St. 295 Piitaisa Mm i sitnim (Ceiti csrrtatt tn la irT u Trstu, v sredo 10. decembra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Izhaja, fzvzemS pomleljek. vsak dan r jutra J. Uredništvo: . ičlSfc« naj se pošiljajo ur^," —' ' Lf.ankiraaa K n* ča|o. — Asiškega St. 20. L nadstropje, plfcira se ne sprejemajo, ro Prof. F. Peric. — Lastnik U zrsfa zb mesec L 7.—, 3 me , Za inozemstvo mesečno 5 Hr in uprave št. 11-57- V" t ni urednik: ^r^iiik tiskarne jst. Naročoia i ml leta L 32.— in celo leto L <*>.— EDINOST Posamezne številke v Trstu ia okolld po 20 cent — Oglasi se računajo f Hrotostt cm kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« fla vabfia po L t.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 10 cent beseda, aajmanj pa L 1 — Ogiaai naročnina in reklamacije se poiiljafo izključno uprav« edinosti, v Trsta, nlica Frančiška Asiikega štev. 30, L aadatropfe. — Telefon uredništva ta noro*. USh Afera De Bono Popoldanske ure pretekle sobote so nam prinesle senzacijonalno in naravnost porazno sporočilo. Porazno radi osebe, ki se jo tiče. Doznalo se je namreč, da je odvetnik Donati, ravnatelj popolarskega lista «11 Popolo», predložil predsedniku senata Tittoniju naravnost strašno obtožbo na račun generala De Bono, bivšega poveljnika milice in generalnega ravnatelja javne ivarnosti. Vloga g. Donatija obtožuje generala De Bono, da se je udeleževal sestankov «čeke«, ki je organizirala napade na opczi-cijonalne poslance in tudi na — poslanca Matteottija. Donati trdi — in se sklicuje pri tem na priče in listine —/da rimska k vest ur a ne le da ni nič storila, da bi prišli zločinci v roke pravice, marveč da jih je še zakrivala. Ravnatelj De Bono da je dajal svojim organom, ki jim je bilo poverjeno zasledovanje, nalašč taka navodila, ki so jih odvračala od pravih slecB. Zlasti porazna je trditev, da je De Bono na ukaz neke osebe v ministrskem predsedstvu poscdil Duminiju — doslej glavnemu obtožencu v Matteottijevem procesu — avtomobil, s katerim je bil Mat-teotti ugrabljen. Slednjič navaja ovadba skoraj verjetno trditev, da je De Bono dal spraviti k sebi krvavo obleko umorjenega Matteottija. To bi bile najtežje obtožbe v vlogi odvetnika Donatija. S to ovadbo se bavi na razsežnot ves italijanski tisk. Posebno cpozicijonalrti listi govorijo o nji kakor o dogodku, ki mora imeti nedogledne pc*-siledice za nadaljnji razvoj političnega življenja v Italiji, če se navedbe vi obtožbi izkažejo za resnične. Je pa to tudi res dogodek, ki ima gotovo malo primerov v življenju držav: da namreč voditelj oblasti, ki ima izsledovati zločince, skuša zakrivati storilce tako strašnega zločina, kakor je umor poslanca Matteottija. Kot vestni kronisti moramo zabeležiti, da je odvetnik Donati objavil iv listih izjavo, da poročilo ni popolno ter da ofoža-krje, da je prišla stvar v javnost, ker je bila namenjena kot reservat predsedstvu senata. Ta izjava torej ne zanikuje Jo vadbe, marveč le obžaluje, da je prišla predčasno v javnost. Oči vidno je bil Dona-tijev namen, da naj preiskuje najprej senat. ki na; se konstituira kot sodnija, ker /e De Bono član senata. Tu stojimo sedaj pred velikim in usodnim vprašanjem: ali sloni ovadba na ugotovljenih dejstvih in dokazih? Ali si moremo domnevati, da bi si bil resen človek — in to je menda mož, ki zavzema tako izloženo stališče v političnem življenju kot raivnateij glasila tako važne stranke kakor je popolarska — upal s takimi težkimi obtožbami pred tako korporacijo, kakor je senat, če ne bi imel zanje trdnih in važnih podlag? Ali si moremo domnevati, da bi se ravnatelj takega glasila ne zavedal hudih posledic zanj samega in za njegovo stranko — če bi se izkazalo, da je 'lahkomiselno obrekoval, da je tako strašno in neosnovano obtožil javnega funkcijonarja, ki uživa zaupanje vlade?! Saj mu je, ko je odstopil kot poveljnik milice in generalni ravnatelj} javne (varnosti — načelnik vlade v ljubeznivem pismu izrekel svoje zaupanje in mu j^ vlada poverila nalogo (predstavnika države v afriški koloniji Somaliji! To so težka in odločilna vprašanja. Odgovor nanja mora podati preiskava, ki se bo, že radi usodnosti obtožeb, gotovo vršila z vso resnostjo in vestnostjo. Vsi, ki res žeHjo, da pride do zdravega javnega življenja v državi, vsi, ki jim je res na srcu skrb za nje ugled .pred svetom; vsi se morajo danes združiti v: klicu: resnica mora na dan, vsa in polna resnica brez ozira na osebe, ki utegnejo biti prizadete! Kjer je gnilav, jo mora izrezati brezobzirna operacija. Ta bol, toda ona edina more zdraviti take bolezni! Ta najnovejša afera mora odpreti oči tudi slepcem, da vidijo, kakšni elementi so se znali vriniti na važna mesta, da so •terorizirali vse javno življenje in strahovali vso javnost, kolikor jim je bila na potu. Italijanski narod more videti sedaj z grozo, pod kakim pritiskom je bilo vse življenje države. Sedaj pa padajo drug za drugim. Maščevalna nemeza je začela vršiti svoje delo — čiščenja. Padli so po'itično in moralno vsi tisti Dumini, Fi-iipelli, Rossi in družba. In padali bodo še drugi. Kajti nikakega dvoma ni, da se je opozicija, ki ima, kar je treba posebno uvaže vati, v svojih vrstah ivse, kar kvalitativno kaj tehta, preskrbela za sedanji boj z vsem materijalom, ki bo padal kct ogenj in žveplo na nečiste elemente. Splošno uverjenje je, da moramo biti pripravljeni na nadaljnja razkritja. Za sedanjo vlado in njenega načelnika so pošli res težki, odločilni časi. Sela senata Incidenti na univerzi Genove* pred senatom — Visokosoici vzklikajo proti Gentile-jevi šolski reformi RIM, 9. Seja je pričela ob 15. NovOime-movani senator Ckcoti položi prisego. Senat odpošilja pozdrave svetu Društva narodov., ki se je sestal včeraj v Rimu. Prosvetni minister Casati odgovarja na vprašanje on. Ricci, ki zahteva pojasnil glede incidentov, ki so se vršili o priliki otvoritve akademskega leta na univerzi Genove in radi katerih je morail univerzitetni profesor Porro prekiniti svoj otvoritveni govor. Prof. Porro je v svojem govoru obravnaval vprašanje šolske reforme. Ker pa so akademiki motili njegova izvajanja z medklici in žvižganjem, je prof. Porro prekinil svoj govor. On. Rieci zatrjuje, da so med govorom prof. Porro mnogi visokosoici vzklikali: «Dol z Gentile-jevo reformo!» Prosvetni minister Casati pravi, da imenorvani incidenti nikakor ne žalijo mesta Genove in časti njene univerze, kjer sta študirala Giuseppe Mazztni in Goffredo MameK. Seja se zaključi ob 18.10. Jutri se vrši javna seja ob 15. Zborovanje sveta DruStva narodov Razprava o ženevskem protokolu preložena na prihodnje leto RIM, 9. Danes ob 11. se je sestal svet Društva narodov. Svet je enoglasno odobril predlog angleškega zastopnika, da se preloži diskusija o ženevskem protokolu na prihodnje zasedanje, ki se otvori 3. marca 1. 1925. _ ItisCiC posredovalnaMerend v leoctKali Tik pred sporazumom BENETKE, 9. (Izv.). Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić je imel danes predpoldne in popoldne razgovore z načelniki italijanske in jngoslovenske delegacije. Razgovori so privedli že tako daleč, da bi bil že tekom današnjega dne, v prisotnosti ministra Ninčića lahko dosežen sporazum v vseh važnejših vprašanjih. Popoln sporazum glede teh vprašanj sicer še ni bil dosežen, a razlike med delegacijama niso bile velike. Novi francoski veleposlanik v Beogradu BEOGRAD, 9. (A.) Danes je novi francoski minister France Grenand, ki je vršil I. 1919 posle francoskega poslanika v Beogradu, predložil kralju poverilna pisma. Kralj se je razgovarjal Ž njim nad dvajset minut. Albert Thomas v Zagrebu BEOGRAD, 9. (A.) Včeraj je bil Albert Thomais na obedu pri kraiju. Popoldne je imel javno predavanje o nalogah Mednarodnega urada dela. Zvečer se je odpeljal v spremstvu zunanjega ministra in delavskih zastopnikov v Zagreb. Na kolodvoru je bH sprejet od številnih odličnih oseb nosti. Ameriški vicekonzul v Beogradu umri BEOGRAD, 9. (A.) Včeraj ob 23. je umrl tukaj ameriški vicekonzul Dajrton. Egiptovska policija zasleduje dijaške voditelje Tukfjšnja policija zasleduje voditelja dijakov Abrahama Miligui, ki je »zginil v nepoznano smer po atentatu na angleškega vrhovnega vojaškega poveljnika Lee Stack-a. Za aretacijo imenovanega dijaka je razpisana visoka nagrada. Vsi Hsti Zaglul paše svetujejo, naj se Miligui prijavi oblastvom. kajti njegovo skrivanje poraja sumnje, ki ne padajo le nanj, marveč tudi na vso egipčansko nacijonalno stranko. Sovjetska Rusija o angleiki Ia francoski politim Stvoritev enotne protisovjetske fronte MOSKVA, 9. Sovjetska vlada zasleduje z najt večja pažnjo dogodke v Angliji, Franciji in Italiji ter se bavi vsestransko s potovanjem britanskega zunanjega ministra Austen Chamberlain-a. List «Iz vesti ja» pravi v daljšem članku, ki prihaja iz vodilnih sovjetskih krogov, da je svrha Chamberlainovega potovanja v Rim otvoritev enotne protisž&vjetske fronte med angleško konservativno vlado in vladami ostplih večjih držav. Informacije, ki prihajajo iz Čehoslovaške m ostalih balkanskih držav, pričajo, kakor pra/vi list «Iz-vestija», o pritisku, ki ga vrši vtem smislu britanska vlada. Dosedaj smo upravičeno verjeli, da angleški konservativci ne bodo našli nikake zaslombe v Franciji za svojo sovražno politiko napram ZSSR. Zato pa nas tembolj preseneča poluradna vest agencije Ha vas, glasom katere je Herriot predlagal Chamberlamu, da postopata Anglija in Francija napram Rusiji enotno. Glede Chamberlainovega potovanja Ram piše list «Izvestija», da je komaj pričakovati, da se posreči Chamberlainu v imenovani prestolnici ustvariti enotno proti sovjetsko fronto, kajti italijanska politika napram sovjetom sloni na popolnoma drugih vidikih, ki se niti od daleč ne dajo strniti z angleškimi nameni. Italija ne odobrava ženevskega protokola PARIZ, 9. Posebni poročevalec lista «Matin» v Rimu brzo javlja: Iz razgovorov med Chamberlainom in Mussolinijem se da posneti, da se bo Italija gotovo pridružila angleški politiki glede ženevskega protokola in to iz sledečih razlogov: Italija se nikakor ne navdušuje za ženevski protokol, ki nalaga državam obširno razorožitev. Obenem upa Italija, da bo o svojim soglašanjem z Anglijo glede ženevskega protokola našla pri angleški vladi moralna oporo za svojo notranjo politiko, ki je pro ti komunisti čna. Sovjetska veleposlanik za Avstrijo MOSKVA, 9. Joffe je bil imenovan za po4nomočnega ministra ZSSR v Avstrm.' Trgovsko koakoRoco med Rusijo in Japonsko Spopolnitev pristanišča Vladivostok — Pristanišče Jegerscheld s© spremeni v prosto luko MOSKVA, 9. Sovjetska vlada proučuje načrt za spopolnitev pristanišča Vladivostok in za preureditev pristanišča Jegerscheld v prosto luko. Svrha tega načrta je( da se pritegne blago, ki se izvaža iz južne Mandžurije m ustvari konkurenca pristanišču Dairein. Japonska vlada pa hoče za vsako ceno ohraniti svoj gospodarski vpliv v Mandžuriji ter skuša z vsemi- razpoložljivimi sredstvi zvišati promet v pristanišču Dairem, za katerega je določila svoto 20 m&lijaDav jenov. Položaj ruske industrije MOSKVA, 9. V svojem govoru o gospodarskem položaju je načelnik vrhovnega gospodarskega sveta zatrjeval, da sovjetska industrija nikakor ne more popolnoma zadostiti zahtevam, čeravno se je v tekočem letu cwignila za 32 % napram 1. 1923. Načelnik 2erjinsky je izdavil, da je za gospodarski položaj Rusije izrednega pomena uvoz proizvajalnih' sredstev, ki bodo brezdvomno dvignila splošno blagostanje. Uvozu, ki se mora 'vršiti v upravičenih gospodarskih mejah, ne smemo toraj pripravljati nikakih ovu-, je zaključil 2er^uisky. Leteči motocikel MOSKVA, 9. Tukajšnji mehanik in avijatik Ivanjevko je konstruiral nov tip letečega motocikla. Ta tehta okelu 100 kg, a s popolno opremo 160 kg. Stal bo v Eroizvodnji na veliko 600—800 rubljev oma d. _ Število obsojenih komunistov v Estoniji Strogi ukrepi proti komunistični agitaciji — Troje komunistov ubitih v boju s policijo REV AL, 9. Celokupno* število uporniških komunistov, ki jih je obsodilo vojno sodišče doi 8. decembra, znaša 48. V pretekli noči je izvršila policija v mestu številne aretacije, tekom katerih je b4lot troje komunistov ubitih, ker so se z orožjem uprli policiji. Vlada pripravlja zakonski načrt, na podlagi katerega bo uporabljala proti komunistični agitaciji one ukrepe, ki jih smatra za potrebne v avrho zaščite državne varnosti. _ Izreden slučaj narodne zavednosti LONDON, 9. Pred kratkim je umrl sir Max Wachter, rodom Nemec, ki je zapustil vse svoje premoženje v vrednosti 230.000 šterKngov (okoli 23 milijonov lir) svojemu vnuku dr. Maksimilijanu Wach-terju v Berlinu pod pogojem, da se vnuk preseli na Angleško ter da sprejme angleško državljanstvo. Danes pa je dospela iz Berlina vest, da je mladi dr. Wacbter odklonil ogromno dedščino, rekoč, da ga denar ne more pripraviti do tega, da >bl menjal državljanstvo in s tem zatajil svoj narod. V takih razmerah so bile razpisane predzadnje volitve v Nemčiji. Ekstremistične stranke, t. j. narodni socijalisti (hitlerijanci) in komunisti ,so imele ugodno polje za svoje volilne govore; izrabile so iz- vica s 174 poslanci (socijaJastfi 100, kom*»4 nisti 62, hanoveranci 5, neodvisni 4). Man^ se je torej moral opirati na desnico aJf levico, ako je hotel vladati; naslanjal stftf je v prvi vrsti na socijaliste. Da pridobi vrstno nezadovoljstvo med narodom. Vo- večjo neodvisnost, je razpisal volitve. V1 litve dne 4. maja so prinesle sijajne uspehe —,M---L ' * J * * * ekstr©mističnim strankam. V glavnem pa so pomenile te volitve precej močan sunek na desno (poleg hiti eri jancev so pridobili tudi nacijonalci). Kratki čas od 4. maja do nedelje pa je prinesel dalekosežne izpremembe v mednarodni politiki, ki so se tikale v prvi vrsti Nemčije in njenega gospodarstva. Naj omenimo predvsem londonsko konferenco in s tem tudi Dawesov načrt. Zavezniki, posebno Francija po prihodu Herriota, -so napram Nemčiji veliko popustili glede vojne odškodnine; s pomočjo Davvesovega načrta je bilo vojnoodškodninsko vprašanje rešeno, izpraznitev Porurja zagotovljena, s posojilom, ki ga predvideva Da-wesov načrt, nemško gospodarstvo rešeno. Razmere so se torej bistveno izpreme-nile, Marxova miroljubna politika je žela volilnem boju je posebno napadel skrajno nacijonaliste (hitlerijance). Njegov boj je deloma uspel, skrajno stranke, posebno hitlerijanci, so izgubila precejšnje število poslancev; pridobili so socijalisti, ljudska stranka in centrum, tako da pomenijo te volitve deloma korak na levo v primeri s predzadnjimi volitvami. Zmagala je sicer republikanska ideja, okrepile so se zmerne stranke z miroljubnimi programi, nemški narod je giasoval za Marxovoi politiko; toda odločilne zmage ni odnesla nobena stranka, tako da bodo prihodnje vlade zopet vlade koalicij. Tako bi bila mogoča koalicija so-cijalistov, demokratov in centruma z 230 poslanci; glasila desnice propagirajo naslednjo koalicijo meščanskih strank: centrum, ljudska stranka, bavarska ljudska in kmetska stranka. Ne izključuje se možnost tretje obilne sadove. Svest si teh uspehov je; koalicije: socijalistov in ljudske stranke Marx razpisal volitve, ki so se vršile v (Stresemann). nedeljo, da se narod izreče o njegovi po- e . - ... litiki,' predvsem pa o Dawesc>vem načrtu. SZICl ¥Ofl|fQV Upal je, da na ta način oslabi ekstremi- 7. dec. 1924 4. maja 1924 stične stranke, predvsem pa skrajno desnico (hitlerijance), na drugi strani pa okrepijo stranke centruma, ki so bile na vladi, ter da tako zadobi ivJada vsaj nekaj neodvisnosti. V zadnji zbornici .so vse vladne stranke skupaj razpolagale s 137 poslanci (katoliški centrum 65, ljudska stranka 44, demokratska 28), stranke desnice s 164 poslanci (nemški nacijonalci 106, narodni Socijalisti 130 100 nemški nacijonalci 102 96 centrum 68 65 nemška ljudska str. 50 44 komunisti 45 62 demokrati 32 28 bavar. ljudska str. 19 16 bavarska gospod, in kmečka stranka 17 10 narodni socijalisti .14 32 ostale skupine 12 19 D^SS¥NE ViSTI MM Me" \m\mk Me nasproti konsolMaclll Hemčije (Po nedeljskih volitvah). Redko katere volitve v Nemčiji so bile tako živahne kakor nedeljske. Splošno je volilo okoli 8055 »vpisanih volilcev, v nekaterih centrih celo 90^. Na živahnosti in pestrosti so pridobile volitve tudi s tem, da imajo tudi ženske (od 20. leta dalje) volilno pravico. Nastopno je 4638 kandidatov, ki so bili razdeljeni na 51 večjih ali manjših Nepre-računljiva so ipota, ki v naši državi dovajajo včasih do take promocije. Pa naj bo kakor hoče: kar mu manjka na kvalifikaciji politika v sprednjih vrstah, zna mož nadomeščati z grozilno besedo. Tako si je pridobil, kakor rečeno, neki -sloves vsaj v tej smeri, da mnogo govorijo in pišejo o njem. Tak ponoven uspeh je dosegel te dni s svojim govorom v Quistello pri Mantovu. Ta uspeh mu je še povečal neki nespametnež s tem, da je streljal v avtomobil, v katerem se je vozil Farinacci z onega shoda. Farinacci je gromovnik tistega skrajnega fašistovskega krila, ki bi hotelo politično ob-glaviti vse, kar ne misli in čuti fašistovsko, odpraviti parlamentarizem in ustanoviti režim stranke za vse čase. Na to noto je bil zasnovan tudi njegov govor v QuisteIlo. Ker bi nasprotniki fašizma hoteli sedaj zadeti njegove najbolje može, da bi pobijali vlado, je zagrozil Farinacci s ponovno «sakrosanktno revolucij o». Dodal je še: «Kar ni mogla nekdaj storiti naša revolucija, bomo znali še storitiU Sedanji naskok na vrlega generala De Bono da kaže, kako bi nasprotniki fašizma hoteli moralno ubiti njegove najboljše može, ki so nedotakljivi. Nasprotniki naj se odločijo! Hočejo priti do oblasti. Toda vedo naj, da bodo, morali poprej — v tej grožnji se kaže Farinacci,: se hočejo odtegati kontroli javnega mnenja! To kakor živi in grmi — ^posfati vse nas na po- 'i da je poizkus uzakoni ve strankarske samovoij-kopališčeft« Novi tiskovni zakon da bo prvi nosti, ki pomeni žalitev za italijanski tisk z pravi fašistovski zakoni Potem pridejo še ! namenom, da se mu pritisne žig inferijornostl drugi zakoni, ki bodo sad fašistovske revolu- j ▼ primeri z žurnaiizmom drugih civiliziranih cije. Mož je zakl/učH: Liberalci, demokrati, ! narodovi Dalje naglaša resolucija s ponosom konservativci in drugi računajo, da se povr- i besede velike in zavestne odgovornosti, ki jih nejo stare vlade. To se ne zgodi nikdar več! italijanski tisk govoril v najtežjih in odlo-Ni povrnitve k tistemu, kar je bilo! Farinacci je torej šel med preroke. Kaže se brezprimerno samosvestnega proroka. Politično prerokovanje je že sploh kaj riskanten posel. Tem bol; pa pri človeku, ki ni le v sporu z italijansko gramatiko, ampak mu tudi nedostaje potrebne umstvene sposobnosti, da bi se mogel učiti iz zgodovine. Pokojni nemški kancelar Oton Bismarck se je menda nekaj razumel v tem, kar se imenuje vladanje, politična izprevidnost in diplomatsko rokodelstvo. Pa tudi kar se tiče jeklene volje, ni zaostajal menda — odpuščena nam bodi ta primera — za on. Farinacci^em. Po nem-ško-francoski vojni je začel s tako imenovanim «kulturnim bojem«. Grmel je proti «papeški predrznosti». Zaklical je v parlamentu samo-svestno: Mi ne pojdemo v Canossol Potem pa so se politične razmere v Nemčiji razvijale v smeri, da je bil Bismarck vendar-le prisiljen iti v Canosso. Odnehal je in sklenil svoj božji mir z Vatikanom in »katoliškim centrom* v državnem zboru. Bismarckova pozicija kot državnega kancelarja, strahovalca vse evropske diplomacije, ustvaritelja velike nemške države, svetovalca in mentorja cesarjevega se je zdela neporušna. V mesecu marcu 1890. pa je prišlo veliko presenečenje: cesar je odslovil Bismarcka — četudi z velikimi častmi — in velik državnik je preživljal svoje dneve v svojem gradu Friedrichsruh do smrti. Kar se je dogodilo gigantu Bismarcku. ne more biti izključeno tudi v Italiji... pa nočemo nadalje razpredati te misli. Prerokovanje je večkrat nevarno delo. G. Farinacci pa je v svojem govoru zagrešil neprevidnost, radi katere g. ministrski predsednik ne more biti vesel tega govora. Tisto ponašanje s «prvim fašistovskim zakonom», ki naj uduši vsako svobodo tiska, priča o popolni politični neizprevidnosti Napovedoval je Se nadaljnje slične zakone. Prenepremišljeno je Farinacci razkril karte. S tem je le opozoril opozicije, kaj jih čaka, ako se ne uprejo str-n eno. Slabo uslugo je napravil Farinacci sedanji vladi. To pa tem bolj. ker je g. Mussolini čilnih časih naroda. Izjavlja svoje odločno na-sprotstvo proti zakonskemu načrtu, in to n« samo radi določb in kazni, ki jih vsebuje, marveč tudi in predvsem radi posledic moralnega in političnega značaja, ki bi neogibno nastopile, ker bi bila zmanjšana možnost nadzorovanja ia kritike od strani svobodnega tiska. Resolucija izjavlja, da bo udruženje uporabljalo vsako sredstvo, dovoljeno mu po zakonu, proti temu klikarskemu načrtu. Zaključuje: Glasom te resolucije nalaga vodilni odbor za sedaj vč.anjenim društvom, naj pojasnijo javnemu mnenju gori označena načela v obrambo ene na:bistvenejšLh svobod, življenja civiliziranega občinstva. Za spremembo urnika na užitnlnsklh postajali (Na naslov tržaške užitninske uprave). Prejeli smo: — Kot trgovec grem večkrat v mesecu v Trst ter vozim seboj razne carini podvržene predmete, katere potem na tržaškem trgu predam. Na carinskem uradu pa odprejo urad šele ob 7.30 zjutraj in večkrat se dogodi, da do-spera na trg šele ob 10. uri, kar je pač precej pozno za prodajo kmetijskih pridelkov. Če hočem biti že zjutraj, recimo ob 8. na trgu, moram plačati na openski carinarnici 5 lir, na bazovski pa 3 lire posebnega davka od vsakega voza. Ta iz32fi*ek pa ni vpisan na užit-t ninski boleta, tako da se ne ve kaj je z ogromnimi svotami, ki se naberejo na ta način. Saj gre dnevno skozi vsako omenjenih užitninskih postaj najmanj 20—25 voznikov, kateri radi položijo ta «obohts», samo da pridejo s svojimi pridelki pravočasno na trg. Vprašam užitninsko upravo, ali bi ne bila v interesu vsega tržaškega zaledja, da bi se -užitninske postaje odprle sedaj v zimi ob šestih zjutraj, a poleti pa ob 5. uri, kakor je bilo vedno pred leti in bi sedaj bilo tem bolj opravičljivo, ker ste omenjeni užitninski postaji za celo poldrugo uro bolj oddaljeni od trža-, &kega trga kakor prejšnja na Novi cesti. V tem sam že začel — ali odkrito ,ali le po sili, to J slučaju pač odpade to prostovoljno ali nepro-je drugo vprašanje — pritrjati tezi, da je treba ! stovoljno izžemanje našega ljudstva, ki je že ločevati vladavino in stranko, da tako odbiia 1 itak več kot dovoli preobloženo z drugimi davki. S tem pa bi se tudi omogočilo ljudem, «U bi (nahajali bol; zgodaj na tržaški trg, kar bi balo v njihov««! interesu in obenem tudi ▼ Interesu mestnega prebivalstva. Po izvršeni prodaji pa ima večinoma že vsak t eri z različnim nakuptioHi obilo zamude časa, da se v vsakem shičjau le pozno vrača iz Trsta. I Želeti bi bilo na vsak način spremembe urnika, m potem samoobsebd odpade ta nepotrebni m krivični dodatni davek. — t Prof. Ivan Berbnc. Včeraj ob 1.30 zjutraj je umrl v Gorici prof Ivan Berbuč. 'Pokojnik je GoriČanom dobro znan izza predvojnih političnih bojev. Bil je pristaš ljudske stranke in kot tak večkrat izvoljen za deželnega poslanca. Bil ;e zvest sotrudnik g. dr. A. Gregorčiča. Kdor bo pisal zgodovino goriške debele, bo moral postaviti pokojnikovo ime na vidno mesto. Naj počiva v miru! — Iz Francije. VI udno Vas prosim, da priobčite sledeče v Vasem cenj. listu. «Dajem na znanje vsem onim delavcem, ki •e interesirajo za delo v Franciji, m katerih imena vodim v evideci, da bodo prej ali slej prejeli kontrakte. Vzrok, da morate tako dolgo čakati, je ta, da staviio razne oblasti in vlada sama zapreke italijanskim delavcem za izseljevanje v Francijo. Moji tvrdki so bila vsa imena trikrat zavrnjena. Te dni se zanimam za naše delavstvo pri drugih velikih podjetjih, ki vprašuje po delavstvu. Kontrakte bodete prejeli kakor hitro mogoče, od mo;e strani se ničesar ne zavleče. Ko prejmete kontrakte, dajte si jih prečitati, da boste vedeli za vse pogoje in da se ne bo kdo potem na mene izgovarjal, če mu ne bo šlo prav briljantno. Za stroške nai mi pošlje vsakdo pet lir, iz-vzemši onega, ki jih je že poslal. Ing. Vladimir Dekleva Haut Foumeaux d'Uckange Uckange (Moselle) France. Pripo mba ur.: K temu pismu pripominjamo, da gre za povsem osebno akcijo gosp. Dekleve, za katero ne prevzame uredništvo z objavo nikake odgovornosti. Dru3tvem vesti — Plesne vafe. Javlja se vsem prizadetim, da ce z današn im dnem ob 21. začenjajo plesne va:e v domenjenih prostorih. Redne izkaznice se bodo izdaiale tudi pri blagajni. — Akademski plesni odbor. Društvo «Zora». V včerajšnji objavi se je vrinila neljuba pomota. Urnik trainingov nogometašev naj se glasi: vsako sredo ob 6.30 in vsak petek ob 14. in ne vsako nedeljo in vsak peiek. — Člani T. K. naj poscčajo točno in vsi seje. T. K. _ Iz tržaškega iavESenla K ucložen čin ljubosumnega moža Streljal na svoje soprogo in njenega pretvez-nega ljubimca ter ju težko ranil. Sinoči se je odigrala v ulici Giulia krvava drama, posledica blazne ljubosumnosti zakonskega moža. Bilo je okoli 19. ure, ko so ljudje, idoči mimo trgovine s papirjem in šolskih potrebščin, ki se naha a v pritličju hiše št. 26 v omenjeni ulici, nenadoma začuli več strelov, katerim so sledili obupni klici na pomoč. Pred-no so se navzočni dobro zavedli, kaj se je zgodilo, je planil iz trgovine ves razburjen mlad mož, se ozrl za hip prestrašeno naokoli ter se nato spustil v divji beg; v par trenotkih je izginil osuplim ljudem izpred oči. Končno so nekateri izmed navzočnih stopili v trgovino, iz katere so še vedno* doneli bolestni klici na pomoč. V trgovini je ležala pred bankom na tleh mlada žena, kateri je lila kri iz rane na hrbtu ter ji rdečila obleko; za prodajalnim bankom pa je stokal mladenič, ki je bil ranjen na tilniku in levi rami. Mladenič je bil, kakor se je pozneje izkazalo, lastnik trgovine, 23-letni Julij Sutich, stanujoč v ulici raduina Št. 8, mlada ženska pa njegova sestrična, 28-letna zasebnica Marija Drioli, stanu oča v ulici Stu-paricn št. 8. Navzočni so takoj uvideli, da je nu'no potrebna zdravniška pomoč, zato je bila o dogodku obveščena rešilna postaja. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je Sulich zelo nevarno ranjen; posebno nevarna je bila poškodba na tilniku; obe krogli sta mu obtičali v telesu. Tudi ženska je bila precej nevarno ranjena; krogla ji je predrla levo ramo ter ji obtičala v životu. Po prvi pomoči sta bila ranjenca prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ju sprejeli v kirur-gični oddelek. Kako se je odigral krvavi dogodek. Takoj ko prihodu v bolnišnico je bila Drioli podrobno zaslišana. Povedala je, da sta ona in njen bratranec Sulich žrtvi slepe ljubosumnosti njenega soproga 35-letnega gostilničarja Ezia Drioli, lastnika gostilne «Al!a nuova pesehe-ria* na obrežu Nazario Sauro, s katerim se je poročila pred kakimi 10 leti. Zakon je bil v splošnem srečen. Zakonca sta se ob izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo izselila v kraljevino, odkoder sta se pred par leti zopet vrnila v te kraje. Drioli je sprva kupil v Postojni Kakor smo omenili, je Drioli takoj po dogodku zbežal in do sedaj še ni bil aretiran. Policija ga zasleduje z vso vnemo. — Porfcdic« neprevidnega ravnanja z 15-letni uradni sluga Rihard Adamič, stanujoč v ulici Segantini št. 6, je včeraj popoldne v ljudskem zabavišču v ulici Madonnina opazoval dečka, ki sta se igrala s puško tipa «Flaubert». Lastnik puške, 16-letni Ruggero Vianello, sin lastnika tamošnjega vrtilnika, je za zabavo streljal golobe. Njegov tovariš, 16-letni Peter Fioravante, stanujoč v ulici Media št. 4, je tudi hotel poskusiti svojo spretnost v streljanju. Pri tem pa je tako nerodno ravnal s puško, da se je predčasno sprožila; krogla je zadela Adamiča v desno ramo. Dečko je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 15 dni. Neprevidna strelca sta bila zaslišana na bližnjem policijskem ko-misarijatu. Vesti z Uredništvo in uprava «Edinostix> ▼ Gorici se nahajala v nI Carducci št. 7, L nadstr. Uradne ure od 10.—12. in od IX—14. Požar na goriški pošti Gorica, 9. Okoli 20. ure je izbruhnil na tukašnji pošti ogenj, ki je ogrožal celo poslopje. Pričela je goreti najprej streha; radi tega se domneva, da je ogenj nastal v dimniku, kjer je tlelo gotovo delj časa, dokler ni plamen bruhnil na dan. Po dveurnem trudapobiem delu se je posrečilo ognjegascem pogasiti ogenj. Poškodovano je predvsem podstrešje onega dela poslopja. ki gleda na Korso. Škoda še ni bila ugotovljena; zdi se, da je precej veliko škode napravila tudi voda iz brizgalnic. Telefonske zveze so bile prekinjene. Sele okoli 23. ure se je poštnemu ravnateljstvu posrečilo vzpostaviti zvezo med Gorico, Trstom in Vidmom v kavarni «Teatro». Ko Vam telefoniram, je že vedno velika množica zbrana pred pošto. _ štorih zbrani fašisti so imeli svoj lasten shod, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri strogo obsojajo podobne poskuse, kakor je n. pr. ustanvitev podružnice «L. L», ki stremi za tem, da razdruži in oslabi zdrave goriške sile. Takega mnenja so seveda fašisti. Prav mogoče pa je, da so ustanovitelji hoteli ravno nasprotno, in sicer združiti se in okrepiti zdrave goriške sile ter ozdraviti gotove bolne goriške sile, — Nočni obisk v farovzu. G. Franc Ceno kar, dušni pastir na Gradiškuti, je javil orožnikom v Prvačini, da so ga ponoči obiskali nekovab-ljeni gosti ter mu odnesli razno blago in denar v skupni vrednosti 700 lir. — Telovadno društvo «Gorica* naznanja, da se bodo vršile plesne vaje ob nedeljah in sobotah. Danes, v sredo, pričnejo vaje ob 20.30 v telovadni dvorani. — Iz Idrije. V nedeljo, 7. t. m. se je v kozolcu g.e Ane Gruden fori Zagodu) ponesrečil okrog 50 let stari posestnik in živinski pre-kupec Petrovčič Franc, po domače Čuk, iz Mrzlega" loga, občina Orni vrh. Zjutraj so ga našii ležečega na tleh, krvavega po obrazu in v nezavesti. Imenovani je, kakor se da sklepati, prišel v noči do kozolca in se podal po lestvi na pod spat. Ko se je zjutraj zbudil in vstal, je, mesto da bi se zopet po lestvi podal s kozolca, v temi padel kakih pet metrov globoko in obležal Prepeljali so ga v mesto k zdravniku in potem v tuk. konsorcijalno bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da ima poleg drugih poškodb, tudi4 težko pretresene možgane. Petrovčič je vsled poškodb v noči od nedelje na pondeljek v bolnišnici umrl. LISTNICA UPRAVNISTVA L. S.: Dvignite naslov. neki bufet, a ker obrt ni dobro nesla, je črez par mesecev prodal bufet ter se preselil z ženo v Trst. Tu je kupil gostilno -Alla nuova peseheria* na obrež u N. Sauro. Ker zakonca nista mogla dobiti stanovanja, je Drioli stanoval kot podnajemnik pri neki družini v ulici Boschetto št. 28, dočLm je njegova soproga z dvema otrokoma dobila zavetje pri svoji materi, stanujoči v ul. Stuparich št. 7. Ta ločitev je bila le začasna in zakonca sta se skoro vsak dan videla, vendar pa je začel Drioli iz neznanih vzrokov kmalu dvomiti o zvestobi svo'e žene. Ljubosumnost ga je mučila že leto dni. Menda je sumil, da ga žena vara s Sulichem. Sinoči,» je nadaljevala žena, *sem prinesla svojemu bratrancu Sulichu, ki je pred par dnevi odprl trgovino v uL Giulia, večerjo, ker tem mu hotela iti na roko, dokler ne uredi svojih poslov. Sedla sem na stolico pred bankom, dočim je moj bratranec večerjal za bankom. Nenadoma so se vrata odprla in v trgovino je vstopil moj soprog; bil je videti zelo razburjen. Ne da bi zinil besedice, je naglo potegnil revolver ter izpalil zaporedoma proti meni in bratrancu štiri strele. Nato je naglo pobegnil.* Driolijeva trdi, da je ljubosumnost njenega •oproga neupravičena; nikoli pa ji ni prišlo na misel, da bi ga varala s Sulichem, ki ni pri-k-upljive zunanjosti in je vrhutega Se grbast. Zato da ne razume, kaj da je soproga privedlo do krvavega dejan:a. SuliCha ni bilo še mogoče zasliftati, ker mu rana ne dopušča govoriti. Na vsak način pa bo preiskava pokazala, koliko krivde pade nanj Dri vsei zadevi, če ie sploh kai »krnil. — iščejo nove srebrnjake. Slovenski državni stranki ne zadostuje onih 30 srebrnjakov, ki so jih že prejeli za svoje izdajalsko delo med slovenskim ljudstvom, ker požira vse obresti «Nova doba*. Vitezu Peiernelu, ki je itak slabih nog, se pa tudi ne dopade klatiti kot občinski tajnik po raznih občinah ter romati od Sv. Petra k Sv, Florianu. Zato je njegova modra glavica prišla na genijalno misel osnovati v Gorici politično tajništvo državne stranke, katere tajnik bi bil seveda on sam, pa tudi moč in ugled fašistovske stranke bi se s tem znatno povzdignila. Vitez se je s svojo genijalno mislijo vsedel v vlak ter jo popihal v Videm, ker je za spreme-nitev misli v dejanje potreben denar, obresti 30 srebrn.akov pa zadostujejo komaj za «Novo doto* in razne druge stroške. Ker pa je bil fond za obmejno politiko v vidrnu prazen, so mu napisali obmejni politiki priporočilo na neki italijanski goriški denarn zavod, ki naj mu nakaže potrebni denar za udejstvitev genijalne misli. Vitez je bil tako sveto prepričan, da bo njegova misel sprejeta z velikim navdušenjem, da je kar na kredit nakupil pohištvo in opremo za strankino tajništvo, toda, ko se je prikazal s priporočilom v goriškem denarnem zavodu, so ga tam jezno zavrniii: da oni nimajo v blagajni judeževih grošev, vsled česar tudi ne morejo ustreči priporočilu visokega videmskega gospoda in tako je šlo strankino tajništvo po vodi. Radovedni smo, kaj je neki naredil dotični trgovec, ki je dal pohištvo na upanje. Mogoče je, da je viožil tožbo in da bo zarubil državno stranko, vsed česar se zna nekega dne zgoditi, da pri ne »e *Nova doba» oglas, da bo slovenska državna siranka prodana na kantu. Viktor Grziani, ki o tem poroča v listu «Isonzo»t je stavil vitezu Peternelu še nekaj drugih vprašanj, toda vitez molči o tem kot grob. — Prometne težave odstacjene. Že večkrat smo pisali o prometnih težavah, ki jih povzroča na Goriškem pomanjkanje vagonov. V tej zadevi je tudi interpeliral v Rimu posl. Wilfan. Seda? sporoča železniško ravnateljstvo, da so te težave na ajdovski železnici večinoma že odstranjene, ker «o bile železniške postaje Ajdovščina, Sv. Križ in Batuje v} poslednjem času v zadostni meri preskrbljene : z vagoni. — Kcttko vojne odškodnine je b3o letos izplačano na Goriškem? Uradnik zaklada fte-soro} g. cav. Alemanni, prideljen k goriški le- , teči (mobile) blagajni za vojno odškodnino, I javlja v goriških listih, da je bilo od februarja do novembra t. 1. izplačano na Goriškem približno 40 milijonov lir vojne odškodnine, m i sicer 13.500 vonim oškodovancem. Z zadoščenjem sprejemamo gornje precej i debele številke, na znanje, ampak kljub temu j se ne moremo ubraniti trpki opazki, da ta pre- . sneta vojna odškodnina leze strašno počasi in ! da bo marsikdo iz vojnih oškodovancev prej zlezel v grob nego ona prileze do njega. _ Simfoničen koncert v Gorici. Tudi v Go- i rica se hoče proslaviti na glasbenem pol u. V j Trstu ste imeli Bethovenovo deveto simfonijo, ; v Gorici pa pripravljajo ^prijatelji glasbe» n}e- J govo prvo simfonijo, ki se bo igrala na km- j certu dne 18. t. m. v dvorani «■ Vittoria^. Ra^cn j Beethoven-a so eš na programu Ravanello Vizija, Martucci — Canzonetta, Scar'atfi Burlesca, Rameau — Suita in Mendelssohn Fingalova jama (La grotta di iFngal). Orke- j stralne vaje vodi g. Rudolf Lipizer, ki bo tudi ; dirigiral koncert. _Slovensko gledališče v Gorici. V nedeljo, 14. t. m. uprizori naše dramatično društvo Cankarjevo -Pohujšanje v dolini šentflorijan-ski.» Ker je ta prireditev obenem 25. predstava našega gledališča, se trudi vodstvo, da bo čim dostojnejše podana in vredna slavnostnega večera. Tako si je vodstvo pridobilo gosta v osebi g. Terčiča, člana l;ufclj. Narodnga Borzna poročila, DEVIZE. Amsterdam od 930.— do 940. - ; Belgija od 112.— do 114.— ; Pariz od 1^4.75 do 125.2&S London od 103.70 do 108.00 ; New York od do 2.> Ob; Španija od 520 - do 325.— ; Švica od 446. - do 44*.— ; Atene od 40.— do 43.— ; Berlin od 54 ^— do .r:a4.—; Bnkarest od 11.— do ! 1.50; Praga od *><» 51 do 69.1)0; Ogrska od 0.0305 do 0.0 515; Dunaj od 0.0320 do 0.0330; Zagreb od 34.55 do 31.85. VA LUTE Avstrijske krone od 0.0315 do u 0323; dinarji od .=,4 40 do .'.4.70; dolaiji od 22.97 do 2:5.10: novci po 20 frankov od 91.— do «2.— ; funt M.er-ling od 10x60 do 10S.S0. Poslužite se izredne prilike, ki jo nudi razdeljevanje številnih vrednostnih darov, ki so elegantni in uporabljivi, ob priliki naše velike božične prodaje. Že z samim nakupom za MESNICO z dvema klavnicama, hlevom in senjakom odstopim pod ugodnimi1 pogoji. Ponudbe pod «Mesnica» na upravništvo. 15V0 v enem dnevu — tudi v raznih oddelkih — imate pravico, do lepega darila. Vrednost daril raste sporedno z nakupnim izdatkom. M 0 Mm daril v m nadstropju BAJstCA; avlorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpolage- Dobra posi;ežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1459 Kn?2ti]sRa čitalnica v Mmi vabi vse člane in prijatelje društva na svoj 57. letni občni zbor ki se bo vršil dne 14." decembra ob 12.30, v čitalniških prostorih št, 76. K polnoštevifca: udeležbi vabi Odbor. NB. Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zadrsino število članov, se bo vršil občni zbor ene uro pozneje in bo sklepal brezpogojno. f Danes, ob 1.20 ponoči, je mirno v Gospedvi specialist za boferni v ustUi in na zobeh sprejema za vsa zobozdr. In zobcieh. opravila zaspal naš !iubl>ni soprog oziroma oče in tast £ v Gorici, na Travniku 20 (Piazza della - c Viitoria 20> od 9-12 »n od 3-5. m KBI Ifi II BI II II II II II II BI l> I* ■* »a %# %£> S £ > s3 Ivan fšerbuč profesor v pok. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. N? debelo in za družine Via Cunlcoli 8, na drobno in za družine Via Giuliani 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil % Zlato, srebro, krotka, sredo, 10. t. na., ob 14. uri, iz hiše žciosti, # Corso Verdi 52 na goriško mestno pokopališče. GORICA, 9. decembra 1924. Frančiška, soproga. Gabrijela, hči. Bogoelav, sin. in ostali sorodniki. pSatin, i^^vis kupuje Zlatarna ALBERT nm 9 % m # Trst, Via Ha zini 45 | ALOJZIJ POVH urar !» zlatar Piozza GariDcidi Z, i. a. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Po dolgi in mučni bolezni, previden s svetota|§tyi, je danes, v 21. letu svoje starosti, končal pot svojega življenja naš ljubljeni ■-m ob abs. asr« Truplo nepozabnega se bo izročilo materi zemlji dne 10. t. m-15. uri. ŽiRJE, 9. decembra 1924. Dr&iiina KOCJAN. Brez posebnega obvestila. kun, zlasic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev9ntac«< veveric, krtov, divji* In domačih xajcev. D. W8NDSPACH Trst, Via Cesaro Battlsti št. 10 iL nadstr.« vrata 16 ii7> Sprejemajo se pošiljatve po pošti0 gledališča, ki bo igral vlogo potepuha Petra. Zlodja igra g. Gomiiček, »pobožnega* cerkovnika g. Bratui. Glavarja «rodoljubov» igra g. Levpuščk, mater županjo pa g.čna Gaber-sčkova. Tudi ostale vloge rodoljubov» in •rodoHubkinj* »o v dobrih rokah. Igro režira predsednik «Dram. dr.» g. Avgust Rozman Predstava prične ob 8. m konča približno ob 10. — Vstopnice so v predprodaji v Narodni knjigarni, Via Carducci 7. _Onemogočen ustanovni občni zbor. Kakor smo ie poročali, se je imel v pondetfek popoldne vršiti v gornjih prostorih kavarne «Adriatico» ustanovni občni rf>or goriške podružnice «Lega italica*. Toda §e pred pričet-kom občnega zbor* so fašisti zasedli kavar- Inserirsite o „Edinosti" P O D L S T E K W. Cofih«: BREZ IMENA (187) Roman. tor pri razsodnosti. Nihče ni zapazil kake spre- , sodnim potom izpodbija. Sedaj prihajam k membe na njem, umri je nenadoma za svojo drugi točki. srčno bolezen, kar so zdravniki že dolgo časa | Oporoka zapisuje premožen e Vašega so-prcrokovali. Gospa Lecount si ni nič več pri- proga admiralu Bartramu, -ki naj poljubno raz- sodila, kolikor bi ji on dal in kolikor ji je na menil njegov pokojni oče. Proti izvrševalcu oporoke ni nobenih razlogov postopati. , polaga z njim.* j Te besede, kakor se Vam morda zde malo-| pomembne, so zelo nenavadne. Prvič bi jih Nastane Ie vprašanje, ali je izključil svojo j praktičen jurist nikoli ne rabi! in drugič so ženo iz oporoke, ki jo je v prvem testamentu tako odveč, da vidim jaz v ivjih past. Te be-določil za izvrševalko oporoke in ji zapisal! sede imajo namen nekoga zapeljati, bržkone ese -ndeset tisoč funtov, sledeč le hipnemu j Vas, in kakor se večkrat nestrokovn akem razpoloženju, ali pa so morda vam znani drugi i pripeti, je bil zvitež, ki jih je narekoval, prevt č vzroki? Ce bi bila prva domneva resnična, zvit. Moja tridesetletna izkušnja mi pravi, da Gospod Lorcombe gospe Vanstone Liacola Inn, 15. novembra. Cenjena gospa! „^I ESM™« bU pod nedoiudmirri '..,». poljubno razpolagati s prt- prfom kar b, rajši oatmCTo Vam .povedal^ ^ Lecoun,. Nc da bi se i moženjem .ampak da je v«an s kaksn.m ta,. ore, vsled česar so ustanovatelji rez prostorov. Ni jim preostalo drugega, nego se umakniti in prenesti ustanovitev PPdn^s«^ na drug i« nedoločen dan. V pro~ niške ostali pismo naj ostane tajno med Vami Naorošeni prepis oporoke prilagam pismu. ! hotel vsiliti Ni nobenega dvoma, da je izvirnik pristen. -----: Protestiral sem samo zaradi formalnosti proti pooblaščencu admirala Bartrama, toda jaz bi ravno tako napravil kakor on. Dvomim, da bi mogli pobijati drugo oporoko, ki popolnoma preklicuje prvo. Res, da je nenavadno zloženo, toda ima datum ter je podpisano po testatonju in dveh pričah, kakor predpisuje zakon. Tudi ne moremo ugotoviti, ali «e bil testa* v vaše tajne, vas moram, kot vaš pravi zastopnik prositi, da mi odgovorite na to vprašanje. Vaš udanr itd. 7. Isti Lineoln lnnf 17. novembra. Cenjena gospa! Vi ste izjavili, da nočete, da se oporoka ni m dostavkom. Taki dostavki so vsebovani v kakšnem te-statorjevem pismu, ki ga piše izvrševalec oporoke. , Dokler ne zvemo, če se v tej domnevi molim ali ne. ne smatram, da je Vaša stvar izgubljena. Pa tudi tedaj bo treba zadevo proučiti. Ne morem Vam ničesar svetovati v tej zadevi Vse, kar Vam morem zaupno povedati, sen: Vam s tem povedal.