121. §t, - S. leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno ISO D, Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D, Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina pavšaiirasia. Posamezne številke i Din. wjr*tiyBa«aaicnBwaaMy^tyni»Jii..w.jwx--f: V U^janl, v soboto 27. maja 1922. H JUGOSLAV, (lO; L/e, ’nJHi nič* Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 360. r. »š . Uprava: n' fratik0 Triefor. 44» ačajo. LJubijaty i ,ti znamke Oeputacila ieiesnižarlev pri kraliu. rAVDIJENCA JE TRAJALA POL URE. - KRALJ JE OBLJUBIL DA SE BO ZAVZEL ZA ZBOLJŠANJE GMOTNIH RAZMER ŽELEZNIČARJEV Beograd, 26. maja. (Izv.) y 2misIu ^lepov konference narodnih železni- J mm* °"2anizacij- se l'e vršila v i d,ne R *• m- ^ ki je priprav-mi p°trebno gradivo in na kateri so one sklenjene razne resolucije, je bila mo e ako ne vztrajajo pri tistih temeljih narodnega, političnega in kulturnega napredka, ki Jih gradi samostojno, izvirno, lastno samozavestno delo. To delo se bo moralo razmahniti na vseh poljih sodjalnega in narodno-kulturnega življenja. Da bi ta obisk vsaj toliko obrodil, da se v bodoče to delo vrši neovirano, ako že ne blagohotno podpirano od strani italijanskih oblasti! le gledtliike pisarne. Za predstavo »Peterčkove poslednje sanje«, v soboto, dne 27, t. m. ob 2. popoldne, so rezervirana mesta za te-le šole: Preserje 127, Domžale ioo, Horjul 100, Log 55. Jezero 40, Blatna Brezovica 40, Dolsko 74, Drenov grič 38, $t. Jakob ob Savi 50, Dobrova 83, Tržišče pri Mokronogu 27, St. Vid 61, Mokronog 30, Vrhnika 53, Most in St. Peter 60. — S tem je gledališče razprodano in so nova prijave "udeležencev »kiju- P® sen«. konferenci. L Uvod. Skoro dva meseca je stala gospodarska politika cele Evrope pod upli-vom Genovske konference. Oči celega sveta so bile v teh tednih obrnjene v Genovo, kjer je prvič v svetovni zgodovini nastopla socijalistična država v zboru kapitalističnih držav. Dva gospodarska sistema sta si stala nasproti, socialistični in kapitalistični. Rusko vprašanje je bilo centralno vprašanje v Genovi. Ni bil to namen onih, ki so konferenco sklicali in ki so dali inicijativo za to konfcrenco. Razvoj dogodkov je sam prinesel, da je postalo rusko vprašanje kardinalno vprašanje cele konference. Značilno za Genovsko konferenco je tudi dejstvo, da široke mase ljudstva še nobeni mednarodni konferenci niso sledile s takim zanimanjem in s tako pozornostjo kakor ravno tej konferenci. In brez dvoma je bila ravno udeležba ruske sovjetske republike glavni vzrok, da so mase sledile poročilom z Genovske konference s takim zanimanjem. Sedaj, ko je genovska konferenca' zaključena, ko leži pred nami celotna slika, pač mnogo lažje precenimo njene rezultate, razberemo probleme, ki so bili predmet posvetovanj in spoznamo interese, ki so soodločevalno uplivali na potek in konec posvetovanj. Z ozirom na veliko Važnost Genovske konference in z ozirom na nadaljevanje posvetovanj v Hagu, hočemo podati nekaj glavnih potez. II. Temeljni problemi. Sklicatelji konference so bile zapad-noevropske kapitalistične države, ki čutijo vso težo krize kapitalističnega svetovnega gospodarstva. Glavni znaki te krize so: a) ogromna nezaposlenost v Angliji, Ameriki, v nevtralnih državah, ItalijC Češki itd. Spomenica Nemčije ceni število vseh nezaposlencev na svetu na 10 milj., z rodbinami vred na 30 milj; b) podprodukcijska kriza v srednji in vzhodni Evropi. Ta kriza se javlja v najostrejši obliki v akutnem gladu v Rusiji. c) financijelna preobremenitev vseh evropskih držav. Razen Anglije je ni evropske države, ki bi ne izkazovala ogromnega deficita. d) ogromna vojaška bremena, kar izkazujejo zlasti naslednje številke o vojaških izdatkih za leto 1913-14 in 1920-21: Anglija: 23,4 milj. funtov šter-lingov, leta 1920-21 164,7 milj. funtov šterltngov; Francija: leta 1913-14 1843 milj. frankov, leta 1920-21 4952 milj. frankov; Amerika leta 1913-14 316 milj. dolarjev, leta 1920-21 911 milj. dolarjev. Anglija predvideva v letošnem proračunu dvakrat toliko izdatkov za vojsko kot leta 1913. Sklicatelji so stavili konferenci nalogo, da premaga gospodarske posledice vojne v okvirju kapitalističnega družabnega reda ta da upostavl novi normalni svetovni kapitalizem. S tega vidika se je imela konferenca pečati z dvema važnima problemoma in to s francosko-nemšklm ter ruskim problemom. Bistvo francosko-nemške-' ga problema leži v tem, da se Francija trdovratno oklepa misli, da lahko odvali vso Hnancijelno in gospodarsko škodo, ki jo je utrpela v vojni, na Nemčijo. S tega stališča je bilo tudi izključeno s konference reparacijsko vprašanje. Kakor smo povdarjall že davno pred konferenco, je imelo to za posledico, da se je na konferenci ponesrečil vsak poskus, da se upostavi novo kapitalistično, svetovnogospodarsko ravnovesje. Dokler se kapitalističnim državam ne posreči rešiti reparacijsko vprašanje na način, ki bi omogočil Nemčiji, da vstopi v svetovno gospodarstvo kot normalna kapitalistična dežela, tako dolgo se mora ponesrečiti vsak poskus upostavitve normalnega novega svetovnega kapitalizma. Jedro ruskega vprašanja pa je predvsem v različnosti razmerja med soci-jalnimi silami. Ce bi bila Rusija kapitalistična država, potem bi bilo kaj lahko, da bi stopila zopet v svetovno gospodarstvo. V tem slučaju bi lahko postopale ž njo kapitalistične države, kakor se postopa z bankerotno deželo: dovolile bi moratorij, popustile bi en del dolgov, postavile bi finančno kontrolo nad dohodki v deželi in na tej podlagi bi potem dovoljevale nove kredite. Ponovilo bi se isto, kar se je zgodilo tekom 19. stoletja z raznimi vnanjeevropejski-mi deželami. Glavna razlika Je v tem da je stal v teh deželah upnikom na razpolago državni kapitalistični oblast' ai aparat. V nekapitalističnih deželah pa so evropski upniki enostavno postavili svoj lastni oblastni aparat v svrho za-siguranja svojih terjatev v dotični dej želi (kapitulacije v Turčiji, v Kitaju itd.) Prvotno so hoteli postopati tako tudi proti Rusiji. Prva spomenica, ki so jo predložile države sklicateljice, je bil poizkus, da postavijo enotno fronto lz deiegaciis ministrstva Bnanc, Deiegacija ministrstva financ javlja uradno: Menični blanket’ nove emisije ?® i®* dajo v najkrajšem času v promet in sc bodo najkasneje koncem mcscca maja 1922 dobivali pri pooblaščenih prodajalcih (trafikantih). _ Finančna deželna blagajna v Ljub* ljani in davčni uradi izven Ljubljane so zarezani prodajati neposredno strankam le menične blankete v vrednosti po 13 din. 20 para in nad to vrednostjo. Po 30. juniju 1922 je kolkovanje (do-kolkovanje) meničnih blanketov dopust-no samo v zmislu člena 13 taksnega in pristojbinskega pravilnika (Uradni list št. 104-1921) in se smejo vporabljati izključno in sicer tudi ob tem kolkova* nju samo monopolizirani menični blan-keti nove emisije. Živinski potni listi (stočni pasošj stare emisije razun onih po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se-smejo ob predpisanem dokolkovanju vporabljati samo do 20. junija 1922 in se zamorejO zamenjati proti onim nove emisije, O& onim stare emisije po 50 para (even-tuelno proti doplačilu) do 31. julija 1922 potom okrajnih glavarstev, ki prejmejo posebna navodila. Že rabljeni živinski potni listi, ki so opremljeni z uradnimi potrdili L sL in živinski potni listi stare emisije po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se ne zamenjajo. J Nove mezde stavbbskih delavcev. 1 Dne 12. maja tl. se Je pri Oddelku za socijalno politiko v Ljubljani zaključila nova Kolektivna mezdna pogodba za gradbeno stroko, s kojo so se na novo uredile mezde stavbinskih delavcev enotno za vso Slovenijo. Nove mezde, ki veljajo od 8. maja t. I. dalje, znašajo za normalno delovno uro; 1. Za polirje 22—28 K. 2. Za preddelavce 17—22 K. 3. Za izučene profesljoniste (zidarje, tesarje) 15—19 K. 4. Za težake 9—13 K. 5. Za mladostne delavce 6—S> K. 6. Za delavke 6—9 K. 7. Za vajence 7—13 K. Za popravila na strehah' in za delai na visečem odru, nadalje za delo v rabljenih straniščih in kanalih se plačuje posebna doklada. To kolektivno pogodb bo so sklenili in podpisali podjetniki, združeni v Odseku gradbene stroke pri Zvezi industrijcev ter zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delavstva podjetij iz Celja, Ljubljane in Maribora. Pogodba se je uradno potrdila po Oddelku za socijalno politiko 35 Ljubljani. X Prodaja starega kovanega žele* za se bo vršila 29. maja 1922 ob 9. uri dopoldne v artilerijski radionici (arze* nalu) za kurilnico državnega kolodvora v Ljubljani, dne 29. maja ob 3. pop. v intendatnskem slagalištu (na kode« Ijevem) v Ljubljani in dne 30. in 31’. maja vsak dan ob 9. uri dopoldne v, ubojnem slagalištu na ljubljanskem polju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. '-F Prodaja bivše avstro-ogrske vojne ladje »Kumbor« (ex Kronprinz Rudolf). Odelenje vojne mornarice Vi Zemunu razpisuje na dan 3. junija tL ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni v Zemunu javno licitacijo bivše avstro-ogrske vojne ladje »Kumbor« (ex Kron-prinz Rudolf) nahajaJoCe se v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni oglas X natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. +’ Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 30. maja tl ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojašnice voj-1 vode Mišiča, prej belgijska vojašnica), nadalje isti dan in ob isti uri v pisarni komande vojnega okruga v Celju in Mariboru ter pri Komandi mesta v Ptuju ustmeno licitacijo glede dobave drv; za garnizije Ljubljana, Celje, Mariboti in Ptuj. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. H-] Dobava obleke, obutve in posteljnine. Generalna direkcija posredni davkov ministrstva za finance v Beogradu razpisuje na dan 12. junija tegfl leta v svoji pisarni v Beogradu javno ofertno licltaoijo za dobava oblek, čevljev in posteljnine za fi* nančno kontrolo. Predmetni oglas )e % pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled, +' Največja pivovarna v. Jugosiarlp je Weifertova v Beogradu, ki se }e ravnokar z 20 milijoni Din preosnova-la v akcijsko družbo. Pivovarna J® opremljena z najmodernejšimi ttrofl W W leto fes aoajpoo M vseh kapitalističnih držav z Nemčijo vred proti Rusiji. Hotele so oktroirati lahko proizvaja Rusiji finančna kontrolo Ja kanttulanUt, Lniv* Carinski crgand i8fraatins^ m«ii zasačili re Zvana "Miha sled da c- P-a 30 pr'^*‘ tudi Zamljenovi nakradla L*' ’* preinoženje naverižil* in Porih ’ a‘° )C 2aprta v ljubljanskih za- no TČ J '““J« reano spalni vozovi dnev-**- I l.iMr Ljubljana — Beograd in Trst tPbijana — Dunaj, istotako dnevno ie- S Or?* 7^ ~ Liubl^na ~ Dunaj! Da- VoJn^e ^rJp /8 ,zaenkrat ne Prekine roznje preko naše države, kakor so to li- v poročali temveč vozi redno vsak dan. J«*niškTSp kakor .!ud‘ Predprodaja zobniških kart v gornji pisarni. *= Nova telefonska govorilnica. Kakor hodu-"* ,?r?k° Sevnice Poroča, ima biti pri- ea v V n °tVCičjen.a telefonska govorilni- krflccc^r -JO bo mnogoletni želji »rakega mesta močno ustreženo. ~ Za P°,tne Bste Italijanskih državljanov znaša taksa v naši državi r35 Din J*na~ji% P0Štn£. s,užbe- Stalno sta upoko-boštarica I,^amniku «• Jos. Modic in rele v Mojs.trani 83- Vincencija Je-rlboru t n P* uPokojen poštar v Ma-P0štaricf^r n0t'^ KSS- Premeščeni sta v R,ebula iz Ljubljane tjubIjinor Magda Ložnik 1* 'Maribora v j»„_7T Za Predsednika Jugoslovanske aka-aemije znanosti in umetnosti v Zagrebu 1 *me"oval kralj vseučiliščnega profesor-ia dr. Gustava Janečka. Mubliana. •i T Dhenten udarec je prizadjtde ijub-U r m- i l° ravnateljstvo revnim slo-Se knc “-Jan Predmestij z ukazom, da PO nabrežij V-°Č Pr°Sto gibati nifi »lase c. •. JUbIjanice ~ tako vsai «e Srožnio f°r stražnikov, zabeljena z nlkom,?r * ‘2“ g!obe dasi niso bile d« v ,nadlego in tudi prav nikakc ško-. pnzadjale ne glede na to, da teh aDrežij vsaj v današnjem ni mogoče srna-•ran za drevorede ali kaj podobnega. S tem Ukazom je prizadeto ravno revno ljudstvo, Ker so ga neverjetne, zanj povsem nedo-•egljive cene jajec prisilile, da si drži po Bekaj kokoši, katere hrani predvsem z odpadki jedil in katere mn to dobroto po-Vračajo z nošenjem jajc. S tem ukazom se bo ravno najbednejšdnu ljudstvu odvzelo *®ako možnost, da bi st moglo včasih pri-Voščiti kako jed. pripravljeno iz jajc, ker vendar splosno znano, da kokosi v stal-nem zaprtju ne nesejo skoro nikakili jajc, ltvJ3 dvorišča pa Porabijo vsako pri- Pridejo na Ljubi j. dobrežju do tra-na r,,]-1-?11 te bednih slojev apeliramo ne kiiC7S.i.°/?V,?a7e.ljstV0' da ta »kar. uki-režiih r • kokoši, gibajočih se ob' ob-T aPtce, prav nič ne kazi lepote Stnise' dok,er se ‘a pahaja v Posesti zab. - Prizadeti. .. ** Kanal ob Miklošičevi cesti. Glasom »Klepa občinskega sveta z dne n, aprila ... se Podaljša kanal na Miklošičevi ce-1 ao Ceste na Južno železnico (v dolžini -a 140 metrov). Stavbni odsek občinskega J,,* . >e v sv°j* zadnji seji sklenil, da se •azpis ponovi. Podjetniki, ki reflektirajo »a to delo, naj predlože pravilno kolekova-ue ponudbe, v kojih je treba navesti jed-cene in skupne vsote, zapečatene do °Poldne dne 1. junija 1922 mestnemu stavbnemu uradu, Lingarjeva ulica (Kresija). rOtiudbi je treba priložiti položni list ®estne blagajne, ki porjuje, da se je vlo-*d vadij v znesku K 20.000 bodisi v goto-^•ni, hranilni knjižici ali garancijskemu Pismu. Ponudnik, kateremu se delo odda Ptora zvišati naznačeno vsoto na 10 odstotkov oferirane vsote kot kavcijo. V ponudbi je treba obvezno navesti termin, do Katerega lahko ponudnik delo dokonča, ®ko dela ne dokonča v naznačenem teimi-■}U. zapade vložena kavcija. Vsa pojasnila °»je mestni stavbni urad ob uradnih urah. — Nov zdravnik v Ljubljani. Pred *r*tkim se je preselil iz Metlike v Ljubljano g, dr. Rudolf Zaletel, ki ordinira na Sv. •j etra cesti 5. II., vsaki dan od g. do II. dop. in od 2. do 4. popoldne. = Pasivna resistenca v Strojnih to-v»rnah in livarnah v Ljubljani. Ker vod-®tvo Strojnih tovaren in livaren v Ljublja-*U noče ugoditi upravičenim zahtevam ■fsdništva in je na njihove prošnje odgovorilo z odpustom nekaterih uradnikov iz Jdoibe, ter je tudi odklonilo posredovanje tbihove stanovske organizacije, je danes ob uri započelo uradništvo pasivni odpor J*la. Podpisana organizacija povdarja, da Poklanja za to postopanje vsako odgovor-Sbst za posledice, ki bodo sledile podjetju. y&Ozarja zasebne nameščence, da traja za-Jora službenih mest pri tem podjetju na-®rej in da ni torej dovoljeno nobenemu Sjjlužbencu sprejeti kako mesto pri tvrdki Avitnies, Samassa in Žabkar. Vsakega, ki »e proti temu pregrešil sc bo javno ^načilo. Obenem prosimo vse soiodne or-fjttizacije, da ukrenejo in postopajo v ena- smislu. Društvo zasebnih nameščen-JJ^Iv, Hiter, predsednik, Fran, Skobi, * Koliko živine redi Ljubljana. Pri zadnoern uradnem štetju Živtae v Ljublja-» *• J« dognalo; 87$ ko»L 8:7 govedi, sse prašičev, no koz, 34 ovac, 7 oslov in 4S4I perutnine Štolfe«, Redna seja občinskega sveta se vrši v torek, 30. maja t. 1. ob 19. uri s sledečim dnevnim redom: 1, Poročilo predsedstva 111 overovanje zapisnika zadnje seje, 2. Predlogi in vprašanja, 3- poročilo odsekov, 4. Personalne zadeve. Koncert kubanskih kozakov se bo vršil v Mariboru 31. maja v Gbtzovi dvorani. Pel bo vojni pevski zbor 30 pevcev v svoji pestri kozaški uniformi. Ta zbor ni še pel V Mariboru. Prepričani so vsi, da bo koncert dobro uspel. Velika zbirka meuljev in hroščev g. tajnika Payerja, plod 30-letnega neumornega dela je prešla v last »Muzejskega društva«. Mestno dravsko kopališče je občinstvu zopet na razpolago. Kopališče se je prenovilo in je tudi za neplavalce ugoden prostor primerno urejen. Birmovanje se bo vršilo, kakor vsako leto na binkoštno nedeljo od 10. ure dalje v mariborski stolni cerkvi. Električen tok je v sredo ob pol 9. uri odpovedal. Po kratki temi so električne žarnice zopet zažarele. Ob 10. uri pa je nastala zopet tema, katero je pregnala šeie jutranja zarja. V kavarnah, restavracijah itd. so sedeli gostje pri slabobrlečih svečah, ker^ niso gospodarji pripravljeni na take slučaje Posebno neugodno je bilo na glavnem kolodvoru. — S to falsko elektrarno je res škandal. Gledališče- Dar.or, v soboto bodo zopet vprlzoriii Parmove sOcaričine amazon-ke«. ki so imele lansko sezono posebno privlačno silo. Dirigiral bo zopet skladatelj sam g. V. Parma. — V nedeljo bodo igrali »Gospoda senatorja«. Kaznovana surovost. Železničar, postajni paznik Josip Dolinšek je velik neotesanec napram tovarišem, podrejenim in tudi predstojnikom. Namesto, da bi bil zadovoljen, ker je dobil na protekcijo nekaterih odličnih gospodov dobro službo, če-ravno, je bil prej vnet »Siidmarkovec«, je bil tako potenten in rabijaten, da so se ga vsi bali. Nazadnje jo je vendar izkupil, V nou is. aprila se je obnašal proti službujočemu uradniku, svojemu predstojniku zopet arogantno in brahialno. Radi tega je bil Dolinšek pretečeni pondeljek po § 104 srb. k. z. obsojen na tri tedne zapora, kjer se mu bo menda njegova brahijalnost nekoliko ohladila. Razen tega je dobil bak-šiš še tudi od ravnateljstva, kar je popolnoma prav. Celje. Pogajanja stavkujočlh s tovarnarjem VVestenom so se zopet prekinila. Trgovec z manufakturo g. Rozman v Aleksandrovi ulici se namerava, kakor ču-Jemo, odseliti v Maribor. Šahovska tekma med ljubljanskim in mariborskim šahovskim klubom se vrši v Celju o binkoštnih praznikih dne 4. in 5. junija t. 1. Beračenje otrok po našem mestu še vedno ni ponehalo. Še vedno lazijo po gostilnah^ trgovinah in drugod razni mladi nepridipravi, beračijo od gostov denar in ga POtem zapravljajo na razne načine. Ti otroci tudi cele dni ostajajo od doma in šole ter se potepajo okrog. Teh mladih potepuhov naj se na noben način ne podpira. Beračenje pa bi se naj v Celju sploh prepovedalo. V Ljubljani in Mariboru se je to izvedlo in se tudi strogo nadzira. Zato bi taka odredba tudi v Celju ne škodila. Pešlzlel v Bukovžlak je priredil Sokol v Celju na praznik v četrtek popoldne. Izleta se je udeležilo članstvo in naraščaj. Sokolsko društvo v Celju priredi dne 14. junija zvečer na dvorišču mestne osnovne šole telovadno akademijo. — Na Vidovo pa cvetlični dan. Dohodki prve prireditve so namenjeni zletnemu fondu, drugi pa nabavi krojev za revni naraščaj. Sokolska razstava. Dne 27. maja se otvori v sejni dvorani v Narodnem domu razstava celjske Sokolske Župe, katera traja do vštetega 3. junija. — Razstavni predmeti se takoj po razstavi pošljejo Sokolskemu Savezu v Ljubljano, zato se razstava ne bo podaljšala. Celjski policijski oddelek nas prosi objaviti na notico, da stražijo stražniki West-novo tovarno in njegova poslopja in da dobivajo zato baje 25 kron od ure, sledeče: Res je, da stražijo stražniki njegova poslopja, pa ne zato, da bi čuvali nemškega izkoriščevalca slov. delavcev, ampak stražijo objekte zato, če bi se eventuelno kaj pripetilo, bi bilo to gotovo v škodo v javnem in delavskem interesu. (Westenovim objektom se nič ne more pripetiti, ker je stavlcujoče delavstvo vkljub dolgotrajni stavki izvrstno disciplinirano.) Za straženje pa ne dobivajo 25 kron od ure, ampak po dnevi 1 K 50 v., ponoči pa 2 K 50 v. Strašno službo opravljajo tisti stražniki, ki so prosti svoje redne službe. 10.000 kron podpore je ponudila mestna občina celjska mestni požarni brambi pod pogojem, da odstrani nemški poveljevalni jezik In vpelje slovenskega. Mestna požarna bramba pa se je baje raje odrekla ponudeni podpori, kakor da bi vpeljala slovenstvo. 3600 hi vina se je popilo v letu 1921 v Celju. Poleg drugih alkoholnih pijač, ki 90 se še v našem malem mestu v minulem letu popile, Je to gotovo lepa množina alkohola. Pasji kontumac, ki je bil pred kratkim razglašen v Celju, se je z odlokom pokrajinske uprave v Ljubljani zelo poostril v našem mestu. Vsi psi morajo biti strogo zavarovani z varnimi nagobčniki in se jih mora voditi na vrvici. Tudi mačke morajo biti zaprte. Psi, ki jih bo konjač zalotil in ne bodo po predpisih varnostno opremljeni, da se bodo polovili in uničili. Proti lastnikom pa se bo uvedlo kazensko postopanje. Svojo palačo je pričela zidati v Aleksandrovi ulici podružnica Jadranske banke v Celju. O pričetku stavbe kakih drugih stanovanjskih hiš v našem mestu pa ni še nikakega sledu. Pouka prost dan je bil v sredo na naših šolah. Učiteljstvo je predavalo »o škodljivosti alkohola. Požar na Dobernl pri Celju. V četrtek dne 17. t. m. je nastal pri posestniku Volav-cu na Dobrni požar, ki mu je upepelil poslopja. Ta požar bi bil lahko postal usoden za celo vas Doberno. Požarna bramba do-brnska se je do pozne noči trudila z gašenjem in reševalnimi deli, da je nevarnost odstranila, Ptuj. Občinska seja. V sredo se je vršila občinska seja, ki se je burno končala. Med poročili j&upana je bila tudi interpelacija odb. Mikuletiča in tovarišev, ker se m izplačal ie dovoljeni enkratni nabavni prispevek učiteljstvu Glasbene šole, kakor tudi naj se istemu zvišajo draginjske doklade analogno drugemu uradništvu. Gospod župan je na to interpelacijo odgovoril, da je že zaukazal, da se prispevek izplača, glede draginjskih doklad se bo še v pod-odseku razpravljalo in pri prihodnji seji določilo. Kot tretja točka je bila izjava mestnega sveta glede nadaljnega obstoja porotnih obravnav (ref. dr, Senčar). Sprejel se je predlog, naj se izreče mestni svet za obstoj z dodatkom obč. sv. Mikuletiča naj se k posvetovanju o odmeri kazni pritegne tudi porotnike, ker edino na ta način bo izrečena ljudska sodba. Za podelitev koncesije Seidlingovi so glasovali proti narodno socijalistični odborniki iz razloga, ker je za enako koncesijo v isti ulici Zc dvakrat prosil Slovenec A. Brecelj in je bila obakrat prošnja zavrnjena. Prvič z motivacijo, da je dovolj gostiln, drugič, da ni krajevne potrebe. Vkljub temu so se sedaj izrekli socijalni demokratje in demo-kratje za krajevno potrebo. Tako dobi Nemka Seidling še eno koncesijo več. Slovenec pa naj propade. Tako se dela pri naših demokratskih odbornikih za narodnost! Kot zadnja točka je bil na dnevnem redu proračun za leto 1922. Isti izkazuje 3,120.000 kron primanjkljaja. Kritje istega je možno le s povišanjem doklad. Poleg užitnine na vino, ki se je zvišala od So na 260 kron pri hi; na pivo od is na 100 kron pri hi, pridejo v glavnem v poštev doklade m zemljišča, hiše in osebno dohodnino Sprejel se je predlog, katerega je stavil pri finančnem odseku NSS odbornik Makule-tič, da naj plača premožnejši več a revnejši manj in sicer naj se zvišajo doklade na ~emljarino, hišno najemninski davek, in osebno dohodnina v IV. razredu (to so večinoma obrtniki, branjarji in majhni trgovci) za 100 odstotkov; v ostalih treh razredih (t. s. veletrgovci, veleposestniki, banke. posojilnice itd) _za 600 odstotkov. Tako delajo obč. odborniki narodno socijalistič-ne stranke pri uresničenju svojega programa na narodnem in socijalnem polju. Pri slučajnostih je prečital odbornik Serona (NSS) izjavo, 3 katero protestira ptujski občinski svet proti nezakonitemu razpustu občinskega sveta stolnega mesta Ljublja-ne. Proti tei izjavi je govoril odb. dr. Fer-mevc (JDS) utemeljujoč, da je ravnanje vlade pravilno in dodal, da nas nič ne briga kaj dela.io v Ljubljani. Na to mu je odgovoril odb. Mikuletič, trdeč, da to nas ravno tako zadene, kakor vsa druga avtonomna jnesta Slovenije, ker velja za vse eden in isti volilm zakon, na podlagi katerega je ljubljanski mestni svet razpuščen. Kar se je zgodita danes z ljubljanskim, se zna 2goditi^ jutri s ptujskim občinskim svetom. Občina pa vsled slabih gospodarskih razmer potrebuje miru in ne volilnih bojev. Zaradi tega je popolnoma na mestu protestna izjava. Izjava je bila z večino glasov sprejeta. Proti so glasovali demokrati. Lisičje gnezdo pod skednjem. V Stojucah pri Ptuju si je napravila lisica pod gospodarskim poslopjem posestnika Glažarja gnezdo ter skotila 6 mladičev. Ko so rov izkopali, so dobili starko in mladiče.^ Okrog gnezda je bilo polno kosti kokoši, gosi, rac, puranov in zajcev. Upravitelj mestne občine g. K. Toplak je bil vsled nerednosti za časa njegovega službovanja pri magistratu odpuščen iz službe. ICoroSico. Zn posebne zasluge pri plebiscitu v Gor. ŠieziJI so dobili šlezijski orlov red med drugimi tudi sledeči pristni koroški Nemci: Lemiš, Sumi, Krajger, Kajbič, Perkonik, PraSek itd. V cerkvi se Je obesil v Šmartnem pri Beljaku tovarniški delavec iz Perave pri K. Kučah. Pokrajina. Iz Savinjske doline nam poročajo: S podvojeno sita sc je oživel promet na Savinji, zakaj lesni trgovci hite da spravijo čim več lesa naprej po Savinji, ki je sedaj dovolj velika m pa stokrat cenejša kakor železnica, kar je v vsakem oziru jako važno. Vreme imamo krasno. Ako ne pride kakšna vremeg9ka nezgoda, bo na jesen vsega dosti: sadja, sena in poljskih pri- delkov. Zagorje ob Savi. Nadomestne občin »ke volitve so pred durmi. V nedeljo dne • L ie odločilni dan za delavstvo in prebivalstvo Zagorja. Cujejo se glasovi, oziroma govorice, da se bodo udeležili volitev delavci bivši komunisti pod pritiskom njih voditeljev. Ce je abstinenca v korist delav itva’. °. tem ni »ovora. Opravičeno so ogorčeni odborniki komunistov, ker je vlada njih mandate razveljavila, ali opravičeno pa ni, da bi radi tega korana demoterat-sko-radikalne vlade ostala večina delavstva na dan volitve doma ter s tem pripomo-gla do zmage nasprotnih meščanskih strank. Delavci-voldci, če ste socijalisti, pojdite korporativno na volišče, oddajte svoj glas, torej vrzite kroglico v drugo volilno skrinjico, ker ta je narodno socija-usticna. Ce pa ostanete doma, potem znači to, da ne rabite občine, da ne rabite stanovanj in drugih gospodarskih koristi in pravic. Bled. Resnica je, da se popravljajo nekatera-pota in belijo nekatere hiše na Bledu, da dobijo visoki gostje, ki jih pričakujejo letos, boljši utis o našem Bledu. Toda, nedostatkov bi bilo še mnogo, mnogo odpraviti. Nihče se ne briga za prašne ceste, katere so od hitro vozečih avtomobilov, ki so radi dirjanja prava pokora za Bled, popolnoma razrite. Dasi imamo table z napisom: »Samo 6 km — Avto« — dirjajo avtomobili s 40 do 60 km hitrosti! Fonoci je tema, kakor v kozjem rogu, morda bodo le za glavno sezono vse svetilke gorele, zdaj pa naj le tavajo Blejci po temi I Velika nadloga za Bled so nadalje razni Wranglovci, ki se vedejo zelo objestno. Izvoščki so letos grozovito dragi, iz Lesc do Bleda računajo 120 K po dnevi, po noči pa kakor kdo hoče! Okrajno glavarstvo pa spi ter ne vidi sploh nobenega navijanja cen! Kraljevo vilo so okusno opremili, za park je prišlo več vagonov cvetlic iz Italije in Gradca. Sobane imajo novo krasno opravo. Tudi zdraviliški park so modernizirali, -j- Tujski promet t Skraeniji. Razvoj tujskega prometa v Slov cm ji, ki je tako bogata na prirodnih krasotah in z a tujce tudi privlačna radi oanih življen-skih odnošajev, je imel za nujno posledico, da s« je dosedanji »Generalni komisa rijat za tujski promet v Sloveniji« preosno-val v »Jugoslovensko zvezo za tujski promet«, s čimer je zadobila ta velevažna in stitucija še širšo podlago za svoje delovanje. Ta pomembni dogodek v zgodovini našega tujskega prometa se je izvršil dne n. t. m. na seji, ki se je izvršila pod pied-sedstvom pokrajinskega namestnika Hribarja v dvorani vladne palače na Bleivvei-sovi cesti. Seja je dokumentirala vedno bolj_ naraščajoče zanimanje za promet s tujci, ki je postal važna panoga narodnega gospodarstva v Jugoslaviji, in to tembolj, ker stoji novo preosnovljena zveza za tujski promet v stikih z hrvarikum zdravilišči ter letovišči. Skupščino je otvoril pokrajinski namestnik Hribar, ki je v pozdravnem govoru naznanil, da je Nj. Vel. kralj Aleksander prevzel pokroviteljstvo nad »Jugoslovansko zvezo za tujski promet«, kar so navzoči z navdušenjem pozdravili. Pokrajinski namestnik je omenil, da kaže kralj veliko zanimanje za tujski promet v naši krasni Sloveniji. Temu zanimanju naj se pridružijo vsi, ki jim je na srcu blaginja in procvit naše domovine in naj brez razlike strank mišljenja itd. delujejo složno za razvoj tujskega prometa. — Pri volitvah so bili v ravnateljstvo izvoljeni gg. blejski župan Herman Tomc, prof. dr. Vinko Šarabon in ravnatelj dr. Ster, kot njihovi namestniki pa predsednik gostilniške zveze Kavčič, dr. Doljšak in dr. Tičar. Za predsednika tujskoprometnega sveta je bil izvoljen dr. Triller, za njegovega namestnika dr. Rybar. Lepo uspele skupščine so se udelciiii tudi generalni konzul češkoslovaške republike dr. Beneš, ljubljanski župan dr. Perič in dr. Krisper. Koncem skupščine je bila na predlog dr. Valentina Krisperja odposlana Nj. Vel. kralju Aleksandru udanostna brzojavka, pozdravne brzojavke pa zastopniku tujsKe-ga prometa v Beogradu dr. 2ižku, ter .uj-sko prometnim zvezam v Zagrebu In Beogradu. OriavraS ppasulkl- Uradno se objavlja: Katoliški episko-pat cele naše kraljevine je na škofijski konferenci za vse katoliške škofije latinskega obreda določil, da se praznik sv. Cirila in Metoda praznuje prvo nedeljo po 5. juliju, alco pa je ta dan nedelja, istega dne s. julija. Ministrstvo za vere je vzeta ta skiep katoliškega episkopata na znanje. Pravoslavna cerkev bo proslavljala ta praznik po svojem koledarju. Državni praznik dne 24. maja vsled tega odpade. V veljavi ostanejo še nadalje državni prazniki: 28. junija (Vidov dan), 1. decembra (praznik ujedinjenja) in r7. decembra (rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.). . Državni praznik 12. julija je vsled srnr-ti Njegovega Veličanstva blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja odpadel. Ali se bodo na ta dan vršile kake spominske svečanosti še ni določeno. S©k©Ss!v©. Mozirje. V nedeljo posebni vlaki Zve za ponoči na Ljubljano, Maribor In Celje zasiguranal Štiridesetletnica Sokola v Mozirju 28. maja bo velika narodna slavnost, kakor se je praznovala pred 40. leti ob udeležbi Zagrebčanov, Ljubljančanov, Tr-žacanov, Cehov In drugih. 28. maja je v Mozirje najlepši izlet, z vsemi naravami in umetnimi krasotami. Preskrbljeno je vse v največjem obsegu. Prihajajoči vlaki na Recico ob Paki in Paško vas so ugodni za poset vse slavnosti, za odhajajoče pa vozi 28. maja ob 23. uri posebni vlak iz Velenja proti Celju, stoji na vsaki postaji ter imajo izletniki direktno zvezo na Celje Maribor, Ljubljana, Zagreb, tako da bo dana možnost, da se od vseh strani čim v naj-, večjem številu udeležite. Polnoštevilna mariborska godba odide šele 29. maja. Vsak ljubitelj narave, godbe, telovadbe, zabave, kuhinjskih in kletarskih užitkov bo zadovoljen. Ob vznožju Saviniskih planin, pozdravljen nam slovenski sin, ob valovih Savinje šumeče, dobrodošle sestre Slovenke! Zdravo I R. P. Sokol Koroška Bela — Javornik. Zanimanje za razvitje prapora tukajšnjega sokolskega društva dne 28. t. m. je splošno, zato obeta prireditev biti nenavadna. Več br. društev je že prijavita svojo udeležbo s Prapori. Razvitje se vrši ob navzočnosti zbranega sokolstva, v vasi na Kor. Beli. Z razvitjem je združeno tudi vpisovanje v spominsko knjigo, ki jo ohrani tule. Sokoi v spomin na ta dogodek. Knjiga je drago-ceno vezana. Na prvi strani so narisani narodni ornamenti. V sredi so napisi z nio-nogramom Sokola. V njo se bodo navzoči dobrotniki mogli vpisati. Popoldanska telovadba se prične ob 15. uri. Spored je sledeči: 1. moška deca, a. ženska deca, 3. moški naraščaj, 4. ženski naraščaj, s. članske proste vaje, 6. članice proste vaje, 7. orodna ^telovadba, 8. vzorna vrsta, 9. obrtni naraščaj »Mladi vojaki«. 10. skupina. Po telovadbi je ljudska veselica. Veselični odsek hoče vsestransko preskrbeti, da bodo gostje zadovoljni. Za ples bo skrbela planinska godba., Prijatelji naših planin si pa bodo lahko nabrali ključavnic, ker ie flora sedaj v najlepšem cvetju. Brate in sestre opozarjamo, da je vožnja polovična Železniška zveza je jako ugodna. Prihod na Javornik iz Ljubljane je ob 8.35 in 13.58. Odhod v Ljubljano ob 18.45 in 21.07. Končno opozarjamo, da se vrši razvitje ob vsakem vremenu. Nastanitev ob vsesokotskem zletu. Ste* novanjskl odsek I. Jugoslovanskega vseso-kolskega žleta v Ljubljani pričel Je s temeljitimi pripravami glede nastanitve na vse* sokolski zlet došlih bratskih gostov. Kakor kaže, bo število udeležnikov ogromno, zatorej je stanovanjski odsek Sklenil « prltr-dilom zl etn s sa odbora, da se na posamezne prijave za oskrbo prenočišča ob dnevih zleta ne bo oziral. Vsled tega razpošlje v par dneh na vsa sokolska društva včlanjene v J. S. S. natančna navodila, kako jim ji poslovati. Vsakdo, ki se namerava udeležiti zleta, prijaviti se mora pri sokolskem društvu svojega okoliša, ki ga bo vpisalo v zato poslani seznam. Opozarjamo pa vsa sokolska društva, da vplivajo na udeležnl-ke glede čimvečje prijave za skupna prenočišča, ker bo posameznih prenočišč pri privatnikih malo radi tu vladajoče stanovanjske bede in bomo morali v prvi vtsA skrbeti, da nakažemo inozemskim bratskim gostom privatna posamezna prenočišča. If* polnjene prijave za skupna in posamezna prenočišča pri privatnikih z natančno navedbo koliko noči in za katere dneve bo pripravljena nastaniti, je poslati potom sokolskih žup oziroma župnih stanovanjskih pododsekov centralnemu stanovanjskemu odseku I. jugoslovanskega vsesokolskegn zleta v Ljubljani, najkasneje do 1. julija 1922. Da bo poslovanje o nastanitvi točneje, osnuje naj že seda! vsaka sokolski župa svoj župni stanovanjski odseli, v katerega mora poslati vsako sokolsko društvo včlanjene v župi po enega delegata oziroma delegatko. Odbor tega župnega stanovanjskega odseka naj sestoji iz načelnik«, podnačelnika, tajnika ter posameznih delegatov sokolskih društev. Zahteva se, da }• stalno bivališče načelnikovo in tajnikovo v kraju župnega sedeža. Konstituiranje tega župnega stanovanjskega odseka naznaniti je najkasneje do 6. junija 1922 central-netnu stanovanjskemu odseku v Ljubljani. Skupna seja prehranjevalnega odsek« zletnega odbora se vrši v torek dne aa maja ob 20. uri v restavraciji Narodneg« doma. Člani tega odseka naj se »eje gotovo vdeleže. Jezdni odsek tel. dr. Sokol Ljubijo« vabi vse brate odseka na sestanek, ki S« vrši 29. maja 1922 ob 20. v »Narodni Kavarni.« Namen sestanka: razgovor o r««'. vtiju prapora itd. Vdeležitev dolinoet Zdravo! Izleti v škofjeloško pogorje se lavno ravno sedaj najbolj priporočajo, ker je vožnja do izhodišča škofje Loke ali Kranj« razmeroma cena ter nudijo izprehodi la potovanja po dobro markiranih potih « divnim razgledom po celi Gorenjski Uraden užitek. Priporočamo predvsem sledeče ture: 1. Izhodišče Škofja Loka kolodvor po markirani poti skozi Virmaže n« Crngrob in Planico odtod na Sv. Jošt in Sv« Mohor s sestopom v Selško dolino. 2. izhodišče postaja Sv. Jošt k Sy. Joštu odtod na Sv. Mohor ali pa čez Planico v Škofjo Loko. 3. Izhodišče postaja Kranj odtod mimo Šmartno pod Sv. Joštom na Javornik s sestopom na Bukovščico pri Selcah. 4« Izhodišče Podnart k slapu Nemiljščlce pd dolini Nemiljščice na Nemilje čez Prevalo v Selce. 5. Izhodišče postajica Otoče odtod na Dobravo odtam po novo markirani poti mimo Brezovice na Jamnik in v Selce. *-* Opozarjamo planince, da se vrši v Selcih' v nedeljo dne 28. t. m. ob 4. popoldne V, vseh prostorih Tavčarjave gostilne planinska veselica v prid planinski koži na R«-titovcu, ki jo zgradi Selška podružnica. GledaliSče in glasba. Repertoar Narodneg« gledališča v Ljubljani. Drama. Sobota, 27. maja »Peterčkove poslednje sanje«, otroška predstava za izvenljub-Ijanske šole; začetek ob 2. popoldne. Izv««, Nedelja. 28. maja »Pohujšanj« v. dolini šentflorijanski«. Izven, Opera: Sobota, 27. maja »Rigoletto«, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreb«. Red A in E. Nedelja. 28. maja »Tosca«, goitovau]« g. Roberta Primožiča iz Zagreba, Izv«a. Društvene vesti. Odbor podružnice Slovenskega Rdečega Križa v Kranju je v svoji »eji dne 15, maja t. 1. dovolil za »Dom kraljice Marije« znesek 2000 kron. Borzna poročila. Zagreb, 26. maja. (Izv.) Devize. Berlin 24—24.50, Bukarešta 49—0, Milan 366.50 —373.10, London 3tS—317-50, Newyork (ček) 70.25—71.25, Pariz 635—650, Praga 137—137.50, Švica 1325—1350. Dunaj 0.70 —0.715, Varšava 1.85—1.90, Budimpešta 8.75—9. Valute: ameriški dolarji 69.70.25« češkoslovaške krone 130—o, napoleondori 220—o. švicarski franki 1312.50—1320, ita-i lijanske lire 467—369. Curih, 26. maja. (Izv.) Berlin 1.82, Newyork 524.50, London 23.34. Pariz 47.77« Milan 27.55, Praga 10.02. Budimpešta 0.64, Zagreb 1.87, Bukarešta 3-95, Varšava I.I3, Dunaj 0.055. avstrijske krone 0.055. Berlin, 26. maja. (Izv.) Dunaj 2.95, Budimpešta 34.95. Milan 1508.10, Praga 553.S0, Pariz 2646.65, London 1289.35, N e wy orli 290.13, Curih 559305. Praga, 26. maja. (Izv.) Dunaj 0.4075, Berlin 17-70, Rim 269.30, Budimpešta 6.125, Pariz 472.50, London 230.875, Newyork 5L775, Curih 990.50, avstrijske krone 0,445, italijanske lire 266.50. Novo Imjige V založbi „Zvezne tiskarne" v Ljubljani sto izšli zopet dve novi knjigi t Dr. Fr. Ogrin: Slike Iz Belokrajtne. 80 strani, Iv. Rozman: Naša bol. 67 strani. ===== Nekoliko zgodovine k polomu n« Koroškem. Naslovna slika A. Geap«^.. Cena vsaki knjigi 8- Din. Dl Naročajo se v rn Zvezni knjigami Ljubljana, Marijin trg 8. C, N. in A. M. Wllliamson: i Cesaričini biseri. (Dalje.) Ne le zato, ker sem se nadejala Vaše pomoči, ampak še bolj, ker ste bili vi — vi, ki ste mi pomenili že takrat povsem nekaj drugega: nego ^ ^u<^e> ne izvzemši Angela.* »Bože, da bi bilo res tako!« *Odtistihdob sem vedno tako strašno koprnela po vas. Zato sem mišma, da moram biti v nebesih, ko sem se prejle zbudila in sem zagledala vaš obraz.« »Angel moj!« »Kako čudno se sliši, ko kličete imena s to besedo! Oh, skoro bi bila pozabila na svojega ubogega 'Angela! Treba je, da pridem do nje.« Klo se je naglo ozrla in videla, da leži na postelji v dokaj odljudni SSH* °’Re.my pa kleči zraven nje. »Kako sebična sem, da mislim bolj na vas nego nanjo!« »Ako mislite gospo Sandsovo, ste lahko brez skrbi. Kakor hitro boste zdravi, se popoljete k nji. Cospe Sandsovi ni sile. Poslali ste ji tisto, za kar je šlo — po gospodični Blackburneovi, nihalki biserov, o kateri ste mi pripovedovali takrat v avtomobilu in pozneje v »Krantzovt kleti«. Govoril sem ž njo pred hišnimi vrati; zdaj se preklinjam za tisto zamudo, ker vidim, kako dragocena je bila vsaka se-kucda.« »Oh, ne bili bi me več rešili, če bi tudi ne bili govorili ž njo. Strel je počil, preden sem vrgla bisere skozi okno,« ga je prekinila Klo. »Zdaj se spominjam vsega. Nekdo Je ustrelil skozi razpoklino v vratih. Prepričana sem, da je bil Chuff. Ni me zabolelo bogve kako. Zdelo se ml je bolj, kakor bi me bil nekdo Udaril, in morala sem se spustili na 'kolena. Tako slabo in bolno sem se fcačutila namah — a vendar sem poklicala Blackico. Nato me je nekdo pobral; mislim, da je bila Kit. Slišala sem jih, kako so se zagovarjali o moji nadaljnji usodi. Čudno: tudi takrat sem se spomnila vaš! In to Je zadnje, kar pomnim do tega trenotka.« »Takrat sem moral biti že v. hiši,« je dejal 0’Reilly. »Zaradi vas sem prišel! Vedel sem, da vas najdem tam, kjer je Kit — in kjer so biseri. Z Denhamom sva sledila Churna, Kit in Chuffa, odkar ste mi pobegnili iz »Krantzove kleti«.« »Saj nisem pobegnila!« »Ne, ne, tudi jaz ne mislim tako! Bill ste hraber vojaček in ste šli v boj na lastno pest.« »Vojaček? Kje neki! Miška sem bila.« »Vem. In da je miška izglodala svojo levinjo, je morala vtekniti glavico v žrelo drugega leva. Toda zapiski na posetnici, ki ste jo bili naSH t*r nama jo pustili v kleti, so spravili Denhama na pravo sled, To vam je lovski pes! Kmalu je zadu-hal nekega Isaacsa — tako se vsaj imenuje — ki ga imajo že dolgo na sumu, da skriva in kupuje ukradeno blago. Kakor hitro sem vedel, da stanujeta Kit in Churn v hiši, kamor je drsala Chuffova sled, sem vas vedel kod iskati. Bog mi ni dal dospeti vsaj pet minut poprej; toda hvala mu, da nismo prišli pet minut prepozno. Ako bi policija dognala, da je prava morilka Kit (in to Je po Denhamovi sodbi malo verjetno, razen če vi poveste), ni zdaj ničesar več, kar bi moglo spraviti njeno dejanje v zvezo z imenom gospe Sandsove.« »Oh, kdo ve!« je zasopla Klo. »Kit jo pozna. Slišala sem jo, ko je pripovedovala Churnu.« »Drugim ne bo pripovedovala, bodite brez skrbi. Ako jo obtožijo umora, ne bo povrhu še priznala, da je izvršila rop. Rekla bo, da jo je Peterson zasledoval z žaljivimi ponudbami in ga je ubila v silobranu; solzav romanček se brž izmisli.« »Saj se je res pritoževala Chur-nu, da je bil Pete strašno nesramen in bi mu bil tudi Churn polomil kosti, ako bi bil vedel, kako jo nadleguje,« se je spomnila Klo. »Vidite, celo pred svojim lastnim ljubčkom se je hotela opravičiti. Koliko previdneje bi govorila šele, če bi ji grozila smrt na električnem stolu l Skrb za vašo prijateljico naj vam prav nič ne teži srca. Jaz ne porečem zoper njo niti besede. Vi jo ljubite; lehko da imate prav in se jaz motim. Ponižen sem postal. Nič več ne postavljam svoje sodbe proti vaši, dasi vem o tej ženski zgodbo, ki je vam mogoče neznana. Vsekakor je vaša dobrotnica — to jo postavlja zame v novo luč. Treba jo je obvarovati posledic stvari, ki — z eno besedo, molčati hočem kakor grob. In obvarujem jo, če je to le količkaj na meni. A saj ste itak že vi storili vse!« »To se pravi, da ji hočete dati listine?« »Lisline, ki ste jih vrnili tisto nedeljo zvečer?« »Vrnila jih nisem jaz. Sam Bog ve, kdo vam jih je poslal. To je zame skrivnost vseh skrivnosti, Ako me ljubite, dajte Angelu njene papirje.« 0’Reillyjev obraz se je zresnil. »Ljubim vas,« je dejal, »bolj nego sem kdaj v življenju slutil, da morem ljubiti, Čeprav se mi je zdelo, da bo huda z menoj, kadar pridem na vrsto. Toda listine sem izročil He-ronu, čigar last so bile poprej in čigar last so še danes. Pri meni so bile samo spravljene zanj, ker se je upravičeno bal, da niso varne v njegovi posesti.« »Johnu Heronu!« je ponovila Klo. Nenadna misel je bila vzblisnila v njeni glavi ter odrinila ves strah za Beverley v ozadje. »Oh, vem, da je tferon vaš prijatelj! Toda on sam je zdaj v dosti hujši nevarnosti, nego so bili kdaj njegovi papirji. Po Kiti-nlh razgovorih s Churnom se mi zdi, da je prišel Pete v Novi Jork ba§ zato, ker ga je imel ubiti. Slo jim je kajpak tudi za papirje; a glavni namen je bil ta, da bi spravili fierona s poti, Chufr je tisti, ki je zahteval listine. Pete je imel do lie-rona osebno mržnjo in se je lotil naloge tem rajši. Zdaj, ko je Pete ubit, gre le za to, da najde Chuff drugega morilca. Ne poznam Johna flerona, nisem ga videla rukoli v življenju, ali vendar « (Dalje prih,) Drobiž. * Črni milijonarji V Nevv Jorku je danes med milijonarji tudi kakih 300 zamorcev, ki so si svoje bogastvo nakupicili z veriženjem. * Draga v&aa, Te dni je v Hondu na dražbi kupila tvrdka Duwen dragoceno kitajsko v as o za 4600 funtov, kar je enako svoti 4 in pol milijonov mark. * Odkritje velikega bakrenega rudni- ka. Ameriiki inženir Frank Gardner je I odkril r Maroku rudnik bakra, čigar dalji* S n» obsega najmanj 300 kilometrov. i * Dva milijona nagrade dobri sluiki-■ nji. Neki Anglež z imenom Deacer izselil se je pred tridesetimi leti r Ameriko kjer i je postal bogat človek. Sedaj se vrača nazaj ▼ domovino, da preživi v miru »roje zadnje dni. Preden se je ukrcal v Newyor-ku, je hotel bogato nagraditi prvega človeka v Ameriki, kateri bi odklonil ponu-deno napitnico. In tako se jc nekoč po trgovskih poslih peljal z brzovlakom p-ro-ti Cikagu. V vagonskem restavrantu je ponudil napitnino neki služkinji, toda ona je ni hotela sprejeti. Prepričal se je, da ta služkinja tudi od drugih gostov ni sprejela nikake napitnine. Ako ji je kdo ponudil, je rekla ponosno: »Ne silite! To ni zame^ častno in tudi ne pošteno. Jaz sem plačana od svojega gospodarja.« Dex-terju je služkinja zelo dopaaala in takoj je sklenil, da jo nagradi. Prej nego 9e je ukrcal na ladjo, je poslal na njen na- slov 2.500 livar šterlingor in zraven sledeče pismo; »Vi zaslužite vsekakor boljšo usodo, nego da služite na vlaku. Vi ste do sedaj edina oseba, katera je ponosno odbila ponudeno napitnino. 2eleč Vam lepšo bodočnost, upam, da sprejmete moj dar-ček.« Poleg te svote ji je ostavil tudi oJcoli tisoč oralov zemlje na nekem svojem ameriškem posestvu. Deklica jb »dar-ček* sprejela in rekla: »Sprejmem ponu-deni dar zlasti zato, ker ne Vem in sigurno ne bora nikdar vedela za naslov daro-vatelja.* * Kaj zahteva Japonka od svojega moža? Neka Japonka je poslala svojemu možu sledeče prošnje: I. Prosim te, vstajaj takrat kot jaz. a. Ne preklinjaj v odsotnosti otrok. 3. Ako misliš izostati, po* vej mi, kam greš. 4. Povej mi. kedaj nameravaš oditi in, kedaj se nameravaš vr-mti. 5. Priznaj mi pravico do nekaterih majhnih želj. 6, Pusti mi, če tudi malo svoto denarja za moje osebne potrebe. 7. Ne dopusti, da se moram jaz baviti s stvarmi, katere sam lahko opraviš. 8. Ne delaj pred otroci kaj takega, kar bi dajalo slab zgled. 9. Fusti mi par ur na dan za čitanje in učenje, jo. Ne reci mi več »ej tl,« kadar me kličeš, ker jaz sem tvoja žena in vredna, da me spoštuješ,« — Ta ultimat Japonke je končal tako: »Te želje se ti bodo mogoče zdele pretirane, ali veruj m/, da prihajajo iz dna srca tvoje žene, ki te ljubi, zajamčeno pravi asbestni skrili za kritje streh. Zaloga pri krovcu Fr.Fujanu Ljubljana, Ilovica 48. Lohomobila s parnim kotlom 27 m2 kurilne ploskve, 8 atmosfer za 40 HP max. kompletna za takojšnjo dobavo proda Franc KURALT, Kranj. ! Urar j Ed. jihopek l MRMejtoiMl £ Veitts zaloga or, zlaMne, srt-& bn(Mte^Bkfi,-Po||raritaa VmlHt.!. nlmlunno. In iuJ a Kfuu]BjQ SITOM! IB pOu Cen« nizke. ••••••••••••• PARKETNE deščice dobavlja in polaga v mestu in na deželi ' Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica Jtev. 19. Telefon 527. Poslovodja za novo opekarsko podjetje se iite. Istotam se sprejme pomožna pisarniška moč, eventuelno tudi gospodična. Ponudbe pod šifro »EMONA" na upravništvo tega fista. Avtomobili flustro-Daimler- Puchvrerke. Glavno zastopstvo Ljubljana, Gledališka ul. 2. Daimler 6 cilindrski 60 HP. — Puch tipa XII6/20 HP in Puch tipa VUI 14/38 HP. Najboljši in najcenejši vozovi, takoj dobavni. Od 20. L m. naprej so interesentom 6 cilindrski Daimler in Puch tipa Vlil na ogled ln preizkušnjo. •••••••••••• ••• ••••&&«••••• Premog in cement prodaja najcenejše M PETRIČ Ljubljana, skladišče Balkan. inuiiuiinuHtitiiimmmimiimiiiimiiiiii Knjiga s slami n zabavo io m mtin Izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg it«/. 8. MmmmmiiHmiimuimHrnnimmtfflH SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 11. MIGO, d. d.l Dobavlja*: ZI1GEEB : w 3 Aiia2urainičev trg 3 : Brzojavi: TBAH5JUGO. 27- 60 Telefon 27—60 PODRUŽNICE: BEOGRAD, Reljina ul. 2. f IZPOSTAVE: OSIJEK, Široka uL 8. SUBOTICA kod Plukovlč I drug i SKOPLJE. ii nalceneie traveise, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijah e ti • 5 e e « 6 o Eksport. Eksport. Veletrgovina haloških vin Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne I MALI OGLUŠI PRODAJA BENCINMOTOR, 4 do 6 FB popolnoma nov, brej. napake iz tovarne Ježek, BU&sko, sodovičarski stroj, na peresih in kocijs. Lovro Rogelj, Vrhnika. 932 TRGOVSKA HIŠA s 7 sobarji, 2 lokali (zemljišče, ?fi) v sredini norega r.azri-teaB rudnika, Senovo, liaj-kenburg ob Savi, Sp. St*-■ Pfiskp. Natančne poizvedbe 'Pri g. Luk ek, Senovo (Ruj-ftenburg) gb Savi. 931 možKo KOLO, ;ako dobro ©branjeno. Naslor v upravi lista. 9^0 Hiša" z rrtom na periferiji mesta. Poizve se y upravi lista, 921 $miBE: VEČ POMOŽNIH URAD-NIKOV IN URADNIC čekovnega zavoda iiče primerne zasebne službe, ki naj bi jim nudila eksisten- čno možnost, Ponudbe na upravo lista._____________930 STROJNIK in strojni kiju čavničar z daljšo prakso išče službe, najraje pri lesnem podjetju, Nastop rakoj. Ponudbe na upravo 3. pod št. 892. 892 MIZARSKI POMOČNIK, kateri zna zelo dobro delati stopnice' (SticgiTpauer) se sprejme pri’ Stokoii, Zagreb, Miramarska cesta xS. m KROJAŠKI POMOČNIK, res dobra mpč za veliko delo se sprejme pri K. PUČNIK, Ljubljana, Sodna ulica 3. 933 imzHo i PERICA na vsakih 14 dni se iiče pod ugodnimi po-gpji. Naslov v upravi lista. 926 PRVOVRSTEN POLNOMASTEN trapist in tilsit-ski sir po dnevni ceni. — Fino čajno maslo K 180, prekajene goveje jezike kron 86, poljske klobase popolnoma suhe K 76 priporočata Olifčii in Kos, Ljubljana, Bohoričeva ulica 28. 925 MORSKA TRAVA za madrac« v vSaki množini se dobi najceneje pn Sever■e? comp., Ljubljana, Wo'« ul. 12.______________ K07ACIJA z orodjem >“ Stanovanjem jenejnu kovaču, k* .ie j tudi lahkega dela. ^ iva Zajc, Vir. p. Dob oj dr*j cesti, —-s** Usi« potresne za čiana, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kioj priDoročo tvrdka UL LjisMens. fiestr.i »3 10^ živalske slike za malčke, na trdem kartonu Cena 8 dinarjev 9 Zvezni fenji nai® PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO NA VRHNIKI JAVLJA TU2NIM SRCEM NEPRECENLJIVO IZGUBO SVOJEGA VEC KOT 40 LETNEGA ČASTNEGA ČLANA, ČLANA IN POVELJNIKA mmt STULARJA KATERI JE DANES 26. MAJA OB %8. URO PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI MIRNO V GOSPODU ZASPAL. POGREB NEPOZABLJENEGA TOVARIŠA SE VRŠI V NEDELJO, DNE 28. MAJA OB 4. URI POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI NA VRHNIKI ŠT. 11 NA ŽUPNO POKOPALIŠČE. PROŠTOV. GASILNO DRUŠTVO VRHNBSCA POTRTI GLOBOKE ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE NAŠ LJUBLJENI STARI OCE, OCE IN STRIC FRANC STOLIH DANES V PETEK DNE 26. MAJA OB %8 URO PO DOLGI TEŽKI BOLEZNI V 77 LETU SVOJE STAROSTI MIRNO V GOSPODU ZASPAL. POGREB NEPOZABNECfA VRŠI V NEDELJO 28. MAJA OB 4. URI POPOLDNE IZ H -- ŽALOSTI NOVA CESTA 11 NA POKOPALIŠČE ŽUPNE CEFjcvfi NA VRHNIKI. VRHNIKA, DNE 26. MAJA 1922. ŽALUJOČI OSTALI; THarica Furlan Or* Vladimir Kreč odvetnik poročena Ljubljana, dne 27. maja 1922. Vrtnice nitke in visoko debelnat* \ novosti ima t bogati izbir* finton Fepoiii trg, vrtnar ■*« AMBRC- . TRO STCV. 3 Ljubljana, “MBOOZtl šalje postom: . . 1 kg po Din. 2S.— im sir l kg po Bin 30-adnicki sir m po Bitim maslo 1 kg po m.39- od 5 kg gore. Kvase -T (drože) v korist Jugo-slovanske i^atice, dobavlja najugodneje tvrdka Ni* Zigoa, Skofjaloko* I aMM ■ Tr f " _ m Mie i W ites ie „MORANA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. <%> N-s: '.a se pri Mar. Škrinjar, Trst, ^r- -1 Pr! večjih naročilih, popust trgovcem /abat. JUavui io odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdain konzorcij dnevnik^ »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubUJM^