82. številka. Ljubljana, nedeljo 11. aprila. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NARO
UhHJH vsak dan, izvzemšl ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v stro - ogors ke dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. »a Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., /.a četrt leta 3 gld. ;t0 kr., za en meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta: — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol".h in •a dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta iž gld. 60 kr., po pošti prejemali za četrt leta 8 gold. — Za oznanila se plačuje od cetiristopue petit-vrate 8 kr , če bh oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U red ti i št v o jo v Ljubljani v Frane Koluianovej hiši št. .gledališka stolha". O j' 1 »v n i n m u, tia katero naj »v blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiši.
Popit na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk
o rabi našega jezika v župnih matirah z ozirom na £ 19. državnih osnovnih zakonov in na protiustavni Lasserjev ukaz od 1872. 1.
Mir hočem imeti s svojimi narodi. <'es. bes.
Od nekda vladal je v župnih maticah mrtvi jezik latinski po naših slovenskih kra-jevih, — na sosednem Hrvatskem do najpo-znejših dnij, kar bi razumnik odobraval zbog jednakoličnosti in splošne razumljivosti pri dotičnih knjigovodjih in činovnikih, katerih vsak je dosle nabral si toliko znanja pokojne latinščine, ka je mogel župne matice razumevati, in ako bi ta raba občno veljavo i priznanje imela pri vseh naobraženih narodih; ker pa narodi napredujoči v umnem razvoju svojega jezika in slovstva počinuli so tujemu mrtvecu hrbet kazati in slobo dajati, kar je sevsema pravo, naravno in pametno, vsaj mrzli mrlič nema mesta mej živniki, ter dostojno gojiti in likati domačo besedo narodno, uvajali so la-goma isto tudi v uredne knjige. Za našo domovino izdana je bila dne l.maja 1784. leta previšnja naredba, vsled katere je bilo ukazano svečenikom s početkom 1785. 1. pisati župne matice v nemščini, razumevaj od cesarja Jožefa II., kateri je na Ogerskeni povztlignol švabščino na poslovni jezik, kateri je povse po lesjaškem ukinol množino samostanov po oddaljenih pokrajinah, a na miru pustil najbogatejše okolo svoje bečke jazbine. Bodoč* je vse vršil brez obzira na narodnosti in čute Bvojih raznih narodov, spodletel mu je skoro
povsod želeni uspeh, a namesto zadovoljnosti žel je oset in trnje. Samosilna vlada nemčila je na vse kriplje od one dobe Čehe in nas, a narodi pod kronoj sv. Stepana ostepli so morečo moro od svojih junaških prsij, le Cehovi in mi nemškim „bundom" pokrivani in varovani bezjaki ostali smo podloga tujčevi peti. 1848. leta zažalila je ali žalibože samo-hipno zlata zora trpečim in tlačenim narodom, kateri so spretrgali žuleče spone prokletoga samosilja, 4? f>. nove ustave zagotovil je vsem avstrijskim narodom ravnopravnost (na papiru), pa nesrečni mesec avgust 1851. 1. vkoval je drugoč državljane naše cesarjevine v hrapave lesice železnjače, dokler nij 18f>9. 1. Napoleonov kladivec v razkov del do krvavega gloda-jočih verig stare kačo Bamosilnice. Državni osnovni zakoni od dne 21. decembra 18G7. 1. obesili so nam Slovanom na svisli železnoj mrežoj prepleteni § 19 ugodno se glaseči: »Vsi narodi v državi so jednakopravni in vsakemu narodnemu plemenu gre nedotakljiva pravica, da si svojo narodnost in svoj jezik varuje in lika. Država priznaje, ka so vsi deželni jeziki v šoli, uredu in v javnem življenji jednakopravni.
V deželi, kder več narodnih plemen stanuje, morajo se javne učilnice tako urediti, k a se nijedno teh n »rodni h p 1 em e n n e s i 1 i k u č e n j u drugega deželnega jezika in k a vsako potrebnih p o m o č k o v ima v svojem jeziku naobraževati se.w Tako je bilo po postavnem zakonarstvu skleneno ter posvečeno podpisom jegovega ap. veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa.   Prestol -
nega govora besede od dne 28. decembra 1871, 1. glasno obetajo: ka bode vladi ,,prva skrb postavi povsod v javnem življenji brez-ugovorno pokorščino pridobiti ... ka se bode združenemu in stanovitnemu trudu posrečilo /vršiti prevažno nalogo, vse avstrijske narode na narodnoj podlagi spraviti v jedinost.1* Trdno se nadeja joči, ka je vse živa Istina, kar se v rečenem §. čita, poskusili so nekateri župniki tega prava dejanski se posluževati, ter rabiti naščino v svojih uredili. Za Jirečka-Tlabietinka držalo je brez ikakve ovire in dnes se ponosno dičimo, ka moremo pokazati slovenski spisane župne matice: rojstveno in krstno, poročno in nutvaško od 1. januarja 1871. do 187J>. 1. 4. decembra. Črna pošast Lasser-jeve vlade, oslanjajoča se na dolgo tulavko od-narodniško, prepovedala je nadalje voditi matice v slovenščini, a 19. nij preklican, podpis cesarjev nij zbrisan izpod njega, zidovi pa so ostali na Štajerskem ter se vedno bolje šire i množć, sisa joči in žmnoči še skrajni sok narodovega imetka Tako se v Avstriji zakoni pOŠtUJO od vlade sameV N<m<kemu besu. kateri se navadno zove ,,furor teutonlcus", nij bilo dovolj zabraniti slovenski uredovanje, nego račilo se je blagorodnomu g. baronu Kttbecku kot c. k. namestniku za Štajersko, obsoditi podpisanega župnika na prece občutljivo globo, namreč na 1 11 gld. 28 kr. zbog rabe slovenskega jezika v navedenih malicah — na podlogi nekega zakona od ISTI. 1., tore iz absolutistične dobe. Dozdevalo bi se, ka ustavni zakoni na novo izdani in postavno razglašeni poderd veljavo prvoj.ših sainosilnih, ker inače bi vse tako tlelo bila izredna neumnost ; ali ukanili smo se. Tudi popit o tej stvari v dr-
Domača pisma.
n.
Milostiva gospa! Sedaj pa naj veruje Človek novinarjem! Čisto resno je izjavilo vodstvo uredništva v odsočnosti urednika, da ne bode nobedne stvari več objavilo in causa Aleševec contra Fiirster, ter glede cerkvene godbe ne „pro" ne „contra", in ta izjava me jo bila dovedla oni dan v skušnjavo, da sem vam pisal pismo I., misleč: saj itak pojde v koš, in potem se bodem mogel izgovarjati ter reči: „hotel sem vam pisati toliko in toliko listov, pa ste mi kar prvega objektivirali ter vrgli V uredniško košaro".
Veselil sem se sam pri sebi, da sem tako modro uravnal stvar, pa zato si ne morete misliti, kako debelo sem pogledal, ko sem opazil ono pismo od besede do besede v do-tičnem listku „Slov. Naroda". Ali ko bi moji
živci slabši bili nego so, bi morebiti bilo še kakovih posledic, aii tako posledic ne bode slabih, predobrih pa menda tudi ne.
Sedaj, ko sem svoje pismo I. pomno prečita!, sem še le opazil, da res nijsem pisal ne „pro" ne „contra", ampak nekako sredine sem se držal, tako, da prav za prav nij bila uredniška dolžnost glavnega vodstva seznaniti me s košem uredniškim, ker se nijsem skregal z nobedno pravdajočo se stranko niti se nijsem odločno potegnil za '/« "iti za % takt pri št. Miklavžkili orgijah.
V polemiko se ne spuščam rad, to vi veste, gospa, raj še molčim, ako me kaj razjezi, samo za slučaj, ako bi me vi razžalila, tedaj bi pač lomatal z vsemi štirimi po zraku okolo, in branil hi se z jezikom fortissimo brez vsega takta.
Pri niuziki uže smem vmes govoriti tudi jaz, dasi ne trdim, tla sem kapaciteta v tej umetelnosti, no — mehe vleči sem ipak znal perfektno nekedaj in uganil sem tudi precej
uže iz preludij, če bode žalostna ali vesela prišla na vrsto.
D.t se bolj na Aleševčevo stran nagibljem, je naravna stvar, ker sem už.e lani enkrat plaidiral za staroslovensko liturgijo nekaj pobožnega, ker sem precej sarkastičen satirik in pa zabavljam tudi rad časih nekoliko, a pregovor pravi: „graculus graculo assidet" in „siuiilis siniili gaudet", to se pravi po slovenski : Aleševec se veseli, če kdo nad Pfir-sterja seže.
Sicer sem tudi z ljubljanskim oborspeeta-bilisom nekoliko similis, vendar si no upam tvrditi, bi li se moglo reči: speetabilis speeta-bili gandet, ker še ne vem, kako bi se gledala mi dva, ko bi se našla in videla v službenem poslu pred porotniki ljubljanskimi, na pr. ako bi jaz zgrešil kaj subjektivnega v teh le mojih pismih, kar se pa menda ne bode zgodilo nikoli; ako bi se pa po nesreči zgodilo kaj tikega, bi se k večjemu samo jeden speetabilis veselil, in težko jaz, a nikakor se ne bi
ztlaj nobenega državnega poslanca, ker je baron Ofenheim odložil svoj mandat. Doma nemajo zmožnega človeka, komur bi lehko oddali ta važni posel, zato hajd na Dunaj, da si ga tam poiščejo. Ali tudi tukaj nijso muli sreče; prvi, ki so mu ponudili Bedel v državnem zboru, dr. Mandl, jim je kar povedal, da ga ne mara in ga n.diče.
* (Dinamit pod govorniškim Odrom.) Na nekem volilnem sliodu v grofo-vini Carinit je naznanil Mi. Graj, lord major t Dublinu, da je nasprotna stranka dejala dinamita pod govorniški oder, da so ga pa k Breči še o pravem času odstranili. Zavolj tega pa on nehče očitati protivnim kandidatom, da bi jim oni stregli po življenji.
* (Glavni dobitek) dunajskih komu nalnih lozov, iznašajoč 200.000 gold. je zadel pekarski mojster Dombarelli v Trstu.
* (Dva mrtva srnjaka) so nedavno našli v gozdu poleg \Veiza na Štajerskem. Živali sta se bili v mejsobojnem boji z rogovi tako steknili, da se zmagovalec nij mogel oprostiti od svojega težko ranjenega tekmeca in je tako z njim vred poginil.
* (Srečno mesto.) Dne zadnjega marca in prvega aprila so bili vsi meščani vestfal skega mesta Ilaltern na rotovž poklicani, da dobodo tamkaj — novcev. Iz prihodkov občinskega imetka se je namreč imelo v gotovem denarji razdeliti meščanom štirinajst tisoč državnih mark. Ilaltern šteje okolo 5000 sta-novnikov.
•(Vsa vas pogorela) je dno zadnjega minolega meseca nekje na Savojskem Sedemnajst ljudij je v plamenu storilo nesretno smrt.
I mrli no v IJiiI»IJuiiI :
G. aprila: Albert Strari'or, poštnega pismonoša sin, 9 mes., na rimskej resti flt. 20, za vodo v glavi.
7. aprila: Marija Pirnat, hči delavke, 17 let, v Florijanovih ulicah št. 9, za tuberkulozo v črevah. — Marija Drčka, deltvčeva žena, ">7 let, na Marije Terezije cesti št. 12.
V* deželnej bolnici:
6» aprfl*] Primož Zajce, irostač, M let, zajetiko. — Jarnej liemškar, lončar, 10 let, za jetiko.
Dunajska borza	m. aprila	
Izvirno te t-gi ,ihVii.>	puri"- l<«.	
Enotni drž. doig v bankovcih	.   74 gid.	—
Bnotni drž. d«dg v srebru	.   74 .	45
f. .ta renta...       . .	•   90 n	
IH60 drž. posojilo	- 130 „	50
\kcije narodne banke	• „	
(reditne akcijo .   . ...		10
	. 118 „	
		-
'' kr. cekini . ...	.     9 .	4r>
	5 .	58
Državne marke  . .	. r>8 „	86
— k.
Zahvala!
Podpisanka si smatram v prijetno dolžnost, da v javnem listu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo ve-lečast temu g. Edvardu (Ilotiočniku, zdravniku v Cerkljah, kateri jo zelo spretno izločil meni bolezen zra stek v nosu (polipe), in uže ,'1 leta no čutim nobene bolečino već. Mislila sem, da ne bom ozdravela, ali g. zdravniku se jo lečenjo popolnem posrečilo. .laz v č. g. Edv. (Jlobočniku to zasluženo dostojno nagraditi ne morem.
Iz vsega srca hvaležna
Lenka Košir.
Kokra 7. aprila 1880. (146)
Hiša
I dvema nadstropjema, v popolnem dobrem stanu, so bodo dno 18. t. m. v CVi-ltnl**l po prostovol;-uej dražbi prodala. Pripravna je za vsako kupčijo n krčmo ter stoji na velikem trgu blizu farne cerkve
(14!>-1)
Naznanilo.
('. kr. okrajna sodnija v I.aAkcni (Tilftcr) objavlja :
Na pr< šnjo g. Ivana Padakovioa, opravit, lja koukursne nune, dovoljuje se prodaja po javnoj dražbi h konkursnej masi V. lltaž ča, kramarja v Hrastniku pripadajočega, na 8949 gld. 69 kr. s.dnij-sUo cenjenega |oiiišt\a, osobito zalogu blaga. I »an prodaje določuje se na l.'. aprili« isso in uko bi trebalo tudi sledečih dni j od H. do 1:. uro dopoludne, a popoludnc od 2. do 0. ure, in sicer v- 11 mM ■■ i li n. občino St. I.enartske. Dostavlja se, da so bode prodajalo tudi pod cenilno vrednostjo, da pa mora oni, ki največ obljubi, takoj plačati vsoto in blago takoj aoboj vzeti. (148—1)
Laško, dne 17. marca 1880.
St. 1082.
(141-2)
Sekunriarska služba
v deželnej bolnici v Ljubljani z letno plačo 400 gld. in s posebno začasno nagrado 200 gld. za opravljanje sekundarske službe v 2 podružnicah, potem s prostim stanovanjem svečavo in kurjavo, je izpraznena, ter se bode na dobo 2 let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za dve leti podaljšati. — Prošnje za to službo naj se vlože
do 5žo. aprila. 1.
pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. Prosilci imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali da so saj uže dovršili zdravniške visoke šole, in povedati, če so uže kje službovali. — Na prosilce, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, se bode posebuo oziralo.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1880.
Zaradi preselitve prodajem od denes počenši do dne I- maji* IHHO zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder. Vino prodajem po nujni »Jej «eul9 in sicer najmanju po jedno vedro vkupe.
Daniel Predovič,
(125—9) krčmar,
na Poljanskem trgu Št. 5, v Ljubljani.
Deček,
s I
I o*
o
j?33 .H
5 £
3
14 let star, iz pošteno rodovinc in a primerno šolsko oliko, sprejme se kot učenec v tukajšnjej prodajaluiei špecerijskega blaga.
Natančneje pove iz uljudnosti opravniutvo ,SIo-veuskega Naroda". (145—1)
I .S«
•y «-
s <*>
.3        . - ®
Q >>•*
»J, lil
"~  ct;   u.   rt tc
.t!    0.2
•s
to
D
H
rt
5 lr5
2 >ce S
1*1 fll
S - j
Čujte, glejte in strmite!
Blago od britanija-siebra, katero smo prevzeli od konkurzno mase nedavno na nič prišle velike tovarne za hritanija srebro, ki ima celo tovarniško znamenje: ,,ecbto Biittania", odda se za vsako ceno, ali bolje, zastonj. Po poštnem povzetji, ali kdor pošlje 6 gld. 70 kr.,
dobi vsagdo te le stvari za četrti del prave vrednosti, in sicer: G koin. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročnikoin < d hritanija-srebra, s pravo angleškimi srebino-jekleniiiii ostrinami; 6 „ jako limli vilic, hritatiija-srcbro, iz jednoga kosa; G „ teških žlic za jedi od britanija-siebra: 6 „ žlic za kavo od britanija-siebra, najboljšo kvaliteti; G   „ podnoinikov;
1 teški zajeinalec za juho od hritanija srebra;
1 masivni aajt-malec za mleko od britanija srebra; G kom. Viktorija-podstav kov, lino cizelirani;
2 krasna namizna svečnika;
1 salonski namizni zvonček od britanja srebra, srebrnega glasu ;
1 košek za kruh, masivni, o<l hr.tauja-arebra. iS kom. VbcIi teh 42 rečij jo izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki jo na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in so od pra vega srebra tudi po 2o letnem rabljen ji no more razločiti, za kar ae garantujc. V doka/., da nujo naznanilo
zavoženi so s tem javno, da, ako blago no bi bilo po volji, je vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni piiposlanih zahvalnih piten, katera si bodcin dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hode tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (5UG—lOj
I^.otli.eri.tli.-a.rm.ctra.cce 9, Kcg< uiilter ilmi erKbiHeliOliielieii 1'uIuIm, nii:>.
Izdatelj in urednik Makso Ar mir
i —'' -iS W '-O
Ti -
g tu ac
IM ^ 3
■ 99
V Avstro-Ogerskej,  Nemčiji,  Franciji,  Angliji, Itumuniji, Španiji, Ilolandiji in Portugaliji branjen
Wilhelmov
atitiartriiiski antirevmatiški
^ (kri čistilen zoper putlko in trganje po udih)
je za
Yzpomladno zdravljenje
pripoznau jnliniin in gotovo iipli\ ajočiin kri čistilnim
sredstvom.
m ilo vuljoujoiii
I o. kr. ilvnr. kuncelijo i        vhIoiI -1,1. i'.« i Orni i.i, 7. ili'1-i'iiilu .i i lMflM.
OiIIoliio |>uukiiii('iio, I miri lijujcii, l'»|)i'li imi.Iiiii.
j 8   |. llrlll.illl
( N'j. o. kr. \ < ■ 111 .11 ■ i v. i
| z<*|ii<r ]i(iiiiir<'jiuiju
I ob viirovuno.
( Dunuj, 12. iii.o » 1H70. I
Ta čaj sčisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo, preišče to vso delo trupla in odpravi z notranjo uporabo vso nečisto bolezenske tvarine iz njega; tudi učinek jc trajen.
Temeljito ozdravi ptltiko, trganje po udih in zastarelo bolezni, zniuoiu gnojeee se rano kakor tudi vso spolsko in bolezni na koži, na telesu ali na lici, kite, siiilistUka ulesa.
Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper u vred jeter in ledio, kakor tudi zoper zlato lilo, iinenieo, hudo bolečino v živcih, kitali in udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zupretje, zapretjo VOde, polueijo, inožko ne/možnost, zoper ženski tok itd.
Bolezni, kakor škroplji, oteklina, sir brzo in temeljito ozdrave, ako so iicprcnchoni pije ta čaj, ker je milo razpušeajoče in vodo odganjajočo sredstvo.
Q Jedino jp**n,vi prireja
O Fran Wilheim, lekarnar v Neuiikiichnu (Dol. Avstr.)
Xttvilek9 i ii/.«l«lpii v M Mi|il,oi. prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za ujiorabo v raznih jczieih 1 gld., za kolek in zavoj posebo 10 uovć.
Svo,rilo. Varovati se je nakupa ponarejanj, ter naj z .torej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritiški aiitirevmatiški kri čistilni čaj, ker so priredki, ki slujo samo pod imenom antiartritiških antirevmatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, tor jaz vodno BVarim pred nakupovanjem tacih.
Da ugodim p. t. občiimtMi, poslal sem in imajo pravi ,,WiI» In Iniov autlarlritiriUl aulire% ninli>lii Kri eiWtiliii *uj tudi
v ijubijaoi : IVtcr lahnih:
Anton Le ban,  lekar v  Po b toj ni; Karel Šavnik,  lokar v Kranj i; Fr. Waoha, lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v Novem mestu. ^5^4-3;
V bolgarskem narodnem sebranji imajo liberalci 101 glasove večine; konservativcev je 32, liberalcev 141». Omeneno je bilo pri nas u/e večkrat, da znamonovanie liberalci in konservativci pri bolgarskih razmerah nij podobno onemu v družili državah.
Nemški cesar IliMiimrk<»vp odpovedi nij sprejel, temuč tnu je odpisal, naj stavi take Bvoje nasveta, ki bodo moč malih držav v nem škem „bundesrnthu" zmanjšale. Ali bode Ris-mark ostal in stavil dotične nasvete o pove Sanji pruske centralizacije in zmanjšanji pravic manjših nemških držav? Ali gre pri Rismar-kovej ostavki res le za vprašanje, da M s" imajo poštne pobotnice štempljnti, ali ne V Ali pa mar so angleške volit ve tudi Rismarka omajale V Na to nij odločnih odgovorov.
Nemški „rajhstag" je sprejel včeraj v drugem branji vojaške postave      1 in 2, ki do ločujeta mirovno stanje nemške armade do 81. tnarca I88S na 427 270 mož.   186 poslancev je glasovalo za te paragrafe, 1)f> pa zoper.
B<Vntico«ki nekateri homipnrtisti očitajo „ rdečemu princu" zavolj njegovega pisma, đa hoftP postati .leioine predsednik republiki, da pa je „zuoroP', ker to misli. Rouapnrtovci pravijo, da zdaj ne poznajo nobenega Napo leona princa, nego samo konkurenta Bonapar-teja za predsedniški stol.
Doslej je na .liH5l«vHk«'iii voljenih 317 liberalcev, 108 konservativcev in 89 Ircev. — Disiaeli je dejal, da boj za oblast se nij dokončan, da pa morajo odslej konservativci bojevati v — združenej opoziciji.
Dopisi.
? Iz IJnl»ljam- 0. aprila. [Izv. dop.j (Po volitvah I.) Minili so viharni dnevi volitev za ljubljanski mestni zbor; viharni za to, pravim, ker je bilo ljubljansko prebivalstvo še pri malo katerej občinskej volitvi tako na nogah in tako vzbunjeno, kakor v četirih dneh tega tedna. To se je videlo tudi iz silnega udeleženja volilcev pri volitvah. Tretji razred, v katerem smo prvo leto po opuščenej nesrečne) pasivnej L'ostovej politiki celo z jednim kandidatom propali, je denes do cela naš Onih 47 glasov, katere sta dobila Bamberg in Ahčin. to so glasovi privatnih uradnikov, ki ne morejo pokazati svojega svobodnega prepričanja, nego so volili zmirom tako. kakor jim ukazujejo njihovi gospodarji, in v tej vrsti so hranilni šk i uradniki, železnični in drugi taki. V tretjem volilnem razredu so narodno vrlo samosvestni volilci. To smo vedeli, in v tem razredu nij šlo za to, da zmagamo, ker zmaga nam je bila gotova, nego veljalo je to. da zmagamo sijajno. Sklican je bil teden pred volitvami volilni shod narodni, in na navaden priprost, poziv zbralo so je v čit.dniš <ej dvorani okolo dvesto volilcev iz vseh predmestij, krčmarjev, obrtnikov itd. Tu smo videli, kako ukoreninjena je uže volilna narodna disciplina v tem razredu, in kako trezno in premišljeno postopa ta razred. Različna mnenja so se čula sicer od posamnih volilcev gWe kandidatov, ali kakor hitro se je veČina odločila za dotične kandidate, utihnili so vsi glasovi, a na dan volitve so šli vsi priprosti in izobraženi možje tretjega volilnega razreda na volišče in rešili svojo zastavljeno besedo. Tu ne opravi nič kako nemško Dežmansko sumni-čenje, di se to „farški" volilci in da stoje pod „tujim" uplivom, tu stoji goli faktum: tretji volilni razred ju narodno prebujen; in ker je probujen, pozna tudi svoje prijatelje, a prijatelj more za njih blaginjo najholj skrbeti. To narodno prebujenje pa prodira od leta do leta bolj, in sicer v toliko, kolikor neobzirniae se vedo naši nasprotniki proti nam, in kolikor bolj uvidajo prebivalci predmestij in mesta, da tako mestno zastopništvo, kakor je predstavlja
zdanja večina mestnega zbora ljubljanskega, ne more simpatizirati s priprostejšim prebivalcem v predmestjih. V tem razredu nam prihaje tem več volilcev. kolikor neobzirniše nemška gospoda ljubljanska z volilci ravna mej letom. Zato pa tudi nema nanje nobenega upliva in znajo pravo ceniti, ako jih kile nemšk gospo-dič ob času volitev prijazno pozdravlja ter se jim odkriva, nemšk gospod, ki sicer priproste volilce tretjega razreda imenuje: dummes un-golektes Volk! Ali letos je bila Ivabftka agitacija tudi v tem razredu silna, tem silnejši je pa njih padec pri volitvi; kajti dobili so celo 11 glasov menj nego-li vlani. a mi smo zmagali z večino 103 glasov. Ta razred je naš, in ostal bode naš. naj pride ni Dunaj vlada, ka-keršna koli hoče. Drugače je pa z II. volilnim razredom. O tem drugič.
95 I>uit«tfa 0.npr. (Izv. dnp.| Čeravno grmi nemško ustavoverna jeza v hudgetnej debati in na debelo pada u^tavoverne stranke nevolja na mini-dcrstvo TanffejevO, vendar nij čisto nič čutiti, tla bi bila zd.ij kaka nevarnost za ministerstvo, katero temveč trdno stoji. — Zmage angleških liberalcev so v tem oziru tudi nam ravno prav prišle. Oe celo A ngleži z avstrijskimi Slovnni rnčunajo, tudi Avstrija, oko nehče sama svoj razpad pripravljati, ne more vrniti se k prejšnjemu ustavovernemu tlačenju Slovanov. — Minister Stremavr je spet na putiki tako močno bolan, da bode baje moral iti v Krajiino zdravit se.
■ x J¥c»#llke fi. aprila. [Izv. dop.| Nedavno se je tukaj vršila volitev odbora za oskrbništvo meščanskega premoženja; bilo je pred in mej volitvijo vse dobro, redno in mirno; afi potem, ko je bil proglašen vspeh glasovanja in so bili imenovani izvoljeni možje, pride slučaj, katerega se v analih vse naše zgodovine najti ne bi moglo.
No, ko to začuje naš več od davno kot jako strasten poznani in prozvani gospod župan Hess in uvidi, da njegovi Jjubčki" izvoljeni nijso, dvigne se in nemogoč svoje stra-Sne strasti ukrotiti, zavpije nad pričujočimi volici, ki so bili sami meščani, posestniki in poštenjaki „bedaki ste, ki ste tako neumno volili, sram vas naj hode, pfui! pfuil" mej odlaskom to ponavlja in na ulici nadaljuje. Ostrmeli so na to volilei in izvoljeni, neznajoČ, katerih se tiče; na to dvigne se vik in kvik, pa vendar so se bili v kratkem času pametni in pošteni volilci umirili, in starosti g. župana zaprinesli za zdaj. Tako, vidite bralci, ravna g. župan z meščani, taisti vrli mož g. Hess, katerega neraškutarske novine z dopisi slove in hvale.
Takti ravna ta mož z meščani, kateri so ga pred 3 tedni v preudanosti in zaupnosti za župana izvolili. Lahko bi ga meščani zaradi raz/aljenja časti tožili, a nehčejo svojega vnovič izvoljenega župana po komisijah poganjati, kjer tako v ena kej zadevi nekega oka-panja sedaj ima. Vendar jednoglasno mu za-kličeni, da naj bode rajši gosp. župana Ilessa sram, da on na tak način svojo hvaležnost meščanom za njih zaupnost izraža, in to naj mu bode kazen, da svet sezna, kako se on v domačiji vede. Doslej so se samo njegovi pravični in dobrodelni akti proglašali, odslej pa bodo tudi njegovi drugi akti in njegova ne-omikanost na občno znanje dani, če ne bode nehal rogoviliti.
Domače stvari.
— (Koncert v čitalniškej restavraciji) tukajšnjej in sicer zadnji, napravi
znana in priljubljena godba Majerjeva denes /večer. Prijatelji muziki in vsi, ki se hote' jeden večer dobro zabavati, so tedaj povabljeni.
— (Organ Kaltenegger-Pirker-Dežmanov) je ves iz sebe zarad zmage svojih c. kr. kancelistov in privandranih penzijo-nistov, ki BO spet letos šli na volišče majorizira!, ljubljanske meščane in davkoplačevalce. Zato piše v svojem članku od 9. aprila največje neumnosti. Mej druzimi tudi to, da je cHdtnej gorenj s k i m i kmeti zarad te zmage veliko veselje zavladalo! Mej gorenjskimi kmeti!
— (Nato «1 na čitalnica ljubljanska) razpošilja imenik svoj udom. Iz njega posnemljemo, da ima ljubljanska čitalnica 2 častna <bušfven'kn. 281 ljubljanskih in 9 vna-niih. skupaj 21)2 udov. Dohodkov je imela 1. 187!) v gotovini 4465 gl. 60 kr.. v obligacijah 5008 ghl 88 kr ostalo je tedaj še imetka v gotovini 211 pobi. 11) kr. in obligacije. Leta 1871) je napravila fitnlniea i) „ besed".
— (Požar v gozdu.) Dne 20. p. m. se je po neprevidnosti nekega mizarskega mojstra v Ratečah vnel gozd Zahruše poleg Rateč, ki je vpepelil tri hektare gozda, last i no posetnikn Martina Potočina iz St. Petra. Ogenj so prebivalci iz bližnjih vasij le teškim trudom pogasili.
— (V tržaškej škofiji) sta investirana bila 1. mal. trav. g. Čebular Fr. za Občinsko in g. Novak Jože za Povirsko duhovni jo. — Prestavljen je g. Matičič Fr. iz Sežane za duh. pom. v Predloko. - Umrl je g. Bernard Zupančič, župnik v Grdem selu 22. sušea.
Razne vesti.
* (N e m I k a surovost.) Prior trapistov v Rosni. Franc, se je te dni peljal skozi Nemčijo, hoteč iti mej Zulu-kafre. Predno je pripeljal se v Diisseldorf. vstopi na nekej postaji okolo dvajset pruskih vojakov, in komaj se je pričel vlak dalje pomikati, obstopili so patra vojaki, mu stopali na noge, vlekli ga za lase in brado in suvali ga od vseh stranij in tolkli po glavi. Iv sreči se je vlak vstavil v Viersenu in pater je mogel hiteti iz vagona, a dejal je pozneje, tla je obhodil uže veliko sveta in videl veliko narodov, a take surovosti nij naletel nikjer, nej/o li na Pruskem. — Kaj bi bilo in kako bi hinavski Nemci kričali, ko bi se kaj jednaeega zgodilo kje mej Slovani!
* (Hitri sod.) V Haromzekskem komi-tatu je razglašen do dne 1. junija t. 1. hitri sod za vse požigalce. V vasi Zala v istem ko-niitatu je dvajsetletna dekle Suzana Orosz dne 30. m. m. zn/gala iz ljubosumnosti kočo svojega ljubimca Mozesa Sante. Ljudje so takoj sumili, da je ona požigalka, zato so jo prijeli, a ona je dejanje takoj priznala. Rekla je, da se jej ljubimec nij samo izneveril, ampak je grdo ravnal ž njo tudi javno v pričo mnogo tujih Ijudij. Iz maščevanja je zažgala potem njegovo kočo, ki je tlo tal zgorela. Obsojena je na vešala, katera razsodba se bode te dni zvrši ta.
Umrli ««» v Ijisltljtiiil:
S. aprila: Ivana Volč, fabriika delavka, 22 1., na diiioiJHkcj C6Sti št. 7, za jetko.
10. aprila: Lenka Kos, postnega koiidukterja vdov«, 71 I. 10 mo.i, na BV. Petra cesti št. 22, za pljučno tuberkulozo.
V deielnej bolnici: G. aprila: Jera Bernard, šivilja, 27 1. — Andrej Pavšck, zidar, -17 I., /.a teti ko.
7. aprila: Andrej Steplo, gostao, 72 1.
8. aprila: Anton Knilic, gostač, D8 I. — Janez Smcrdu, goatac, oO I., za mrzlico.
ItVrgfinaiiovo
1W~ na.il© gsa p^g;er
s katerim se pego na lici odpravljajo popolnem, priporoča po 45 iiovč. komad lekarnar •/. Si «»n«»<l«
na Preširnovem trgu. (13G—2)
žavnem zboru ostal je brez uspeha, in Lasser je odgovoril po svojem, to je, kakor je hotel, a ne kakor ustava prepisuje in pravičnost veleva. Ministerski ukaz od 1872. I., ne zakon, v navpičnem nasprotji z državnimi osnovnimi zakoni zabranjuje nam pisati župne matice slovenski, tedaj vslcd samosilne in krivične ministerske naredbe ne smemo se ustavnega zakona držati. Po takem še je zdaj pokojno ministerstvo več nego zakonito zakonodavno telo in jegovo veličanstvo !  Zgodba govori.
Kako pa je v tej reči na Hrvatskem?
Našim južnim sosedom, bratom Hrvatom je od lanjskega leta od zemeljske vlade zapovedano, ka morajo velečastna župništva vse matice pisati v hrvaščini, dosle namreč se je to godilo v latinščini, in vse dopise na vlado pošiljati v narodnem jeziku.
Mi Slovenci smo neposredni in tikoma sosedje Hrvatom, nam je narodni jezik v sve-čeniškem uredu tičočem se matic rabiti prepovedano, a Hrvatom zapovedano.
Kako bi se dala ta navzkrižna prikazen razumniku in pravičniku razozlati? Hrvatje imajo kakor mi istega vladarja Franca Jožefa, kateri je obečal pri več prilikah, ka hoče, naj bodo jednake pravice vsem jegovim narodom; mi Slovenci plačujemo dačo v razmeri tako obilno in točno kakor Hrvati; naši slovenski sinovi služe državi kot vojnici gotovo v isti meri kakor sinovi hrvatskih majk. Ako ini svet mora razumeti hrvaščino, bode razumeval i slovenščino, ali morebiti nas kdo pita, je li razumemo listino v kakem tujem jeziku napisano ? Za razumljivost je nam samim skrbeti takisto neslovanskim narodom. — Uživa li Hrvat, naš sosed in sorodnik, naravno pravico, da si dotične matice piše v hrvaščini, takisto Nemec, Magjar . . ., je li Slovenec zavržek v področji avstrijskega dvoorlaV Ker mu se krati pravo prirojeno, zakonom zagotovljeno in potrjeno posvečenoj rokoj vladarjevo, krati ono, kar drugi sodržavljani razkošno rabe.
Ozirajoč se na navedene prigodke drzne se podpisanik staviti pitanje na visoko c. k. popečiteljstvo za bogočastje in nauk:
„J e li Vaša Pr ev zv išen os t kot c. k. popečitelj v ustavnej državi av-strijskej, prisegši na vso ustavo, voljna, v sporazumu z visokim c. k. ni ini sterstvom za notranj e po slove, ni a h o m a odstraniti rečeni ministerski krivični ukaz Lasserjev, kateri se k r iža z d r ž a v n i h osn o v ni h za ko no v
§. 19., in temu paragrafu primerno odrediti, da se sme pri župniSkih ure dih na Slovenskem tudi v maticah rabiti slovenščina v istej meri, kakor hrvaščina na Hrvatskem?
Iložidnr Raić.
Iz državnega zbora.
(Jovornike svoje stranke, t. j. „liberalne" in „fortšritlerske", hvalijo črez mero dunaj ski listi. Močno pa se hudujejo nad Hausner-jem, ki je osmelil se Plenerjevo tinančno poslopje podrezati, da se je sesulo, a „D. Ztg." posebno ne more pozabiti Gregru, ki je dejal, „da so denašnji Nemci na Češkem potomci iz vseh vetrov priklatenih potepuhov". Ume se, da bodo pohvaljeni tudi centralistiški govorniki Nemvirth in Ru ss , ki sta v hudgetnej debati od centralistiške strani poprijela besedo zadnji petek. Nemvirth je v sarkazmu hotel posnemati Hausnerja, a se mu nij posrečilo. Niemu se najbolj čudno zdi, da je prišel grof Taalfe pred velikonočnimi prazniki k seji avtonomistiškega eksekutivnega komiteta. Potem pa se je lotil finančnega ministra in večine državnega zbora, da oba nemata nobenega finančnega programa. Koncem svojega govora je še dejal, da je grof Taatfe zjedinil ustavoverno stranko. Nijsmo še z lepa čitali tako praznega govora, kakor je Neu-vvirthov.
Za njim je govoril od avtonomistov poslanec Jeržabek. On opravičuje vlado, nko nij rešila v prestolnem govoru dane besede. Kajti pogled na državni zbor, popolen prvikrat v IG letih, dajal jej je pogum. A visokost bud-geta se rnzjasnjuje iz dolgov prejšnjih let. Zidalo se je na Dunaji palače, ki so požirale milijone. A tudi nobena druga država v zadnjih letih nij toliko zidala, kakor je zidala Avstrija. Govornik je potem omenjal ustavover-nega straha pred avtonomijo. Druge dežele se ne boje avtonomije, a strah pred njo se kaže posebno na Češkem, zato ker Nemcev nij volja, da bi podali roko Slovanom. Nemci bi najraje videli, da bi se z dekreti povsod uvel nemški jezik.
Poslanec Rus s je govoril zoper budget in posegel nazaj do leta 18C4, naštevajoč vse zasluge ustavovernih ministerstcv, ki so mej tem časom držali krmilo v roci. A Taatfe da nasprotuje ustavovernej stranki; on je najprej uplival na volitve, in nij pustil, da bi pri volitvah kandirali tudi namestniki, — a državne
poslance dela za deželne namestnike. (S tem je on, to se ve da, mislil g. Winklerja.) Nadalje je trdil g. Russ, da je Taaffe, ko je vstopil v ministerstvo, deloval zoper svoje tovariše in da je dajal Čehom koncesije, da bi prišli v državni zbor, kar bi bili tudi brez njih in brez kompromisov storili. Tej trditvi se je takoj nasprotovalo. Ves njegov govor je bila dolga polemika zoper desnico.
Zadnji govornik v tej seji je bil Poljak Krzeczunovvic; v svojem govoru potezal se je on večinom za Oališko. Od Galicije se je po deljenji Poljske zahtevalo domoljubja, a vladalo se jo je tako, kakor bi jo imela Avstrija samo v najemu. Prišli so tja tuji uradniki, in trpelo se je, da so v družbenem življenji ščuvali in hujskali.
Seja se je potem sklenila, a budgetna debata se denes, soboto, nadaljuje.
Politični razgled.
Motritn|r «!<->»'I«-.
V Ljubljani 10. aprila.
Neki dopisnik angleškega „Standarda" je imel z grofom Taallejeni na Dunaji razgovor. Taatfe mu je rekel, da izprevidi težave svojega stanja, da pa upa svoj nalog zvršiti, ker je (ustavoverna) opozicija siaba. „S časom upam večjo večino dobiti, dejal je, ki bode iz resnično konservativnega centra sestavljena." Kot svoj največji vspeh Taaffe zaznamlja vstop Čehov v državni zbor, ker opozicija zunaj državnega zbora je revolucija. On je preiskal, katere želje Čehov more izpolniti, katere ne.
„Wiener Zeitung" objavlja conarfovo ročno pismo s katerim se odstavlja baron Hotf-mann, a skupnim finančnim ministrom imenuje dozdanji predsednik ogerskega sabora, Szlavv.
Oficijozno se potrjuje, da je odstopil dozdanji avstrijski skupni finančni minister baron HotTmann zato, da se je prostor naredil jednemu Magjar u v skupnem mintsterstvu. Nemci in Magjari! Čudno, da samo avstrijski Slovani, da si imajo dosti zmožnih mož mej soboj, morajo zmirom gledati le od daleč.
Hrvatsko uradne „Narodne Novine" uže za to govore, da bi se mlajša generacija hrvatska m a g j a r s k i učila ! Je U to prvi poskušaj novega bana Pejačeviča?
V mi Bilo države.
Poroča se, da Rusija utrjuje mesto Kadim, ter se popravljajo tudi tvrdnjavice okolo Hitoma. Velika orožnica se bode napravila dve milji za mestom na nekem hribu. Berlinski kongres je pa določil, da mora biti Ratuni odprto mesto.
II usiju bode poslala v kitajska morja pet velikih vojnih ladij, ki bodo varovale ruske interese. Tako se poroča iz Peterburga.
Zdaj pa pogledite v knjigo, gospa, kako je Samhaber to preložil.
Jaz se dotične knjige nijsem imel v rokabt pa ne vem, da li sem jaz bolje zadel ali Samhaber ; če sem se jaz boljše izrazil, nego li on, potem še bode kaj iz mene, če ne, pa ne, — tedaj ostanem kar sem bil dosle, vaš stari rogovilež pod črto.
Če mi pa glavno vodstvo uredništva v odsočnosti urednika ne bi hotelo dati mesta pod črto za moje exspectoracije, se precej spravim mej inserate, kjer so nekedaj debatirali Jamnik, Drobnič in drugi, in tam dobodem gotovo prostora dovolj, ter ako bodem primoran kaj takega storiti, bode sicer šla moja akcija „narodne tiskarne- na semenj, ali vojske zaradi cerkvenega petja še ne bode tako brzo konec — o tem vas zagotavlja vaš rabijatni
Spectabilis.
moglo reči: spectabilis speetabili atsidet, ampak vsak naji bi se vsedel posebe in na svoje opredeljeno mesto v porotniškej dvorani.
K sreči nas brani objektivno postopanje takih javnih parad, in boljše ter ugodnejše je, če beremo pod rubriko „domaće stvari'' stereotipno frazo: „Včerajšnji „Slovenski Narod" je bil zopet konfisciran" itd«, nego da stoji zapisano ravno tam: ,.pisatelj in urednik sta obtožena zarad tega in tega hudodelstva po j tem in tem paragrafu" etc.
V Zagrebu, ko je bila svoje dni navada, da so vsak drugi dan konfisciranju podvrgavali „Agramer Presse" in pozneje „Kroatische Post", je bilo prišlo v navado, da je uredništvo konfiskacijo naznanilo tako-le: „Gostern sind wir abermals gebledschneidert wordenM.
Spectabilisu namreč, kateri je imel s konfiskacijo opravka, je bilo ime Rledschneider, in od tod je nastala beseda „Bledschneiderei" kot terminus technicus za konfisciranje.
Nemci še itak nemajo svoje besede za
konfisciranje, in tako so jo dobili iz Hrvatske čisto novo, katere pa ne rabijo prepogosto v nemških listih, ampak rajše zasežejo tu pa tam kaj bolj nevarnega.
Ali, pustiva na stran taka nevarna premišljevanja! Kaj sem uže hotel reči? Da! Edvard Samhaber je šel in je preložil vse najlepše Preširnove pesni na nemški jezik; to je hvalevredno in koristno za našo stvar, boste rekla, to vem, ali jaz nijsem porazumen, ker se sam ukvarjam s takim poslom, pa sem tudi uže preložil na nemški Pre.sirnov motto :
„Si'in dolgo upal in hc> bal, Slovo Hcni upu strahu dal, Sreč je prazno srečno nij, Nazaj si up in Btrah želi."
To sem preložil na nemški jezik, samo mero sem malo pokvaril, ker drugače nij šlo, pa sem tako-le mislil narediti:
„Ich niihrte Furcbt und Iloflnung lange, tJab beiden ineinen Scliuidehlick, Das Herz iut leer und vviinscht aich bange, Die lloflnung und die Furcbt zuruck".