Jezerce.
i.
Kadar solnce posije                   Kadar vetrec zapiše
na jezerce koncem vasi,             po Jezercu koncem vasi,
valček se k valčku pritisne,      valček se dvigne nad valčkom
in slednji mirno zaspi.               in ga do brega lovi
Časih pa bliska in treska, jezerce burno šumi — v sredi pa divji mož z roko jezerce celo vrti . . .
II.
V jezerce gleda              na jezerca dno . . .
tisoč očesc,                     Pa bl se vrnil
tisoč svetlih,                   nekdaj domov
nebeških kolesc,             in bi prinesel
ki poljubujejo                belih kristalov,
jezerca dno . . .              pisanih biserov,
Ah, ko bi mogel            dragih opalov,
z zvezdico belo,             da bi sezidal
pa bi zavriskal              solnčen sl grad,
glasno, veselo —           kjer bi prebival
ah, ko bi mogel            vekomaj rad . . .
Tone Rakovčan   .