola. Nasprotno pa je laž, da je SLS in obrtna-dekivska zveza grozila z bojkotom in odpustom iz službe onim, Idi bi na volili teh list. Za primer bodi mizarski pomočnik Potočnik, ki je pred pričami izjavil, da se ni najmanj vplivalo nanj glede svobodne volitve. Liberalci so se po-služili tudi nečedne zvijače, da so na dan pred volitvami sklicali dva shoda in dali tri govornike SLS na svoj program in Ui vabila poslali v sleherno hišo. Po volitvi pa so se tako ponižali, da so poslali po-slušavee pod okno privatne hiše, da bi slišali, kaj so tam pogovarjajo klerikalci. Vsake pol ure so te častne straže nosile točna poročila liberalnemu »generalštabu«, ki jih je ta po svoje zavil v »Jutru«. Vsega tega pa se ne strašimo in bomo vztrajali pri svojih načelih za pravico. Na ostala zavijanja, laži in samohvalo v »Jutru« pa se nam ne zdi vredno odgovarjati.
Zagorje ob Savi. Tukajšnja podružnica Jug. matice je v minulem mesecu uprizorila tombolo. Čistih dohodkov je bilo 5817.20 Din; od tega zneska je bilo 1150 Din darovanih za Krmeljske žrtve pri Šentjanžu. Glede darov za dobitke moramo posebno pohvalno omeniti tukajšnje ravnateljstvo rudnika Trboveljske premogokopne družbe in ranvateJijstvo steklarne istotam. Dalje bodi izražena posebna zahvala tukajšnjemu sokolskemu društvu za odstop lokalov,' industrijalcema gg. Birolli in Mirku Weinbergerju tukaj, g. Antona Gre-gorcu iz Mengša ter g. Iv. Greglnu iz Sela pri Zagorju. V korist J. M. je učiteljstvo topliške in zagorske šole darovalo znesek 285 Din mesto venca na grob blsgopokojnemu rud. ravnatelju inž. Fr. Heutmannu.
Iz ribniške okolice. Kdor piše v ribniško okolico in hoče, da bo naslovnik tudi prejel pismo ali dopisnico, naj odda vedno priporočeno. Navadna pisma oz. dopisnice redno ne prihajajo v roke naslovnikom.
Z Jesenic. V petek je položila mladina dekliške osnovne šole na vojaške grobove nad 50 vcncev. Po primernem govoru jc posvetila ženska dcca s toplimi čuvstvi nekaj trenutkov pozabljenim vojnim žrtvam.

&
22 "vsaseoga? neobhodno pofaefeen! Dft^JIIP RftVlftP
fifimrf v BiO E8&S V iiiitoa
—	Prihodnja številka »Slovenca« i^ide v torek 4. novembra.
—- Prvi slovenski cistercijahski opat. V nedeljo 9. novembra se bo vršilo v samostanu oo. cistercijanov v Stični slovesno po-svečenje novoizvoljenega prvega slovenskega opata preč. p. dr. Avguština Kostelca, ki je bil dosedaj prior regens belih menihov star slavnega stiškega samostana. Visoki dostojanstvenik je belokranjski rojak, rojen v Prašičih pri Metliki 5. avg. 1879. P. Avguštin je visoko izobražen, splošno spoštovan in priljubljen in ves živi in gori za napredek in procvit stiškega samostana. Obilo sreče in blagoslova božjega! — Slovesno cerkveno opravilo
se prične ob pol devetih. Posvečenjo izvrši knezoškof dr. A. B. Jeglič.
—	Razločujte žepni koledar naše Kmet-ske zveze od koledarja, ki so ga izdali samostojni pod naslovom: »Kmetijski koledar«. Naš koledar stane samo Din 10. Vsak naš kmetovalec naj ga gotovo kupi pri zaupnikih, ki ga razprodajajo ali pa naj ga naroči pri naslovu: Tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — Kmetje, pokažite svojo zavednost tudi pri nakupu svojega koledarja! — Prinaša vrsto kmetijskih člankov, poročilo o Kmetski zvezi in več tabel, ki jih rabi vsak kmetovalec. Vezava trdna! — Opozarjamo, da si ga na Štajerskem lahko nabavite v prodajalni Cirilove tiskarne v Maribora, Aleksandrova cesta.
—	Diplomski izpit, na visoki šoli za trgn-j vino ln promet ]e položil g. Ivan Burja ' iz Zasipa Dri Bledu. Častitamol
—	Železniškemu ravnateljstvo. Zdaj,
ko sestavlja žel. direkcija nov zimski vozni red, bi bilo zelo ustreženo če bi uvedla na Gorenjsko še en mešan vlak, ki naj bi odhajal iz Ljubljane nekako ob 23. uri, da bi bilo tudi nam Gorenjcem mogoče obiskovati razno kulturne prireditve v Ljubljani (gledališče, koncerte). Koliko je inteligence, uradništva v kranjski, škofjeloški in med-vodski okolici, pa tudi kmečko ljudstvo bi rado posebno zdaj po zimi kdaj v dramo, opero, na koncert, predavanje itd. Naj bi vozil vlak vsaj parkrat na teden in ob nedeljah. Saj bi se tudi žel. direkciji izplačalo, če pripne šo dva osebna vozova. — Eden v imenu mnogih.
—	Avlo-omnibus namesto elektr. tramvaja. 2e dolga leta žele prebivalci Št. Vida nad Ljubljano in okoliških občin, da bi bili zvezani s prestolico Slovenije po električni cestni železnici. Ker tega načrta vsled visokih stroškov ni bilo možno udejsivovaii, je sklenila »Štora« d. d. ŠL Vid n. Ljubljano, da vpelje stalno avto mobilno zvezo. Kakor čujemo, se je izvršila poizkusila vožnja v popolno za-dovoljnost odločujočih faktorjev in se bo otvoril stalni promet sredi novembra. Ker je »Stori« ležeče pred vsem na tem, da omogoči sebi in okoličanskemu ljudstvu hitro, lagodno in stalno zvezo z Ljubljano, ne pričakuje od prometnega podjetja nobenega direktnega dobička in bodo zato cene skrajno nizke. Stalni vozni red bo pokazala šele dejanska potreba. Prebivalcem Šiške bo gotovo ustreženo, ako se morejo peljati od »Figovca« do šišenske mitnice za 2 Din. Zlasti v Šiški stanujočim uraduikom in delavcem bo ta naprava pri slabem vremenu dobrodošla. — Procvitajoča občina Št. Vid nad Ljubljano stopi na ta način v ožjo prometno zvezo z glavnim mestom in bodo imele od nje vse obrti, zlasti pa mizarska veliko korist. Ker se bo pa promet vršil tudi ob nedeljah in praznikih, bodo prišli tudi gostilničarji na svoj račun, ker bo vsekako močno narasel tok izletnikov proti Št. Vidu in Šmarni gori.
—	Važno za inženerje. > Uradni list« št. 100 z dne 31 oktobra objavlja »začasno uredbo o ustanovitvi inženerskih zbornic v kraljevini SHS« in »začasno uredbo o pooblaščenih inženerjih in arhitektih v kraljevini SHS«.
—	Prihodnje porotno zasedanje. Za predsednika porotnega sodišča v Ljubljani za četrto porotno zasedanje je imenovalo višje deželno sodišče v Ljubljani dr. Otona Papeža, za namestnika pa višje deželnosodne svetnike Rekarja, Mladiča, dr. Kaiserja, dr. Modica in deželnosodua svetnika Antlogo in dr. Ska-berneta. — Za predsednika porotnega sodišča za četrto porotno zasedanje v Novem mestu je imenovan dr. Polenšek, za namestnike pa dež. sod insvetniki Kuder, dr. Dolenc in dr. Fischinger. — Za predsednika porotnega sodišča za četrto porotno zasedanje v Mariboru je imenovan Josip Fon, za namestnike pa sodni svetniki Josip Stergar, Fran Posega, Janko Guzelj, dr. Vid:, Fran Pichler in Fran Vidovič, — Za predsednika porotnega sodišča za četrto porotno zasedanje v Celju je imenovan dr. Kotnik, za namestnike pa dr. Bračič, dr. Pre; scliak in Valentin Levičnik.
—	Dom za izscljcnce v Zagrebu. Te dni je bila v ministrstvu za socialno politiko konferenca, na kateri so razpravljali o zgradbi izseljenskega uoma v Zagrebu. Minister za socialno politiko je pristal na to, da se izdelajo načrti.
—	Proti prosoliistvu. Zagrebške "Narodne Novine« z dne 30. oktobra t. 1. objavljajo odlok ministrstva za vere proti proselitskemu delu pristašev hrvatske starokatoliške cerkve. Odlok pravi uvodoma: »Dolžnost pokrajinske uprave je, da zaradi ohranitve neobhodno potrebnega verskega miru v duhu ustavno zajamčene ravnopravnosti vseh osvojenih ver z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreči nedopustno priganjanje, mamljenje in nagovarjanje posameznikov ali celih skupin na izstop iz katere od osvojenih ver aH na prestop iz ene v drugo.« Potem navaja odlok tostvarne zakonske določbe in opozarja končno, da obstojajo doslej pravnoveljavno tri hrv. starokatoliške župnije: Zagreb, Karlovec in Koprivnica. Ker je bil dosedanji župnik v Kar-lovcu dr. St. Vidušič imenovan za generalnega vikarja in njegov naslednik ni bil imenovan predpisanim potem, je smatrati mesto karlovškega župnika kot izpraznjeno.
—	Krvav pretep med častniki in civilisti v Novem Sadu. Dne 29. okt. t. 1. ponoči je do-šlo na Glavnem trgu v Novem Sadu do spopada med neko civilno družbo in skupino častnikov. V pretepu so častniki potegnili sablje ter je dobil vseučiliščnik Fedor Jočič, po rodu Srb, tako močan udarec na glavo, da je kmalu nato v sanatoriju umrl. Oblast je odredila obdukcijo trupla in uvedla kazensko preiskavo. Pravega krivca doslej še niso ugotovili, ker poročnilci Mrak, Hubl, Hauer, Uze-lac, Stojkovic in Stol/., ki so civiliste napadli, taje, da bi bili oni Jočiča pobili. Vojaška oblast je vse aretirane častnike, ki jih je bila izročila policija, takoj izpustila, kar je vzbudilo med prebivalstvom splošno ogorčenje. Zupan dr. Žarko Štefanovi": je izjavil, da so nasilni nastopi vojaških oseb proti meščanom v zadnjem času ustvarili jako neprijeten položaj in cia se 'oo oornii na v.acio za oupomoc. Am,! »Zastava« je ogorčena nad dogodki in pravi, da se mora tudi občinstvo oborožiti, da se bo moglo v podobnih slučaiih braniti.
—	Tatvina r Mengšu. Trgovski potnik Paneger Henrik je ukradel Gabrijeli Stein-berger v Mengšu 500 Din gotovine in pobegnil.
—	Nove domače industrijo. Kakor se nam naznanja iz Maribora, je ustanovila znana tamkajšnja Splošna stavbena družba zraven že obstoječe velike železokonštrukcijske delavnice, na najmodernejši način urejeno tovarno vijakov, ki se nahaja že v obratu. Ta tovarna je v stanu izdelovati vijake za les in zakovice za pločevino v vseh dimenzijah iz železa, bakra, medenine in aluminija, in je s tem ustvarjena velikovredna neodvisnost od inozemstva, ker ima naša industrija in naši odjemalci sedaj priliko, kriti svoje potrebe naravnost pri enem glasovitem podjetju. Priporočamo našim konsumentom, da na ta način podpirajo našo domačo industrijo ter opozarjamo na tozadevni današnji inserat v našem listu.	'	(6757)
—	Telesno zaprtje odpravite, ako pijeto Radensko vodo!	(5934)
KATERI PISALNI STROJ SI NAJ NABAVIMO ?
Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadoj voljni, je mcrodajniii več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, priročnost, dober material pa tudi lična oblika. Med dvain-petdesetimi pisalnimi stroji raznih sistemov, ki so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli dr. Finka v Gradcu in v sedanji šoli za stenotipijo Ant. RucL Legata v Mariboru se je pisalni stroj »Continental« najbolj obnesel. »Continental« je izdelek svetovne znane tvornice »Wanderer« v Schonau pri Chemnitz-u, kjer izdelujejo tudi slovita motorna kolesa in avtomobile tipa »Wanderer« ter seštevalne stroje »Continental«. Pisalni stroj »Continental« velja med strokovnjaki kot najboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima v samoprodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant Rud. Legat, Maribor, le Slovenska ulica 7, telefon 100. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jnmči dejstvo, da je »Continental« v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se bo-dete!	(6841)
DIREKCIJA ZARFUMEREJE ZNAMKE »LA FLEUR DE FRANCE« -si usoja opozoriti svoje častite in zveste odjemalce, da si je pridobila dragooeno sodelovanje g. inženirja Janisseta, specijalnega kemika za proizvajanje parfumov in stvaritelja najboljših novosti v dišavah, s katerimi nadkri-ljuje Francija proizvode drugih dežeL
Inž. Janisset, za čigar nasvete in iznajdbe se potegujejo največje francoske tvrdke, se je blagohotno odločil, da nudi "svoje bogato znanje, svoje mnogovrstne izkušnje in svoj delikatni okus v korist in nadaljni procvit tudi znamki Les Parfums »La Fleur do France«.
Imenovana trvdka ne bo torej nudila svojim eenj. odjemalcem samo svojo bogato izbiro najredkejših in najdelikatnejših parfumov, ampak bo prinašala na trg razne lastne novosti, katere ne bodo zaostajale za izdelki velikih znamk francoskih tvrdk, s kakršnimi se lahko ponašajo samo velike znane francoske tvrdke.
Vsi parfumi kakor tudi kolinska in toaletna voda vseh vrst se prodajajo tudi po teži. P. n. občinstvo vabimo, da se pridno poslužuje te ugodne prilike ter zahteva samo naše znamko, katera se dobi povsod.
Svetujemo torej ljubiteljem in poznavalcem, da so prepričajo o kakovosti in o izredno nizkih cenah ter kupujejo te izdelke samo po teži in ne trosijo denarja za drage stekle, niče.
Za vsa pojasnila in. naročila se izvolite obrniti na tvrdko E. Malliape, Ljubljana, Krekov trg 10 ali E. Malhape & Cie, 15, Rue de Trevise — Pariš.	(6779)
Naše bilo je od pamtiveka vse D"-iinorje in ves Korotan.
za sieccSrešene brate sestre
»Jugoslovcnska Matica«
!"<3rF g
m.
g Žepni koledar naše Kmetske zveze naj naše organizacije naročajo v Mariboru v tajništvu SLS, Aleksandrova cesta. Posamezniki si ga morejo omisliti v prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta. Cena Din 10. Kmetje, sezite po svojem koledarju.
š Tatvina. Rajnilo Ivan je ukradel Ivanu Likarju iz Maribora kompletno obleko sive barve, en par črnih čevljev, več dokumentov in 550 Din gotovine. Da bi pa Likarja no oškodoval preveč, se je kar v njegovem stanovanju preoblekel v ukradeno obleko, svojo pa je pustil za spomin. Ker je bila prilika ugodna, jo v istem stanovanju ukradel Francu Bre4 novarju rjavo zimsko suknio. vreduo 500 Diul in izumil-
Primorske novice.
p Koncert v Dekanih. Pevski zbor Učiteljske zveze priredi dne 1. t m. pod vod-Btvom Srečka Kumarja svoj koncert. Ker je zbor znan kot prvovrsten in uživa tudi njegov zborovodja Srečko Kumar velik sloves, je zanimanje za koncert splošno.
p Fašisti zopet divjajo. Nad naše ljudstvo v Julijski krajini se vračajo, kakor se zdi, Čast popolne brezpravnosti, ko njihovo življenje in imetje ne vživa več nikake zakonite varnosti. Fašisti so začeli zopet nasilno odvajati in pretepati naše ljudi ter jim požigati domovo. Dne 28. t m. so se v kamijonu pripeljali r Boljunec pri Trstu, zaprli vse poti in pretepli vsakogar, ki so ga našli na cesti. Potem so vdrli v hišo Ivana Matevliča in jo fcažgali. Domači sin ee je rešil pred njimi na ta način, da je zbežal v podstrešje in od tam skočil na vrt. Vse to so storili žaveljski fašisti samo zato, ker so se prejšnjo nedeljo pretepali b komunisti in je bilo pri tem nekaj fašistov tepenih. — V Lipo na Krasu je prišlo pred tednom dni več miličnikov, ki so pozvali dva vaščana s seboj v Komen na sedež lašja. Po poti so ju tako pretepli, da sta morala iskati zdravniške pomoči. V Gorjanskein so miličniki dne 19. m. m. brez razloga napadli domače fante z žiiovkami in palicami. Enega izmed fantov so odpeljali v Komen in nato v Sežano, kjer so ga par dni pridržali ,v zaporu in nato izpustili. — V Komun so fašisti dne 27. m. m. pozvali tamkajšnjega občinskega tajnika na sedež milice in mu očitali, da je fašistovski dezerter. Končno ga je milični častnik oklofutal. Takih in podobnih »lučajev se je zgodilo na Krasu še več. Tako so dobili zadnji številni bojeviti govori faši-stovskega vojvoda Mussolinija v obmejnih pokrajinah takoj primeren odziv. To je normalizacija, ki jo misli fašizem.
J{upi JVCirim čokolado in |o jej, nikar \q v izložbah samo ns gjei.!
Ij Vseh vernih dni dan se obhaja letos radi nedelje po Vseh svetih šele v pondeljek. Zato se bodo žalne svečanosti na pokopališču vršile v nedeljo popoldne in se bodo tudi takrat prižgale lučke na grobovih.
lj K umoru Ferdinanda Pipana. Osebo, ki je pisala g. preiskovalnemu sodniku dr. Gradniku pismo z besedilom: >Čast. gospod! Razpis nagrade. — Iskajte« itd. se poživlja, naj se zglasi pri g. polic, direktorju v svrho pojasnila nadaljnih podatkov. — Tajnost ji bo strogo zajamčena. Nadalje so je ugotovilo, da je storilec tekel mimo nove mestne hiše 'ido topniškega arzenala, kjer sta stala dva moška. Ker se je storilec očividno hotel izogniti moškima, je krenil zopet nazaj in potem čez travnik proti Samotni poti. Onadva moška, ki sta stala takrat na cesti ob vogalu mestne hiše, naj se zglasita pri policijski direkciji v svrho razi asu j en j a položaja. Poživlja se tudi, naj se oglasijo pri policijski direkciji soba fitev. 18, II. nadstropje one osebe, ki so kritični večer med pol 22. in 22. uro šle po Slomškovi ulici, Miklošičevi cesti, Cesti na 'Južni kolodvor in Dunajski cesti do Hranil-niške ceste, kakor one osebe, ki so šle po Samotni ulici in po cesti, ki vodi iz Bleiv/ei-eove ceste mimo Scagnettijeve žage do topniškega arsenala, dalje po Dovozni in Pokopališki cesti ter po Linhartovi ulici.
lj Vpisovanje revnih otrok. V Spodnji Ši-gki se bodo vpisovali otroci, ki so potrebni kakršnekoli podpore in ki pridejo v poštev pri Tjožičnici, od 3. do 14. novembra pri oskrbniku ubogih Josipu Prešernu, Celovška cesta 82.
lj Trebljenje jarka ob Ižanski cesti. Vsi posestniki, katerih zemljišča lože ob levi strani Ižanske ceste proti Ilovici, se opozarjajo, da morajo takoj odstraniti mostove, ker se je pričelo s trebljenjem obcestnega jarka med Jurčkovo potjo in Preprošco. V nasprotnem slučaju bo mestni magistrat pri-»noran odstraniti te mostove na stroške posestnikov.
lj »Slovenski narod« v današnji številki,
7, ozirom na pretep v Zalaznikovi kavarni, nekaj blebeče o »klerikalnih« izzlvačih. Piše namreč, da so ti »klerikalni« izzivači ponovno rabili besedo »buržuj« in pri tem kazali na sosednjo mizo. To seveda ni res. Pa »Slovenskemu narodu« ne gre za resnico, nego hoče orjunsko pretepaštvo samo omiliti. Saj je inž. Marko Kranjc pri prvi obravnavi priznal, da je bilo nesporazumljenje in da mu napada ni zameriti, ker da je bil radi isti dan prepovedanega protestnega shoda razburjen. Seveda, treba je sedaj celo stvar olepšati in navaden pobalinski napad na mirne goste napraviti za čisto nedolžno, omembe nevredno stvarco!
Jj Ata. »Es ist schrecklich, os ist entsetz-iich,« so vzkliknili ata in se preobrnili na drugo plat, bližjo omarice ob postelji, da si privežejo utrujeno dušo, tako so jih prestrašile volitve na Angleškem. »Ali, diese verdammten Klerlkaltzen! Kako bi jih človek, samo če bi jih mogel! Kar z rrrcmeljnom, pa nataknil bi jih in drl in cvrl na žarečem ognju. Sedaj pa še ta špot in sramota! Najprej so nas na Kranjskem, sedaj pa še na Angleškem, pa še kako! Sam Bog ve, kako ie to! Ali nimajo na Angleškem magistrata? Zakaj je pa magi-
strat?« Potem so ata napravili kratko pavzo, zamašili steiklenico, zaprli omarico in se počasi odpravili na pot na Martinovo cesto. Tja doli so lezli ves žalosten in potrt, tako da so jih številni znanci sočutno vpraševali: »Ali tudi na grob?« — »Osel,« so ata vselej za-rentačili, »kaj misliš, da smo res že mrtvi? Le počakaj, pa boš videl, kako jih še bomo, diese verdammten Klerikaltzen! Kar z re-meljnom!« V ponosnih mislih na bodočo zmago so se ata vselej še ponosnejše vzravnali, potem pa so zopet zlezli v dve gubč in so tako prišli do tistega gospoda, ki so sedaj za Topolavca. »Tistega, kaj ne, der was is ganz special,« so pomežiknili gospod, ki so sedaj za Topolavca in urno in žurno je prineslo dekle — Haare ganz schwarz, schon 50 Jahre, bitte sehr — zaželjeno krepčilo. Ko so se ata oddahnili, so pa vprašali gospoda, ki so sedaj za Topolavca: »Na also, kaj pa oni na to pravijo? Najprej so nas na Kranjskem, sedaj pa še na Angleškem. Kaj bo, kaj bo!« — »Meni se zdi, da je bil Žerjav tam,« so pripomnili gospod, ki so sedaj za Topolavca, ata so se pa prijeli za glavo in so zastokali: »Sedaj je pa ven! Sedaj razumem! O dieser Pechvogel! Kaj ga je neki še tja neslo?« Atova žalost in potrtost je dosegla tako mero, da so jo komaj še primahali zum Maček, dem vveltbertthmtsn, tam za vodo, kjer so jo zalivali in močili tako dolgo, dokler niso sladko in mirno zadremali za mizo.
lj Ljubljanski trg pred prazniki je bil vsestransko živahen in bogat. Prevladovalo je umetno vzgojeno in pa domače gozdno cvetje in zelenje. — Za ta dan so morali podaljšati in razširiti, cvetlični trg tudi preko Kopitarjeve ceste ob obrežju Ljubljanice nasproti »Jugoslovanske tiskarne«. V jesenskem žalnem cvetju je vzcvetel ves trg in izrazito se je pokazalo zanimanje celokupnega občinstva za ta velepomembni praznik. — Poleg domačink iz okolice so nudili tudi ljubljanski vrtnarji na svojem cvetličnem trgu izredno lepe cvetlice porezane in v lončkih. Cene so bile primerno času praznikov in občega vpraševanja sicer malo višje, vendar ne ravno pretirane. Izbira je bila prosta. — Poleg cvetja in zelenja je bilo na trgu tudi izredno mnogo druge gospodinjske zelenjave in polno raznega sadja domačega in uvoženega. Kot jesenska novost so bile na trgu jako lepe kutne po 7 Din za kg. — Tudi ribji trg je bil zadovoljiv. Prodajale so se jako lepe ščuke po 60 kron, mrene po 130 kron in morske belice po 180 kron za kg. Poleg teh so bile na iz-bero tudi še razne druge domače ribe po primernih cenah. — Tudi raznih gob in različnih domačih mlečnih izdelkov je bilo v izobilju^ — Na trgu za divjačino je bilo veliko povpraševanje in je bilo temu odgovorno tudi dosti blaga. Dobile so se sme, zajci in šnefi. Ker je divjačina seveda špecijaliteta, je bila cena primeroma višja.
lj Če ti je kaj za dobre domače jetrne in krvave klobase, ko greš h Sv. Križu, oglasi se ta dva dni mimogrede pri Cotiču na Martina cesti.	(6885)
lj Z nožem je sunil sprevodnik B. posest-nikovega sina Arha Vinka. Seveda ne kar iz-lepa, uvodoma je bilo tudi malo prepira. B. se je namreč vračal iz Št. Vida po cesti proti Šiški. Pred »Slepim Janezom« sreča Arha v družbi sorodnika. Najbrž je govorilo nekoliko tudi vino, sprla sta se in v sporu je B. zabodel Arha. Dr. Cirman iz Št. Vida je poslal Arha v bolnico in je po njegovi izjavi rana opasna.
lj Kavarna in gostilna »Central«. Prvovrstna pristna vina in okusna mrzla jedila. Priporoča se kavarnar in gostilničar Št. Mi-holič.	(6876)
lj Originalna tatvina. Neznanec, ki bi si gotovo rad stalno zračil svoje stanovanje, je z izredno spretnostjo izmaknil kavarnarju Pogačniku (»Leon«) ventilator za zračenje kavarne. Ventilator je vreden 1500 Din.
lj Gostilna Krušič ob Kolinski tovarni se priporoča ljubljanskim zletnikom za cenjeni obisk. Popolnoma novo preurejeni gostilniški prostori, prvovrstna dolenjska in Štajerska vina, vsako nedeljo in praznili sveže pečene domače mesnate, riževe in jetrne klobase.
lj Tatvina na ljubljanski univerzi. Izpred sobe prvega nadstropja tukajšnje univerze je bila ukradena filozofu Mihaelu Primcu zimska suknja, vredna 2000 Din. Tatovi iščejo torej že na univerzi svojih žrtev.
lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi kleti,
lj Iz predmestnih nočnih ur. Ferbinc Lojze j'} že kolikor toliko znan kot razgrajač; radi svoje vinjenosti in vinske odkritosti se je že pokoril radi prestopka po § 104. Predvčerajšnjim si ga je zopet preveč privoščil, človek se pač zasedi, in se je včeraj ob dveh vračal po cesti v Rožno dolino. Pa se je žo zdolgočasil možakar, poti so ob takem času tihotne, s svojim razgrajanjem je budil stanovalce kar od kraja. Mitničarja je pa še posebej počastil, ga priklical iz njegove »kolibe«, nazadnje ga pa prav vojaško rotil: Povej ml, kje sem jaz doma, pokaži mi hišo. Ker mitni-čarji niso zato postavljeni, se je spet umaknil. Ferbinc pa je kolovratil daljo in dajal duška vsem silam svojih glasilk, dokler ga ni »potolažil« stražnik.
Ij Rfi7Rt/)vn perila in ročnega d^la 1. in 2. novembra v Josephinumu, Poljanska cesta št. 16, I. nadstr.	6821
lj Prijet tat: Včeraj so v nekem tukajšnjem hotelu aretirali že od marca zasledo-
vanega pretkanca Jožefa Pašlerja, ki je doma v Rastrun pri Brežicah; po poklicu je umetni slikar. Obdolžen je, da je ukradel iz spalnice v gostilni Gorjanec na Prlmskovem pri Kranju zlato verižico in zlate uhane ter nekaj parila v vrednosti .1350 Din. Tatvino je Izvršil 26. marca t. 1. in se je znal do včerajšnjega dne spretno skrivati.
lj Tatinska žeiiijalncst. 30. t m. je vstopil v trgovino Suttner na Mestnem trgu čedno oblečen mladenič in z raznimi pokloni Izrazil željo, da bi si rad nabavil zlato zapestno uro. Med raznimi vzorci je izbiral in izbiral, prodajalka mu je pridno stregla. Pa ti mladenič zmuzne uro v usta, misleč seveda, da ga prodajalka ni opazila. Ker so pa take vrste prodajalke oprezne, ji hitra kretnja ni ušla izpred oči. »Kaj pa z uro v ustih?« Fant je pa ostal flegmatičen in prav tako flegmatično položil uro na svoje mesto in mirno pojasnil: »Poizkusil sem, če mogoče v ustih ura tudi gre!« Zbiral je dalje in se pogajal za ceno, pa pri pogajanju poizkusil spraviti lično urico, vredna 600 Din v žep. Da ga ni zapazila zopet prodajalka, pa bi jo bil odkuril z njo. Precej po njegovem odhodu iz trgovine, kupil seveda ni ničesar, ga je naznanila stražniku. Pri preiskavi so dobili pri njem samo 1 Din, pri za-slišavanju pa je izjavil, da se imenuje Rado-van Popovič, krojaški pomočnik iz Zagreba. V Ljubljano da je prišel v nekih društvenih zadevah. Kakor je dejansko pokazal, samo v društveno-tatinskih zadevah.
lj Policijska kronika. Od 30. do 81. so bile dostavljene sledeče ovadbe: Radi tatvine 1, radi pijanosti 1, radi prestopka cestno policijskega reda 20, radi prekoračenja policijske ure 2, radi prestopka predpisov o zapiranju trgovin o določenem času 15, radi prestopka higijeničnih predpisov 2, radi telesne poškodbe 1. Napovedane aretacije: 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi izgreda. 1 radi tatvine.
Ne zamudite ugodne prilike! Radi opustitve trgovine se prodaja vse manufak-no blago pri tvrdki Jos. Bcdrač, Aleksandrova 12, po vsakih sprejemljivih cenah. Velika izbira modnega blaga, križaslega in črtatstega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških šifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložnost za p. n. državne in privatne uradnike.	6769
Najrcncjše in najnovejše obleko za dame in gospodo dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-ja6.
Neprenosljivi so le
NedoscZni v konstrukciji ia na-terijaiu. liredno nizke cen«.
Oglejte ti JUi pred nakupom.
J. COREC. LfOMgan&
Palači Ljubljanske kreditne banke
Cerkven! vestnlk~.
c Pastoralna konferenca za Ljubljano bo v torek dne 4. novembra ob 4. uri popoldne v semeniški dvorani.
c Ilongregacija za gospode pri sv. Jožefu ima v nedeljo 2. t. m. ob pol sedmih zjutraj sv. mašo in skupno obhajilo v kapeli-
c Motu proprio Pija XI. o ustanovitvi posebne stolice za latinsko knijževnost na Gregorijanski univerzi v Rimu. Te dni je izšel motu proprio Pija XI., s katerim ustanavlja na Gregorijanski univerzi v Rimu posebno stolico za latinsko književnost. Papež uvodoma slavi lepoto in, vsestransko dovršenost latinskega jezika in tehtnost del starih rimskih pisateljev. To in pa dejstvo, da je bila latinščina najbolj razširjeni jezik je nagnilo rimski pontifikat, da je izbral ravno ta jezik kot dostojno oblačilo za nebeško nauke in svete zakone. Od tedaj je postala katoliška cerkev ohranjevalka in pospeševalka latinskega jezika. Mnogi cerkveni očetje in učenjaki so pisali tako lepo latinščino, cla niso mnogo zaostajali za najboljšimi starimi rimskimi pisatelji. Cerkev jo rešila stara latiDska dela pred uničenjem in jih izročila potomstvu, a duhovščina, redovna in svetna, je imela med seboj najboljšo latiniste. Latinščina ima poleg drugega to ogromno vrednost, da obogati:je s svojo krepko in dovršeno fraz tudi materini jezik, nega, ki se je vglobil vanjo. Tako sta priznala Bossuet in Segneri, da so imata zahvaliti za vse, kar jo lepega v njunih govorih, predvsem študiju Cicerona. Katoliška cerkev jo imela vedno velik interes na temeljitem znanju latinskega jezika in rimski papeži so vedno imeli za pomočnike dobre latince. Leon XIII. si je prizadeval, cla se med duhovščino razširi študij latinskega slovstva. Pij XI. sam je opetovauo izrazil svojo voljo in jo sedaj ponavlja, da si tako svetna kakor redovna duhovščina pridobi zadostno znanja latinskega jezika. To znanje, ne sme nazadovati, ampak če mogočo še napredovati. V to svrho odloča:
1. da se na Gregorijanski univerzi s prihodnjim mesecem ustanovi posebna stoika da latinsko slovstvo; 2. učitelji naj si prizadevajo, da slušatelje čim bolj usposobijo v pisanju latinščine; 3. tečaj za latinsko slovstvo traja dve loti; po dovršenih izpitih dobo absolventi izpričevala ali diplome, temeljem katerih bodo imeli pri razpisih služb pri sv. kongregacijah, pri škofijskih kurijah in za učiteljska mesta v semeniščih prednost pred drugimi prosilci; 4. posebno odlični slušatelji te šole dobe koncem
naukov od papeža zlato svetinjo; 5. šola je odprta za vse, ne lzvzemšl lajikov.
Končno priporoča papež italijanskim in vsem drugim škofom, naj Izbero med duhovniki, ki so se posvetili svetnim na-nkom, vnete latince ter jih pošljejo na šolo,
kt se pravkar otvarja.
*> • •
Vpisi za latinske tečaje na Gregorijan-^ ski univerzi so se začeli dne 23. oktobra ti. Predavanja se začno dne 20. novembra. —t Profesor je p. Ermelando Costa.
Preč. cerkv. predstojništvom
sc priporoča za izgotovifev ali popravilo katerikolih cerkvenih SLIKARSKIH DEL — SIMON OGRIN, akad. slikar na VRHNIKI.__6717
Naznanila.
Frančiškanska prosveta ima v torek 4. 11. t. 1. ob osmih zvečer predavanje: >KaJ vemo o ciganih« (nadaljevanje in konec). Po predavanju je redni občni zbor. Zeli se polno-številna udeležba. — Pevci imajo vajo v petek 7. nov. Udeležba nujna. — Društvo: »Krščanska šola«, ima sejo v ponedeljek 3. nov. ob osmih zvečer.
Predavanje v Stolni prosveta prihodnji pondeljek, dne 3. novembra se odpove ter bo prihodnje predavanje v Križankah šele v pondeljek, dne 17. novembra.
šiškarji se zahvaljujemo dekl. Marijini družbi v Križankah, ki je v nedeljo priredila gledališko predstavo v šišenski samostanski dvorani ter darovala ves čisti dobiček za novo cerkev; obenem prosijo tudi druga katoliška društva, da bi ta lep zgled posnemala. Danes, na praznik Vseh svetih zvečer ob pol 8. priredi šišensko prosvetno društvo v samostanski dvorani igro »Dom«. V ponedeljek zvečer ob pol 8. bo običajno predavanje.
Kranj. Na splošno željo p. n. občinstva ponovi dramski odsek Izobraževalnega in zabavnega društva »Kranj« danes ob 4. popoldne igro »Dekle z biseri«. Da je igra lepa, zanimiva in tudi dobro igrana, priča nam to, da je bila prostorna dvorana Ljudskega doma že dvakrat nabito polna. Kdor še ni videl igre, naj ne zamudi ugodne prilike.
Izpred sodišča.
§ 101. Na ovadbo ravnatelja meščanske šole v Brežicah je bil obtožen pri okrožnem sodišču v Celju g. Adolf Merhar, posestnik in iniciator tamkajšnje meščanske šole, češ da je napram članu okr. šolskega sveta g. dr. Štikerju opetovano izjavil, da prejema ravnatelj oziroma njegova soproga, darila učencev oz. staršev. Obtoženec j«) potrdil. da je to resnično izjavil večkrat, a drugo jo zanikal. Po prečitanju izpovedi že prej zaslišanih prič je bil nato g. A. Mer-, kar oproščen.
Znano nogometno moštvo Uruguaya, olimpijski zmagovalec, bo prišlo prihodnje poletje v Evropo. Doslej še ni nič natančno določeno. Na Nemškem bo menda igralo dve igri proti reprezentativnim moštvom in eno proti nemškemu prvaku I. F. C. Niirnberg; dve bo igralo proti Švici itd. Pogajanja s Švedsko so se razbila. Kako so jih doma okrcali zaradi poraza v igri z Argentinci, poročamo na drugem mestu.
V	plavanju na 220 yardov omenimo nov ameriški ženski rekord gdčne Geraghty v 3:30.8; prejšnji rekord 3:43.6.
Priznali so sledeče nove nemške rekorde v lahki atletiki: 50 m Houben 5.4, 200 m Houben 21.5, 1000 m Peltzer 2:30.3, 10 km Be-darff v 32:14.2, Maratonski tek 42.2 m Hempel v 2:47:05.2, 4 krat 400 m Mannheimski telovadci v 3:25.4, prav isti tudi v švedski in olimpijski vrsti ,1:58.7 in 3:34.6, krogla Haymann 14:07, skok v višino brez zaleta Eltz 1.47 m.
V	hoji na 25 km je napravil Berlinčan Siebert nov nemški rekord 2:3:18.4, v teku ua 25 km pa Numberžan Lukacs 1:32:36.6. — Italijanski Maratonski tek je dobil Bertini v 2:49:0.2, drugi je bil prej imenovani Nemec Hempel.
V	Stockholmskem stadiju &o ob precej hudem mrazu zaključili letošnjo lahkoatletsko sezijo. Nekateri rezultati: 1-500 m Lundgreen 4:11.9, 5000 m Wide 15:34.6, 10 km Matisgon 33:40.8, 110 m staje Christianson 15.9, diskos Liining 43.51 m. — Znamenita finska tekača Nurmi in Ritola bosta nastopila 11. januarja 1925 pri newyorških tekmah v zaprtem prostoru.
Da Športnik lahko združi v sebi več si navidez nasprotujočih panog, nam priča znani helandski profesionalni kolesar in več1 atni svetovni mojster P. Moeskops, ki si jc priboril pred kratkim amatersko mojstrstvo Hc-landije v rokoborbi težke teže. Določbe so zelo lojalne; v eni panogi sem profesional, v drugi amater.
Na motornem kolesu, znamka Hendereon, je v St. Bernardu v Kaliforniji predirkal Fred Ludlor četrt milje (402 m) s hitrostjo, ki bi znašala na uro 215 km 298 m. Nismo brali, če se je vršilo to rekoidno dirkanje pred ofi-cielnim sodstvom ali ne.
V	Brnu so tekmovali v zračnem letu brez motorja, kojo športno panogo so gojili doslej v pni vrsti Nemci iu Francozi. 13 jih jc star-ialo, med njimi tudi neki pilot iz Plzna, ki ja
sploh prvič letel, ln sicer na letalu, ki je tudi šele prvič tekmovalo. Vse se je čudilo. Prvi |e bil — kakor že večkrat — major Skala; po prvem startu je ostal v zraku 1 minuto in 40 sekund ter je preletel 1420 metrov, pri drugem pa 2 minuti in 3.5 sek. ter 1650 metrov.
Velika britanska razstava v Wembleyu (London) je zaključena. Naprave bodo podrli, v kolikor jih ne bodo porabili za druge namene. Med stalnimi napravami je tudi vvem-bleyski stadion, največji stadion sveta. Vanj gre 125.000 gledavcev. Razstavni urad ga namerava prodati in se pogaja z nekim sindikatom. To je v športnem oziru zelo važno, ker obstoji med prireditelji razstave in angleško nogometno zvezo dogovor, da se mora končni boj za pokal zveze skoz 21 let igrati prav v tem stadiju. Dve končni igri sta bili že igrani v njem. Sindikat bi rad samo ugodnosti, ki jih stadion prinaša, a nobenih obveznosti. Zato se bo moral dogovor spremeniti, razen, če se luipčija ne bo izvršila
Primorje : Hermes. Danes, v soboto, nastopita dva domača kluba v borbi za točke. Kakor znano stoji Primorje na tretjem mestu prvenstvene tabele ter si bo skušalo na vsak način ohraniti to pozicijo. Na drugi strani pa stoji Hermes s prvenstvenimi točkami precej elabo, tako, da bo moštvo napelo vse sile, da si izboljša svoj položaj. Šance so za obe strani precej enake. Medtem ko poseduje Hermes dobro obrambo, nastopi Primorje s svojim dobro uigranim napadom. Obeta se torej nadvse oster boj. Tekma se vrši na igrišču j Primorja, Dunajska cesta ter prične ob 15. Predtekmo igrata obe rezervi in sicer ob 13.30. V slučaju, da rezerva Hermesa ne nastopi, igrata rezervi Primorja in Jadrana prijateljsko tekmo ob istem času.
SK Primorje jun. : SK Krakovo. Jutri, v nedeljo, igrata oba navedena kluba revanžno tekmo in sicer na igrišču Primorja ob 10. uri dopoldne.
Kolesarske dirke. Kakor smo že javili, se vrše jutri na dirkališču (tekališču) SK Primorja, Dunajska cesta, kolesarske dirke, ki vzbujajo precej zanimanja, posebno, ker so javili svojo udeležbo nekateri znani zagrebški dirkači, med njimi znani interaacionalec Moniga Milan. Od domačih klubov se udeleže dirk kolesarji Primorja, iz Tržiča, Domžal in ! iz Maribora. Skupen odhod dirkačev izpred i kavarne Zvezda po 13. uri, kjer je zbirališče. Začetek dirk točno ob 14. Občinstvo se ponovno naproša, da se v izogib eventuelnih nesreč pokorava rediteljem.
Nogomet pri Singalozih. Evropa je mislila do letošnjih olimpijskih iger, da je kraljica nogometa. Urugvajci so dokazali, da ni. Spet smo videli resničnost starih besed: »Za gorami so tudi še ljudje.c Sedaj beremo o
športu pri Singalezih, prebivalcih otoka Cey-lona. Za nogomet so zelo navdušeni in ga
gojijo povsem redno. Po moči jih cenijo tako visoko, kakor so bili ua primer Čehi pred desetimi leti. Zelo dobro, če pomislimo, da nimajo nobenega zgleda, na katerem bi se učili. Sicer bi bili Angleži na igriščih v Co-lombo — glavno mesto Ceylona — prav tako poraženi, kakor so bili v Pragi ali pa, kakor je bila poražena Evropa v Parizu. Zelo pridni so Singalezi in Izredno hitro se novostim prilagodijo. Če vidijo kaj novega, vadijo toliko časa, da se jim posreči. V Colombo jo več nogometnih zvez. Najbolj zanimiva jo »mestna zveza«, koje osmo pravilo tole predpisuje: »Vsi udeleženci tekem morajo biti l>osonogi in morajo igrati v barvali in hlačah, kakor eo zapisani v zvezo.« Najprvo si bolj težko predstavljamo, kako si igra »bosonogi« nogomet, in mislimo na slabe sunke in polomljene prste. A Angleži, ki so Singaleze videli pri Igrah, pravijo, da so njih sunki in udarci prav tako učinkoviti kakor pri nas, če ne še močnejši. — Tudi igri cricket in hockey igrajo Singalezi izvrstno; v cricketu so na primer angleško izbrano moštvo igraje potolkli in mislijo poslati domače moštvo na Angleško. »Njih nadarjenost za šport je tako velika, da se bo šport dvignil pri njih kmalu na nepričakovano stopnjo in bo to v doglednem času čutila tudi Evropa.«
Ozmerjani Uruguajci. Uruguajci morajo biti zelo razvajeni. Sicer si ne moremo misliti, zakaj so svoje slavljeno olimpijsko moštvo sedaj tako ozmerjali. Njih nogometaši ..o vse premagali, in svet jih je slavil kot nedosegljive. Po prvem boju z Argentinci so se pa rojakom zelo zamerili in neki vodilni list je pisal:
»Razočarani smo! Slab včerajšnji vtis nas še zmeraj tlači. To ni bila igra olimpijskega mojstra, ni bila taki igri niti podobna. Naše moštvo je moštvo enajst igravcev, od katerih se nekateri odlikujejo in ki jih 'ahko imenujemo olimpionike; drugi so pa taki, kakor jih dobimo lahko v vsakem klubu.
Dobili smo vtis, da naši igravci niso nič posebnega; če so si pridobili na olimpijadi najvišji naslov, so si ga pač vsled tega, kor nogomet v Evropi kljub velikim izdatkom še ni na isti visoki stopnji kakor pri nas ob Rio de la Plata. A tako so nas hvalili in dvigali v nebesa, da smo morali umolkniti. Hoteli smo dobiti pravo sodbo in smo čakali prilike. Prišla je in reči moramo, da naši olimpioniki niso noben čudež; nismo videli zvezd, ki so v Evropi mencla tako bleščale. Spominjamo se še na brzojavna poročila kritikov, ki predstavljajo našo enajstorico kot »nebeško« in pravijo, na nima nobenega tekmeca. »Ni še videl svet kaj tukega.c Mi pa pravimo: Goljufali so nas! Ko je prišel čas, so padli skupaj, in popolnoma je obledela njih slika, živeča do sedaj v naši domišljiji.« -— Ta je pa huda!

žalna svečanost za S!enk!swicza v Pragi.
Poljaki so prepeljali truplo svojoga največjega pisatelja Henrika Sienkievvicza v Varšavo. V Pragi so ob prevozu 24. oktobra prenesli truplo v Patheon v narodnem muzeju, cla se je mogel češki narod pokloniti spominu slavnega poljskega pisatelja in narodnega kliearja. Truplo so polomili na katafalk sredi neštevilnih vencev. Pred krsto je bil položen velik lavorjev venec z napisom cAutora Quo vadiš: — T. G. Ma-saryk«. Popoldne se .ie začela oficielna žalna slovesnost, ki so so je udeležili ministri, poslanci, diplomatski kor, nadškof, zastopniki vojaštva, znanstvenih zavodov, kulturnih organizacij itd. Navzoč je bil pisateljev sin in poljska častna delegacija. Minister dr. Markovic je v svojem govoru dejal med drugim: Globoko ginjonl stojimo pred krsto velikega sina Poljsko, pisatelja s svetovnim »lovesom, velikega kot človeka. Sienkievviez, genialni umetnik, mojster v jeziku in slaven pisatelj, je bil narodni vzgojitelj svojega naroda, neustrašen bojevnik za največji narodni ideal, za zedinjeuje vsega naroda in za njegovo samostojnost, učil jo »voj narod, spominjati so velikega ideala, oživitve enotno velike Poljsko njene nekdanje svobode in slave. Poljski narod jo do-feogel veliki cilj, na katerega jo Sienkiewicz v svojem literarnem delovanju vedno kazal. Njegovim besedam so prisluškovale tudi našo duše iu tudi v nas utrjeval hrepenenje po svobodni domovini. Zato se velikemu poljskemu sinu s spoštovanjem klanjamo in se bratskemu poljskemu narodu zahvaljujemo za priložnost, ki nam jo jo dal, da so Bienkiovviczevemu geniju zahvalimo za ogenj, ki ga je v naših in poljskih srcih vžgal.
Meka.
Vesti iz Orienla poročajo, da se vstaši Nadžda v hitrih pohodih bližajo Meki, ki je bila v zgodovini že tolikokrat cilj osvajalskih želja. Ob tej priliki je vredno zabeležiti nekaj zgodovinskih spominov in krajepisnih podatkov o tem, mobumedaiieem svetem mestu.
Islam ima dejansko trt sveta mesta: Me-ko Medino in Jeruzalem. Meka je rojstno mesto Mohameda ter jo v njej »lovil* Kaba; Mo-
dina hrani spomine na prerokov o življenje in njegov grob; Jeruzalem je mesto največjih svetopisemskih dogodkov in mohamedanci imajo v njem svojo znamenito mošejo. Vendar je med temi tremi svetimi mesti pri mo-liamedancih najbolj popularna Meka.
Izprva neznatna skupščina nomadskih ljudstev, se je razvila Meka polagoma, posebno tekom zadnjih dob, v veliko mesto, ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev. Leti so mešanica vseh mogočih muslimanskih plemen, ki prihajajo v mesto leto za letom ob velikih romanjih; nekaj romarjev se redno za stalno naseli v mestu, kjer se pečajo z rokodelstvom ali majhno trgovino. Na ta način je; /sa trgovina v rokah doseljencev, dočim se domačini zadovoljujejo z malo obrtjo.
Moka leži v približno tri kilometre dolgi dolini, ki jo obdajajo gore. Cela pokrajina je po peli očem solncu vsa ožgana, neplodna, ska-lovita. Le tod in tam se vidi šop trave ali kako drovo, kar dela sliko še bolj pusto in samotno.
Prvi začetki Meke se izgubljajo v temni davnini. Studenec Zemzem, ki se nahaja sedaj v obzidju Kabe, jo bil predmet kulta, ki še danes ni docela pojasnjen. Tu je bilo svetišče malika Hobula, ki so ga zelo častili, ker je prorokoval. Ob določenih časih so obiskovali svetišče bližnji prebivalci ,dokler Kochai ebu Kilab ni tu zgradil hiše, v kateri se je njegovo pleme shajalo na posvetovanja. Polagoma so okolu svetišča nastajale druge majhne zgradbe.
Danes jo Meka slavna in popularna po Kabi. To je majhna zgradba v obliki kocke, zgrajena iz granita; dolga je 12 metrov, široka 10 in 15 metrov visoka. Vhod je na pročelju, 2 metra od tal; do vrat vodijo lesene stopnice, prekrite s srebrnimi ploščami. Vrlini del zgradbe ima štiri oboke, ki slone na treh vrstah lesenega stebrovja. Tla so Iz marmorja, istotako so stene pokrite s ploščami iz pisanega marmorja in prevlečene z rdečo svilo. V eni izmed sten sta shranjena dva izvoda korana. — Luč prihaja skozi pet velikih steklenih oken. Drugače je notranjost popolnoma prazna in gola.
Od zunaj je Kaba pokrita s črno svilo, ki jo vsako leto obnove. Zlati in srebrni okraski so bogaio razsuti po stenah, vratih, povsod.
Muslimanski romarji opravljajo svojo po-božnost lo zunaj zgradbe in sicer na tn način, da srrAiln sedemkrat okoli nje. V enem izmed
voglov Kabe je znameniti Črni kamen, ki ga muslimani v prvi vrsti časte.
Muslimanska legenda pripoveduje, da je ta kamen prinesel Abrahamu nadangel Gabrijel, ko so začeli Kal>o graditi. Prvotno da je bil kamen bel, toda potem je očruol od solza, ki jih je prelival nadangel Gabrijel nad grehi ljudi. Mohamed ukazuje, da se muslimani med molitvijo ozirajo na ta kamen, zato je vsak mokamedanec, naj se nahaja kjerkoli, med molitvijo obrnjen proti Meki. Površina kamna ni gladka, marveč ima vdolbine, kar pravijo, da prihaja od neprestanega poljubo-vanja romarjev.
Zgodovina Kabe sega v davno legendo. Mohamed pravi, da jo je zgradil Adam; po vesoljnem potopu sta jo znova pozidala Abraham in Izmael, da bi v njej častila pravega Roga. Tekom vekov je bila še večkrat porušena in znova zgrajena. Začasa Mohameda je zgradbo po nesreči zažgala neka ženska, ko je žgala dišave. Nato je Mohamed svetišče obnovil. Sedanja zgradba sega v leto 1620.
Kaba je nedvomno mogočen činitelj v islamu, ki ohranja kontinuiteto njegovih tradicij in pospešuje njegovo moralno edinstvo.
razširjanja belega rodu.
G. J. Nippgen preiskuje v reviji »Geo-graphie* po Študijah Griffitha Taylora, kakšni bodo v bodočnosti pogoji, ki bodo usmerje-vali razširjanje belega človeškega rodu:
Razne dežele na zemeljski krogli niso vse pripravne za razširjanje belih narodov. Če si ogledamo njih dosedanjo zemljepisno razširjenost, zapazimo, da sc razvrščajo okoli gotovega števila glavnih točk, okoli katerih se razširjajo potem pokrajine različne razsežnosti in katerih središča se danes nahajajo v bližini Londona, Chicaga, Sydneya, Durbana in Bucnos - Aircsa. Relativna gospodarska vrednost teh zemeljskih pasov predstavlja najbolj stalen element za njih cenitev.
Kateri pogoji so določili stvoritev teh pasov? V prvi vrsti pride tu v poštev temperatura in deževje, od katerega je odvisno poljedelstvo, potem rudninski zakladi zemlje, predvsem premog, ki je važen gospodarski faktor, nato zemljepisna lokalizacija, to ss pravi skupnost naravnega značaja pokrajine: morska višina, vodne razmere itd. Zemeljske pokrajine, v katerih ti faktorji ne igrajo glavne vloge, niso prikladne za normalni razvoj belega plemena. To so n. pr. tundre polarnih krajev, puSčave, nerodovitna gorovja, visoke planote mrzlih pasov, kakor tudi vroče in vlažne tropske pokrajine. Sicer se tudi tukaj nahajajo posamične skupine belcev, toda to so le sporadične skupine, ki nimajo nobene bodočnosti in v večini slučajev kažejo več aH manj očitne znake značilne degcncracije narodov, ki izumirajo.
Temperatura igra veliko vlogo. Če leži kaka pokrajina previsoko nad morjem, jc premrzla, in njena gospodarska vrednost, posebno s stališča poljedelstva, pade pod ničlo, tako n. pr. Tibet. Temperatura pa igra svojo vlogo samo tam, kjer so naselbine belcev zelo goste.
Maksimum gostosti belega plemena je v pasu, ki se vleče od Walleskih premogokopov, preko belgijskih, francoskih in poruhrskih pa tja do šleskih. Tu pa že višina, temperatura in deževje nc tvorijo glavnih faktorjev, temveč premog, torej faktor gospodarskega značaja.
Od temperature jc pa odvisna kultura v vseh svojih oblikah, kakor tudi živinoreja. Kar se tiče slednje, vemo, da sc lahko razvija samo v gotovih toplotnih mejah. Zaporedna vrsta s tega stališča je sledeča: prešiči, govedo, koze ovce. Treba je pa tudi jemati v ozir hrano, ki živalim najbolje ugaja. Možnost živinoreje je torej ozko zvezana s kulturo ia v neposrednem stiku s temperaturo, z de?evjem itd.
Za temperaturo igra največjo vlogo deževje, a ne količina dežja, ki oade tekom enega leta, temveč pogoji perijodičnosti, v katerih dež pada. Tako n. pr. jc za kulturo žita važno, da pada dež v ugodnem času.
sv Devetstoletnira polcristjanjenja na Norveškem. To dni je praznovala Norveška develstoletnico svojega krsta. V mali cerkvici v Mosterju na zapadnem obrežju blizu Ber-gena je bila maša. To cerkvico je zgradil po ljudskemu izročilu kralj Olaf Treegvvasen 1. 995. Istotam je proglasil L 1024. kralj Olaf I. 995. Istotam je proglasil 1. 1024 kral Olaf Sveti krščanstvo kot državno vero in na to je sledil splošen krst. Posamezni Norvežani so se pokristjanili že poprej, ker so spoznali norveški vikingi krščansko resnico o priliki številnih napadov na zapadno in južno Evropo tekom dveh predbodnjih stoletij. Pri svečanosti in odkritju velikanskega kamonitega spominskega križa jo bil navzoč kralj in vsi norveški škofi.
sv Poškodovani Pelrograd. Vodja gospo« darskega odseka pefrograjske komune lvanor objavlja sledeče številke o škodi, ki jo je povzročila zadnja povodenj. Pokvarjeno jp nad 60.000 m betonske in nad 220.000 m li> sene kanalizacije. Vodovod se je vdrl na 3000 krajih. Petrograd bo potrebovat več desei-letij, da popravi krasno granitno obrežje Neve. Nekatere škarpe so tako razrušene, d« ogrožajo na njih sezidane hiše. Burja je podrla več ko 600 dreves. V znanem »Letnem sadu« so razbili zgodovinski kipi, katei'e bo zdaj popravljalo društvo »Stari Petrograd« pod nadzorstvom strokovnjakov.
sv Graditelj ZR III. Pravi graditelj ZR TU. ni Eckner, kakor navadno beremo. On je le voditelj podjotja in voditelj zrakoplova. Graditelj je žid dr. Karel Arnstein, rojen v majhnem kraju pri Pragi. Študiral je matematiko in jo bit 7. 21 leti asistent pri slovitem profesorju Melanu na praški nemški tehniki. I."ta 1919. so ga poklicali v Srassburg, da je popravil glavno cerkev, ki bi se bila kmalu sesula. Tudi most pri Scliaffhausenu v Švici je njegovo delo. Leta 1914. so ga poklicali v Zep-peliuovo tovarno pri Fridrichshafeuu. Zgradil je 60 »Zeppelinov«, zadnji je bil ZR ITI.
sv Orhideja za 1,310.0011 krov! Angleška kraljeva vrtnarska družba priredi vsako leto v Londonu razstavo cvetlic, ki so seveda tudi na prodaj. Neko orhidejo so prodali letos dne 25. oktobra za 1050 funtov, to se pravi z» 327.000 do 328.000 dinarjev ali za en milijon 310.000 kron.
sv Sovjetski psihijatri. »Dni« prinašajo sličico Iz kongresa zdravnikov Čudaške avtonomne oblasti (ob Volgi, glavno mesto — Če-boksari nekdanjo kazanske gubernije). V neki seji je imel neki pogumni zdravnik predavanje o novih načinih zdravljenja umobokdh. Med drugimi pojavi psihične perverznosti je omenil predavatelj tudi pomanjkanje verskega občutka, svetoskrunstvo, zasmehovanje religije. V vrstah navzočih komunističnih poslu-šr.'jev se je pričelo mrmranje. Predavatelj je pozabil, da so bili prisotni tudi zastopniki političnih oblasti. Zdravniki so se pričeli bati. Kongres bi se lahko slabo končal, ker so bili na razpolago vsi dokazi jprotirevolucijskega prepričanja« ljudi, ki so dovolili tisto predavanje. Toda predsednik kongresa, nekdanji vojaški sanitetni pomočnik, je srečno odvrnil nevarnost politične preiskave in ječe. Bil je pač velik diplomat. Posegel je vmes takoj po končanem predavanju. — Tovariš, se jo on obrnil na zdravnika, uvrstili ste med pojave duševne perverznosti tudi zasmehovanje in pobijanje vere. Mislim, da (predsednik je po-mežikal predavatelju) ste na vsak način (tu je predsednik zvišal glas) nam razložili le staro stališče buržuazne psihiatrije. Slučajno ste pozabili omeniti, da smatra nova revolu-cijska marksistovska psihiatrija (predsednik je pogledal oblasti) verstvo kot znak zaostalosti množice. Boj proti verstvu je dokaz harmoničnega razvoja duševne osebnosti. Ali niste to hoteli reči? — Prestrašeni govornik, ki se je zavedel svoje usodne napake, je tiho odgovoril: Da, cla, seveda pozabil sem in sem popolnoma vašega mnenja. — Navzoči komunisti so so pomirili in so se zadovoljili s to izjavo. Položaj je bil rešen. — Komunistična psihiatrija je praznovala zmago.
sv Komunisti po Ljeninovi smrti. Pod tom naslovom poroča v Manchester Guardianuc o sedanjem razpoloženju ruskih komunistov* Arthur Ransome, znani angleški prijatelj sovjetske vlade. — Najbolj značilno je /ji komunistično stranko njeno nezaupanje do izobražencev. To je posledica tzv. leninskega nabora, vsled katerega je narastlo število neizobraženih delavcev do 53 odst. vseh strankinih pristašev. Prej je število delavcev komunistov vedno nazadovalo in znašalo 1, 1921-samo do 30 odst. članov stranke. Stari zavedni komunisti so zelo potrti, ker se zavedajo, da ni bil prvotni vojni komunizem korak za vstvarjonje raja, temveč samo praktična posledica državljanske vojne. Ti komunisti sc ne morejo prilagoditi novi kapitalistični vladni politiki in se nalašč poglobijo v svoj slu» beni delokrog. Drugi pišejo svoje spomine in teh je vedno več. Nasprotno je naloga več i j ne novih članov stranke prepričati delavske: množico, da je Nep le postojanka, svoje vrsto strategičen umik, ki mu bo sledila še vesoljna revolucija. Rausoine zaključi: »Težko jo dobiti nekaj — razven Članske izkaznice — kar bi vezalo vse to in druge popolnoma raz« lične komunistične skupine. Nikdar ni manjkalo stranki notranje edinosti kakor sedaj, kljub temu, da uspešno zatira vladni pritisk vsa nasprotstva ob sklepanju iti glasovanju, sv Pokojnina Garibaldi je vi vdovi. Italijanska vlada ie dovolila vdovi generala Riccu
jotti Garibaldija pokojnino v znesku letnih 10.000 lir. Po njeni smrti se more pokojnina nakazati njenim sirotam.
sv Ogrski židje si zgrade svojo lastno univerzo. Na kongresu židovskih verskih občin na Ogrskem, Id se je te dni vršil v Budimpešti, jo posl. Pavel Szandor izjavil, da bo spravil vprašanje o omejitvi števila židovskih dijakov na univerzi (numerus clausus) še enkrat pred narodno skupščino in predlagal ustanovitev posebne židovske univerze. Denar bo zbral sam v najkrajšem času.
sv Za uposlavo lovanjske knjižnice. Iz Bruslja poročajo, da so došli iz inozemstva mnogoštevilni prispevki za obnovo slavne lovanjske knjižnice, ki so jo bili Nemci v svetovni vojni uničili. Prispevki obsegajo nad 40.000 del v 245.000 zvezkih. In Anglije je došlo približno 50.000 zvezkov. Znamenito zbirko je poslal narodni odbor, ki se je bil y to svrho ustanovil na Japonskem. Zbirka obsega med drugim azijske rokopise in sila redko knjige, ki so bile tiskane prej, nego so y Evropi poznali tisk.
sv Verske razmere na Saškem. Saško je menda najbolj >rdeča« dežela v Nemčiji. Prebivalstvo jo pretežno protestantske vere. Iz poročil na lutoranski sinodi, ki se je vršila meseca septembra t. i., je razvidno, da je v letih 1920. do 1922. na Saškem izstopilo iz luteranske cerkve 216.933 oseb, vstopilo pa 10.848. Samo v 1. 1921. je izstopilo iz saške luteranske cerkve 96.367 oseb, 1. 1922. pa 48.635. Večina je prešla v druge protestantske ločine. Od 388.482 otrok protestantskih staršev ni bilo krščenih 35.258; od 238.537 zakonov ni bilo cerkveno sklenjenih 29.483.
sv Statistika o požarih v Združenih državah. V 1. 1923. so požari v Združenih drŽavah uničili 15.000 človeških življenj in za 500 milijonov dolarjev gmotnih dobrin. Na vsakega prebivalca odpade 5 dolarjev škode po požarih. Za zaščito proti ognju trošijo Združene 'države po 800 milijonov dolarjev letno, cela Evropa pa 90 milijonov dolarjev.
sv Nove ekspedicije. V London so prišli te dni člani ekspedicije na Mt Everest, ali kakor pravijo domačini, Čomo-lungma, kraljica in mati zemlje. Geografska družba in al-pinski klub sta jih svečano sprejela. Odeli je o ekspediciji predaval in je rekel, da se bo kljub letošnjemu ponesrečenemu poskusu podala leta 1926 nova ekspedicija na pot. Odeli je tisti, ki je ponesrečencema Malloryja in lr-vinu najdalje sledil in ju je zadnji videL
sv Strašna statistika. Japonska vlada je priobčila sedaj zaključne številke strahovitega lanskega potresa, 1. septembra. Potres je zahteval 90.000 mrtvih, 50.000 je bilo ranjenih, 14.000 jih pa pogrešajo. Te lahko prištejemo mrtvim, tako da se število zviša na 104.000. Poslopij je bilo pa razrušenih 700.0001
sv Štiri okostja t polarnem ledu. Časopis iEscelslor« poroča, da je neka ameriška jadrnica našla v polarnem ledu štiri človeška okostja. Dognali so, da so to okostja štirih članov Stefanssonove ekspedicije leta 1912: francoskega antropologa Henrija Bluchata, angleških učenjakov Murraya in Mackaya ter kanadskega mornarja Morisa. Posebno tragičen je slučaj antropologa Bluchata, ki je živel pred odhodom ekspedicije skupaj s svojo materjo v majhnem kraju na deželi. Ko ga ni bilo nazaj, se je začelo materi silno slabo goditi, a nikdar ni mislila, da se ne bo vrnil.
sv Matere kot delavke v Ameriki. Ženski oddelek nrada za delo v Washingtonu poroča, da dela v raznih industrijah v Združenih državah nad en milijon mater, ki imajo otroke izpod petega leta.
sv Mcdern recept. Na Dunaju je predaval "o gvoji zdravilni metodi znani francoski »ču-dotvorec« lekarnar Couč. Na koncu predavanja je povedal svojim poslušalcem sledeči ču-dotvorni recept: Dokler živite, zatisnite oči vsako jutro, predno vstanete in vsak večer, predno zaspite in ponovile z ustnicami in tako glasno, da lahko slišite svoje besede, in ne da bi obračali posebno pozornost na to, kar izgovarjate, prav tako kakor bi brbljali litanije, monotono in počasi sledeči stavek: >Meni gre v vsakem oziru od dne do dne boljše.« Štejete najlažje na vrvici, v katero se napravi dvajset vozlov. Ta stavek izgleda na prvi pogled otročji, v resnici pa ima naravnost čudotvorno moč.« Tako je povedal gospod Couč. Kdor mu pa ne verjame, ali komur le besede ne bi pomagale, naj si poišče bližnjega zdravnika ali pa naj so javi bolniški blagajni kot bobiik.
sv Sovjetska banka v Carigradu. Berlinski ruski časopis poroča, da bodo v kratkem odprli prvo sovjetsko banko v inozemstvu. Sedež ji bo v Carigradu. Je pa podružnica Ruske trgovske banke in bo imela namen, da dobiva za ruski eksport in import potrebni kapital.
sv Manj univerz v Rusiji. Ruska sovjetska vlada namerava na novo pregledati vse univerze. Menda jih bodo zaprli polovico podeželskih. V Moskvi bosta ostali samo dve: prva državna univerza in pa Svjerdovskijeva. Pe-trograjsko univerzo je zadnja poplava zelo poškodovala in jo bodo najbrž tudi zaprli. Obdržali pa bodo vse delavske fakultete, ki so univerzam pridejane.
sv Nemška vlada proti komunistom. Nemško državno sodišče je dalo zapreti po raz-pusiu državnega zboru G2 komunističnih poslancev. Večina poslancev, ki jih išče policija, se je poskrila, tako da Je volivna komunistična agitacija skoro onemogočena.
Zanimivosti.
PAUL DE KOCK — FILISTER.
V Parizu živi še mnogo ljudi, ki se navdušujejo za nekoč toliko čitanega romanopisca in gledališkega ravnatelja Paula de Kocka. Znane so obsmrtnice, ki mu jih prirejajo njegovi prijatelji vsako leto. P. de Kock, avtor tolikih pikanterij, je bil vrl mož, dober družinski oče, ki je živel pozimi v Parizu, poleti pa v Rotnainvilleu. Metoda njegovega dela je bila, kakor piSe »Gil Blas«, nadvse originalna in spominja nekoliko na »Podprefekta na deželi«, ki ga je tako imenitno orisal Al-phonse Daudet. V senci kostanjev ali na ob-zidku pariške trdnjave ležeč je stresel dc Kock z izredno plodovitostjo svoje šaljive povesti. Od časa do časa pa se je prekinil in postrelil s puško, ki jo je imel vedno s seboj, cele jate ptičev. Svojega plena ni použival, nego je dajal plife nngačiti. Po njegovi smrti so našli pri nj"m krasno zbirko zanimivih na-gačenih ptic. V svojem bistvu je bil Paul de Kock pravcati filistpr in takor^koč vtel"scna proza. Dokazal pa je če^o, da ?na b'ti tudi duhovit. Nekoč — bil" jc 1. 1830 — je dopo-toval v Pariz Anglež, ki je hctel ra vsak način videti Chateaubriardr* in Pau'i de Kocka. Ko jc najprej posetil p^—vku »Alal<>«, je obiskal tudi avtorja »Mo/Heur Deponta«. »Gospod,« je dejal Anglež do Kock.', »prišel sem v Pariz samo s tem nn^erom, da vidim vas in gospoda Chateaubrirnda.« —• »Ali s»p gospoda Chateaubrianda že videli?« je vprašal Paul de Kock. — »Da, pravkar prihajam od njega.« — »Žal mi je,« je odvrnil pisatelj *7a-čeli ste s pečenko in neb:te z zeljem.«
STRAŠNI UČINKI NOVIH PLINOV.
Že dolgo časa nam pripovedujejo Amerikanci o novih plinih, kojih moč je najmanj tisočkrat večja, kakor je bil pa učinek najmočnejših v svetovni vojni uporabljenih plinov. Sedaj beremo, da so delali pretekle tedne v Ameriki poskuse, kako bi povečali učinek bencina. Vsi so delali s plinovimi krinkami na obrazu. In vendar sta dva že mrtva, trije so znoreli, sedem je pa težko bolnih. Enemu se je več tednov bledlo in krči so ga lomili; morali so ga dejati v prisilni jopič, le dni ga je rešila smrt. Drugi ie v napadih besnosti grozil svojim tovarišem in ga ja morala odpe-1 jati policija. Iz trupel mrliče-v so puhteli še več ur okužujoči plini. Zdraviliški ogled šo ni ničesar ugotovil. Res, lepi časi se nam obetajo. Pa še zračni torpedi, smrtni žarki itd.!
NA KOLESU GKOLI SVETA.
V	mesto Vichy ob Ženevskem jezeru se je pripeljal na kolesu kolesar Meuret; leta 1921. je bil odpotoval iz sosednje Ženeve, z namenom, da prekolesari ves svet. Doslej je prevozil 47 držav in je napravil 67.000 km, kar je skoraj dvakratni zemeljski obseg. Takrat so stavili, da bo moral biti 1. januarja 1925 v Bernu, glavnem mestu Švice. To mu bo pač lahko, saj pridemo iz Vichy v Bern lahko v enem dnevu. Stava mu bo nesla 275 tisoč švicarskih frankov, to je 2,072.000 Din ali okroglo S,300.000 kron. Z njim skupaj sta odšla še dva druga, a po drugi poti. O teh dveh pa že dolgo časa ni nobenega poročila.
v
AMERIŠKI MILIJARDERJI.
V	NewyorIm bo prišlo do velikih škandalov, ker so ravno največji davkoplačevalci premalo napovedali. Največ dohodninskega davka je plačal lani Ford, 19 milijonov dolarjev, nato Rockefeller mlajši 7.5 milijonov, za njim bankir Lamont 1 milijon. Morgan samo sto tisoč, »kralj železnic« Harriman pa 10.000! Zelo so pa obdavčili zlasli kino-igralce, pevce, bokserje. Narod je ogorčen, ker plača na primer »jekleni kralj« Schwab manj kakor pevec Šaljapin, bokser Dempsey več kakor bankir Morgan itd. Seveda, pri bokserju in pevcu so dohodki bolj vidni. Škandal pravijo da bo velikansk.
STO LET STARA, PA ŠE VEDNO KOEETNA.
V	neki vasici pri mestu Perpignan na Francoskem je praznovala te dni prastara mamica v družbi čestiteljic kave svoj stoti rojstni dan. Med navzočimi je bila tudi druga starka, ld se ji je jubilantka zdela premlada. Rekla je, da ni res. Stavile so, šle so na urad in tam se je izkazalo, da prva starka res ni bila stara sto let, temveč že precejšnje število let čez.
LEARI.
Največji krščanski dramatik jc Anglež William Shakespeare (1564—1616), Ena velikih njegovih dram sc imenuje «Kralj Lear« (izgovori: lir). Angleški humorist Pet Ridge nam pripoveduje o dogodku med predstavo te igre. Kralja je igral slavni ameriški igralec Booth; prizor med kraljem, ki je znorel, in med njegovo hčerko jc bil pravkar pri kraju, in vsi poslušalci so biJi onemeli pod vtisom pretresljive slike. Starejša dama, sedeča v loži, se je obrnila k svoji sosedi in ji je rekla z izrazom odkritosrčnega gnusa in tako glasno, da so lahko vsi sliSali: »Zares, neprijetna družina, ti Learilc
POKRAJINE IZ POŠTNIH ZNAMK.
Posebne okraske nam nudi obedr.ica v hospicu St. Jean de Dieu v Gcntu. Tam se bavijo redovniki s tem, da sestavljajo iz poŠt-nih znamk pokrajinske slike. Ako stoilmo v
gotovi razdalji od slik, vidimo, s koliko umet-nosto so zložene in nudi se nam krasen pogled nanje bodisi glede risbe bodisi glede barvnih učinkov.
Prva taka slika jc bil portret domačega patrona, ki ga je izgotovil eden izmed menihov v svoji celici. Slika je zelo ugajala zlasti priorju, ki je jel nato redovnika vzpodbujati, naj izkoristi svoje talente in okrasi s slikami stene obednlce. Od tedaj dela umetnik že desetletja s pomočjo svojih sobratov. Doslej je porabil že milijone znamk in dobiva pošiljke od zbirateljev vsega sveta. V bližini izgleda delo kot mozaik. Ako pa stopimo v primerno razdaljo, se koščki spoje tako, da vidimo pred seboj sliko kakor bi bila izvršena z oljem.
GOSPODINJSKE UMETNIJE.
So gospodinje, pri katerih imajo najpreprostejše jedi tako pikanten okus, da smo vedno znova iznenadeni in bi prav radi izvedeli za vzrok. Zal dobimo le redko zaželjeno pojasnilo, ker večina gospodinj svoje tajnosti skrbno čuva. Naj zato mi tu izdamo nekaj takih gospodinjskih umetnij.
Raztcpeno jajce je mnogo izdatnejše in 1 slavnejše, ako mu pri stepanju prisujemo zdrobljenega parmezanskega sira, in sicer na vsako jajc«; za noževo žlico sira. Valjano testo postane rahlejše in izdatnejše, ako ste-perno beljak v sneg in pridamo testu polno žlico stopljjnega sirovega masla. Mesene klobase ne pck-.jo, ako jih, preden jih denemo v peč, vtaknrmo v vrelo vodo in povaljamo po pšenični moki, Lcpr rjrve in zelo okusne postanejo, ako jih denemo v žareče-vročo (ne emajlirano) ponev ia jih brez sirovega masla ali masti lepo počasi pečemo, pri čemer jih moramo neprestano enakomerno obračati. Na ta način se pražijo tudi zeleni slaniki, ki se morajo nekaj ur prsj posoliti in dobro pre-sušiti. Jajčniki in omlete so rahli in visoki, ako jim primešamo v testo kuhan, zmečkan krompir. Mlečni riž je mnogo okusnejši, ako ga tik, preden ga nesemo na mizo, potresemo 3 svežim beljakovini snegom. Bobi postanejo okrogli in polni, ako za polnitev namenjeno marmelado prej dobro pregrejemo, preden jo vložimo v testo. Telečja pečenka dobi zelo pikanten okus, ako jo prejšnji večer za nožni hrbet na debelo pomažemo z gorčico in jo pečemo drugi dan, ne da bi jo oprali. Rozine in korinte ne zlezejo v pogačo, ako jih poprej povaljamo v moki. Jedilna sol se ne strdi v kepe, ako ji primešamo za noževo ost mai-zene. Tudi od sveže pečenega kruha lahko režemo tanke kose, ako se poslužimo vročega noža.
DOBER SVET.
Vsakemu je znano, da se včasih kar naenkrat ne moremo spomniti, kako se ta ali oni piše, kako se glasi ime kake tvrdke, kje stanuje kak prijatelj itd. Včasih se tudi zgodi, da pozabimo na svoje lastno ime. Neki miadi Anglež se je nastanil v pariškem hotelu, pa je pozabil nanj. Zjutraj po prihodu je šel v mesto, da si ga ogleda. Ulico za ulico, trg za trgom je že prehodil, utrudil se je in lačen je postal. Hotel je iti nazaj v svoj hotel, da bi jedel iu se naspal. Mislil je in si belil glavo, a nikakor ni šlo, ni se mogel spomniti na ime hotela in tudi ne na dotično ulico. Letal je po mestu okoli in iskal, nazadnje je bil le Še bolj truden, dobil pa ni nič. Ni pa znal niti ene francoske besede in zato tudi vprašati ni mogel, kje je tak ali tak hotel. Tudi denarja ni imel nič pri sebi, vse je bil pustil v hotelu. Naenkrat pa opazi med mimoidočimi nekoga, ki sta ga vsa njegova zunanjost in pa obnašanje označila za Angleža. Kar padel ma je v naročje in mu potožil, v kakšni zadregi je. Zamišljen je gledal Anglež nekaj časa predse, nemogoče mu je bilo iz dobljenih podatkov sklepati na ulico in na hotel. Pa mu pride dobra misel. »Ali ste morebiti po svojem prihodu v hotel odposlali že kakšno pismo ali dopisnico?« ga je vprašal. — »O, da!« se jc glasil odgovor, »pisal sem svojemu očetu v Newcastle (njukftsl) in sem mu naznanil, da sem srečno prišel v Pariz.« — Vsak hotel in vsaka večja gostilna ima lastne pole papirja s sliko stavbe ali pa tudi take ilustrirane dopisnice, z naslovom seveda. Žc zaradi reklame. Na to se je spomnil Anglež in je spraševal naprej: »In morda ste pisali na hotelski papirni poli ali pa na ilustrirani dopisnici?«
—	»Res je, poslal sem dopisnico s podobo in z naslovom hotela.« — »No, potem pa tele-grafirajte domov in vprašajte, kje stanujete. Bližnji telegrafski urad Vam lahko pokažem.«
—	Šla sta tja, telegrafirala, pozabljivi mladi Anglež je kar lam počakal na odgovor in se podal potem dobre volje »domov«.
KITAJSKI PREGOVORI.
Kitajec jo natančen poznavalec človeške duše in zanimivo je videti, kako so se na Kitajskem stvorih pregovori, ki so navzlic docela drugačni izobrazbi, zelo sorodni naši miselnosti. Naj jih nekaj navedemol
Ako vodi slepec slepca, padeta oba v jarek. — Sreča nikdar ne pride dvojno, nesreča nikdar sama. — Sila rodi iznajdbo. — Ako jc gospod udoben, jc sluga len.
Da Kitajec dobro pozua slabosti človeške duše, dokazuje rek: Zastonjkarji v gledališču icro navadno razkriče. Na izrek modrega Sa-
lomona spominja pregovor: Mogočni ljudje smejo zapaliti mesto, ubožec ne sine prižgati niti svetilke.
Da so ljudje povsod enaki, izpričuje kitajska rečenica: Lažje je prijatelje posečati, kakor t njimi živeti.
Namig na neizogibnost socialnih razlik^ leži v besedah: Vseli desetero prstov ne more biti enakih.
ne veš,
da je 31. oktobra 1517 pribil M. Luther znanih svojih 95 tez na vratn cerkve ▼ Wit-
tenbergu;
da je 1. novembra 1903 umrl znameniti
zgodovinar Th. Moinmsen, najboljši poznavalec rimsko zgodovine (r. 1817);
da so 4. nov. 1911 sklonili Francozi ln Nemci dogovor gledo Marokka;
da jo bil 5. uov. 1414 otvorjon cerkveni zbor v Kostnicah ob Bodenskera jezeru;
da je 8. nov. 1674 umrl britanski pesnik in politik John Milton (r. 1608);
da so ob japonski obali pri določitvi globino morja izmerili 9921 metrov globoko točko, ki jo moramo od tedaj naprej smatrati zaenkrat za najglobljo na zemlji; dosedaj je veljala kot najgloblja 9778 m globoka točka vzhodno od Filipinskega otoka Mindanao.
da so na Japonskem vpeljali metrski sistem; sicer je bil uradno že vpeljan, a so rabili vendarle domače mero; sedaj bo pa vsak trgovec kazuovan, če tekom desetih let ne bo vpeljal i trgovini novega sistema;
da je 29. oktobra letos ameriški predsednik Coolidge sprožil zadnji strel pri gradbi predora pod rsko Hudson v New-jorku, in da bo po končanih delih predor lahko uporabilo na dan okoli 46.000 vozil — v Ameriki seveda avtomobilov —;
da jo Zveza narodov spor med Turčijo in Anglijo končala zaenkrat z določitvijo nove demarkaeijske črto severno od mesta Mosula;
da se je udeležil angleški kralj sadno razstave v Birminghamu z 80 jabolčnimi vrstami in s 40 vrstami hrušk;
da so je filmski letavec Kerwood ponesrečil pri mestu Los Angeles, hoteč stopiti na lestvo, visečo z aeroplana dol, in da je padel 150 metrov globoko;
da so v londonskem zoološkem vrtu odstranili od hišic, v katerih bivajo živali, vsa stekloua okna, ker brani steklo koristnim ultravioletnim žarkom prehod;
da se je 105 let stara angleška postrež-nica Peuwick zelo ustrašila, ko je zagledala svojo gospodinjo mrtvo na stolu sedečo;
da je bilo v okraju Cote d'Or na Francoskem letos zelo veliko gadov, da sa j oblasti razpisale za ulovitov visoke nagrade in da sta jih samo brata Ferrier ujela 10.000 živih;
da bodo te dni gijotinirali v Švici po 15 letih prvega na smrt obsojenega zločinca;
da je umrli angleški admiral Percy Scott v oporoki določil, naj se njegovo truplo sežge, pepel pa zunaj na morju spusti v valove, in da so njegovi sorodniki pred par dnevi peljali na torpednem rušil-cu njegov pepel v kaseti ven na morje ter kaseto z vsemi običajnimi obrodi spustili v vodo.
DRAMATIČNIM ODSEKOM NAŠIH DRUŠTEV priporočamo sledeče igrokaze: Mešane vlogo: Krivopriscžnik. Narodna igra s petjem v treh
dejanjih. Din 22.—. Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Ske-
tovi povesti priredil M. Bajuk. Din 22.—. Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po
Jurčiču priredil M. Bajuk. Din 22.—. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Kor-bar. Din 22.—. Hlapec Jernej in njegova pravica. Cankar-Skrbinšek. Drama v devetih slikah. Din 18.—.
Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih. Dr.
Ivo Česnik. Din 8.—. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih
dejanjih. F. S. Finžgar. Din 18.—. Razvalino življenja. Ljudska drama v treh dejanjih. F. S. Finžgar. Broš. Din 30.—, vezano Din 40.—. Tekma. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton
Funtek. Din 20.—. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Spisal N.
V. Gogolj, preložil Iv. Prijatelj. Din 20.—. Martin Krpan. Dramatska pripovedka v petih
dejanjih. Spisal Fr. Govekar. Din 26.—. Dom. Drama v štirih dejanjih. Spisal Janei
Jalen. Din 22.—. Mati. Dramatske slike v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško. Din 28.—. | Turški križ. — Tri sestre. Igri v treh dejanjih-Spisal dr. J. Ev. Krek. Din 14.—. Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah. Dr. J. Ev
Krek. Din 8.—. Mati sv. veselja. Skrivnost vstajenja v petib
dramskih slikah. S. Strdenko. Din 16.—. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih Din 8.—.
Ceniki brezplačno na razpolago. Tuc! igre tujih založnikov so vedno v zalogi. Naročila sprejema JUGOSLOVANSKA KNfl GARNA V LJUBLJANI,
Franjo Neubauer:
Grobjje t ili o ...
Grobje, grobje, tiho, nemo, kaj ne govoriš?! Ali kakor duša moja tudi ti trpiš?
Ie li kakor v srcu mojem t tebi vse brez nad?
Cvetje vse je in zelenje itrl jesenski hlad?
Ah, src6 ti neveselo, tuj skrivnost glasov Li razumi govorico s^eto iz grobov:
»'jVpi rnirno in udano, saj ni daleč dan, ko ti dž sladak počitek groba tihi stani
Če odpadlo je zelenje, če ti cvet je strt, kmalu, kmalu te odvede v lepšo vigred — smrt!
Pod oblaki.
Oblaki vsi nemirni po nebu begajo in megle neprodirne na griče legajo.
Srce pa mi vprašuje: >Ah, kakšen pač bo dan, ko pojdemo na grobe? Svet&l, mračan, teman?
Bo dež na grobne jame kot solzni tok rosil in lučice, prižgane pokojnikom, gasil?
Zabrila bo li burja in gnala sneg v obraz? Morda poslednja astre pobeli nočni mraz!«
Naj dan bo ves oblačen, naj bo hladan, meglen, a v srcu mera biti ves jasen in ognjen!
Srce za vse pokojne gorko molilo bo, iz sebe žar — ljubezni na grobe lilo bo.
28. X.
Spomin.
Grob pred mano, jaz pred njim! Ves trepečem in drhtim.
Kolikrat pred njim sem stal kolikrat slovo jemali
Danes grob je vsak zaprt in ozaljšan kakor vrt.
Danes v lučkah vsak žari, kot da smrtnih mrakov ni.
Ali meni bolečin vzbuja sto in sto spomin:
Gledam grob odprt in vanj pada sto želja in sanj.
Cvet iz dragih vzet je vrst kruta ga zasiplje prst.
Ah, cvetel je n a d prstjo, zdaj pa ves pokrit je ž njo.
Jasen zrl je v solnčni dan, zdaj pa mora v stan teman —
Ali danes vzklil je spet, v svet ozira se zavzet?
Ali danes spet žari kot nekdanje lepe dni?
Ne! Spomin je le cvetfin, le spomin je danes vžgan.
Spavaj!
Spavaj v grobu, — listič pal je nanj — saj ne vzdraini te iz sladkih sanj!
List odnese prvi piš od tu, ne odnese tvojega miru.
Listič, ki ti je na jamo pal, vetra piš bo Bogvekam odgnal.
i
V grobu tvojem pa noben vihar več ne vzdrami Ti srca nikdar.
Hrepenel nikamor več ne boš, i ne do trnja, ne do cvetnih rož?
Georgios:
šest Se! osorej.
Majka zemlja ni več zmogla nečloveške revolte na svoji površini...
Duh človeški — oplemenilo ga je božanstvo —, kam si klonil"? Srce ti mehko, svet preobražajoče v dobroti, — ali te je obsedel bes? Zopet je pričakovalo izmučeno človeštvo odrešenja.
Napočil je dan, ko so se izčrpale zlokobne'sile, ki so izsesavale rodove in plemena, ki so pogubijale sinove sinov in pile kri najboljših izmed najboljših. Zagrizle so se same vase, v lastni krvi so poginile glave — paricide.
»Mir vam bodi!« je zadonel glas trombe. Izpod krvi, izpod ruševin se je dvignil borec, ko se je poslavljala od nas jesen. »Mir vam bodi!« je ponavljalo na sto in stotisoče ust, na stotisoče oči je znova vzplamenelo, na stotisoče src se je stajalo v davno pričakovani slasti. Mir!
Šest let osorej. Sprelepo je podrhte-valo ljubljansko polje v zadnjih žarkih jesenskega solnca. Ej, to polje! Vedno polno nad, vedno v novem oblačilu, brez obupavanja, le vedno budeče upanje na novo življenje.
Leto dni pred odrešitvijo se te je dotaknil prst božji. Streslo si se, razumelo in vrglo v zrak rnorilne snovi.
Vojne ni bilo konca. Marcijalični gigant je besnel, dokler mu ni bes žalil srca in možgan. Gigant se je zgrudil v svoji nemoči, milijoni src so vriskali...
Šest let osorej. Bela Ljubljana se je dramila. Cez noč so izginili mažarski Šlemi, vojaški begunci so si upali na dan, zaspani birokrat si je drznil pozdraviti tovariša podomače.
Svoboda! Svoboda! Poetu je vzkipelo srce, a pesem mu je zastala v srcu. Saj ni vedela ne kam, nc kod. Trgovec je pogledal po skritih zalogah in sc namuznil, kmet je skomignil brez besed z ramama: »No, vendar!«
Svoboda! Svoboda! Skozi mesto so korakali češkoslovaški polki in se klanjali manoni naših velinož. Potuhnjeno so se plazili skozi nemški in mažarski oddelki, po mačje so izginili Italijani, po francosko so se poslavljali vsi, ki so se čutili krive.
Svoboda! Glej, vstali smo! Razbili smo okove. Vseh živih dan! Na svoji zemlji svoj gospod! Kam s to srečo! Živeli smo praznik vseh poveličanih, vseh svetih! —
Katera diabolična moč jc bila, ki je v to resnico zarisala masko proklestva?
vernih duš, vseh trpečih duš in zopet vseh vernih duš...
Svoboda! Silno smo bili navdušeni. Kdaj jc bil še Slovenec brez veselico? In organizirali smo se.
Vojaška bolnica zvečer. Vina, mesa, kruha. Vsega dovolj. Dospel je transport ranjencev.
»Hej, pomagat!« zakličem.
»Pomagaj sam, jaz imam dosti vojne!«
»Ali ne vidiš, da umirajo ?«
»Jaz sem tudi. Živio Jugoslavija!«
S težavo spravimo ranjence v bolnico. Nič prevezani, gladni in premraže-ni so siromaki srečno dospeli domov. Srečno? Saj jim bratje nočejo pomagati.
Tako .smo preživeli par noči. V bolnici stokanje ranjencev in bolnikov, zunaj veselje, smeh, popivanje, ženskar-jenje.
Posirovelst je bila na vrhuncu. Bolnica polna ».. Opolnoči stoji pred vrat-mi truma ljudi.
»Mi gremo domov, smo doslužili, dosti smo trpeli.«
»Seveda, seveda, ampak sedaj ne morete, no smete. Saj vidite, kako je.«
»Tiho bodi, pa vun nas pusti, mi smo svobodni.«
»Počakajte še nekaj dni, nekaj ur!« »Nič!«
Zašvistnilo je bodalo. Za ta večer je bil mir ...
Verne duše so se poskrile v grobeb, življenje je teklo svojo pot, nebo pa je zlilo na zemljo svoje solze, ki so padale nanje kot bele, iskreče se snežinke...
Tržaška cesta, avtomobil, kovčeg — banket... Postaja, štabni vlak, kovčeg — banket... Živio narod!...
Intermezzo:
»Kam pa neseš?«
»Molči, hudič!«
»Ti že pokažem krasti!«
»Saj ti tudi, kaj nisem videl...«
Drugi intermezzo:
»Ne morem molčati. Jutri se vidiva pri komandi...«
»Kaj je gospod kolega že pozabil, da...«
Pesem poetova je zamrla. Prazniki so šli mimo in preko nas. Vsi svetniki so se obrnili od nas in le milo solnčece nam je še semintja pošiljalo vse odpuščajoče pozdrave.
Takrat je bilo, ko se nam je v hrbet zagrizel tujec od juga, ko nas je prevzetno sunil v čelo tujec od severa in ko se nam je v srcu strdila bratska kri, da se nam je vse razbolelo v naši najgloblji notranjosti.
Tako smo preživeli vse svetnike šest let osorej. Stotisoeev mrtvih na bojnih poljanah in v okuženem zaledju se je tačas malokdo spominjal. Vse je pohlastal še nikoli tako materialistični demon sebičnosti. Skoro se nismo zavedali, kako je legel nad nas dan vseh
Henrik Sienkiewiez.
Bclui Žvan:
»Pri ranah Kristusovih te rotim, Kosmač, da boš lepo ravnal z otrokom i Spomni se, da je moj rajni veliko pripomogel k tvojemu blagostanju in brez njega bi bil ostal ti sirota, kakor bi ostala moja Nežikak
S temi besedami je izročila bajtarica Neža Zeljar bogatemu sosedu Kosmaču edinega otroka, hčerko Nežiko. Zeljarjeva vdova je ležala v poslednjih zdihljajih na borni postelji, postlani s slamo in pogrnjeni z zakrpanim platnom. Beda in pomanjkanje sta jo vrgla pred mesecem na posteljo, iz katere se ni več dvignila.
»Neža, ne skrbi, otrok bo pri nas preskrbljen. Nadomestoval bom Nežiiki očeta
Sieakievviezovo trnDlo v pruskem Patheonn.
in mater. Sicer pa še vedno lahko upaš, da bos ozdravila.«
Ko je Kosmač govoril, je gledal po ubožnem stanovanju in ni opazil, kaj se godi z zeljarico. Ko je končal, se je ozrl k bolnici. Dvoje široko odprtih, posteklene-lih oči je bilo uprtih vanj! Baitarica Neža jo umrla in ni cula zadnjih Kosmačevih besed. Sosed je šel poklicat ljudi. Odprl je vrata in na pragu srečal 9 letno bledo dekletce, ki se je plaho umaknilo odhajajočemu Kosmaču. Neži k a je hotela mimo njega v sobo, toda sosed jo je vjel za roko in trdo dejal:
»Nežika, z menoj pojdeš, kajti od danes si naša. Čemu bi hodila notri, stara jO pravkar odšla na oni svet!«
»Mama, mamica moja! Pustite me t moji mamil«, je obupno zakričala Nežika in se skušala iztrgati trdosrčnemu možu. Kosmač pa jo je držal še čvrsteje in jo potegnil za aeboj.
»Nadloga cmerava, kaj bi se cmerila! Ne pomaga itak nič. Pri meni se boš vsaj delati navadila. Pojdiva!«
In Nežika ni videla mrtve mame nič več. Ko so nesli pogrebci vdovo Nežo na pokopališče, je Nežika čuvala Kosmačevo krave v Rebri, odkoder je z zasolzenimi očmi gledala mali mrtvaški sprevod. Enakomerno se je pozibavala v zraku preprosta črna krsta, v kateri je bilo zabito srce in materina ljubezen.
»Mama, mamica, vzemi me s seboj, ne morem ostati tu. O, mama!...«
V dolino je planil pojemajoč otročji jok in se izgubil v ostrem robidovju. Neži-kin jok ni dosegel mrtvaških svatov mrtve bajtarice Zeljarice.
Siroti Nežiki se ni dobro godilo pri Kosmačevih. Samogoltni in pohlepni sosed je slabotni deklici nalagal dostikrat taka dela, da jih Nežika ni mogla zmagovati. Silili so jo, da je morala revica nasiti z naj-oddaljenejših njiv težke koše svinjske krme. Vstajati je morala še pred solnčnim vzhodom in v hladnih jesenskih jutrih je morala goniti bosa, ohlapno oblečena, živino na pašo. Njeno ležišče je bilo v hlevu v malih jaslih, ob katerih je bilo privezano navadno najmanjše tele. Sirota Nežika ni jedla pri isti mizi s Kosmačevo družino. Na klop ob veliki peči ji je vsak dan postavila gospodinja oškrbljeno lončeno skle-dico z jedjo, ki je bila dostikrat nezabe-Ijena.
Ko je Nežika, vsa utrujena in onemogla legla pozno zvečer na svoje trdo ležišče v hlevu, se je s tresočo ročico prekrižala in začela moliti. Toda ni dolgo molila, kajti po shujšanih licih so se ji udrle solze in tako hudo, tako neizrečeno tesno ji je bilo pri srcu. In spomnila se je Nežika, kako skrbno ji je mamica vsak večer zrahljala posteljico in slonela tako dolgo pri njej, da jo zaspala. Spomnila se je, kako ji je mamica prinašala z dnine najlepše koščke sladkega rženega kruha, ki so ga delili kmetje najetim delavcem. O, kako dober, kako slasten je bil kruhek iz ljube materine roke!
Drobno srce sirote Nežike je trepetalo v silni bolesti, katero je Nežika sicer občutila, a je ni mogla točno razumeti.
Mrka jesen je nadela polju in gozdu otožno lice. Ljudje so pospravljali poslednje pridelke domov. V Kosmačevi zidanici je kipel mošt in gospodarja ni bilo doma, ker je imel opraviti v hramu. Bilo je dva dni pred Vsemi svetimi. Pozno ponoči ss je vrnil Kosmač z gore in šel pogledat naravnost v hlev. S truščem so se odprla vrata in vinjeni Kosmač se je zadri v hlev:
»He, mala vešča, kje si? Takoj pokonci, da mi potegneš škornje z nog!«
Nežika se je plaho dvignila in molče sledila gospodarju v hišo. Vsa tresla se je od mraza in se boječe ozirala v napeti gospodarjev obraz.
Kosmač je sedel na klop in iztegnil nogo. Z drobnimi, od dela razoranimi rokami je hotela Nežika sezuti škorenj, toda brezsrčni gospodar je nalašč krivil nogo tako, da je bil ves Nežikin trud zaman. Slednjič je Kosmač surovo zaiklel in sunil z nogo siroto od sebe ter zarežal:
»Izgubi se v hlev, ko nisi za nobeno rabo! Zastonj te redim, nadloga bleda!«
Nežiki so se gospodarjeve besede za-rinile kakor meč v srce. Tiho je zajokala in odšla.
Pa je prišeil Vernih duš dan. Tisto noc čred Vernimi dušami je vstala sirota Nežika in se napotila.
Iztegnila je napol golo ročico in odprla velika vrata, ki so škripaje udarila ob zid. Nežika je stopila na pokopališče. Vedela je, kje je materin grob, saj ga ji je polkazala beračica Jera, ki je bila edina duša na svetu, ki je Nežiko ljubila. Na gro-beh so pojemale poslednje lučice, katerih odsev je črtal med grobovi premikajoče se sence, ki so bežale proti zidu, se dvigalo in tonile v hladno noč.
Grob bajtarice Zeljarjeve je bil ne-okrasen in nerazsvetljen. Vendar ga je Neiikino srce našlo med sto drugimi. Vsa drhteča je Nežika pokleknila k vzglavju materinega groba, se sklonila in z obema ro.cama objela vlažno prst, nakopičeno nad grobom.
»Mamca, oj, mamica! Ko bi ti vedela, kako hudo je tvoji Neži ki pri Kosmače vili! Daj, da ostanem pri tebi, vzemi me, da bora s teboj tam, kjer si sedaj ti in kjer ti je dobro!«
Položila je Nožika mrtvi materi vse
svoje gorje, ki ga je bilo veliko in je morala Nežika dolgo govorili. Govorila je tako dolgo, da je postala utrujena in je na grobu pri materi zaspala. Med spanjem pa so dvignili angeli njeno trpečo dušo in splavali z njo k Nežikini materi...
k
'š
O
Križ na Kapltolu.
Rim, 27. oktobra 1924.
Včerajšnji dan je bil za Rimljane v resnici dan zmage, ker se je vrhu Kapitola upo-stavil križ, ki je preje dolga stoletja vse do 1882. leta bdel nad usodo Rima.
Ko so bili v osemdesetih letih minolega stoletja na Kapitola v Rimu zagospodarili prostozidarji, so takoj odstranili križ z vrha zgradbe, a obenem so pometali božja znamenja tudi iz šol in bolnišnic. Tedaj je proti odstranitvi križa s Kapitola protestiral ves Rim, a zaman. Protesti so se kasneje ponavljali, a z istim uspehom. Ko so rimski katoličani opazili Mussolinijevo delno naklonjenost nasproti cerkvi, dasi izvira iz političnih razlogov, so začeli letos spomladi živo propagando za to, da se križ na Kapitolu upostavi. V listih so pozivali občinskega komisarja senatorja Cre-monesija, da tej želji ugodi. To se je ludi zgodilo, kar je sen. Cremonesi naznanil z odprtim pismom. Med rimskimi katoličani je zavladalo vsled tega veliko veselje in začeli so Ee takoj pripravljati, da se dogodek izvrši kolikor 'mogoče svečano. Osnovali so odbor in začeli zbirati prispevke za pozlačeni okvir, v katerega postavijo starinski križ, ki je po vsej priliki še iz 1. 500.! Pred kratkim so razstavili križ v municipalni frančiškanski cerkvi »Ara-eoeli«, kamor so ga hodile častit velike množice ljudi.
Posebna slovesnost se je vršila včeraj. jTa dan je bil posvečen zadostitvi za sveto-skrunstvo, ki so ga bili prostozidarji izvršili nad križem. Cerkev »Aracoeli« je bila od ranega jutra polna pobožnih vernikov, ki so tru-moma pristopali k sv. obhajilu.
Ob 10. uri je bila slovesna služba božja ln podnamestnik sv. očeta v Rimu, msgr. Palica je izvršil predpisane obrede in s križem blagoslovil vernike. Slovesnosti so prisostvovale vse cerkvene, svetne in vojaške oblasti, zastopniki vseh redov in posameznih samostanov, vsa katoliška društva, rimsko plemstvo in neštete ljudske množice. Čez dan so se potem hodila poklanjat sv. križu razna zastopstva in šolska mladina. Zvečer je bil ves Kapitol sijajno razsvetljen.
Pozlačeni okvir za križ bo gotov te dni nakar vrhu Kapitola zopet zašije križ kot priča, da je boj proti Bogu zaman.
Katoliški shod v Budimpešti.
Pred tedni se je vršil v Budimpešti običajni letni katoliški shod. Sv. očeta je zastopal nuncij Schioppa. Časopisi poročajo, da je bilo pri procesiji z Najsvetejšim navzočih do 200.000 ljudi. Trajala je dve uri. Najsvetejše je nosil primas Ogrske. Procesija se je zbrala na ogromnem prostoru pred poslopjem parlamenta. Ker ae je že večerilo, so prostor razsvetljevali vojaški žarometi. Poleg zunanjega bleska, kakor ga znajo pokazati aristokratski Ogri, jo prevladovala tudi pobožna molitev.
Namen katoliškega shoda je označil p. B81e tako: »Hočemo, da vlada Kristus v družini, družbi in posamezniku. Kristusovega duha moramo zanesti v vsako panogo družabnega življenja! Tiste, ki nas bodo pri tem ovirali, bomo premagali z enotnim postopanjem!«
Prosvetni minister grof Klebelsberg je v svojem govoru razpravljal vprašanje cerkvenega imetja (o čemer zadnja leta yeliko razpravljajo različni politični krogi) in verske (cerkvene) šole. Izvajal je, da 'država — kakor uči zgodovina — ni dobra čuvarica imetja. Države, ki so cerkvi vzele njeno imovino (sekularizacija), so to kmalu zapravile. Cerkev pa zna varčevati in hraniti ter v času nesreče priskoči na pomoč. Kaj bi bilo z ogrsko prosveto brez katoliške imovine? Namesto redovnih in kraljevih katoliških gimnazij država ni /možna postaviti svojih, državnih. — »Od mene, kol državnika, pač ne more nihče pričakovati, da podcenjujem .vlogo in moralno vrednost države. Toda kdor gleda v svet z odprtimi očmi. mora priznati, da se je pred vojsko — zlasti pod vplivom nemške doktrine — država preveč oboževala. Vse državljanovo življenje je hotela vzeli v svoje roke. Treba je bilo svetovne vojne, da so ljudje izpregledali. Narodi ne morejo postaviti vsega na eno karto. Ne smemo živeli samo v enem (zunanjem) organizmu. Poleg ogrske države potrebujemo tudi >ogrsko katoliško cerkev«.«
> Pravijo, da država potrebuje šolo, da vpliva na miselnost novih rodov. V tem je neka zagonetka. Pomislimo, da se v parlamentarnih državah volijo stranke po svetovnih nazorih. Na vladi lahko sledijo konservativnim skupinam radikalne, prevratne protipre-vratne. Vsaka odredi, da je šolstvo usmerjeno po njenih načelih. Kar se je pod eno priporočalo. se bo pod drugo zatiralo kot pre-grešek. Ali je pri takih spremembah možen kak napredek v šolstvu, kjer je za uspeh tako zelo potrebna stalna usmerjenost? Tako stalnost pa popolnoma garantira cerkev.c — »Ne
silimo nikogar v versko šolo, toda starišem, ki želijo, da dobijo njihovi otroci versko šolsko vzgojo, je treba dati prosto pot. Katoličani se ne vtikamo v zadeve drugih, toda nad lastno cerkveno imovino, nad lastno šolo in lastnimi ustanovami hočemo ostati sami gospodarji!«
Znani škof ProhSszka je govoril o sodobni pokvarjenosti in nje vzrokih. Omenil je moderno žensko nošo. »Skrbimo, da ne bo današnje gospodarsko, kulturno in slovstveno ozračje prepojeno z nenravnostjo. Pomagajte, moje gospe, s tem, da prezirate (sedanjo) modo v noši. Moderna noša je povsem nenrav-na. Ko vidim damo v taki obleki, si mislim, da je to naravnost reklama za meso in nago telo. Velikomestna kultura že itak na mnoge načine draži: nakopičena stanovanja, izložbe, oglasi, pornografska literatura itd. Moje dame, vaša moda budi v moških spolnost; kako morete potem želeti, naj bi bili čisti?«
Na zadnji konferenci ogrskih škofov so ti sklenili, da bodo s posebnim listom opozorili vernike na nenravno žensko nošo. V ta namen se tiskajo tudi plakati, katere bodo nabili na cerkvena vrata in oglasne deske.
Zedinjene države so danes dežela, kjer se razne ideje bojujejo z vso silo; reči moramo, da je zrak nasičen z elektriko. Ku-Klux-Klan se na primer strastno zavzema na svojih pohodih za ameriški nacionalizem. Poleg tega udruženja pa obstojajo druge družbe, organizacije in cele cerkvene kongregacije, ki mirno in umerjeno delujejo, da se zajezi socialna anarhija.
Med katoliškimi organizacijami je predvsem omeniti red Pavlistov, ld so se posvetili izključno le izpreobrnjenju protestantov. Njihovemu uspešnemu delovanju imamo pripisovati napredovanje katolicizma v Zedinjenih državah. Misijoni te družbe obstojajo v več kot petdesetih ameriških škofijah. Udruženje, ki ima svoj sedež v Washingtonu, The Cato-lic Missionary Union, si prizadeva, da spreobrne Ameriko. Pavlisti imajo v New Ycrku vzorno župnijo, kjer v pet minut trajajočih govorih skušajo podučiti srednjega Američana, ki je vedno razumen in radoveden, o načelih in ciljih katolicizma. Njih metoda je popolnima ameriška. Obi^ičajo se na duh ameriškega far play-a in v časopisje dajejo na primer oglase sledeče vrste:
»Ker vemo, da je bilo katoliško stališče v premnogih vprašanjih slabo razloženo in so ga slabo razumeli v katoliški cerkvi in izven nje, so oo. Pavlisti javili svoj »fair play« pohod. Ta bo obsegal posebna predavanja, propovedi in razgovore v njih cerkvi, West, 59. ulica, vsako nedeljo zjutraj in zvečer, z razdeljevanjem brošur in letakov, kjer se bo debatiralo o naslednjih vprašanjih:
Ali spoštujejo katoličani znanost?
Kaj mislijo katoličani o čudežih?
Zopetno vstajenje poganstva.
O takozvanem razumništvu.
Kaj mislijo katoličani o javni šoli?
Ali je vera nekaj pametnega?
Kaj mislijo katoličani o papežu?
Svet onkraj groba.
SO VSE NOVOSTI
KAM^ARKd StIKIM D0*>IBL LObEN
cotivERCoisr FALFIEKSTON ZA MOŠKE OBLEKE Ifi S^KNE
iPLAtJŠ
S^KNO
TK4VER5 K AS A M
kapi<sarn
Zd DflMSKE KOSTVIME, SUKHE FLIŠ
KRinER
MKŽMN
A5TRAHAM &EFTIN
ZA DdMSRE FLAŠČE IN J0FE
V BOGMI IZBIRI TER NAJDOVRŠEtfEjSl KAKOVOSTI DOŠLE. - OGLEJTE SI ZALOGO IN IZLOŽBE, PREPRIČANI BODETE DA SE it KVALITATIVNO NAJBOLJE KUPI PRI 11
LEMSI 6r QERK/1flN
Pavlisti imajo lastno tiskarno, ki služi edino njihovim namenom. Bili so ustanovitelji poletnih šol (Summer Schools), ki združujejo na tisoče obiskovalcev, prihajajočih iz vseh koncev Zedinjenih držav in Kanade. Njih uspehi so veliki, predvsem radi tega, ker ima njih delovanje čisto ameriški značaj.
Francoski Abb6 Lugan, ki je preštudiral njih metode in hotel v Franciji ustvariti nekaj enakega, da spreobrne predvsem indife-rentno in cerkvi sovražno prebivalstvo velikih mest, je mnenja, da bi se njih metoda ne dala prenesti na evropska tla, ker je vse preveč ameriška. Če bi se pa prilagodila času in kraju, bi nje aplikacija dala izborne rezultate.
»baj to m nsc miaega«.
Čestokrat se čuje izgovor: Saj to ni nič hudega, če citata »Jutro« ali »Narod« .. Kaj naj rečemo na to? Nedavno je pisal tednik »Domoljub« o žrtvah slabih knjig. Hvaležni smo mu, da je povedal resnico tudi v tem oziru. Navajal je Ruso-ja, ki je
—	dasi Stim pisatelj slabih knjig — izjavil, »da bi bilo naše življenje boljše in družba človeška bi imela več miru, ko bi ne bilo brezbožnih pisateljev.« Obrnimo te besede, pa recimo: če bi ne bilo bralcev brezbožnih spisov, bi kmalu skopncli tudi pisatelji in založniki takih stvari. To velja tudi o časopisju. Toda če je skvarjen svet, sega po brezvernem slabem časopisju, je to bolj ali manj umljivo; neodpustno, nedosledno in neznačajno pa jo, če veren katoličan či-ia, širi ter na ta ali drug način podpira veri nasprotno žurnalistiko.
Spačena narava človeška išče in najde zaželjeno opravičbo in oporo vprav v spisih, časopisih in knjigah, ki v verstvenih in nravstvenih vprašanjih hodijo ali po poti indiferentizma, ali ki so v protislovju z vsem, kar pospešuje in neguje versko ter moralno življenje. Vsled tega in pa vsled znanega nagona »Nitimur in vetitum ...« (kar je prepovedano, mika...) se — žal
—	neprestano ponavlja, da segajo po slabih časopisih tudi taki, ki bi jim vestnost morala to zabranjevati. Ako se prcticer-kveno in svobodomiselno časopisje širi, ako raste, kakor gobe po dežju, kdo je kriv? Vprašajmo se resno: Kdo pa pravzaprav pomaga, kdo povzroča, da se šopiri protiversko Časopisje tudi med nami, ki smo katoliški Slovenci!? Ali ne tudi taki, ki se delajo, kakor da so dobri katoličani? Ali ni žalostno, če se mora trdili, da vprav katoliški Slovenci 6ami pomagajo zaničevati in smešiti po protivnih listih, ki jih naročajo in kupujejo to, kar bi jim moralo biti najbolj sveto!
Ako bi bilo res kaj prave verstvene zavesti in pravega katoliškega ponosa med nami, bi slabo časopisje kmalu usehnilo. Le ne tistih omlednih, praznih, ničevih in puhlih izgovorov: »Treba je čuti dva zvona«, »potrebujem radi kupčije,« »sem radoveden, kaj drugi pišejo,« »sem utrjen; vem, kaj je prav in mi nič ne škoduje« ... To so same puhlice, ki niso vredne počenega groša. Kaj pomaga, jeziti se zoper Ii-beraistvo in brezverstvo, če pa s podpiranjem liberalnega časopisja sami redimo gada na prsih! Poleg tega pa nikdo ni tako trden, da bi mu vsakdanja duševna hrana iz protiverskega časopisja nič ne škodila. Strup je strup, pa naj ga kdo polagoma ali hitro vživa. Ne pravi zastonj narodni pregovor: Kdor se s smolo peča, se osmoli! Če opazujemo, kakor si nekateri z mirno vestjo naročajo slabe časnike, moramo reči: Bog nas varuj, ali se tem ljudem res pamet meša! Ali so versko tako slabo podkovani, da se ne zavedajo odgovornosti, ali pa dobivajo kje potuho! Plemenitih, k a -t o 1 i š k i h značajev je res čedalje manj. Malo več vestnosti in krščanskega ponosa — potem se pa ne bo več dogajalo, da srečavarno ljudi, ki so naši (kakor pravimo), pa jim iz vsakega žepa visi prepovedan časopis.
Ker smo že pri tem predmetu, pa poglejmo še, kaj govori o čitanju slabih knjig in novin cerkveno pravo. Kanon 1899 št. 3 in 6 se glasi: »Že po zakonu so zabra-niene: Knjige, ki namenoma napadajo vero in moralo. Knjige, ki napadajo ali smešilo katerokoli katoliško dogmo, ali ki branijo od apostolskega sedeža zavržene zmote, ali ki kršijo spoštovanje do bogočastja, aH ki skušajo rušiti cerkveno disciplino, ali ki namenoma grde cerkveno hierarhijo ter duhovniški ali reclovniški stan.«
Po zmislu in vsebini kanona 1384, § 2, velja ista prepoved tudi za časopise in podobne spise. (Ta kanon se glasi: »Vse to, kar je določeno v tem poglavju o knjigah
—	če ni drugače odrejeno — na? se obrne tudi na dnevnic časopise, periodične liste in na druge spise.«)
Po teh jasnih določilih sv. Cerkve so vsi katoličani dolžni iznebiti se vsakega časopisa in ga ne smejo ne naročati, ne podpirati in no citati, ako ga zgoraj navedeno kanonsko pravilo obsoja, zavrača in zabranjuie.
Bodimo značaini katoličani! V nasprotnem ravnanju bi nas zadel — brez ozira na gresnost — očitek, da pljujemo v lastno skledo!	L.. a IX.
Dr. Ivo Pire, predstojnik higijenskegs zavoda:
S®cialno4?ifpjenska zaščita šolske dece in šolska
(Ob otvoritvi šolske poliklinike v Ljubljani.)
Otroško telo je v letih šolske vzgoje še v polnem razvoju, organi obdrže duševne in telesne vtise tem lažje, čim nežnejši so. Če teh vtisov no nadzorujemo in urejamo, oškodujejo oni telo v večji ali manjši meri.
Če ta obolenja šolska mladine, v kolikor je na njih udeležena šola, analiziramo, najdemo, da so povzročena v glavnem po omejitvi prostosti, po dolgotrajnem sedenju v zaprtih, napolnjenih, mnogokrat skrajno nehigijenskih sobah, po zmanjšanem delovanju mišic in po zgodnjem duševnem naporu.
Izobraževanje zahteva danes mnogo učenja in znanja, f:aj odgovarja znanje šolsko dece danes znanju odraslih pred pol stoletjem. Težišče pouka se mnogokrat ne polaga ua izobrazbo in vežbanje presoje, temveč na kopico znanja. To se oblikuje potem v posledicah tako na duhu, kakor na telesu, v mnogovrstnih defektih, ki jih opažamo na šolski mladini.
Večina higijenskih nedostatkov se da odpraviti s stalnim nadzorstvom šole in šolske mladine in s pravilno vporabo primernih sredstev. Lajik seveda ne more vedno opaziti obolenj, ki se mnogokrat počasi razvijajo in se neopaženo pojavljajo. Treba je obširnega strokovnega znanja in praktične izkušnje, ki jo ima zdravnik.
Nekateri pedagogi so pri uvajanju šolsko zdravniškega nadzorstva v dragih državah izrazili bojazen, da bodo zdravniki v svojih higijenskih zahtevah na šolo predaleč, da bodo zahtevali preveč prostega časa za šolsko mladino, skrčenje učne snovi ali odpravo domačih nalog in podobno, kar bi moglo slabo vplivati na ugled učiteljstva pri učencih in javnosti. Vendar je dosedanja dolgoletna izkušnja po drugih državah pokazala, da je ta predsodek prazen in da se moreta razvijati predagogika in higijena roko v roki za dosego harmoničnega telesnega razvoja šolske mladine. Bolj in bolj se pojavlja danes med pedagogi prepričanje, tla naj šola prevzame skrb za telesno prospe-vanje šolske mladine. Pri tem je seveda treba, da delata učitelj in zdravnik skupaj ter sporazumno. Oba sta potrebna za uspešno delo za ohranitev zdravja šolske mladine.
Cilj zdravniške službe v šoli je prvič skrb za obvarovanje mladine pred škodami, ki jih prinaša šolski obisk, odnosno takih obolenj, ki nastanejo v dobi šolskega obiska. Drugič pa nudi šolsko zdravniška služba in to je najmodernejša pridobitev na tem polju — zdravniško pomoč ob nastalih škodah.
Kako važno je prvo polje delovanja šolskega zdravnika, kažejo rezultati dosedanjih šolsko-zdravniških preiskav. Poleg kratkovidnosti in ukrivljenosti hrbtenice stalno naraščajo med šolsko mladino bdenje glave, slabokrvnost, krvavljenje iz nosa, nervoznost, duševna utrujenost itd. Jasno je tudi, da ee po natrpanih šolskih sobah širijo razne nalezljive bolezni, ne samo ošpice in škrlatinka.
Da podam nekaj statistike, omenjam, da je našel angleški zdravnik Warner v londonskih šolah med 50027 učenci 9176 učencev z duševnim in telesnimi defekti. Na Danskem je našla Hertelova komisija 29 odstotkov nezdravih učencev. Očesna preiskava v Berlinu je dognala med 300 trinajstletnimi preiskanimi učenci 35 odstotkov da-lekovidnih, 25 odstotkov kratkovidnih in 15 odstotkov slabovidnih.
Tudi izven šolskega poslopja potrebuje šolska mladina zdravniškega nadzorstva. Polovica srednješolske mladine ne stanuje pri starišib, temveč drugod, pri dijaških gospodinjah itd. Vemo, kako nehigijenska so taka stanovanja, majhna, brez svetlobe in zraka. Kako mnogokrat je potreba tukaj delati za zboljšanjem in se boriti proti dobičkarstvu in izkoriščanju.
Izpolnujoe prvo in glavno nalogo deluje šolsko zdravniško skrbstvo preventivno t. j. obvarovalno. Tedaj ne zdravi šolski zdravnik bolne učence pred boleznijo in škodami na duhu in telesu. Bolezni šolske mladine le kažejo zdravniku kje in kako naj išče škodljive vplive. Ko je našel vir, odkoder izhajajo škode, mu ne bo težko najti sredstev in poti, da škodljive vplive omili ali iztrebi. Šolski zdravnik pregleduje šolsko zgradbo in šolske sobe, če so dovolj zračne in zračene, dovolj osvetljene in 6i-ščene, če so učenci z ozirom na vid in velikost pravilno razvrščeni. Preiskuje nčence na pravilni razvoj oči, ušes, ust, hrbtenice in vseh notranjih organov. Posebno pozornost posveča šolski mladini ob izbruhu nalezljivih bolezni. O najdenih napakah obvešča starše in se ž njimi posvetuje. Pazljivo preišče šolsko mladino, ko vstopa prvič v šolo in stalno zasleduje ter kontrolira njihov nadaljni razvoj. Kakor omenjeno posveča svojo pažnjo tudi stanovanju in izvenšolskemu življenju mladine. V ta1' namen ima svojo pomočnico šolsko sestro:'
Ta preventivna stran Solsko-zdravni-
gkega skrbstva je do nedavnega časa tvorila celo udejstvovanje šolsko-zdravniške institucije. Proti temu so se začeli pojavljati pomisleki, češ, šolsko-zdravniška institucija zbira lo statističen materijal in ne ukrene ničesar za odpravo bolezni same. Šolski zdravnik da pride v šolo, preišče učenca in najde srčno hibo, slabokrvnost ali kaj podobnega in napišo to lepo v svoj list. Po enem letu pride ponovno in kontrolira, da ista bolezen še nI izboljšala. Na takih očitkih je bilo marsikaj resničnega. Tudi če je odredil šolski zdravnik n. pr. oprostitev telovadbe, bi to no moglo zadostovati. Solsko-zdravniško instituoijo je bilo treba izpopolniti tako, da se jo k preventivnemu skrbstvu pridružilo še karitativno delo t. j. lečenje nastalih škod. Obolele šolske mladine v splošnem ne leči šolski zdravnik, marveč šolski zdravnik-specijalist. Tako prevzemajo specijalisti v zdravljenje bolezni oči, ušes, grla, nosa, pljuč, zob Itd. Dočim vrši šolski zdravnik prvo in splošno preiskavo ter skrbi za odpravo najnavadnejših škodljivih pojavov, prevzema šolski zdravnik-specijalist v zdravljenje mladino z izrazitimi defekti, med katerimi zavzemajo odlično mesto defekti oči in zob. Posebno defekti zob tvorijo lepo, hvaležno in nujno potrebno polje kurativnega šolsko-zdravni-žkega udejstovanja. 90 odstotkov vse šolske mladine ima več kot en karijozni zob. Jes-sen je našel v Strassburgu med 4000 Ijud-skošolskimi učenci 97H7S z gnilimi zobmi. Kariozni zobje so vzrok mnogim šolskim boleznim, kakor bolenje glave, omotičnost, neteku, slabokrvnosti, nervoznosti itd. Povzročajo slabo prebavo ter težke želodčno In črevesne bolezni. Šolska mladina se privaja na nego zobovja in ust, uporaba zobne krtačice se polagoma širi. Zdravljenje : vseh specijalnib defektov so prevzele šolske poliklinike — za zobozdravniška dela v mnogih krajih tudi posebne šolske zobne klinike. Šolske poliklinike so zbirališče za bolno šolsko mladino, ki prihaja tja na zdravljenje po odredbah šolskega zdravnika.
Po tem splošnem orisu naj mi bo dovoljeno podati opis nove šolsko-zdravniške institucije v Ljubljani. Taista obsega šolsko mladino državnih šol v Ljubljani, po številu (okoli 4000, Ob tej priliki izražam upanje, da obseže nova institucija kmalu še ljubljanske osnovne šole. Tudi naša institucija ije namenjena preventivnemu in kurativnemu delu. Preventivna zdravniška služba t. j. zdravstveno pregledovanje in nadzorovanje vseh nčencev državnih šol v Ljnbljani uvedeno z začetkom tekočega šolskega leta se združuje z drugim spopolnjevalnim delom j in dobiva svoj dom — šolsko polikliniko, ki
I naj bo dom zdravja šolske, mladine. Poleg dveh šolskih zdravnikov, ki v šolski polikliniki pregledujeta in eventuelno tudi zdravita za bolne spoznane ali javljene | ričenoe, se bo tam vršilo tudi pregledovanje in zdravljenje oči, ušes, grla, nosa iu upam kmalu tudi zob. Šolski zdravniki bodo uporabljali vse še druge institucije, v kolikor bo potreba za ugotovitev odnosno zdravljenje bolezni. V šolski polikliniki bodo dobivali učenci poleg naukov in nasvetov, poleg ; tople pršne kopeli, zobno krtačice in krepil-nega mleka vso potrebno zdravniško pomoč.
Po vzgledu vseh drugih šolskih poliklinik v jn izven države, bo tudi poslovanje v naši polikliniki za časa šolskega pouka, enako kakor vsa druga šolsko-zdravniška služba.
Dodajam apel na vso ljubljansko jav-; d ost, predvsem na starše in učitelje:
Postavljena je hiša zdravja šolske mladino, pošljite vanjo ob potrebi ali na poziv zdravnika svojo deco.
Socialni vesfniK.
Abortus artiflcialis.
V zadnjem času smo tudi Slovenci o tem predmetu dobili svojo literaturo. Znano je, da je boj za odpravo zaščite nerojenih otrok posebno hud v Švici in Nemčiji, ima pa tudi drugod po Evropi polno zagovornikov, zlasti |V Avstriji in Češkoslovaški. Boljševiška Rusija je uveljavila zakon, ki dovoljuje vsaki materi, da si sme dati odpraviti svoj telesni plod tekom prvih treh mesecev v kaki državni bolnici brezplačno in brez kazni, drugačno splavijanje je kaznivo. — Pri nas so se k predmetu oglasili zdravniki, juristi in moralisti. Njih nastop nam priča, da je to vprašanje postalo tudi pri nas akutno. Društvo -Pravnik« je letos o predmetu priredilo dve predavanji. 16. jan. je g. prof. dr. A. Zalokar, ravnatelj tukajšnje ženske bolnice z zdravniških vidikov razpravljal o tem vprašanju pod naslovom: >Abortus artificialis«. 2. aprila pa je na skupnem zborovanju društva Pravnik in Društva zdravnikov govoril k Predmetu g. vseuč. prof. dr. M. Dolenc in sicer s kazenskopravnega stališča pod naslovom: >Problem kazenskopravne zaščite telesnega plodac. Ti dve predavanji sta dali povod & dr. A. Brcceljevo razpravo v Času; ;Še en glas o umetnem splavu« (Čas, 1923-24. 295—308). Istočasno je v Bogoslovnem Cestniku izšla razprava g. vseučiliškega profesorja dr. Jos. Ujčiča z naslovom: »Abor-
tns artificiallsc (B. V. IV. 163—171), kjer kot moralist pojasnjuje cerkveno stališče. Isti avtor je v informacijo izven teoloških krogov v zadnjem »Slovenskem Pravniku« priobčil razpravo, ki naj poda pregled o stališču, ki ga je Cerkev zavzemala o tem vprašanju v zgodovini. (»Umetni splav in cerkveno pravo«, Slov. Pravnik, XXXVIII. 234-238).
Umetni splav 8e še vedno smatra v gotovih krogih kot primerno sredstvo, da se pomaga materi, pri kateri se je bati težkega poroda, oz. poroda s smrtnim izidom. Prof. Ujčič in Brecelj po najboljših modernih virih vsak s svojega stališča duhovito zavračata dozdevno upravičenost is zdravniških razlogov za splavijanje. Kajti le za te gre v danem slučaju. Vsi odločno odklanjajo vse socialne in evgenične indikacije za nasilni umetni splav, ld radi svoje razsežnosti iu neprestanega naraščanja postaja resna nevarnost za biološko vrednost ljudstva, izpodjeda zdravje ženstva in manjša moralno silo naroda. Pač pa je g. prof. dr. Zalokar v svojem referatu zahteval, naj se v zakon i nekaznjivost za zdravnika, ki je izvršil umetni splav zato, da odvrne težko nevarnost za življenje ali zdravje matere, ako se ta nevarnost ne more z nobenim drugim sredstvom odvrniti kot s pre-kinjenjem nosečnosti. Da bi se zlorabljanje preprečilo, naj bi sc splav izvršil samo v kaki primemo opremljeni bolnici, potem ko so upravičenost umetnega splava konziliarno izjavili trije zdravniki. Prav tako je g. prof. dr. Dolenc v svojem referatu utemeljeval tezo, da bodi abortus artificialis pri biologlčni vitalni indikaciji legalno dopuščen.
Kako naj najprej umetni splav pojmujemo biološko? Pri večih boleznih se abortus smatra kot primerno sredstvo (jetika, neutešeno bljuvanje, rak itd.). Zdravnik dr. Brecelj pa na podlagi svojih skušenj odklanja vselej ta poseg v naravo: >Zdravniške indikacije za splavijanje so preostanek iz one dobe, ko je v medicini prevladovalo grobo materialistično nazlranje o svetu. Človek se je čutil nekakega vladarja v naravi, ki sme posegati v prirodno vršenje po svoji volji, ki je svobodna, nekako suverena. Odkar pa se razvija globlje spoznanje o življenju, gine prejšnja samozavest, ker čedalje bolj uvlde-vamo, da je to, kar imenujemo življenje, čudovit, nerazvozlan pojav, ki po svoji smotre-nosti daleč presega naše pičlo spoznanje. Uvideven zdravnik bo prav ponižen služabnik narave in življenja, ako hoče dosegati povoJjne uspehe. Samovoljno poseganje v zagonetne življenjske pojave rodi več zla kot koristi.* »Nosečnost ni bolezen, pač pa kot pojav oja-čenega življenja odpravlja marsikatero bolezen. Sam sem sc že mnogokrat .prepričal, kako ugodno je vplivalo materinstvo na potek tuberkuloze in marsikatere srčne bolezni.« (Cas, o. c. 305.)
Poleg lastne izkušnje navaja g. zdravnik izjave vodilnih inozemskih ginekologov, iz katerih sledi, da je moderna znanost že tako napredovala, da ji take operacije niso več potrebne. Vodilni nemški ginekolog Winter je izjavil, da mora splav popoinoma izginiti. Prof. Bumm v Berlinu pravi: »Splav ostane zločin proti zdravju mater, proti naravi in proti narodovi bodočnosti.« Vseuč. prof. dr. Frank, ravnatelj ženske bolnice v Kolinu ob Reni je po 36 letnih izkušnjah napisal: '..-Rešitev otroškega življenja je najboljši načiu rešitve materinega življenja. Kar služi spočet-ku, ne more Škodovati materi.< (Schutzengel oder Wiirgengel? Koln 1921, str. 10.) Frank odločno odklanja splav tudi pri pljučnih in srčnih boleznih, ker zamori otroka, ne ozdravi pa materi bolezni. Modernemu človeku bi oni zdravniki, ki so za nasprotni postopek, impo-nirali le tedaj, ako bi njih ravnanje značilo napredek in garantiralo nek gotov uspeli. Tako pa prof. Ujčič upravičeno vzklika: »Žrtvovati otroka s tem, da ga direktno usmrtiš, ter izpostaviti obenem mater veliki nevarnosti ali vsaj hudim posledicam, — to ni nikaka umetnost k (B. V. o. c. 170.)
Še bolj kot biološki, govore etični momenti proti umetnemu splavu. Tudi tedaj, kadar bi zdravnik po svojem znanstvenem prepričanju mislil, da je splav potreben, treba, da to prepričanje spravi v sklad z etičnimi zakoni, ki mu jasno velevajo, da ne sme nikogar umoriti. Kakor je temeljni zakon zdravilstva, da je bolniku treba pomagati, je drugi: nikomur škodovati. >Sicer pa moramo smatrati mnenje, češ, da je osebno zdravje in življenje najvišja dobrina, ki jo treba absolutno varovati, za gmdtno in poudarili načelo, da so za družbo sploh in za posamnika posebej nravne dobrine višje in odločujočo važnosti. Ce pride do nasprotja med telesno dobrino — imetje, zdravje, življenje -- iu n ravno zahtevo, ki je duševna dobrina, ima po naravnem redu prednost vsekako duševnost pred telesnostjo.« (Čas, o. c. 209.) Mnogo poklicev zahteva od človeka življensko žrtev. Zdravnik, duhovnik, vojak ne smejo zapustiti ogroženega mesta, naj jih slane tudi življenje. Tudi žena prevzame z materinstvom dolžnosti do klijočega življenja, ki ga nosi pod srcem, pa naj bi Vršenje te dolžnosti in materinskega poklica zahtevalo od nje tudi žrtev na zdravju in življenju. Narodna higijena in narodova moč se bo dvignila le tedaj, ako žene v nevarnosti in nevšečnosti, ki nastopijo zanje radi materinstva, ne bodo sramotno in nezvesto de-zerlirale pred dolžnostjo svojega poklica. »V interesu višjih etičnih načel bo morala" mati v danem alučaiu, ki je pa hvala Bogu redek.
t žrtvovati svoje življenje, s čimer bo koristila javni morali neprimerno več, nego če s težko operacijo reši za silo svoje življenje. Tako življen je je slednjič tudi ne bo moglo posebno veseliti, ker bodo fizične posledice operacije navadno zelo grenke, obenem jo bo trla zavest, da si je rešila to mizerno življenje 7. direktno usmrtitvijo lastnega otroka.« (B. V. o. c. 171.)
Po vsem tem je jasno, kako je z j u r i -di enega stališča presojati umetni splav. V tako važnem vprašanju mnogi kole-bajo med neko sentimentalnostjo in svojim boljšim prepričanjem in ne pomislijo, >da tvorijo zdravniški razlogi za umetni splav ona široka odprta vrata zločinskemu splavljanju, ki pomenja s kulturnega stališča propast v barbarstvo in v biološkem pogledu žc resno ogroža korenlke tudi našemu narod iču« (Cas, o. c. 306). :>Ce bi hoteli rešiti tako težke probleme s čustvom, bi bila rešitev drugačna, kakor bi imel tudi marsikak sodnikov sklep drago lice, ko bi ga smel utemeljevati s svojimi čustvi in ne zakonom.« (B. V. o. c. 171.)
G. dr. Brecelj odločno zahteva, da naj ostane zakonita zaščita nerojenih otrok tudi v našem bodočem kazenskem zakoniku nespremenjena, vsak nameren splav naj se smatra kot umor. Če pa. že smatrajo vsaj trije zdravniki v kakem izrednem primera splav za nujno potreben iz zdravstvenih razlogov in se ta splav izvrši s kavtelami, ki jih je označil dr. Zalokar, naj so smatra tak umetni splav kot uboj, ki ga je treba prijaviti pristojni oblasti, da sme preiskavi njegovo nujno opravičenost. Vsak drugače izvršen splav pa veljaj kot umor. (Cas, o. c. 306.)
Edino logično stališče zavzema Cerkev, ki v tem vprašanju ne pozna nobene izjeme. Cerkev je bila vedno zaščitnim in varihinja življenja, tudi onega, ki še ni na svet rojeno. Umetni splav, izvršen v tej ali oni obliki, smatra cerkveno pravo kot direktno usmrtitev nedolžnega človeka. Ta usmrtitev je vedno zločin, tudi tedaj, ko bi bila potrebna, da se reši mater. >Vem, da se nekateri resni medicinski krogi in periculo vitae zelo trudijo za življenje matere; salus matris je njim supre-ma le:<, in etem opravičujejo svoje poseganje v življe-nje — druge nedolžne osebe. Vsa čast zakonom o zdravju, toda še večja čast zakonom logike. In Codex se drži tu le logike. Njemu je človeško življenje sveto, nedotakljivo; direktna usmrtitev nedolžnega je po katoliški morali bistveno zlo in vsled tega načela ne more cerkveno pravo pod nobenim pogojem dovoliti umetnega splava. To dejanje bi pomenilo kršenje najbolj elementarnih pravic nedolžnega otroka; zato ne more ka-ijoniijt tudi v skrajnem slučaju nič dragega nego poudarjati pravice otroka. Tudi !-:o bi — hypotbetico lorjuendo — zakonodavec s pozitivnim odlokom dovolil splav, bi bil po krščanski etiki ta odlok nemoralen in dosledno —■ neveljaven.« (Ujčič, Slov. Pravnik, o. c. 237. 38.)
šolstvo.
Ljudska prosveia v Češkoslovaški republiki. »Prager Pressec objavlja poročilo o Jjud-skoprosvetnem delu v republiki v letih 1919. do 1923. Poročilo si je vredno ogledati. Cehi so skrbi za ljuduko prosveto postavili, temelj v treh zakonih: z dne. 7. februarja 1919. v organizaciji, tečajev za državljansko vzgojo, z dne 22. julija 1910. o javnih občinskih knjižnicah in z dne SO. januarja 1920. o občinskih spominskih knjigah. V smislu- teh zakonov se je doslej izvršilo sledeče delo: V celi državi se je ustanovilo 510 okrajnih izobraževalnih odborov in 7069 krajevnih izobraževalnih komisij. Od tega odpade 352 okrajnih izobraževalnih odborov in 5286 krajevnih izobraževalnih komisij na češko iu slovaške okraje odnosno občine, na nemške pa J 58 okrajnih izobraževalnih odborov in 1783 krajevnih izobraževalnih komisij. — .lavnih občinskih knjižnic se je ustanovilo v zgodovinskih deželah 6953, od tega 6507 čeških in 2446 nemških. Poleg tega je prosvetno ministrstvo ustanovilo na Slovaškem 3 okrožne, 28 mostnih in 152 potovalnih slovaških knjižnic, v Karpato-rusiji na 3 okrožne in 212 občinskih knjižnic. Vsega skupaj so je torej v celi republiki ustanovilo 9351 javnih knjižnic. O razvoju knjižnic je prejelo prosvetno ministrstvo portčila iz 129 čeških, 04 narodno mešanih ln 62 manjšinskih okrajev, tedaj skupaj is 245 okrajev. Iz 35 čeških iu 13 nem-Skih okrajev poročila še niso bila dospela, vendar je splošna slika o položaju knjižništva v republiki z došlimi poročili točno podana. V 5102 čeških občinah je bilo koncem 1923. leta S 1G5 ljudskih knjižnic in poleg tega 435 manjšinskih knjižnic. Vse te knjižnice so štele 2.218.437 zvezkov. ČitnteJjev je bilo v čeških knjižnicah 375.850, v manjšinskih 23.427, ki so si izposodili vsega 6,113.392 zvezkov. Skupni dohodki knjižnic so znašali 7,614.500 Kč. Za izobrazbo knjižničarjev v občinah, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev, je država ustanovila dve knjižničarski šoli: češko v Pragi in nemško v Uslju. — V ljudskoprosvetne svrho so I. 1920. ustanovili v Pragi državno dispozitivno centralo, dalje poročevalski urad za rninematografljo s 500 poročevalci, filmski arhiv in posebno filmsko komisijo pri Prosvetni zvezi. Za nadzorovanje ljudskoprosvetnega dela jc država nastavila 1100 knji/niskih nadzornikov. — Občinskih spominskih knjig se |
vodi doslej 5427; od tega 3548 na Češkem, 1800 na Moravskem in 79 v Šleziji. — O prosvetnih prireditvah v 1. 1923. je prejelo ministrstvo poročila od 362 okrajnih izobraževalnih odborov (vseh je 510). Glasom teh poročil je bilo 1. 1923. vsega 62.213 prosvetnih prireditev, katerih so je udeležilo 1,597.050 oseb (izkazi glede udeležbe niso popolni). — Kar tiče državnih Izdatkov za ljudsko prosveto. je bilo v letih 1919. do 1923. proraču-nanih v to svrho skupaj 18,418.246 Kč.
Pevski vestnik.
GLASBENA MATICA V MARIBORU.
Širšim krogom je znana osobito po njenem pevskem zboru, ki je pokazal svoje odlične zmožnosti n. pr. tudi v Ljubljani z velikim koncertom dne 24. marca t. 1. O velikem pomenu, razvoju in napredku prevažnih njenih sestavnih delov so se mogli prepričati udeležniki njenega zadnjega občnega zbora dne 27. oktobra, ki se je vršil z dostojanstveno resnostjo zavoda, zavedajočega se velike odgovornosti, ki jo ima napram posameznikom iu napram prosvetnim potrebam našega naroda zlasti na obmejni točki s staro glasbeno tradicijo, kakor jo ima Maribor.
Namesto formalnega poročila o poteku tega važnega občnega zbora poročamo v skupnem posnetku o izvestjih, ki so jih podali o društvenem delovanju Maličini funkcionarji, in sicer: po idejah in splošnih smernicah ter v gmotnem oziru (namesto blagajnika) društveni predsednik gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek, o notranjem poslovanju tajnik E. Grbac, o ureditvi doslej zanemarjenega arhiva gdč. Marija Rozman, o Matičini glasbeni šoli prof. H. Druzovič, o pevskem zboru njega načelnik g. J. Arnuš, iu o društvenem orkestru njega načelnik fin. svetnik dr. Ljudevit Valjavec.
Mariborska Glasbena Matica je naslednica nemškega Filharmoničnega društva, koje-ga imetje ji jc bilo baš to leto končno izročeno. To imetje obsega precejšnjo glasbeno pri-premo, pohištvo, instrumente in notni materija!. Druge imovine ni, zlasti ne gotovine (razen nekaj brezpomembnih vredostnih papirjev), ludi ni nikakih nepremičnin, ni poslopja, ni prostorov. Glasbena priprema se je to leto uredila, v prvi vrsti dokaj obsežni, žal doslej zanemarjeni glasbeni arhiv, ki je zdaj katalogiziran in pregledan in ki obsega 946 glasebnih del, med njimi 55 sinfonij, 82 uvertur, 124 koncertnih del. 192 plesnih komadov in koračnic, 129 del komorne glasbe. Velik del manjših skladb vokalne vrste je spričo strogo nemškega značaja za nas sicer neraben.
Temelj glasbene Malice tvori njena glasbena šola. Na njej so se poučevali: v posameznem pouku solopelje, gosli, klavir, viola, cello, kontrabas; nadalje v skupnem pouku glasbena teorija, mladinsko petje v treh stopnjah; iz spretuejših instrumentalistov-učencev je bil sestavljen dijaški orkester.. V posameznem pouku ic bilo 181 gojencev, v teoriji 49, v dijaškem orkestru 24, v pevski (mladinski) šoli 118, skupaj 372. Poučevalo je, poleg ravnatelja Fr. Topiča, 12 učiteljev, med njimi 2 redna, drugi pomožni.
Organično z Matico združen je njen pevski zbor (načelnik J. Arnuš), ki šteje 113 članov (moški zbor 48, ženski 65). Pevski zbor jo v poslovnem letu javno nastopil 16krat, goji pa načelno resno glasbo in je dosegel v njej višino, da se more meriti z vsakim zborom v naši državi. To so pokazali 4 veliki koncerti, katere je priredil, ozir. pri katerih je sodeloval.
Takisto organičen del Glasbene Matice j& njen orkester (načelnik Dr. Valjavec). Dober znak za živolvorno silo Glasbene Matice prav tako kakor za umetniško vzgojo in smiselnost krajevnega iuteligentslva je, da se more tak orkester ustanoviti in vzdržati ter s tolikim uspehom se udejstvovati, kakor je to pokazal orkester pri izvajanju Sattnerjeve »V pepel-nični noči« iti pri Smetanovi matineji. — Dirigent pevskega zbora, društvenega in dijaškega orkestra je neumorno delavni ravnatelj Topič.
Vzdržavanje celega tega društvenega, šolskega in umetniškega ustroja zahteva ogromnih gmotnih žrtev; saj je lanski denarni promet v Malici znašal nad četrt milijona dinarjev in je bilo izdatkov 152.564 Din. Ako se pomisli, da nima Matica nikakega plodnega premoženja, da nima niti svojih prostorov in nobene redno podpore in da je edini njen redni (in še ta izpremenljivi) dohodek ukovina učencev ter da je ta ukovina v preteklem letu znašala 79.369 Din, dočim je bilo samo za učiteljstvo plačati nad 123.000 Din, potem je umljivo, da je predsednik Dr. Tominšek, ki je v tem letu vodil tudi gmotno akcijo, v svojem poročilu upravičeno govoril o često ob upnem stanju tega prosvetnega zavoda, odvisnega v svojem obstoju le od nezanesljivih podpor, ki jih je bilo treba od vrat do vrat iz-poslovali; kajti nekdanja požrtvovalnost in možnost za njo gineva in jc na mnogih mestih izginila. Vendar pa se je našlo še toliko podpornikov, da so znašali celotni prejemki 157.101 Din in da računski zaključek izkazuje še prebitka 4536 Din, dasi je pričakovana državna in mostna podpora dospela šele po kon-eu poslovnega leta. Izkaz večjih podpor bomo skupno s tistimi, ki so bile zaprošene za to poslovno leto, a so dospele za njim, objaviti
pozneje. — Proračun za prihodnje poslovno leto znaša po predsednikovem poročilu rednih dohodkov 121.000 Din, izdatkov pa 190 tisoč Din, primanjkljaja torej okroglo 70.000 Din, ki se mora kriti s podporami ali pa s tem — kar je stremljenje društvenega odbora — da prevzame država vsaj nekatere učitelje. To bo ugodno učinkovalo na razvoj in avtoriteto šole in bi učitelje vezalo na zavod. Je pa tudi v državnem interesu, da se na taki točki, kakor je Maribor, omogočuje procvita-nje umetniško-prosvetnega zavoda, kakor je baš Glasbena Matica; kajti ona je poklicana, da sosednemu nemškemu življu očitno pred-očuje, kako tudi mi znamo vzdržati višino najvplivnejše umetnosti, glasbe.
Da bo mogla Matica vršiti svojo kulturno
nalogo, potrebuje izdatneje in voljneje podpore, nego jo je našla v preteklem letu, ko je kljub naravnost sijajnim zunanjim uspehom pretrpela v notranji upravi, ko so ji pošla vsa sredstva, tako težko krizo, da je le s skrajno požrtvovalnostjo in — recimo — drznim optimizmom zabranila preteči zastoj vsega delovanja.
Za tekoče leto je bil za predsednika izno-va izvoljen z zaupajočim vzklikom gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek, za odbornike pa poleg zgoraj navedenih poročevalcev še nadzornik Drago Stefin, vladni svetnik Viktor Parma, ravnatelj Vodeb in Gustav Spari; za pregledovalca računov pa prof. dr. Adolf Pe-čovnik in Ludovik Šef.
P.r
0 današnjem literarnem po-kretu v
V revolucionarni razdraženosti naših mi-1 sli, v raznobarvnosti političnih načel in v ne-stalnosti in kolebanju čustvovanja našega in hotenja, smo se odtujili domačnosti, takorekoč pretrgali naše vezi z našo zemljo in z našo krvjo in begamo in iščemo v tujih sve-tovjih, s čimer bi zaslužili našo praznoto, ki tako strašno gloje sedanjost ne samo našega naroda.
Tako nekako občuti človek, če pregleduje literarno delo zadnjih šest let.
Vsako najmanjše dclce, ki naj magari po usmiljenju izide v svet, vsaka najmanjša pesem, ki se je izvila iz krvi razbičanega slovenskega literata, nosi kal bolezni v sebi. Kal pritajene komaj zavedne bolezni, nosi mrač-njavo preteklih dni, ki jih je zasenčila vojna in jim vtisnila pečat plahutanja, beganja, iskanja in tipanja.
Rodoljubi in politični zastavonoši so po dneh preobrata klicali pesnike »velike pesmi osvobojenja«, klicali himen in epopej, ali naši pesniki so se porazdelili v dve struji in niso peli ne himen, ne velikih pesmi osvobo-jenja. Prvi niso mogli preko svojega srca, preko nakopičenih misli preteklosti in peli so kot so Slovenci vedno peli, utrujeno mrtvaško pesem pogina in smrti in dvoma in boja, iskanja, dviganja in padanja, drugi so pa šli preko preteklosti in preko sedanjosti in zašli v svetovje in peli so pesem slutnje, pesem prisluškovanja in pesem motnjave daljnjih svetov, dalnjih idej, vsem še ne poznanih, od učenosti prihajajočih.
Zemljaki smo šli mimo obeh struj; bali smo se pesmi preteklosti, žalostne in trde, prezirali smo pesem slutenj prihajajoče v žvenketanju in rožljanju besed, nanizanih kakor v rožni venec. Mislili smo si: naša zemlja ne diha tako iskano, in ni v njej toliko zbeganosti, toliko hripavosti in kotaličenja z vrha v dno: njena mračnjava je sladka in opaja in ne zastruplja in ne duši.
In smo šli. Pesniki so nam zamerili, ni nam pa zamerila pesem. Kako ludi neki? Saj je bila le izumetničen pogon zapadne in vzhodne pesmi, mešanica krvi vseh mogočih plemen, prisvajajoč si samo nekaj domačega besednega nakita, ki je pa sam na sebi odbijal in ubijal celotno sliko, ali če hočete reči harmonijo.
Ali so temu krivi pesniki, ali jc temu kriva pesem, je težko reči in mogoče je pri vsem nedolžen pesnik in je nedolžna pesem. Pesnik je kot nihče drugi otrok in suženj časa, s to slabo lastnostjo, da se časa in njegovega obtoka navzame hitreje kot kdo drugi in v njem vzporedno z njim raste mnogo hitreje kot rastejo drugi. Veliki so šele, ko se izkobacajo iz »časa«.
Zato naših mladih in starih pesnikov in pisateljev ne moremo obsojati.
Naša predvojna literarna generacija nc bo prebolela vojske in bo zamudila veliko naše prebujenje duš, ki pride, mlada, povojna literarna generacija je pa zlezla v revolucionarno miselnost, ki ne računa z danimi objekti in pogoji in jih hoče ustvarjati sama, soincu enaka, prezirajoča preteklost, pljuvajoča na sedanjost in ncozirajoča se na bodočnost. So pač čustveniki, nebrzdanci! Iščejo stalnosti, iščejo uravnanega pota, kot iščejo enotnosti politiki.
Čas je enim kot drugim zaostril oči, razum in čustvo; na svojo silo so pozabili, na svojo kri so pozabili in presajajo tropične ideje in stvore v našo hladno, premišljeno zemljo. Bujno sicer mogoče vzplamti, vzpla-polijo in si osvojijo srca mnogih. Ali čez nekaj dni, čez nekaj tednov, izgube svoje sokove iz stare domovine, postarajo se in klonejo k tlom, kot klone odslužena roža.
Mnogo mnogo ginc pri nas tako smrt. Mi pa živimo mirno dalje in ne vem, ali kaj mislimo na to smrt in ali kaj mislimo na praznoto, ki ostaja za nami. V tej dolgi praznoti se dviga le »Veronika«, vse okoli nje jc pa prazno in praznota okrog nje je še strašnejša.
Morebiti smo še daleč, morebiti smo že blizu klicarju novega časa, klicarju, ki bo presekal zastor h komaj slutenim lepotam in napojil praznoto z žarom svojega najdišča. •
Nemci preustvarjajo svojo čudovito tehniko, njih generali pišejo spomine, Dehincl «m
je umrl in z njim je skoro umrla pesem. Rusija se oborožuje, seje in sadi, koplje in zida, ni ji za pesem; njihovi emigranti pa iščejo spominov v zastarelih vtisih iz minule Rusije.
Slovenci smo dobili univerzo, domačo na domačih tleh. In domači tko tiho in nevidno v njej platno za bodoče dni, zakopali so se vase in v njo in vse plahutanje in vrvenje zunaj jih ne doseže. Ti tkalci nam bodo zazebli dober kos praznote in pripravili dober kos pota k novemu času, ki se bo zgostil v pesem prežetega napora k zmagi idej in misli.
pr Hrvaški tisk o dr. Opekovi njigi »Mesto na gori*. — O dr. Opekovi zadnji publikaciji » Mesto na gori« se hrvrški listi izredno laskavo izražajo. Tako piše n. pr. splitski » J a d r a n« med drugim:
»Prilike, u kojima živimo, prisilile su dr. Opeku, da brani »Božjo Stavbo«, »Nepo-rušno«, »Trdnjavo resnice« sagradenu »Na temelju apostolov« s »Petrom-temeljnim kame-nom«. Bilo je u crki doba, kad je pastirskoj rijeci bila jedina dužnost: poučavati in r-po-minjati. Danas treba osvajati i braniti, sloga pastirska riječ mora i biLi obrambena. Govori dr. Opeke postavljeni su finim taktom, potrebnim apologetskom govorniku. On govori sigurno, svom dokazilom snagom, koju isiina dopušta i iziskuje. Svoj predmet izvršno pozna, stoga i razlaže dostojanstveno, jasno, jed-nostavno i autoritativno. On se trudi, da dobro protumači dogmu, i velik dio poteškoča je otpao. Tako je postupao i Bossuet u poznatom: Tumaču kal. vjere. Dr. Opeka ide do dna srca i traži sakriveno zakutke, gdjs se razVtjaju strasti, traži potajne sofizme, kojima se strasti poslužuju da nas zaslijepe i zavedu. Da ih pobije i razori dovoljno mu je, da nam Ih razgali tako glatko in nježno, kako samo on zna. U pet govora rješava najjače cbjekcije proti kat Crkvi. »Nevrijedni pape«, »Inkvizicija«, »Indeks«, »Nepriiateljica kulture« to su naj-jači kameni, kojiin se bacaju neprijatelji na Crkvu. Ljudima, koji nemaju prilike ni vremena, da čilaju duge apologetske knjige, ne če bili bez uspjeha dati im u ruke Opekinu knjigu: »Mesto na gori«. Dikcija mu je laka, elegantna, čista, svuda plemenite jednostav-nosti, bez koje nema ni dobra ukusa, ni pra-voga govorništva. Ono, što najviše doprinosi njegovu čarobnoni slogu, jest lakoča, kojom tolike krasote poliču iz vrela.« (25. rajna 1924, br. 33.) — Podobno sarajevska »N e d j e -lja«: »U ovoj pcsljednjoj svesci svojih pro-povijedi (Grad na Gori), dr. Opeka svojim majstorskim načinom prikazuje, kako je kato-lička Crkva pravo Božje djelo, izvor krščanskega života i svetosti. U tim su govorima prikazane u pravom svijellu sve zablude i sve predrasude o katoličkoj Crkvi, zasluge našo svete Crkve za kultura in za znanost, njazina samaritanska djelatnost na karitativnom polju itd. Svaki če naš svečenik biti zalivalan kanoniku dr. M. Opeki,, što mu je dao u ruke tako dragocjen izvor najlepših motiva za pro-povijedi o našoj sveto j Crkvi.« (21. rajna 1924, br. 38.) — Slednjič šibeniška »Narodna straža«: U doba, kad jaka liberalna štampa skoro svaki dan napada Crkvu, a sta-rokatolici se"duše od vike na glavara Crkve, dr. Opeka kao vršni vojsk o vod a brani: »Mesto na gori«. U 14 govora prikazuje Crkvu kao »Božjo stavbo«, »Neporušno« »Trdnjavo resnice« »Na temelju aposiolov« »S Petrom temelnim kamenom«. U govorima »Nevredni papeži«, »Inkvizicija« in »Indeks«, »Dobrot-nica na zemlji« kao mač dvorezac temeljito i znnnslveno siječe Cbjekcije na Crkvu. Govor mu je kao rijeka i sa sobom sve povlači. Slog
odvažan, krepak, slika jednim potezom----
Dr. Opeka sa svojom visokom filozofskom i teološko m naobrazbom, stečenom ■ kroz 7 go-dina u Rimu, ipak se zna u svojem govoru sniziti i do manje izobraženog slušatelja. Tako radi ona j, koji propovijeda riječ Božju, a ne sebe.« — Tudi mi dandanes tolikanj aktualno knjigo vnovič priporočamo vsem, zlasti še izobraženejšim Slovencem. Dobiva se v Prodajalni Ničmanovi po 18 Din, s pošto 19 Din 50 p.
pr Euripides, Mcdcja. — Tragedija v petih dejanjih. Prevel dr. Fr. Bradač. — Založila Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 14. — Vrsto naših prevodov iz klasičnih književnosti je pravkar pomnožil prof. dr. Bradač a svojo uspelo poslovenitvijo Euripidovega veledaLo. Vsak naobražpr)o.n mu Iv« hvaležen.
zakaj tragedija Jazonove soproge, barbarke in čarodejke Medeje, ki v svoji osvetoželjni boli nad moževo iznevero umori Jazonu nevesto, tasta in končno celo lastna otroka, ki. ju je imela z njim, je vzlic svoji strahotnosti tako pretresljivo človeška, tako večno sodobna snov, da se uiti čitatelj XX. veka ne more odtegniti njenemu mogočnemu dojmu. Kakor slišimo je »Medeja« na reportoarju Narodnega gledališča; zato bo Bradačeva izdaja s svojim spretnim in lahkoumevniin predgovorom vsakemu gledalcu dobrodošla priročnica in vodnica, zlasti dijaštvu in gg. prpofesorjem pri klasičnem in zgodovinskem pouku.
pr Državne nagrade za umetnost na Češkoslovaškem. Češkoslovaško ministrstvo za šolstvo in ljudsko prosveto je ua predlog pristojnih razsojevalnih komisij razdelilo celo vrsto nagrad po 5000 Kč. Za književna dela so dobili nagrade: Karel Čapek-Chod za roman Vilem Rozkoč, Rudolf Medek za roman Veliki dnevi in Jožel Šusta za delo »Iz daljnih in bližnjih časov«; za gledališka dela: František Langer za veseloigro »Kamela gre skozi šivajikino uho« in F. Šalda za igro »Otrok«; dalje so dobili gledališke nagrade igralka Leopolda Dostalova in igralec Vaclav Vydra tor arhitekt in slikar Vla-stislav Hofman; za glasbena dela: VHeslav Novak za opero »Lpterria«, J. 3. Foerster za opero »Srce«, L. J-maček za simfonično pesnitev »Faras Bulba«, B. Vomaeka za pesmi s spremljevanjem orkestra »1914«, Emil Axman za •»Sonata appassionata« in tri klavirske sonate in prof. J. Jiranek za glasbeno reprodukcijo; posebno slovaško nagrado je dobil J. Gregor Tajovsky . za dramo »Smrt Durka Langsfolda«.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
1.	novembra, sobota: Hamlet. — Izven.
2.	novembra, nedelja: Šestero oseb išče avtorja. — Izven.
3.	novembra, pondeljek: Pri Hrastovih. D.
OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečer, f. novembra, sobota: Rusalka. — Izven.
2.	novembra, nedelja: Carjeva nevesta, ljudska predstava pri znižanih cenah.
3.	novembra, pondeljek: — zaprto.
ADO DAMJAN V »CAVALLERIJT RUSTICANI«.
Snoči je nastopil v naši operi nov slovenski tenorist g. D a r i j a n. Ta njegov prvi nastop nam je izvabil vzklik: Bog Kranjca ne zapusti- Šel je Šimenc, v Dari-j janu se nam za dogloden čas obeta dober namestnik. Pol jo namreč tako dobro, da | smemo z vso pravico upati, da se bo razvil j v iebornega junaškega tenorista. Dasi nje-j gov mehki glas zazdaj kaže še bolj lirično lice. S posebnim veseljem smo ugotovili, da | ima glas lepo šolan, zlasti v viSji legi žo zelo ustaljen, poleg toga polno donečega, prožnega, brez razvad v nastavku, izgovar-: javo jasno, umljivo — kakšen e je včasih | sicer malce strok — drugače pa kar dobro, ; zvenečo. Občinstvo je veliko pevčevo daro-vitost in znanje takoj začutilo in z burnim j odobravanjem izražalo svojo zadovoljnost i nad nepričakovano srečno uspelim prvim i nastopom.	K.
Sobota (praznik vseh Svetih) dne 1. novembra ob pol štirih popoldne : »MLINAR IN NJEGOVA HČI«.
Nedelja dne 2. novembra ob pol osmih zvečer »MLINAR IN NJEGOVA HČI«. Prodaja vstopnic oba dneva od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, II. nadstr.).
Fr
iv.
IS
tiSo
Prosvetna zveza v Mariboru je imela 30. t. m. svoj občni zbor v novi, krasni dvorani Zadružne gospodarske banka. Občni zbor je otvoril dr. Hohnjec, pozdravil navzoče in pov-darjal, da velja posebno topel pozdrav koroškim in primorskim rojakom. Po lepih bodril-nih besedah preide na dnevni red: v Zvezi je včlanjenih 142 društev s 11.500 člani. Vsa društva so vršila svojo nalogo v polni meri, kar so vidi, da je 91 odstotkov plačevalo redno članarino. Živahno je delovala centralna knjižnica, ki ima v svoji knjižnici nad 3000 knjig. Zveza je posvečala veliko pozornost treznostnemu gibanju in narodnoobrambnemu delu. Želeti je, da se zlasti obmejni pas Slovenije preplete z novimi kat. Prosvetnimi društvi, ki pač najboljše jamčijo za trajni uspeh narodnoprosvetnega dela. Za ostalimi dclavci
ni nikakor zaostala Dekliška zveza, ki je povsod zastavila svoje sile za procvit naše kulture. Ljudski oder je vršil svojo nalogo in se je pod njegovim okriljem vprizorilo nad 400 predstav. Z velikim navdušenjem je bil iz-voljen novim predsednikom dr. Hohnjec, odbornikom: prof. Prijatelj, dr. Jeraj, Jože Sta-bej, Joško Malešič, Pavel Živortnik, msgr. dr. Medved, Franc Kramberger in Marko Kranjc, Prosvetna zveza se je razdelila na 29 prosvet-uih okrajev. Obč. zbora so je udeležilo okrog 150 zastopnikov društev. Zapazil se je velik napredek, kar je pač zasluga agilnib in po. žrtvovalnih odbornikov. Napravil se je lep načrt za bodoče delo in zato pač zasluži vse-stranske podpore.
Učiteljski vestnik.
Z ozirom na napad «Učit. Tovariša* St. 43 z dne 30 .oktobra t. 1. na okrajne šolske nadzornike pripomnimo, da je nekaterim gospodom okrog Učiteljsko tiskarno menda žolč počil od same zavisti in strupene jezice. Gospodje le lepo tiho — pa malo pomislite, kako jo bilo pod vašim režimom, Po tri, štiri in več služb so nekateri opravljali in bi bili še sedmo in osmo, ko bt le mogli dovolj široko ziniti, da bi vse pogolt-nili — in nihčo se ni izpodtaknil nad njihovo nenasitnostjo — vsaj javno ne. Vi ko spodtikate na tem, da nadzornik vodi šolo, da vodi obrtno-nadaljevalno šolo, ko itak veste, da ni dolžan iti ob nedeljah v urad niti v svojih prostih popoldanskih urah, Če je privatno priden iu opravlja posel, ki je v njegovem poklicu ter vrši tudi svojo službo povsem v redu, čemu napad. Gospod-je, vi ste nizki, majhni in ostudni. Čakajta no, kako se pa ujemajo Vaše postranske službico v Učit. tiskarni z vašim stanom. Ej gospodiise urednice Tovariša iu pa vsi drugi «b i v š i bodoči« ravnatelji in inšpektorji po milosti g. Žerjava iu njegovega slu-ge Luke, pomislite no, če pridemo na dao z vašimi postranskimi službami — pa bo ljudstvo spoznalo, kje jo delo za ljudstvo, kje le «kšeft« in pesek v oči. — Pred malim časom so gg. okoli UJU na vse pretege de. lovali na to, da bi nadzornik sploh ne tičal v pisarni temveč lo iuspiciral, no sedaj jim pa to ni prav iu zahtevajo, da sedi v pisarni. Da, da, pristna demokratska logika in demokratska nevoščljivost in zlobuost. Kako bi zacvilili vsi oni strupenjaki, ko bi prišel ukaz: *Iz kšefta ven, ker se ne strinja z učiteljskim stanom.«
Demagogom iz Učiteljske tiskarno ni prav nič všeč kar so godi pri prosvetni upravi v Sloveniji. Razumemo to. Še celo to jim m všeč, da nadzorniki delajo. Seveda« časi so minuli, ko so se akli v gostilnah pri Čašah vina reševali. Tudi to jim ni všeč, da se v« stvari takoj rešujejo, ljube in neljube, iu di se ne dogaja, da bi se z rešitvijo kakih stvari zavlačevalo ali jih pa prepuščalo pozabljenju, tovariši učitelji so-pa čakali, čakali... To ja še dobro za gospode pri Učiteljskem tovarišu, da imamo člen 91. urad. zak.
Afera Rape. Kot odgovor na jadikovanje v zadnjem »Učit. tovarišu« vprašamo: Kaj pa slučaji nadučitelja Vankmiiler, učiteljic Rau-niher in drugih. Sicer je bila pa na Rapetovo mesto nastavljena učiteljica, ki je včlanjena v UJU, znana Sokolica in članica Orjune in je bila seveda učiteljica že na deželi, Rape ja pa učiteljeval dosedaj ves čas v najbližji ljubljanski okolici. Torej: kje je maščevanje? (Mi pa mislimo, da Orjuna sploh ne spada v šolo! — Uredn.)
vestnik.
d Na občnem zboru JKAD »Zarje« dne 2S. oktobra 1924 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Maks Miklavčič, stud. phil.; tajnik: Rupnik Ivo, stud. ing. chem.; blagajniki Hartman Fr., stud. iur.; arhivar: Eržen Leon. stud. phil.; gospodar: Leskovic Franc, cand iur.; revizorja: Tornar Štefan, cand. iur.; Bogoljub Rapsel, stud. teclm.
d »Kat. djački savez u Beogradu« je ua svojem izrednem občnem zboru dne 2G. oktobra t. 1. izvolil sledeči odbor: Predsednik in cirilometodijski sekretar: Abs. phil. B. Šedivy, stud. Iur., tajnik in srednješolski sekretar: Pavle Šuman, stud. med. knjižničarka in ženska sekretarica: Sida Selgradova, stud. med., blagajnik in gospodar: Franc Oblak, cand. ing., revizor: Krstil Krstinic, cand. agr. Društveni prostori so v Kosovski ulici 37.
Zgubil se je pes španijelske pasme, majhen, bel, z močnimi rjavimi lisami, resaste dlako, dolgimi ušesi in pet mescev star. Kdor bi ga našel, naj ga proti primerni nagradi odda v Streliški ulici štev. 29.
Gospo darslvo.
Izredni občni zbor ljubljanske borze.
Ljubljana, 81. oktobra 1924.
Danes se je vršil v borznih prostorih na Kongresnem trgu III. izredni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote. Otvoril ga je ob 3. popoldne predsednik borznega eveta Dragotin Hribar s pozdravom na aavzoče. Nato je imenoval za zapisnikarja tajnika borze dr. D o b r i 1 o in Č a m p o, za verovatelja zapisnika pa Viktorja Medena, Avgusta T o s t i j a in Josipa G o g a 1 o.
V	smislu dnevnega reda so se vršile volitve članov borznega sveta, iinančnega odbora in razsodišča, pri katerih so fungirali kot skrulinatorji Jelačin ml., dr. Ivan Slokar, dr. Vekoslav Kisovec, Kregar in Kralj.
V	borzni svet so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: Dragotin Hribar, Janko Jovan, Anton Kristan, dr. Fran VVindischer, Ivan Knez, Ivan Jelačin ml., Avgust Tosti, Viktor Meden, dr. Josip Basaj, Karol Čeč, inž. Vladimir Kemec, dr. Ivan Slokar, Fran Žaren, Rihard Schwinger, Andrej Šarabon, dr. Kari Triller. Za njimi so bi izvoljeni soglasno v finančni odbor: dr. Janko Berce, Josip Goga-ta, Anton Kralj, Ivan Kostevc in Karlo Pro-haska.
V	razsodišče so bili izvoljeni: Miroslav Ambrožič, Knrlo Bolaffio, dr. Mirko Božič, Ivan Avsenek, Vinko Heinrihar, Ernest Hieng, Anton Kajfež, Srečno Kobi, inž. Alojzij Kral, Rihard Skubec, Fran Modic, Josko Javornik, Fran Pogačnik, inž. Dušan Sernec, Fran Stupica, Avgust Volk.
Po občnem zboru se je vršila seja novoizvoljenega borznega sveta.
Zadružno rodovno premovanje
Zadružno rodovno premovanje gorenjske rfkaste govedi -e je vršilo v nedeljo, dne 26. oktobra na Brdu pri Predosljah.
Prigon je bil: 11 bikov, 23 telic, 64 krav, skupaj 98 glav.
Živinorejska zadruga v Predosljih je s tem premovanjem pokazala pravi smisel podrobnega^organizatoričnega delovanja. Glavni uspeh je bil ta, da je bila postavljena samo živina gorenjsko cikaste pasme, kar enači velik napredek zato, ker je bila ravno v tem okolišu živina močno pomešana s si-modolsko živino. Tako. je ustvarjena prava podlaga za smotreno nadaljno delovanje.
Precenjevalna komisija, obstoječa iz zastopnika oddelka za kmetijstvo, kmetijske družbe, Zadružne Zveze, okrajnega živinorejskega odbora ter zastopnika živinorejske zadruge jo po triurnem delu oeenila vsako posamezno žival v smislu tozadevnih rodovnih predpisov.
Popoldne ob tretji uri je predsednik ocenjevalne komisije g. Čeme s primernim nagovorom razložil pomen takih premovanj, kazal zlasti na uspešno delovanje zadruge, ki se je pokazalo danes v izčiščeni pasmi, porival na vztrajno nadaljevanje, ki bo odslej lažje, ker je podlaga vstvarjena. Inž. Lah je povdarjal, da bo tudi Kmetijska družba podpirala stremljenje zadruge v vsakem oziru. Naj se torej zadruga vedno lahko obrača za pomoč nanjo. Živinorejskih inštruktor g. Krištof pa je povedal težkoče rodovnega vpisovanja zadružne živine v rodovnik v L 1911. Poudarjal je, kako težko je bilo tedaj najti v tej občini pripravne živine za rodovnik. Sedaj zadruga lahko pokaže s ponosom na svoje podrobno delovanje, ki pa se je živinorejcem bogato poplačalo, kakor je pokazalo premovanje.
Glavno nadaljno delo zadruge bodi, da poskuša odpraviti dve vidni napaki slabih nog in zaplečnosti, seveda vse v zvezi z glavnim smotrom dobre mlečnosti, ki se ne sme nikdar prezreti. Povdarjal je, da se je tudi tukaj zadružno podrobno delovanje izkazalo za uspešno. Pozival je na nadaljno vztrajno delovanje, naj so take prireditve tudi v bodoče ne opuste.
Nato je tajnik prpečital poročilo o delovanju odbora živinorejske zadruge, ki se zrcali zlasti v tem, da je zadruga redno sklicevala seje, nalagala odbornikom in zaupnikom gotova dela, ki so se morala izvršiti. Priredila je tudi poučne tečaje in izlete in s tem znala vzbuditi zanimanje za živinorejo, skrbela za dobre plemenjake, odbirala tudi krave in jih vpisovala v rodovnik itd.
Končno je načelnik zadruge razdelil darila, h katerim so prispevali poleg živinorejske zadruge, občina Predoslje, mlekarska zadruga Predoslje, Kmetijska družba oddelek za kmetijstvo in tvrdka Zabret v Britofu,
Tržno poročilo.
Ljubljana, 31. okt. 1924.
Les. V zadnjem tednu nimamo zaznamovati v izvozu nobenih bistvenih sprememb. Najživahnejši je izvoz bukovih drv v Italijo, deloma tudi v Švico. Madžarska uvaža naših drv vsled porasta dinarja zadnjo čase vedno tnunj. Dosti zadovoljiv jo tudi še izvoz tesa-oega in stavbenega lesa cenejše vrste. Zaključkov se je napravilo le malo, ker se inozemstvo noče sprijazniti z novo situacijo, ki
Je nastala vsled porasta dinarja. Nafi izvozniki p« cen izdatno ne morejo znižati, ker je kupna vrednost dinarja slejkoprej skoraj ista ln radi tega se tudi proizvajalni stroški niso znižali; nasprotno so se pojavila celo mezdna gibanja, ka rbo prisililo nekatere producen-te, da ustavijo svoje obrate. NaSi izvozniki 2e težko čakajo, da bo vendar enkrat nredi razdelitev skladiščnih prostorov na Sušaku ln pričakujejo, da se za izvoz preko Sušaka čimprej znižajo tovornine.
Živina, meso. Ljubljana, 81. oktobra. Voli prvovrstni izjemno za kg iive teže Din 13.75 do 14.50, voli rejeni 18.25—18.60, voli za vprego po kakovosti in sposobnosti 12.50-18, biki debeli težki 18.25—J3.75, biki lažji 10—11, krave rejene 10—11, krave klo-basarice 7—8, teleta težja debela 17—17.50, teleta lažja 15.75—16.75, teleta zaklana po kakovosti 22—22.50, prašiči peršutarjt 15.50 do 16.50, prašiči debeli 17—18, prašiči zaklani pop kakovosti 20—22, feoštruni ln ovce debele 8—9. —• Cene so se pretekli teden nekoliko zboljšale. Posebne spremembe pa ni opaziti. Večje povpraševanje je za lepo rej enimi in debelimi prašiči, tako da so se v posameznih slučajih dosegle tudi nekoliko višje cene.
Maribor, 28. oktobra. Prignalo se je na sejem 4 bike, 71 volov, 312 krav in 11 telet, skupaj 411 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 12.25 do Din 13.50, poldebeli voli 11.50—12.25, plemenski voli 10.25-11.25, biki za klaujc 8.75—12.75, klavne krave debelo 11.25—12.50, plemenske krave 10—11, krave za klobnsarje 6.50—8, molzne krave 8—11.25, breje krave 8—11.25, mlada živina 11.25—13.50. — Meso: volovsko meso I. vrste .1 kg Din 25—27, II. vrste 22 do 24, meso od bikov, krav, telic 20—21.50, telečje meso I. vrste 27—30, II. vrste 21—25, svinjsko meso sveže 25—35.
Dunajski živinski trg. Na dunajski živinski trg je bilo postavljenih 27. oktobra t 1. 3220 komadov (2687) goveje živine. Uvozile so: Ogrska 960 koin., Jugoslavija 754, Rumu-nija 204, Nemčija 151, Češka 118, Avstrija sama je postavila na trg 1033 kom. Cene: voli I a 17-20.000 ak, ah Din 16.32 do 19.20, (18 do 23.000 ak) voli voli II. 15—17.500 ak (15 do 17.000) ali Din 14.40 do 16.80, voli III. 12 do 14.000 (14-15.000) ah Din 11.52 do 13.44, bu-šaki 12—15.000 (13—17.000) ali Din 11.52 do 14.40, biki 14-17.500 (16-19.000) ali Din 11.52—16.80, krave 12-16.000 (14—17.000 ali Diu 11.52—15.36. klobasarica 9—11.000 (9 do 11.000) ali Din 8.64 do 10.56. Cene so kot razvidno precej padle In naši izvozničarji, ki pošiljajo na dunajski trg blpgo v komisijo, so vsled velikega padca izgubili precejšnje svo-te, ker razlike Din 2—4 ne more utrpeti še tako poceni kupljena živina.
Italijanski mesni trg. Uradno določena cena prašičev v Milanu je Lit 8.60 aH Din 25.80 za kg žive teže. Svinjsko meso Lit 13 do 15 za kg po kvaliteti. Cene goveje živine neizpremenjene. Uvoz jugoslovanskih telet malenkosten, cena Lit 9.30 ali Din 27.90 za kg mrtve teže (vse pristojbine v breme kupca). Trst plačuje za zaklana teleta Lit 10 ali Din 30, za zaklane prašiče Lit 9"0 ali Din 27.60 (vse pristojbine v breme prodajalca). Izvoz v Trst in isto tako v Milan se danes nikakor ne izplača.
Sladkor. Po zadnjih informacijah so tovarne slakorja zopet podražile sladkor za Din 0.50 pri kg, tako da stane sladkor kristal Din 14, sladkor v kockah pa Din 16 pri odjemu celega vagona ter polnem plačilu v naprej.
• * *
g Položaj žag v Sloveniji. Lastniki žag v Sloveniji se je nahajajo v povojni dobi v zelo neugodnem položaju. Vzroka tej krizi pa ni iskati samo v pomanjkanju denarnih sredstev, marveč predvsem v dragem prevažanju lesa kakor tudi v zelo pomanjkljivi organizaciji prodaje in financiranja posamnih podjetij. Podjetniki žag na Poljskem, Čehoslova-škem, v Norveški, na Finskem, v Nemčiji in Avstriji skušajo najti odjemalce za svoje proizvode v deželah, kjer ne rabijo samo 1. In II. vrste lesa, med tem ko ves 03tali del (okoli 60 odstot.) prepuščajo dobavitelju in ga s tem pripravijo skoro ob polovico kalkuliranega zaslužka, marveč oddajo svoje blago onim odjemalcem, ki jim dajo možnost, da »pravijo v denar ves pripravljeni les. S tem, da naročajo ti odjemalci lea v najrazličnejših dimenzijah in v poljubni množini, se pripravljeni les skoro docela spravi v denar. V naših krajih so skladišča na žagah in kolodvorih prenapolnjena izbranih vrst blaga, Izpostavljenega vremenskim nezgodam. Visoki vzdrževalni stroški skladišča ln visoke bančne obresti izpodkopujejo blagostanje posam-nikov. Na žagi mora pač biti velika zaloga debet (krljev), a le fiksno prodano rezano blago. Rezani materijal, ki se odda proti takojšnjemu plačilu, omogoča z naglo dotekajo-čiml denarnimi sredstvi, naglo in ceno nabavo surovega lesa proti gotovemu plačilu in napravi podjetnika neodvisnega od dolgih in dragih kreditnih rokov. Ako damo posameznemu lastniku Sage priliko, da moro celo deblo spraviti v denar in ga takoj spremeniti
▼ plačilna sredstva, ri bo znal tudi draga dovozna sredstva zamenjati s prevoznimi napravami žlftne železnice, ki bi se po zadružništvu kreditnim potom nabavljale ln dajale v zakup posameznim interesentom. Slovenija s svojim bogastvom lesa in ▼ malem razvito lesno Industrijo, ki presega druge po kakovosti in kvantiteti, mora biti sposobna priti brezpogojno na ves evropski trg s svojimi cenami. Ha se to zgodi, morajo skrbeti po velikem delu pridni, izvežbani in pošteni podjetniki nailh žag.
g Vpisi v trgovski register. Vpisale so so nastopne firme. Prva jugoslovanska tovarna aluminijastih, emajliranih in kovinastih izdelkov Pertinafi-Čanak v Celju; Prva kranjska tovarna testenin »Pekatete«, Žnidaršič & Cie., družba z o. z. v Celju; Ja5 in Lesjak, trgovina mešanega blaga na drobno in na debelo v Mariboru.
g Prenos sedela »Tvorniee za dušik«. — »Tvornica za dušik« d. d. Ruše jo prenesla svoj sedež z Dunaja v Ruše in se vpisala v trgf>v'nski register.
g Vpisi v zadružni register. Vpisali sta so nastopni zadrugi: Zadružna elektrarna v Raz-vanjn pri Mariboru, r. z. z o. z. in Lesna gospodarska zadruga na zg. Polskavi, r. z. z o. z.
g Železniška proga Uiief—Vardište. V tok dneh je komisija belgrajskega in sarajevskega železniškega ravnateljstva pregledovala progo železniške proge Užice—Vardište. Do 15. novembra t 1. bodo dela končana in najbrže se bo proga otvorila za promet L decembra t 1.
g Nov drobiž. Iz Belgrada poročajo, da bo finančno ministrstvo dalo izdelati za 30 milijonov dinarjev novih dinarskih bankovcev, ki bodo zamenjali stare obrabljene in poškodovane dinarske bankovce.
g Prevoz žita v pasivne kraje. Dodatno naši tozadevni vesti z dne 28. oktobra t. 1. poročamo, da mora znašati najmanjša razdalja transport 400 km. Vsaka zadruga mora položiti kavrjo v višini 100.000 Din. Popust velja do preklica najdalje pa do 80. junija prihodnjega leta.
g Prevoz blaga skoii Avstrijo. V prvi polovici t L je znašal prevoz blaga skozi Avstrijo 18 milijonov met. stotov napram 13.2 milijona mel. stotov v prvi polovici leta 1923. Največ se prevažajo skozi Avstrijo les, šota in premog. Količina teh prevoženih predmetov je dosegla lani v prvi polovici leta 6.6 milijonov met, stotov, v prvih šestih mesecih t. 1. pa samo 1.8 milijonov met. stotov. Iz Češkoslovaške se je izvozilo skozi Avstrijo v prvi polovici t. 1. 3.4, iz Italije 2.6, iz Ogrske 1.3, iz Nemčije 1.1 in iz Jugoslavije 1.13 milijona mel. stotov. Na drugi strani pa se je prevozilo v pivih mesecih t. 1. skozi Avstrijo v Češkoslovaško 4 milijone, v Nemčijo 2.7, v Italijo 2.4 in v Švico 2.16 milijona met. stotov.
g Statistika češkoslovaške sladkorne kampanje 1923—1924. — V sladkorni kampanji 1923—1924 je znašala produkcija sladkorja v Češkoslovaški 1026.798 ton napram 750.354 ton v kampanji 1922—1923. Poraba Češkoslovaške je bila v kampanji 1923—1924 361.754 ton, v prejšnji kampanji pa 351.959 ton. Izvozilo se je 1923—1924 658.228 ton, 1922-1923 pa 389.160. Najboljši kupi češkoslovaškega sladkorja v kampanji 1923-1924 (v oklepaju številke izvoza v 1922-1923) so bili: Anglija 178.071 (66.002) ton, Hamburg 152.955 (100 tisoč 845) ton, Italija (Trst in" Reka) 102.950 (36.241) ton, Avstrija 93.236 (89.078), Švica 70.686 (56.563) In Turčija 11.677 (2194) ton.
g Izvoz železa li Češkoslovaške. V prvih 9 mesecih L I. je znašala vrednost iz češkoslovaške izvoženega železa in železarskih izdelkov 827.5 milijonov čK. V Jugoslavijo je Češkoslovaška v omenjenem razdobju uvozila za 71.5 milijonov K č kar pomeni 8.6 odstotkov vsega češkoslovaškega izvoza železa in železarskih izdelkov. V prvem četrtletju L L je znašal izvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo 38 milijonov, v drugem četrtletju 17.1 milijonov in v tretjem četrtletju 16.7 milijona čeških kron.
g Češkoslovaški promet v tržaški luki je dosegel od januarja do junija t 1. 45.958 vagonov blaga napram 10.404 vagonom v istem času 1. 1928, tako da znaša povišek skoro 350 odstot. in stoji Čehoslovaška v tržaškem prometu na prvem mestu.
g Taksa za carinska plačila v Italiji znaša od 27. oktobra do 2. novembra t. 1. Lit 444 (osnovna carina Lit 100 ln Lit 844 za pribi-tek izmenjave).
g Naraščanje hranilnih vlog pri ogrski poštni hranilnici. Stanje vlog pri ogrski poštni hranilnici jo doseglo v sredi meseca oktobra t. 1. nad bilijon ogrskih kron. Hranilne vlogo izredno hitro naraščajo, kar je pripisovati zlasti zvišanju obrestne mere od 4 na 6 odstotkov«
Borze.
81. oktobra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.999-3.0200 (2.999 do 3.029), London 312.50 do 315.50 (312.50 do 315.50), Newyork 68.75 do 69.75 (68.90 do 69.90), Pariz 362.50 do 367.50 (3.69 do 3.74), Praga 205.80 do 208.80 (206.50 do 209.50), Curih 13.34 do 13.44 (13.3850 do 13.4650), Dunaj 0.09665 do 0 09865 (0.0972 do 0.0992), efekt, dolarji 67.75 do 68.75 (68 do 69).
Curih. Belgrad 7.45 do 7.60 (7.5260), Italija 22.50 do 22.60 (22.55), London 23.50 do
23.52 (23.48), Newyork 519.50 do 520 (520.20),1 Pariz 27.15 do 27.25 (27.15), Praga 15.45 do 15.60 (15.50).
Dunaj. D e vi z e : Belgrad 1024, KodanJ 12.230, London 320.400, Milan 3069. Newyork 70.935, Pariz 3712, Varšava 13.570. — Va« 1 u t e : dolarji 70.460, angleški funt 318.600, francoski frank 3685, lira 3040, dinar 1020, češkoslovaška krona 2.100.
Praga. Devize: lira 147.25, ZagreM '18.94, Pariz 177,75, London 153.30, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 61 do 63 (zaklj. 63), dva in pol odstotna drž. renta za vojno škodo .108 do 11.^ Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 205 do 220, Merkantilna banka, Kočevje 125 do 128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 (denar), Slavenska banka, Zagreb 82 (blago),, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana .133 do 150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 490 do 500, Združene papirnice Vevčd 108 do 120, »Split« anon. dražba za cement Portland, Split 1400 do 1500, »Nihag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 85 (blago), 4 in pol odstotni zastavni listi Kranjske deželne banke 17.50 (blago), 4 in pol odstotne kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago),
Zagreb, Hrv. esk. banka, Zagreb ,108 do 110, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 57, do 58, Jugoslovenska banka, Zagreb 103 do 104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 do 917, Slavenska banka. Zagreb 76 do 81, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 215 do 219, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 93 do 95, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 900, Gutmann 740 do 750, Slavonija 76 do 82, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 525 do 535, 7 odstotno drž. inv. posojilo 63 do 64, vojna odškodnina 110 do .112,
Dunaj. Živnostenska banka 815.000, Al-pine 398.000, Greinitz .138.000, Kranjska ind. družba 700.000, Trboveljska družba 475.000^ Hrvatska eskomptna banka 108.000, Leykam 160.000, Jugoslovanska banka 107.000, Hrv,-slav. dež. hip. banka 57.000, Avstrijske tvornico za dušik 188.000, Gutmann 400.000, Mun-dus 870.000, Slavonija 74.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi (do 10 odst jelovi) hlodi, od 30 cm naprej prem., fco nakladalna postaja 310; javorjevi hlodi, belo, zdrave kakovosti, od 30 cm prem. 10 odst od 25), od 2 m dolžine, fco nakladalna postaja 450; Remeljni 60-60 mm, I., II., III. monta orig. jelka, fco meja 675; deske III. vrsta, 20 mm, 25, SO mm, fco meja 170, .180; brusni les po lesnih uzancah Ljubljanske borze, fco nakladalna postaja 5 vag. 220, 225, zaklj. 220; oglje Ia, vilano, fco meja 114. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 400; pšenica bačka, par. Ljubljana 435; koruza bačka, par. Ljubljana 335; oves bački, par. Ljubljana 340; laneno serne, par. Ljubljana 680; pšenična moka bačka, št. 0 bas., fco Ljubljana 625; pšenični otrobi, b-n, fco Ljubljana 210. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 440; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 560; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 440; fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 400; fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 410; orehi b-n, belo sušeni, brez koščakov, fco nakladalna postaja 700; jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 90.
IŠČE SE BONA
(Slovenka) k dvema otrokoma (eden 2, drugI 3 leta star). Ponudbo takoj poslati na Karla Kristana, inženirja, Kumanovska ulica et. 5. Belgrad.
f
Gradbena direkcija v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je gospod
Ing. Leo Plnterič
šef okrožne gradbeno sekcije Slovcnjgradcu
nonadoma preminul.
Truplo pokojnikovo se položi dno 1. novembra b večnemu počitku na pokopališču v Slovcnjgradcu.
Bodi ohranjen pokojniku trajen spomini
V Ljubljani, dne -3L okt. 1921.


MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din l'SO aH viseka beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vile. Ze odgovor znamko)
10.000 Din
proti zelo visokimi obresti išče kot posojilo za dobo 18 mesec, solidni drž. vpokojenec in obenem priv. uradnik. Odplačilo zanesljivo kakor tudi zastavitev proti vrednosti. - Ponudbe pod i Zanesljivo odplačilo« upravi lista.
Velika lepa MIZA
i STOLI, pletena MIZA, 2 stola, stojala za rože, stojalo za knjige, 2 viseči svetilki i. dr. stvari se ceno proda. Kje, pove uprava pod štev. 6889.
Otroško POSTELJICO
t žimn. na vzmeti, prodam. Cena 750 Din. — Naslov v upravi lista pod štev. 6890.
irbovellsfti drva eremo* hohs
ang;eSW premog slezljshe brlhele
dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel. JJ0
Plifiilo tndi na obroke.
Izjava.
Podpisani Mihael SANCA nisem več plačnik dolgov, ki bi jih delal na moje ime moj Bin IVAN SANCA, lesni trgovec v Celju.	6859 Brstnik št. II, pošta Laško, dne 25. oktobra 1924.
MIHA ŠANCA.
Klavirje — harmonije
popravlja in uglašuje poceni in točno, kakor tudi priporoča svoje prvovrstne KLAVIRJE. - R. WARBINEK,
izdelovalec klavirjev, Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5.
H131/11* naPr°d*j- Poizve I\ Iti VII se v upravništvu »Slovenca« pod štev. 6888.
Soba
Z DVEMA POSTELJAMA se odda v Strcliški ulici št. 14/11. - Ogled od 12—14 opoldne.	6872
Prazno sobo
S KUHINJO išče solidna DAMA. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod štev. 6873.
C REVA
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na zalogi, Ravnotam se kupuje
surovi in stopljeni ioj
j in se plača po naiviiji dnevni ceni. Jos. Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta St. 85.
25.leto obstoja tvrdke!
Mizarski POMOČNIK
prosi dela za politiranje pohištva in klavirjev. • Naslov Krakovski n. 101., Ručigaj.
Naprodaj sta poceni 2 HRASTOVI in 2 OREHOVI
spalni opravi
ter tudi več hrastovih PISALNIH MIZ. - Poizve se pri mizarju Josip KURNIK, Zg. šiška št. 51.	67S4
Večji vrt
v Ljubljani oddamo v najem solidnemu vrtnarju. - Naslov pove uprava pod štev. 6808.
IŠČE se oženj en
OSKRBNIK
obrtnik, brez otrok, za hišo v letovišču. Plača po dogovoru. Ponudbe: PRISOJNA ULICA št. 6 — A. H.
Tone Malgal
pleskar in liCar, sobo In Erkojlikar, Delavnice: Kolodrorska ul. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
PISALNI STROJ
dobro ohianjen, kupim. Ponudbe na upravo (ista pod šifro »TIPKA*.
K D O POSODI
100.000 dinarjev ?
Dam takoj stanovanje, gostilno in trgovino v najem ali sprejmem kompanjena. 1 uro od kolodvora na prometnem kraju na Gorenj, pri dež. cesti. — Ponudbe pod šilro »Varnost 6864« upravi.
STANOVANJE
sobo in kuhinjo v me^tu — lepa, solnčna lega, suho — ZAMENJAM za večje. Plačam tudi po dogovoru nekaj najemnine tistemu, ki bi zamenjal. Ponudbe pod šilro »Čim preje« na upravništvo.
Oddajale!
trgov, in obrtnih lokalov, stanovanj, mesečnih
sob in hiš nai blagovolijo poslati NASLOVE »Posre-dovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 — k' jih oddaja interesentom.	6849
Trgov, agenturo
in komisijsko trgovino Obavlja »POSREDOVALEC«, Sv. Petra c. 23.
PROSTOVOLJNA
JAVNA DRAŽBA!
V nedeljo, 16. nov. ob 2 pop. se licitirajo h graščini Bo-kalce pristoječe kat. parcele št. 1617, 1618 in št. 1596/2, 1596/3, zemli. vi. 256 ozir. 295, občine Dobrove. Pogoji se izvedo na licu uesta.
H A L O I
Plačam po najboljših cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadostuje, pridem na dom.
LJUBLJANA - Sv. Jakoba nabrežje št 31.
Siutzfiiigel, črn, angl. mehanika, tvrdka Erard - Pariš, dobro ohranjen, se poceni proda. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 6882.
GOSPODIČNA
.ibsolventinja trg. šole, vešča slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, žeji prim. službe. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »A. Z. 18.«
Otroški "VOZIČEK,
zelo dobro ohranjen, se ugodno proda. - Cesta na Gorenjsko železnico št. 18.
KOMPANJONA
sprejme tovarna lesnih izdelkov. Je v obratu in ima stalna naročila. • Vprašanja na upravo lista pod »Zanesljiva naložitev«.	6886
KNJIGOVODJO
sprejme tovarna lesnih izdelkov. Prednost ima, kdor se udeleži s kapitalom. Ponudbe na upravo lista pod iKnjigo-vodja - družabnik«. 6887
Dr. R. Neubauer
šel-zdravnik drž. zdravilišča za bolne na pljučih - Golnik pri Križah na Gorenjskem -ordinira od 1. XI. dalje vsak dan. izvzmeši srede, od 11. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
i biro
Dipl. agr. A. JAMNIK,
Ljubljana, Šelenburgova 7/1.
(v hiši Jadranske banke). Strokovni nasveti, preskrl o-vanje vseh kmet. potrebščin, strojev, gnojil itd., najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarn, cenah), pomoč vnovčevanju kmet. proizvodov. — Turbine na veter, brzoparilne naprave, žitoči-stilni in odbiralni stroji, sredstva za osuševanje kleti in stanovanj, barve proti rji in trhlenenju, nad vse izvrstne priprave za lahko nakladanje in izkladanje sodov, zabojev, bal itd. (vse delo opravi en sam mož), solni kamen za pokladanje živini v lizanje (samo na vagone), kemikalije in druga sredstva proti rastlinskim škodljivcem. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 dinarjev (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potoni Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 Din.	6874
Pevlie, čepice, sraice, z mske majce. rokavice, nogavice, kravate, dežnike, dežne plašče i. dr. modno blago kupite najceneje prt
»jAmerr&arsc«"
L ubijona, Stari trg 10 Kupuiem polhovo kože kakor tudi zajčje, lisičje in druge divjačine.
KRASNI, KOŠATI
poceni naprodaj. Žud-nišče Sv. JAKOBA v Ljubljani. _6361
Samostojna
ki- ne stavi prevelikih zahtev, ISCE mesta k 2 osebama. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro i-Kuharica«
BUKOVO OGLTE~
dobro žgano, 5000 kg prodam. Naslov v upravi. 6812
Proda se KOŠARA
s stojalom (za novorojenčka) in OTROŠKI VOZIČEK. -Gosposvetska c. 13, vr. 122.
•za razpečevanje in prodajo elektrotehničnega materijala išče elektrotenn. veletvraka. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo življenjepisa in s sliko je poslati pod šifro: » AKVIZ1TER« na A lom a C o m p a 11 y, — Ljubljana.
A/nin^r želi' službe v ka"
imlltul kem mlinu na vodo; vzame ga tudi v najem. Gre tudi za oskrbnika na gra- j ščino. Pon. upravi pod >F. I.« |
Slikar in pleskar!
Martin 2URAN
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠT. 12
IZVRŠUJE IN PREVZEMA VSA SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA PO DEŽELI, V CERKVAH IN PRI VSEH STAVBAH PRORAČUNI IN VZORCI
SE NA ZAHTEVO IZ-GOTOVE IN NAJCENEJE
PRORACUNAJO USTANOVLJENO L. 1914. CENE NIZKE -DELO TOČNO!
A1EHANICNO - UMETNO
vezenje perila
zastorov, toilet, obšivanje (entlanje) vložkov, motivov in čipk, predtiskovanje ženskih roč. del. Matek & Schcin, Ljubljana, poleg hot. štrukelj.
V MARIBORU
v solnčni legi blizu kolodvora in mestnega parka (10 sob, 2 kuhinji, 2 kopalnici itd.) veliko dvorišče z okusnim skladiščem, vrt za zelenjavo s sadnim drevjem — TAKOJ PROSTO — 7 sob s pritiklinami, se PRODA za dve tretj, predvojne vrednosti. Na polovico kupnine se čaka ali vzame v račun gozdno ali vinogradno posestvo. Ponudbe pod j VILA S STOLPOM« na upravo »Slovenca« v MARIBORU, Koroška cesta 1. 6343
več sob in razne pritiklinc, ! takoj NAPRODAJ. Priprav- ; na je za trgovino in obrt. Več pove: ANION AVŠIč, posestnik, Šmartno št 9, p. j Moste pri Ljubljani. 6739 j
ST0LARJI! i
Večjo množino KORENJA ima naprodaj M. KOMAN v Dravljah 22. 6816
RAZPRODAJA
raznega, dobro ohranjenega POHIŠTVA se vrši v ponedeljek in torek od 8—17 na Cankarjevem nabrežju št 9.
Nova, krasno izdelana kompl.
kuhinjska oprava
obstoječa iz kredence, omare, pomivalne mize in drugih običajnih predmetov, ter nova, zelo lična POHIŠTVENA OPREMA za otroško sobico je naprodaj. Na ogled ie pri g. šEBER, tapetnik, Rožna ulica 5, kjer se dobe potrebne informacije.	6730
INSTRUKCIJE"
iz vseh predmetov po nizkih cenah event za hrano daje visokošolec. — Ponudbe na upravo pod šifro »USPEH«
DVE novi, najmodernejši
SPALNICI
iz trdega lesa, radi pomanjkanja prostora naprodaj po jako ugodnih cenah. Naslov pri upravi lista pod 6840.
1 vagon okroglih, lepih bu- I kovih polic, 18 in 20 mm debelih, 1 m, 0.60 in 0.30 m
dolgih, se takoj proda. —	...
8TEH - DROBNIC, parna Rp72n	IfiS lil drV8
žaga, Dobrepolje. 6785 , nM<"1	lc;> Ul
PRAZNE
»ODOL«-STEKLENICE
sprejema nazaj DROGERIJA ANTON KANC SINOVA, Židovska L	6791
Samostojna KUHARICA
želi mesta pri mali rodbini ali pri eni osebi, vajena preproste kuhinje. —■ Ponudbe na upravo pod »Poštena«.
Franc Erjavec
„pri zlati lopati"
trgovina z železnico
Ljubljana, Valvasorjev trg 7 (pre) Hammerschmldt)
prlporofta svojo bogato ra-loco razuovratns ?eleznlne ter tudi prvovrstni dalmatinski „Portland cement" po nlzict ceni.
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po K m e r n i ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
PRODAM več raznih Z\\-CEV s hlevom, 6 vel. GOSIJ. — Justin, klepar, Glinco-Vič Ljubljana.	6824
Lepo posestvo
obstoječe iz zidane hiše, gospodar. poslopja, 10 oralov gozda za sekanje, 12 oralov lepih njiv in travnikov, ob okrajni cesti pri trgu KONJIČE sc radi preselitve ugodno proda. — Natančneje se izve v občinski pisarni KONJICE-okolica.
Postna tehtnica
nova, ne montirana, ugodno naprodaj. ~ Poizve se pri obe. uradu Konjlce-okolica.
Trgovski POTNIkT
želi službo premeniti; gre tudi kot prva moč k večji trgovini. Ponudbe na upravo pod šifro IZVE2BAN 6818.
j MOŠKA "OBLEKA
dobro ohranjena, in en PO-, VRSNIK naprodaj. - Naslov ! pri upravi pod štev. 6831.
; KUH A RlC~A
vajena tudi boljše kuhe, išče mesta pri manjši družini, vdovcu ali samskemu gospodu. Zmožna je samostojnega gospodinjstva, gre tudi kot opora k gospodinji. Naslov j pri upravi pod štev. 6611.
J, StietHišin
Slsek
pplporoea Isbopne
tamburice, strune
partiture in ostale potrebščine za vsa glasbila.
Dve DEKLICI
se sprejmeta, nad 14 let stari. Ena, ki ima veselic za trgovino, druga pa k otrokom ter za lahka hišna dela. Biti morata krščanskih staršev ter po njih strogo nadzorovani. Vstop takoj. S. J. BRACIč, trgovina, Ptujska gora. 6798
Trgovska HIŠA
dobro vpeljana, na glav. prometni cesti, velika skladišča, kleti, vrt, vodovod, naprodaj
Prodam STELAŽO in PULT 1 za trgovino ter ZOFO. Ivan Eržen - Cerklje pri Kranju.
Hišnik (šofer)
se takoj »li koncem leta sprejme za večjo vilo v Ljubl|anl; na razpolago |e lepo in suho malo stanovanje. Pogoji: popolna zanesljivost io sposobnost, dobra spričevala. - Po-nudbe pod: »Mala rodbina« štev. 6754 na upravo lista.
SPALNA OPRAVA ~
hrastova, kompletna, se po-ceni proda v Dravljah, zraven cerkve. - Jos. 2AGAR, mizarstvo.	6733
NOVA VILA
kupcu takoj na razpolago, obstoječa iz 5 sob in vsemi pritiklinami, se proda. Vila je 7 minut od postaje Kranj, v lepi legi. Ponudbe prosim pod »Lepa vila« 200 0C0 Din na V. Kranjc, polir, Kranj, kjer se lahko tudi ogleda.
BUKOV 2IR, LIPOVO SE-ME in SUHE GOBE plača najbolje »FRUCTUS«,
Ljubljana, Tabor štev. 2 in Krekov trg št. 10.
podjetje
Liuosjarsa
Bohoričeva ul. 42.
Priporočamo ivrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najccnefša na Km p nogavic, žepnih robcev, brisalk. klala, belega in ruiavega platna, sifona, kravat, raziiih gumbov, ilic, vilic, spreha,a!nih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen
in za obrezovanje trt.
KA VELIKO iN MALO.
GeoJoše,
pneumati ro in druge gum^eve p?a<5msla
sprejema v popravilo tvrdka
Viktor Bohinec
(Continental)
Dunajska cesta 21.
Prosto stanovanje
delež na polju in vrtu, se da vpokojen. zakonskim ali obrtniku brez otrok, na večjem posestvu na deželi. Zahteva se pomoč pri lahkem gospodar, poslu m vrtu. — Poizve se: M. Trenz, Draško-vec, št. Jernej, Dolenjsko.
za krmo, iz popolnoma zdrave koruze, in prave
m
nudi tvrdka AL. & M. ZOR. MAN, Ljubljana, Stari trg 32.
JSK ŠŠ ta K 47 B imuEis 3 S K HBE'
SI
Ne zamudite prilike nabaviti si PISALNI STROJ
VALENTIN ŠLIBAR, STOB št 10, p. Domžale — se priporoča za stavbena in pohištvena dela. — Velika zaloga mrtvaških krst (trug) od najfinejše do najpriprost. vrste po nizkih cenah.	6575
se prod si a po nizki ceni pri
FRAN POGAČNIK,
Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Skladišče v ZAGREBU, Mes-nička 1. Telefon 3—75. j KSEiESERISBBISBHBBEKE 1
GRAMOFON
dobro ohranjen, in železna emajlir. otroška POSTELJCA se ceno proda. - Ambrožev trg št 9, priti.	6815
Dve visoki OMARI in en UMIVALNIK je po
nizki ceni naprodaj. • Naslov v upravi lista pod štev. 6795.
in ZEMLJIŠČI trguje »POSREDOVALEC«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. 6851
Vam prodaja najugodnejše POSREDOVALEC«, Ljub-Ijana, Sv. Petra cesta 23.
POKVARIENO in zdravo VINO ter VINSKE DR02E
se sprejmejo le v večji tr.nož.
za žganje. Ponudbe na K. Milkovič. Moste 79 p. Ljublj.
u
(jurčke) KUPIM. Ponudbe z navedbo cene in vzorca na upravo pod šifro I. P. 1.
DEKLICA- 15 let, ki ima
veselje do trgovine, bi se rada izučila v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo pod _številko 6835.
MANUFAKTURA
A. KRISPER
Ljubljana, Rožna ulica 19 — razpošilia po pošti ŠIVANE ODEJE (kovtre), klotaste 150X200 po 260.— Din, iz rožnat, kambrika po 170 D.
Fižol
prepeličar. rdeči in druge vrste, KUPIMO v vsaki mno- 1 žini. - Ponudbe z vzorci na Fr. Gorjanc & Cie. Krani I
Priporoča se cenj. DAMAM in sprejema v popravilo fine
tanke nogavice.
Napravi iz dveh parov ene kakor nove. Cena nizka; postrežba solidna. Več se izve pri g. IVI MURMAYER -Poljanska cesta 6/1. 6790
NE ZAMUDITE " UGODNE PRILIKE!
Radi opustitve trgovine se prodaja vse mauufakturno blago pri tvrdki JOS. BE-DRAČ, Aleksandrova 12, po vsakih sprejemljivih cenah. -Velika izbira modnega blaga, križastega in črtastega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških šifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložnost za p. n. drž. in privatne uradnike. 6770
Privatne ure In tečaje za začetnike je zepet otvorila Miss Farler, Dvofakova ul. 3 111, (hiša Tonnics-Obnovfi).
Ing. Rudolf Trso
stavbenik
vhod samo, Gcsposvetska (.12.
zapuščine pok. Maksa Pau-lina iz Črnomlja se bo vršila v NEDELJO, 9. nov. 1924 ob 13. uri (1. uri) popoldne na licu mesta, v Rucetni gori pri Semiču, in sicer: 1 vinograd v izmeri ca 3C00 m3 z zidanico, izklicna cena 65.000 Din. - V PONEDELJEK, 10. nov. 1924 ob pol 9. dop. I njiva v Okljuku, izklicna cena 12.000 Din; ob 11 dop. 1 njiva v Loki, izklicna cena 7.000 Din; ob 14. uri (2. uri) popoldne razno pohištvo, posode, knjige in razne zbirke.
.......
a
Imam v zalogi vseh vrst čreva po različnih najnižjih cenah. — PRVO DOMAČE PODJETJE v Ljubljani se priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem.
Franc Zupan
črevar,
MESTNA KLAVNICA.
se je PSIČEK, majhen, rujav, brez repa, vrat ima bel. Najditelj naj ga odda proti nagradi Jož. Janežiču, Domžale.
ff^sgHramraBBaeacBaaB
Prva
trboveljski
premog
Ljubljana Gosposvetska cesta 16 TeleJon 343
Proda se tri- liinn v Ljub. nadstropna lisOCl Ijani —.
Stari trg 20. - Resne ponudb? na naslov: M. Umek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 11 Posredovalci izključeni.
Hdop pridu v Maribor,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajji-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor,
Glavni trg št 5.
in HARMONIJE na obroke:
Boscndorfer, Forster, Stein-wav etc. Vse instrumente ta blch- in žtrajh - godbo, strune in žice vseb vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, LJubljana, Mastni trg 3 (pri magistrate). Naj. sposob. tvrdka Jugoslavije,
Trgovina.
Vzamem trgovino s stanovanjem takoj ali pa pozneje v NAJEM na prometnem kraju, v mestu ali na deželi. -Ponudbe upravi pod št 6793.
vpokojen, 3S let, samski-, zrno-žen slov., srbo-hrvatskega in nem. jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe. - Cenjene ponudbe ua upravo lista pod »Natančen« št. 6715.
Kupim suhe goto
po najvišji ceni in vsako množino. • Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648


D. Znlaznlh. Llabllsna, ffllrjB?.
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetia v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen. da {e temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki ka{ kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo naSega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in sc obvaruje ieSče večje škode.
f OTaraa vila
Splošne stavbene družbe MASiBO®
iMchsaR& ovo mio M. n
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
SLOVENEC, tfne I. novembra 1921
;niuiiuiiniiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiniiiiimiiniiniunnmmmm|
f^^g™ Gobe, j
; UiS^A^M^S^Mii	kupuje
/&5HM0!? SH PSOKIHOV Ilfflj?J®S^18l (OMII
BOsentilfflrler, Er&bar, Czepka, ' 01 HOlzI. ScSew€l^lgoier, Sfingi Itd
TUDI NA OBROKE
|£SUCA IfiJBAD, roj. Bolenc U«». mišcrtetn 5
Gfavno zastopstvo za Jugoslavijo:
J. G. Dr@ško¥gc9 Zagreb
Telefon 24/98 Cesta „B" St. 3
Pozor!
POZOR! Rok za vposlatev smo vsled POZOR!
prekratkega časa do 15. decembra L 1. podaljšali ter obenem tudi nagrade zvišali, vsled tega objavimo še enkrat
(Leitspindeldrehbank) s KOLEŠČKI (Vorgclege) in
kompletno opremo se poceni proda. Naslov v podružnici. »Slovenčeve« uprave v Celju hotel »Beli vol« št 15.
Hočemo, da se vsak seznani z milom proti madežem »Urax«, ki radikalno takoj odstrani vse madeže iz vseh vrst oblek in ne škoduje niti' najfinejšim tkaninam, j razpisujemo nastopno
3T NALOGO ZA NAGRADO: <©c Cesa nam je treba za odstranitev vseh madežev? Odgovor: Mila proti madežem «Urax» in čiste v... S pikami naznaceni odgovor naj se dopolni z odgo-n jajočimi črkami.
Za pravilno rešitev razpisujemo fa-Ie darila:
1.	darilo: novo kompletno spalno sobo v prima lesu.
2.	darilo: nov pisalni stroj »Adler«.
3.	darilo: nov siv. stroj »Central Bobbin«, po grozljiv.
4.	darilo: novo damsko kolo »Puch« M. VII.
5.	darilo: novo moško kolo »Puch« M. IV.
6.	darilo: nov šivalni stroj »Singer Langsch«.
(V vseh šestih slučajih se na željo izplača v gotovini.)
7.	darilo: nova zlata moška ura.
8.	darilo: nova zlata damska ura.
9.	darilo: nov fotograf - aparat 9 X 12
10.	darilo: nov daljnogled.
11.	darilo: nova srebrna moška ura.
12.	darilo: nova srebrna damska ura.
13—40 darila: prima žepne in zapestne ure. 41—500 darila: različna dobra tolažilna darila.
POGOJI: 1. Reševanja uganke se lahko udeleži vsak, kdor naroči in takoj plača kos »mila proti madežem Urax« s poštnino vred za 10 Din ter da stalno biva v kraljevini bHS. — 2. Vsled nepotrebnih manipulacij je priložiti 10 Din pri naročitvi ter odgovor na vprašanja, ter natančno pisan naslov pošiljatelja. — 3. Darila se bodo izvlekla ozir. razdelila pod nadzorstvom javnega notam in se bodo dobitelji takoj obvestili ter objavili v tem časopisu. >~ 4. Zgorajšnja darila so preračunjena na najmanj 15.000 pošiljateljev, ne glede, ali so vsi rešili pravilno ah ne ter se percentuelno s pošiljatvami zvišajo ali znižajo. — 5. Vsak udeležnik se podvrže odločbi notarjevi, ter je pravna pot nedopustljiva. — 6. Nastavljenci tvrdke se ne smejo udeležiti tekmovanja. Vsa darila in naročeno milo se pošlje carine in poštnine prosto.
Mednarodna trgov, dražba »Adria« LIKAR —
k ■'••	GRAZ, Postfach 205.
'S
Opomba: Poštnina naj sc pravilno kolkuje!
čifajte in širite »Slovenec«!
NOVO
vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu
|	pred nakupom se prepričajte	n
gg o nizkih cenah y staroznani manu/akturni trgovini	j|
§ 3ht & V\iihar preje Carl Soss, jMaribor, Aleksandrova c. 9	g
I^arhati, /laneli, iiskanina, hlačevina, sukno za moške 2anesljiyo blago	fj
S obleke, belo platno, /lanel in šivane odeje vedno v zalogi Jfizke cene	gj
ker je zidanje v tom sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosniM sistema ..SEIKO."
katori nadomeščajo lesene stropnike, žetezobeton-ske preklade itd.. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO, sin Infl. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor štev. 2.
Radi reduciranja zaloge globoko znižane cene! — Ugodni plačilni pogoji! Ceniki zastonj! — Najugodnejša prilika za nakup za tapetssike, trgovce s pohištvom in zasebnike! — Prosti vpogled! Pri večjem nakupu se povrnejo potni stroški! — Na drobno in na debelo!
Največja izbira v
ev. lesne ali električne stroke z malim osnovnim kapitalom se kupi, — Informacije pri dr, IVO BENKOVIČU, odvetniku v Ljubljani.
Stroški pri vporabi bencina,
/ ■.<*.>■ -
Adaptiraš svoj anfo-traktor
sli staMIsi! motor s petent.
SIAG-geiteraforjem.
KUH Z Prospekta ln rofsronca daje
Ljubljana: Teie/on 560 i	Bohoričeva ulica 24.
Siroški pri vporabi oglja.
Izdeluje šn razpošilja
Tovarna za gaivaniJne elemente In elektrotehniko w Lfubajsnl
Dolgotrajna hranljivost	Močna svetloba
Zahtevajte cenik!
OSRAMv
to inan-.komcrariositi žarnica
OSP2AM NITRA
^Prt ziizslci cesii"
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta St. 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izbera damskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumpcrjev, otroških obleke, jopic itd. Velika izbera potrebščin za krojače in šivilje.

nad Ljubljano — naznanja slavnemu občinstvu, da
Oddelek I. |mM j
tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II. | MMM®Hm j^Tfll/Tj
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
.	cz. .
bhbbb&SIČ
Zaloga sc nabaja v TOV. POSLOPJU v ST. VIDU. — Ima v zalogi vse vrste SPALNIC — JEDILNIC - KUHINJSKIH OPRAV — OPRAVE ZA SALONE -GOSPOSKE SOBE — PISARNE itd. ter TAPETNIŠKEGA BI AGA od najfinejših do najnavadnrjših vrst. — Sprejema tudi vsa STAVBENA DELA in OPREME za PISARNE — hotele, cerkve, šole itd.
ZALOGA se lahko ogleda tudi v nedeljah in praznikih. ^»L
Oe!o zajamčeno solidno — cetic brc/konkurenčne — postrežba focr.a! Sc priporoča ra cenjena naročila in mnogobroitii obisk
Svetovne znani najboljši šivalni stroj jo edino le Stoewer za rodbinsko In obrtno
rabo.
ZALOGA
STROH
Oddelek III,
Sodelovanjem naših oddelkov I. in IT, najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
ŠEUHEURGOVfl ULICA 6/1

O«! pondeljka 3u novembra sobote S. novembra t. I
izjemno ^aisSainiSi cenah pri
TeRstilb
nkov
^MfeSjana, Krekov irg »lev. iO
_ prvo nadstropje Prodaja slkoasi cel teden, vsak dan! Cenil«! zastortjl
'^■»»»»»»SraSKSRBaBBBBlBKBBBSBBiJSM^
» n
n
iN
n a
iBBBBBBBfli
■■BIIBHBBBBBHBBBDBBBBBBBIBS1
fflled dobrimi naiboljii bo:
PFHFF širnimi stroil
za rodbino, obrt lo i^iiasirija.
Večletna garancija. Pouk t vezenin brezplačen. Solidne cene in ugodni plačilni pogoji.
IGN. VOK
LJUBLJANA • CELJE • NOVOMESTO
Sodna uL 7 • Kralja Petra c. 83 • Glavni tra
■
iSffl0ESEm08!GsIj2iaEiaaaHEEH;gE33SI3EBKE2a
En MLINSKI STROJ, znamke »Rex« štev. 2 En MLINSKI STROJ, znamke »Henkol«. (Stroj za mlenje zdroba [Griesmasehinel, ležeči.) — En MLINSKI STROJ za ločen.ie mlinskih izdelkov (Saugmaschine), en KRTAČ NI STROJ št. 2, nadalje par samo brusečih umetnih mlinskih KAMNOV (Kuuststeine) velikosti 42 col. Vsi omenjeni predmeti so v popolnoma dobrem stanju ter se po jako nizki ceni prodajo. Istotam se proda popolnoma v dobrem stanju napol krita KOČIJA (za eno vprego). — Pojasnila pri IVAN KURALD, valjčni mlin, Domžale pri Ljubljani.
\ m oni
Ljubljana, Ciosposvetska c. 2,
priporoča svojo bogato zalogo pisalnih
strojev »ADLER« in »URANIA«, dalje
ŠIVALNIH STROJEV za rodbine in obrt
ter voznih koles: STYRIA-DuRKOPI5, OROŽNO kolo (Waffenrsd)
Ceniki zaslon] ln Iranko.
cenj. damam, da otvorim s 4. novembrom L 1. oblast konc. zaseb. učilišče
za
risanje m danskih cbSek
po najboljši in lahko razumljivi »JACK« - metodi. — Pouk bom dajala od 8. do 12. in od 14. do 13. ure, izjemoma tudi v večernih urah. — Pristaše sprejemam ob zgoraj navedenih urah.	6807
Strok, izprašana učiteljica za krojno risanje damskih oblek
ROZA MEDVED — Mestni trg štev. 24. flassHaasisaassJHfflasBHaffisaassBiafflHBSsaaaps
K
sa a
ra
nieaidnsho norveško, s vele na zalo<?t
Drožlcrifa Anton MasitC sinova.
žitaovsha lusice s.
iaa33agas;B;3gsgBiBgn!3B;iSBgBaaBBiBBBg»gg3gB;i
^lednarddni transporti

BLIZU MARIBORA, ležeča ob državni cesti, je naprodaj z 230 orali sveta, od tega 12 oralov prima vinograda, z več stanovanjskimi hišami, dve-
ma majarijama, velikim gospodarskim poslopjem, 50 glav živine, 6 konji, 25 prašiči ild. POSESTVO JE POSEBNO PRIMERNO ZA PARCELACIJO,
ker so na razpolago razne stanovanjske hiše s pripadajočimi stranskimi poslopji. Lastnik bi stopil v dogovor tudi s strokovnjakom glede parceliranja, ki bi obenem prevzel posredovanje prodaje. * Dopise pod šifro: »ERIRAGSGUT« št. 6805 upravL
za vini, p vo, ž(;anjt in oiie, prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro so! dno iu uitjeenojše mehanična sodarakr delavnica
»j n, M ,
Frančiškanska ul. 11, v meroizkusnem uradu.
Iz lesa s seboj prinešenega, se izdelujejo vsakovrstni sadi takoj.
Popravila hitro in pri zmernih cenah.

ll
priporočamo našo pravo
domačo KOLINSKO ci-	g|
korijo.	l||l
Izvrsten pridatek za kavo.
Božične Jaslice za cerkve
. velikosti, krasno izdelane, se dobijo po zelo ugodni
delavnica za cerkvcno umetnost - MARIBOR, Strossmayerjcva ulica štev. 3.	684!
Slike in ceniki se pošiljajo brezplačno. "Sat
L

BEOGRAD,
Obiličev vcnac 12.
MARIBOR,
Aleksandrova 44.
LJUBLJANA,
Šelenburgova 7/11.
Vrši carinsko posredovanje in vse špedicijske posle. Preskrbuje dovoljenja za carine prosti uvoz industrijskega materijah. Prevzema tnnsporte za tuzemstvo in za vse ostale države po fiksnih cenah. — Ker so s 1. novembrom ukinjene železniške carinske agenture, se kot domače podjetje priporoča gg. trgovcem in industrijalcem s prošnjo, da sc za vse carinske in špedicijske posle poslužujejo njegovega posredovanja. — Poslovanje strogo strokovno in solidno.
Afbert-Vanlljnl Mm«> rešC—Nesc-E»ef!54 Beurre. SSratf.šnsJ*! M^snsleljevi Emietanovi
Famllgni	,, „ „ .
Mlateči, cajnei mešanica
F'aS'erice, različni......od Din 4©-
OJSJati sa SorSe.........D m
Zdravilni prepeSensc, zavoj . . Din ©•— '»».•'.
Najiolitanfce, Adr!!a-pi5ko{i, .uedeno tn druge vrste bia^o.
p h E i' ii o* u A J A"L™TT7TTM htffttttttt™|
L smM^j^f)
^^ ^ fl	za mozks in zenike
obiske, beio, pisana in rievo platno, cefir, ^ hlacavlno, tiskanlno in fazno mamitakturo, kupite najceneje In v veitkarski Izbiri v novo ursjtni in prt?ijani veletrgovini
*ž. Stermeck!, Celje sit. 330. ilustrovani cenik za čevlje, klobuka, ubleko, perilo odee, laso-strižnike, britva in tisoče drugih piadinctuv se posije vsakemu zastonjl — Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros canel

v
7JT
VSEH VRST NA IZBIRO PRI
krznarstvo — LJUBLJANA —
3 Gradišče čtsv. 7.	5646
STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOZUHOVINE
MEŠČANSKA K O R P O R A C1J A ~V~~K AMN LK U razpisuje mesto kvalificiranega
z izpitom za samostojno gozdno gospodarstvo. — Ponudbe z navedbo zahtev je poslati do 15. decembra t. 1. na upravo Mešč. korporacije v Kamniku. Za odbor: Rudolf Debevec, L č. načelnik.
Zelo ugoden nakup modrocev, divanov, otomaTi in klub-Barnlar ter vse v to stroko spadajoče izdetke nudi s o I i d n o izdelane in najceneje tvrdka
Feter Kotel

tvornica lsnoi-nfsKili tidcl: o v
Pri večjih naročilh knkor za hotele, restavracije, mizarje i. t. d. še znaten popust. Pozor ženini in neveste X JZatiževaJte cenike!
raj^iatiKiž.T-jasiSKisa
-J?.
s - aansasi-sssoesskkm
: ,-m m. i
a
z si »£s raznim s hldmillSno-ftitros?-zsžBsai isa sta&lFa-ocSpsrsliBii regulatorji
dobavlja: strojna tovarna in llifama
(Jas m ST. POLTEH

č| Do sedaj je postavljenih gtSZ 2©0$ fsSirMEI S CB.	k. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove,
| vse stroje za papirnicc in celulozne in karton, tovarne, stroje ra uži alice, transmisije itd. Znano solidni | proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, L;ubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621.
Delniška glavnica: 50,000.000 Oln
Rezervni zakladi ca.:
10,000.000 Oln
Centrala:
»Ifoiiisi^ Diiiiaj§ka cesla
podružnice: Brežice, Celje, Crnoinelf, do.-rlca, SCron?. Martlsor, Melkovlč. iMovii Sadi. P t tu i. Sarajevo, Split, TtsI. A0enci|a: tcffssSec. Sc priporoča sa vsa v bnr.Cno široko spu<l(i;o£e jioste
Branojavral naslov: Bartlrca Ej|ol3l|an52.
rftFi-i s) G T« -----» * ,

Češka indnstrijalna in gospodarska banka, podružnica v Ljubljani, Marijin trg št. 5
i Deln
i 97 p mini ma
Telefon it. 104. — Brzolavnl naslov: INDUSBANKA.. Delniška gluvaScn ln rezerva cca Kč 290,000.000'-.	CENTRALA v PRAGI, NA PRIKOPE 35	Hranilne vloge ln tekočI raCnn K« a.170,000.000- -
•7 podtužnlc v vseh večjih Krojih Čehoslovaške republike. — Sprejema vloge na kn|lilee In račune ter provajft vse bančne In borzne IransnkrJie kar na|knlantne|e.
Najboljše manufakiurno bisgo
se dobi pri tvrdki
Maribor, Aleksandrova ccsta št. 13.
Telefon št. 222. Trgovina e modnim, manufaUturnim, sukoenlm in platnenim blagom, perilom, konfekcijo iu pleteninami.
Na d&bslo m drobno.
■ ■BB«BBBSISISSOBMBffi30SB&aKIEIB0»S
STBOJME TOVARKE IU LIVARNE d. d. V LlUSlijfin!
ustanovljena leta 1767., dob^Tlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Zfl!ll8Vfl]l8 CBJlIIl!
BBoa®saiBi!EgaEsgrs88KjaBBifflac3fflso!i
Royal
i
Kr. angleška poštno-
parobroefna lin-ja.
General zastopstva za kraiidvino !K5;
Trs I. ste/. 17.
Reda' potniški promet fj.vnburfi—Cberbourg —SouUiamplon v
Novi JoirU in Kiamaicto
Cherbourg — Liverpoo!—Soufhampton v Južno Ameriko Rlo de Janeiro, baatus, Montevideo, Buenos Aires, Sao Paolo.
Odprava potnikov 1, 2, S. razred«, - Kabin« 3. raz. z 2 ia : peticijam'
U du't iioit — Sigurnost — brzina
Podzastopstva; Beograd, Karagjcrgjeva ulica 91. — L;nbl;ana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni netlov za v«a gornja podzastopitva „R0YMAILFAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalrnaciio in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sora.evj in Gružu.
Natlov za brzojavke; Prometna bseka.
Dopisovanje v vseh jezikih.
iiummimbm
_ KB.OVOB1«

I
STOCK COGNHC MEDICINflL D. D. SLRV. POŽEGA
COKOLHDH IN BOtr COGNHC MED1CINHL JHMHICH RUM CHIMH ČflJ
Znamka „STOCK" jamči za najboljšo kvalitativno blago i
tasaaaraaaieBi
Ljudska posojilnica
reglsirovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Hranilne vloge zra!aio uzd K 175,000.000—.
malo rabljeni, skoro novi, izključno samo nem«! ški proizvodi v vseh širinah in finoči, isto LINKS-LINKS i JAKARDMASCHINE, RUND* STOHLE, STROJI za pletenje KRAVAT po vrlo nizkih cenah dospeli, IGLE in sestavni deli na skladišču pri ALFRED KOZMA, Osijek L, Županrjska ulica 42, samozastopstvo tehniške poslovnicc za industrijo strojev za pletenje FELIX LEDERER, WIEN.	6403
Mjedcnf V »mi 5»
Jtr-jrv? t*;
_Š
1.....<
Nudtm tK ln-itnefra tovnrnlSkejia s!<l»dkS£a ..SIKAI.UM" »ATF.IIIJE, ŽEPNE SVETILK K. ZAŽUiALNIKF, KARIHDNE ŽARiLCE „ACEBMF.TAt", vae vrste medenih KARMS ter vae p«trefoSčir,e proti poroštvu nn(solldne|e. kulantno.
fOSIP KLIMAN
znanm, Akadamski trjj ii. 7.
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
jc za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo, v teir. med našim ljudstvom po deželi naj-
bolj razširjenem dnevniku. Vsak og as, pa bodisi v
mahni obliki (najmanjši
veliki ali pa tudi v priprosti
prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vseki priliki najbolj


Jutranja zvezda,
Napis?! JI. Rider Haggard. Iz angleščino prevel Peter M. Cernigoj.
kako Va« tirajo Va3* kurja (v"avt do obupn ter Vam grenijo vsako r.' dolf.no i ah nvo. Takemu iic.-refinemu človeku Jo hitro pomoči, oko vpornbljato Blirglt-oblli za fcuija očeta, ki Jb tekom IS let milijoni Oudil rešil to neprillko in bo tudi Va.iim kurjim ciesoin hitro iu brez bolečin napravil kome.
Ouralt Je znto prlltuMjan, k<T nn deluj", tamo pr.vrSno, marveč odstrani kurje oko temeljito b korenino vred. Oakrbite fA ga v naJhliBJl drotjerljl ali lekarni, da se konča vedna mute. Pazit« pa pri nakupu točna a*
Izvirni zavoj Purgit in oiklsnjajii paaaMiba. Cena izvirnega kosovnepn za vojn: Rurftit Bralstvo zoper kurja atesn Dinar , 13un»it podplatni obli?, Dinar 8'—, Burglt nožna kopelj Dinnr 5'—.
Družba B U R GI T, Freilassing (Bayem)»
Glavni zastupnik:
Ivan Svetec, Movornestto (SfevenSfa).
(Dalje.}
11
»Spi nekje,« je zašepetala Tua, >poj-diva nazaj, jaz ne maram tega smradu.«
»Kakšnega smradu?« jc odgovoril Rames. >Jaz ne duhain nič razen vodnih lilij. Zbudiva ga, preneumno bi bilo, da bi zdaj ho 'ila proč. Saj se gotovo ne bojiš, o Zvezda?«
>0 ne! Ne bojim se,« je odgovorila Tua ponosno. >Samo zbudi ga brž, prosim.«
Česar ji Rames ni hotel povedati, je bilo tole: Sedaj nista mogla'več nazaj, ker so se vrata zaprla za njima in na notranji strani ni bilo ključavnice.
Tako sta hodila okrog jezerca, a naj eta še tako prežala, speči krokodil se ni hotel zbuditi.
»Pojdiva v čoln in ga poiščiva,« je predlagal Rames, »morda se skriva na otoku.«
Peljal jo je po kamenitem nobočju, kjer je Tua v svojo grozo opazila ostanke zadnjega krokodilovega obeda, kar jo jo tako pretreslo, da je pozabila na svoje pomisleke in zelo urno skočila v čoln. Nato ga je Rames odrinil od kraja ln skočil za njim; plavala sla na vodi. Deček jo stopil na krmo, vzel je veslo in veslal okrog otoka, todn krokodila ni bilo nikjer.
>Jaz mislim, da ga sploh ni,« je rekel, ko se je nekoliko opogumil.
»Poskusi 7. golobom,« je predlagala Tua, ki je sedaj, ko je smrad izginil, zopet postajala radovedna.
Rila je to dobra misel in Rames se je jo takoj oprijel. Vzel je mrtvega ptiča iz lorbo. mu razširil peruti, kakor da je živ.
in ga vrgel v vodo ter vzkliknil: »Vstani, o sveti krokodil!«
Tedaj se je s strahotno naglico, ko ga nista nič pričakovala, krokodil prikazal. Pojavila se je grozna Iuskinasta glava s topimi očmi in brezštevilnimi blestečimi zobmi in pod truplom noga za nogo strašnih oblik. Čeljusti so se zaprle nad golobom in vse jo izginilo.
»To je bil sveti krokodil,« je rekel Rames zamišljeno in je zrl v nemirno vodo, »ki je živel tukaj vsa leta osmerih faraonov in morda še delj. Sedaj sva ga videla.«
»Da,« je odgovorila Tua, »in prav nič ne želim, da bi ga še kdaj gledala. Pojdiva brž nazaj, ali pa povem tvojemu očetu.«
Na ta poziv ni mogel deček drugače, nego da je zopet segel po veslu, toda stari krokodil, ki je bil goloba pogoltnil, je nenadoma iztegnil zopet svoj gobec prav poti njima in je jel plavati za čolnom. Sedaj je Tua glasno zakričala in nekaj' govorila o svojem Kaju.
>Reci mu, naj odžene krokodila.« je vzkliknil Rames in se je divje upiral v veslo. »Kaja ne more nič oplašiti.«
Toda krokodil se ni dal pregnati. Nasprotno, iztegnil jo svoj sivi gobec in eno svojih nog na čoln, tako da Rames ni več mogel veslati, ter je ladjico iztiskal pod vodo, odpirajoč svoje strahotno žrelo.
: Je že tukaj — požrf naju bo!' je vpila Tua.
Ta hip jo ladjica zadela ob pristan m se odbila tako, da je krn, kjer je sedela Tua, zadel krokodilovo glavo. Zver se je razjezila. Vrgla sc je na čoln, sprednji del se je nagnil, se napolnil z vodo in se jel potapljati. Takrat je mali Rames pokazal pogum, ki je bil v njegovem srcu. Kriknil je Tui:
»Pojdi na breg, pojdi na breg!« Segel je preko nje in udaril ogromno žival do
glavi s širino vesla. Zver je odprla svoja ostudna usta, on pa ji je potisnil veslo v gobec in ga držal.
»Pusti ga!« ie klicala Tua, ko je splezala na suho.
Toda Rames ga ni hotel spustiti, ker je v svojem malem vrlem srcu mislil, da pojde krokodil za Tuo in jo požre, če izpusti. Tako je držal ročaj vesla, dokler so mu ni izvil. Storil je še več. Ko je videl, da je krokodil razgrizel lopato vesla na dvoje in jo vrgel proč ter da še vedno sili k pobočju, kjer so ga navadno krmili, je skočil v vodo ter ga udaril s svojo malo pestjo po očesu. Žival je, občutivši bolečino udarca, šavsnila po njem, ga ujela za roko. so začela potapljati nazaj v globoko vodo in je vlekla otroka za seboj.
Rames ni rekel ničesar, toda Tua, ki je bila že na vrhu pristana, je vse to videla in je opazila smrtno grozo na njegovem obrazu.
^Pomagaj mi, Amen!« je zavpiln, skočila doli, pograbila Ramesa za levo roko ravno tisti trenotek, ko bi bil moral pasti, nato je zasadila pete v kamenito razpoko in je krepko držala. Nekaj časa jo je vleklo naprej; zdelo se ii je, da mora pasti na obraz in da jo zver potegne navzdol in požre z Ramesom vred, toda potem je naenkrat odnehalo in padla je skupaj z dečkom na kamenje. Vstala sta in se opotekla na breg. Ko sla prišla gori, je Tua opazila, da Rames radovedno ogleduje svojo desnico; bila jo vsa krvava in mezinec je bil odtrgan. Kaj sc je potem godilo, se ni spominjala več, slišala je samo udarce in težko zbijanje po bakrenih vratih.
Ko se je zopet zavedala, se je znašla v Mermesovi hiši in gospa Asti se je sklanjala nad njo ter jokala.
»Zakaj jokaš, dojilja, - je vprašalo, »saj vidiš, dasem zdrava?^
>Zaradi svojega sinu jokam, kraljic" na,~ je odgovorila ihte.
>Ali je umrl za ranami, Asti?«
>Ne, o Jutranja zvezda, v svoji sobi lezi bolan. Toda faraon ga bo dal ubiti, ker je zvodil prihodnjo kraljico Egipta v veliko smrtno nevarnost.«
»O ne,« je rekla Tua in je skočila pokonci, >on mi je rešil življenje!«
Ko sta tako govorili, so se odprla vra^ ta in vstopil jc faraon sam, katerega so bili naglo poklicali iz palače. Njegovo obličje je bilo bledo od strahu in ves je trepetal, zakaj sporočili so mu bili, da je njegov edini otrok utonil. Ko je videl, da živi in da se mu ni zgodilo nič hudega, ni mogel zadržati svojega veselja, marveč jo kraljičin) objel in pokleknit, zahvaljujoč bogove in njene zaščitne d«Iiove. Tua ga jo poljubila, je ogledovala njegovo obličje s svojimi razumnimi očmi ter ga vprašalo, zakaj je tako preplešen.
»Ker sem mislil, da si mrtva, hoi moja.«
»Zakaj si mislil tako, oče? Saj veš, da je veliki bog Amen obljubil, preden sem biia rojena, da me bo vedno varoval; pa seveda, če bi ne bilo Ramesa —«
Ko je imenovala to ime, se je faraon ujezil.
»Ne govori mi o tem ničvrednem fan-talinu,« jo vzkliknil. >niti sedaj niti kdaj pozneje! Do smrti ga bom dal izbičati.«
-Oče,« jo odgovorila Tua in jc skočila pokonci, » ne govori takih besed, zakaj če umrje Rames, umrjem tudi jaz. Jaz sem kriva in ne on, ker me je moj Ka svaril, naj no hodim gledat živali, Ramesti pa Ka ni govoril. In ko me je ta hudobni bog hotel požreti, se je Rames boril ž niim in se je izpostavli njegovemu žrelu namesto mene. Čuj, oče, da ti povctu vso zgodbo.v
nmn
Pravkar zapel doile udnle novosti domski ti klobukov v »partnlh oblikah ter modnih barvali. Novosti usnjenih In športnih klobukov. Žalni klobnkl stalno v zalogi.
MODNI SALON
MARIJA GOTZE:
Ljubljana, Kongresni trg Številka Si
Preobllkanfa ln popravila točno po naročilu la na|-bilrejfil postrežbi. Oglejte si bogato zalogo v salonu!
Cene brezkonkurentne.
SPREJME SE V VEČJO TRGOVINO NA DEŽELI
trgov, učenec
zdrav, krepak, pošten mladenič, star najmanj 14 let. • Nastop takojšen. • Hrana in stanovanje prosta. . Obrniti se je na naslov:
ANTON KALAN — Škofja Loka (kolodvor).
la Knoch jermena za pogon.
A. Lampret, Ljubljana,
Rezano je samo Iz naj-boljlh volovskih krupo-nov garantirana teiina 0*98—1. Šivano, lepljeno In protegneno v vseh dimenzijah na skladišču
Krekov trg tO. Telefon 247.
Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Hotel Roya!) Telefon 20—54

V
Telej. št. 3
Žarnice Osram
kupite najceneje pri
Ivan Bogataj, efiffl;£
Ljubljana, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga inštalacijskega materljala, telefonskih aparatov, moderniU lestencev in svetilk, ter moaernih signalnih naprav proti vlomu.
t|DELYA" trgov.na žel|eznom robom d. d. Zagreb
Martičeva ul. 8. SklarišCe: Černomerec (tutu »jnft«) Telefon: 10-86, 16-17, 19 45. Brzojavke: Gradelta. priporoča: Železniške in trarava ske potrebščine za državne, industrijske, poljske in cestue železnice.
Železo in pločev no, žico, cevi
Reprezentant v Ljubljani: A. Lampret. Krekov trg 10.
Na znanje slovenskim žagana!
Mesečno kupimo, postavljeno vagon (15 ton = 30 m9) vsake slovenske postaje proti akreditivu ljublj. vetebanke, borov in |elov les, paralelno rezan, brez gnilobe, razpok in poškodb.	6836
Vrsta
Širina
1. Deske I. j 50°/„ brez grč, 50*/o z grčami do 2 cm j
2.	Deske II. j
3.	Deske III. ^ 4. Deske ka-
kor žagane I, II, III
5. Deske ca
S. 6.
M
7.
8.
9.
10.
30 cm 30 cm 30 cm
18—34 cm
Debelina
25 mm
25 mm 25 mm
25 mm
Dolžina
metrov
4 (in več) 4(„ ») 4(. „)
4(. .)
U. tate 12. ,
13.	*
14.	.
15.	,
16.	„
10-30 cm 10—30 em
10—30 cm
10—30 cm 10-30 cm 10—30 cm
38 mm 27 mm 105 mm 105 mm 105 mm 25 mm
12, 13, 15 18-30
25 mm
30 mm 40 mm 50 mm
12 mm 25 mm 12 mm 15 mm 18 mm G mm
1-3-50
2-50 1-3*50
2-50 1-3-50 2-50 2*50 2-50 2-50
2—5 m
4 m 2—5 m
4 m 2—5 m
4 m 2—5 m
4 m 2—5 m 4 m
1 m in več
Mesečni kr&ntum
25 vagonov 25 , 25
50
20 20
30
5 5 5
Opazka
Huariiu ia navidbociine
S..S 2 S -s
>n .5 N o "aJ
O „ <u
N
>30
17.	plohi
I um SAimjnai
18.
19.
20.
21.	mizar, blago
22.
23. Stafli
178 mm
163 mm
153 mm
225 mm 225 mm 225 mm
78 mm
63 mm 63 mm
63 mm
75 mm
75 mm 13. 18, 24 26, 34, 54
58 mm
3 m 4 in 4'33
4-6ti,	5-—
5-33,	5-66
6-33,	6-66
7-—,	7-33 7-66, 8-
3, 4, 4-33 4-66, 5, 5-33
5-66—6-—
6-33,	6-66 7, 7-33, 7-66
10
20 20 20 20 20
a
5
o
-o
6
« >
25 25
25
25 15
50
30
i grčami i
0«r»J. nit«
I opozariamo.daso zopet do- S H speli najboljši šivalni stroji : ■	in kolesa	:
! „GRITZ&ER" I
: V VSEd OPREMAH : j za rodbinsko in obrtno j j rabo. Istotam vseh vrst | : čevljarski stroji ..AdlCr" I } kakor: cibnder, levoročni š ;	in kr >iaški.	:
\ Pouk v v C / e n 1II ter i ! hroanlu periso in }
\ nOgaViC lštoianie| brez- : } plačno edino le pri: ]
{Jos. Peteline, Llubljana I
: bli«u ProšprnovoRii spornem- = : ka ob vodi Popravili sprejemamo, •
Lepo posestvo
SE PRODA. Obstoječe iz hiše, rodovitnega vinograda, travnikov in njive, v najboljšem stanju, blizu rudnika, na prometnem kraju. Več se poizve v restavraciji RAJ-HENBURG ob Savi — Staj.
Interesenti naj po kapaciteti svojih žag javijo, koliko morejo mesečno prevzeti od proponirane množine. Prevzema se na žagi. Dobavni rok se mora držati, prevzema ae jrn rado preko kapacitete brez daljnih formalnosti. — Radi enostavnosti prosimo, da vpišete približne cene v zadnjo prazno rubriko. — Zajamčuje se diskretna vporaba cenj. ponudb, ki se vračajo v 8 dneh po dospelosti. — Cenj. interesenti, ki žele svojo žago neprestano zaposliti skozi 24 ur na dan, ki žele naglega denarnega prometa in vsled tega štediti z visokimi obrestmi in drugimi stroški, naj pošljejo svoje ponudbe na upravo ^Slovenca" pod »Lesna Industrija" «SS34>.
hiacint
sem dobil pravkar iz Hulaudlic ter jih oddaism po nizAl ceni.
trgovsui vrtnar
v Ljubjsni
Bleliveiscva ccsta štev. 3 Vrtača štev. 3
k? m
podružnica; Liubliani
Centrala Zsgrsfo
Vp!a?ana deflniSka glavnica In rezarve preko 12&..q©&*<»oo Din.
PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod na Savi, Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac,
Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka in Jesnice. AFILIJACIJI: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslovenska industr. banka, d. d. Split LASTNE AGENCIJE V JUŽNI AMERIKI: Buenos Aires, Rosario de Santo Fe; V SEVERNI AMERIKI: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze,
Posreduje vse bančne in trgavske posle zinozemsti/om, posebno z Italijo in Ostrijo.
Olajšuje posle eksporterjem in imporlerjem s tem, da jim eskomplira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah.
Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle nalkulantne'e.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje,
RaRRiBsraiisimaaEiHmii
K8 MH MRI S2) *5S HS3 (H IM I
i m
i kh i
I ESI
! C® »J. fffi t
i m na f® m bot rfs rni
■ MU t« BK9 ISU Bi na HB
v skupni vrednosti
1,
dlnariev.
300
nagiad
v sk.npnl vrednosti
1,000.000 dinarjev.
Nagrade:
1.	1	nov	Torino Fiat-auto ta 6 oseb.
2.	1	„	Torino Fiat-auto za 4 osebe (T. 501).
8. 1	nova	kompletna spalna oprava z dvema posteljama iz črešnjevega lesa, izdelek Bothe in Ehrman, Zagreb.
4.	1	„	kompletna jedilna soba iz hrastovine, izdelek Bothe in Ehrman, Zagreb.
5.	1	„	kompletna pisalna soba iz hratovine, izdelek Bothe in Ehrman, Zagreb
6.	1	nov	Ehrbahr gtasovir (salonski glasovir).
7.	1	nova	klubna garnitura iz usnja.
8.	1	novo	motorno kolo 5 HP.
9.	1	nova	velika perzijska preproga (Afganistan).
10.	1	nov	pisalni stroj Underwood.
11.	2	nova	urejena ženska toiletna potna kovčega iz usnja.
12.	2	novi	manjši motorni kolesL
13.	2	nova	Singer šivalna stroja.
14.	2	nova	pianina.
15.	2	novi	kompletni kuhinjski opravi.
16.	5	novih	porcelanskih servicev za 12 oseb.
17.	5	„	gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi Sbymmy ploščami.
18.	5	„	fotografičnih aparatov.
19.	5	„	velikih kovčegov za potno prtljago.
20.	5	„	velikih medenih električnih lestencev.
21.	5	„	manjših perzijskih preprog (Shirvan aH slično).
22.	5	„	ženskih toiletnih garnitur iz kristalnega Btekia.
23.	5	„	velikih gardinier iz kristalnega stekla.
24.	5	„	velikih vaz iz kristalnega stekla.
25.	5	„	velikih naslanjačev z gobelin-blngom prevlečenih.
26.	10	„	velikih usnjatih ročnih kovčegov.
27.	10	„	manjših usnjatih ročnih kovčegov. 23. 10	„	zlatih ženskih zapestnih ur.
29.	10	„	moških zlatih ur.
30.	10	„	porcelanskih servicev za 6 oseb.
31.	10	„	porcelanskih servicev za črno kavo za 12 oseb.
32.	10	„	novih bicikljev.	»
33.	10	„	stoječih električnih svetilk.
34.	10	„	pirotskih preprog.
35.	10	„	porcelanskih servicev za črno kavo sa G oseb.
36.	20	„	srebrnih doz za cigarete.
37.	20	„	moških zlatih verižic za ure.
38.	30	„	ženskih zlatih zapestnic.
39.	30	„	moških usnjatih listnic.
40.	80	„	ženskih usnjatih ridikulov.
Upoštevajoči današnje teSke ekonomske razmere, vsled katerih je novo osno vanim tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, bore? se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način seznaniti širšo publiko z našimi prvorazrednimi parfumi, kateri so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni potreba uvoziti parfumerijo iz inozemstva, kc moremo v domovini isto doseči. V to reklamno* 3vrho razpisujemo sledeče tekmovanje g gori navedenimi nagradami, katere so obenem najlepša božična darila.
I. UGANKA.
Iz sledečih zlogov sestavi 4 besede spodaj navedenega pomena: A — ta — nav — I — dam — me — I)u — ri — li — A —
1.	A —-----Del svela (Kontinent).
2.	I------Država ob Jadranskem morju.
3.	D------Največja reka v Jugoslaviji.
4.	A------Prvi človek na svetu.
n. POGOJI ZA TEKMOVANJE.
1.	Tekmuje lahko vsak tu- in inozemec.
2.	Vsak tekmovatelj mora rešiti uganko točke I. in rešitev poslati v zaprti ku verti z rekomandiranim pismom na enega spodaj navedenih naslovov, a na kuverti mora naznačiti besedi »Nagradno tekmovanje«.
3.	V tem pismu se mora izven rešene uganke navesti krstno in rodbinsko ime in točen naslov tekmovalca.
4.	Vsak tokmovaloc je obenem kupec ene steklenice parfuma našega proizvodu, raditega naj v to svrho priloži v pismu, ali pa doznači po poštni nakaznici na spodaj označeni naslov znesek Din 60.— (nikakor pa v kolekih ali znamkah).
5.	V lo reklamno svrho stavljamo za sedaj v promet 5 vrst jirvorazrednih parfumov in sicer: Cliypre, Jocke-CIub. Mon Caprice, Prince of VVates, Ytacg-Ylanc. Vsak tekmovalec blagovoli naznačiti, katero teh vrst naj se mu pošlje.
III. 8PL0SNA DOLOČILA.
a)	Tekma se prične dne 20. oktobra 1924 in se zaključi 23. decembra 1924 ter mora.it pisma s rešenjem in denarno pošiljatvijo najpozneje do tega termina prispeti r; enega spodaj navedenih naslovov. Rešitve, katere dospejo po 23. decembru 1921 ne pridejo v poštev.
b)	Vsaka pravilna rešitev dobi tekočo številko, katera se tekmovalcem pošlje s steklenico parfuma. 2rebanje se vrši 24. decembra 1924 ob navzočnosti in v pisarni javnega bilježnika (notarja) Milana Mihaljlnca v Zagrebu. Rezultat žrebanja se bc razglasil tekom osem dni v časojiisih; razen lega se bo vsak dobitnik pismene obvestil, dobitniki prvih desetih nagrad brzojavno. — Oni, katerih rešitev ni pravilna, ali katerih znesek Din 00.— ni prispe), ne sodelujejo pri dobitkih, vendar v kolikor je znesek Din 60.— vplačan, se bo dotičuiku parfum poslal ne glede ns to, ali je uganka dobro ali slabo rešena. — Nagrade se delijo dobitnikom osem dni po žrebanju. — Nagradni načrt je izdelan na podlagi 60.000 leltmovalccv in se br za slučaj manjšega števila razdelilo sorazmerno inanjše število nagrad.
c)	Naročene slekleuice parfuma se pošljejo tekmovalcem s plačano poštnino.
d)	Vsak tekmovalec se izjavi sporazumnim z navedenimi pogoji.
e)	Pisma z rešenjem in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: Kr. javni uolaf Milan Miknljinec, Zagreb, Ilira 39, nti pa na naslov firme.
f)	Vse nagrade so novo kupljeni prvorazredni predmeti, katerih del bo razstavljen * Zagrebu v izložbi tvrdke Brača Fiissmann v veži Apolo-kina.
Zagreb dne 19. oktobra 1924.
AIDA#
profKvodnja parhimerlje, ZAGREB — B-cesta 19 a.
Ia - ka -