UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FrančiSkansRa cuca si. o (tiskarna 1. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. do^o^ue in od 5. do 6. pcj oidne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vrafajo. Nefrankirana pisma se ne ; .	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oj/rsfco in Bosno K 21'60, polletna K lO^O, četrtletna K 5 40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	os-talo ino;.fcniblvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: .
Posamezne številke po 8 vin.
V Ljubljani, v torek dne 29. aprila 1913.
ZARJA izhaja vsak aan razen nedeljo in prassnlko .*	.*	ob pol 11. dopoldne.	•. *. J
IJPRAVN18TVO se nafeaja v Beletrbmvori atuu t*ar. ft n
nradnje za stranke od 3. do 12. dop«4ftc in od 8. do 7. ■ »!»< Ineerati: enoetopna petltvrstica 30 vin., posojen proetor, s:	hs reklame 40 vin. — Iueerato «prejewA «|«anrmi
Nefrankirana ali pranaio fmlrtrana pisma re ne
Reklamacije Sata so poštnine proste.
lieio LIL
Stev. 569.
-■ 1	""	■	■■	....i-Tsr:
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in itane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna...................................K	2160
polletna................................................1080
četrtletna...............................................540
mesečna................................,180
Za Nemčijo:
celoletna...................................K	2640
polletna................................................1320
četrtletna..............................................6 60
mesečna..................................................220
Za ostalo	Inozemstvo	celoletno	36 kron
in sicer s pošiljanjem	na	doin	ali	po	pošti. Na-
ročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Novi Balkan.
IV.
Balkanska zveza se je ustanovila zaradi vojne. Sicer ni prišla ustanovitev tako iznenada, Kakor navadno trdijo. Zgodovinar bo naštel v zadnjih letih dovolj dogodkov, četudi navidezno fieznatnih, ki so naveščali zbližanje balkanskih držav, med katerimi je bilo v preteklosti več nesporazuma in sporov kakor sloge. Ko so se te države, ki so bile nekoč vse podložne gospodova turškega sultana, polagoma reševale tuje jn sovražne nadvlade, so takoj močnejši sosedje jn drugi interesentje začeli skrbeti za svoj vpliv, prvi pogoj za to je bil, da ostanejo novi samostojni organizmi slabi, torej nesposobni, da bi «e upirali tujim vplivom. Kapitalistične velesile so rajše gledale mnogo malih državic, kakor eno veliko. Potem je bilo treba le še delovati na to. da ne okrepčajo male državice svoje moči $ kakšno zvezo, ampak da se dvigne med njimi Kolikor mogoče nasprotij. Temu namenu so ne-Koliko pomagale narodne razlike na Balkanu, nekoliko historične ideologije, nekoliko verska vprašanja; glavni delež so pa doprinesle intrige velikih sosedov.
Imperializem j« dovolj previden, da nc razglasa na vsa usta svojih smotrov, temveč kaže Čim prijaznejše lice onim. ki jih misli pohrustati. JZ samega prijateljstva je dajala dobra mamica £vropa balkanskim narodom vladarje in dinastije za vsak izpraznjeni prestolček. Posebno fjemčija ima velik eksport v tem blagu. Zasedanje takega trona je naposled le še boljši avanzma kakor dolgočasno čakanje na imenovanje za stotnika in potem za majorja in potem Hiorda sploh nič več. Gospodje, ki se takoj po prihodu v svojo novo »domovino« pozdravljali »svoj narod«, pa niso imeli biti po namenih evropskih varuhov nič druzesa kakor eksponenti »zapadne kulture«, ali natančneje rečeno kapitalističnega imperializma.
Kjer ni bilo mogoče nastaviti kakšnega kronanega namestnika na prazen prestol, so poskušali najeti »domače kneze« za enako službo. Tako se je vpeljala na Balkanu dinastična politika, ki je bila mišljenju in čuvstvo-vanju ondotnih. po naravi zelo demokratičnih narodov, povsem tuja. Dejali so temu razširjanje civilizacije.
Tako so se pripravljala tla za spletkarije v zniislu starega načela »Divide et impera!« Cela 'desetletja je bil Balkan torišče ruske in avstrijske politike; obe diplomaciji sta tekmovali in nitrigirali. obe sta zasledovali enako egoistične sfnotre. Ob navedenih pogojih se jima je posrečilo postaviti med balkanske države debele stene nezaupanja, sumničenja, in naposled pravega sovraštva, ki je od časa do časa vulka-n>Čno bruhalo na dan in povzročilo celo krvave konflikte. S tem pa se je boljinbolj utrjevala odvisnost malih balkanskih držav od velikih evropskih »protektorjev«.
Vsaka rusofilska, vsaka avstrofilska polivka, ki je navidezno imela utrditi stališče do-tjČHe države, ie dejansko slabila stališče vseh balkanskih držav, odpiraje tujim vplivom vrata
stežaj.
Proti separatistični politiki dinastij, ki je j^rcKala balkanske narode izkoriščanju in pod-jarmljeniu kapitalističnega imperializma in jim jemala Za USpej<en G(jpor. je odločno nastopala socialna demokracija v Srbiji in na Bolgarskem. Beseda »Balkanska zveza« je najglasneje zvenela iz ust socialne demokracije, naj-sfovesneje je bila naglašena na prvi balkanski jc^nfrenci socialne demokracije.
Takrat je bila Turčija še živa država. In socialna demokracija je predlagala zve70. ki naj pj obsegala ves Balkan, torej tudi Turčijo. V ttiislih je bila zveza balkanskih narodov, deino-Kfatlčna zveza ki bi dobila svojo pravo obliko v balkanski republiki.
Politični dogodki so dovedli do balkanske zVezc PreJ nego se je Fvropi zasanjalo. Na jVoJo vsegavednost in prekanjenost ponosna diplomacija se je dala presenetiti in je bila tem-
osupla, ker se je pridružila zvezi tudi Gr-*ka, na katero so se bili evropski imperialisti najbolj zanašali, računajoči z njeno dinastijo in , (liemm »prirojenim« protislovanstvom. Ah ka-fcor ie potreba na Bolgarskem prei»agala ko-
buržanske tradicije in seje tujih intrig, tako se je tudi na Grškem potreba izkazala močnejšo. Balkanska zveza se je ustanovila. In kmalu nato je izbruhnila vojna.
Sedanja balkanska zveza je predvsem dinastična in militaristična zveza. Za vojno ustanovljena. obstoja iz vojnih razlogov. To pa nikakor ni dostojno jamstvo za njeno trajnost. Že sedanjost kaže, kako nezadostne so njene vezi. Skupaj je tekla srbska in bolgarska kri na Ijuto pognojenih bojiščih; a krvavi krst skupnosti ni dovolj močan, da bi preprečil kramarske spore zaradi par pedi zemlje, spore, ki jih preveva besno, iz egoizma zraslo sovraštvo, preteče, da požene vojski včerajšnjih zaveznikov že jutri drugo proti drugi. Nobena živa solidarnost ne zatira teh sporov; njih skrajni izbruh preprečujejo zopet dinastični in militaristični interesi, ki se vsak hip lahko izpremene.
Do zveze balkanskih narodov je še dolga pot. Dokler pa ni uresničena taka zveza, ostanejo balkanski narodi nesvobodni doma in nesvobodni napram evropskemu kapitalističnemu imperializmu. Trajna zveza more biti zajamčena samo v solidarnosti narodov, svobodno odločujočih o svoji usodi in v svobodi spoznavajočih svoje prave interese. Krčiti pot do take zveze bo naloga balkanske socialne demokracije, ki bo s takim delom poslužila ne le balkanskim narodom, potrebnim prave svobode in neomejene razvojne možnosti, anipak tudi proletariatu vsega sveta, katerega vojsko bo pomnožila s svojimi močnimi, zavednimi zbori. Taka balkanska zveza bo tudi mogočen element evropskega in svetovnega miru, element bodoče, višje kulture.
Kapitalizem kot predpogoj organizacije proletarskih množic
Ne glede na sijajen razvoj tehnike in prometa, ki smo ga dosegli vsled kapitalizma v zadnjih sto letih, se nam v primerjanju sedanjosti s preteklostjo jasno predočuje značilen preobrat z ozirom na organizacijo. Še sredi mi-nolega stoletja je v najširših krogih gospodoval individualizem, temeljno načelo neorganiziranja. Ali od tedaj se je polagoma razširjala misel organizacije. Zlasti v proletarskih vrstah se je vedno bolj pojavljal klic# po združitvi, kar ni ostalo brez učinka.
Agitacijsko in organizacijsko delo zadnjih desetletij je imelo naravnost čudovite uspehe. Vedno večje trume delavcev so se pridružile svojim zvezam. Na miljone jih je pod zastavo organizacije in delavske organizacije naraščajo v velikansko in mogočno armado, ki šteje na stotisoče članov. Le bi naši predbojevniki, ki so marljivo in z velikim trudom orali celino m obdelovali trda tla, mogli videti sad svojega dela, bi bili veselo iznenadeni. Blagajniki tiste dobe, ki so računali le s krajcarji, bi zavidali svoje naslednike, ki imajo računati in upravljati miljone. Proletarske organizacije v splošnem in strokovne organizacije posebej nudijo veselo sliko vedno naraščajoče združitve posameznih sil v enotno silo množic. One so izraz skupne volje, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj in ki združuje miljone razrednih bojevnikov v trden in življenja poln organizem.
Postanek teh organizacij mas pa ni edinole posledica agitacijskega dela. a tudi ne izključna posledica socialno duševnega prehoda od brez-organizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor za vsako novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijalni predpogoji. Duševno stremljenje v smeri k organizaciji bi samo zase ne bilo zadostovalo za ustvaritev orjaške organizacije, morali so priti tudi materielni predpogoji, ki so omogočili združitev miljonov enako mislečih in enako stremečih ljudi. In res sta se sredi minolega stoletja združila oba momenta: socializem je ustvaril duševno razpoloženje, rodovitna tla za delavske organizacije, kapitalizem pa je ustvaril tehnične in organizatorične predpogoje. Tako je proletarska organizacija mas nastala iz skupnih učinkov socializma in kapitalizma. Zlasti kapitalistično delovanje za pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem oziru zanimivo.
Znana je prislovica. da je kapitalizem svoj lastni grobokoo v tem, da si sam vzgaja sile. ki ga bodo nekdaj pahnile s prestola. Kapitalistični gospodarski način je koval orožje in gladi! pot za organiziran osvobodilni boi proletariata. Močno razširjen promet sedanje dobe z železnicami, parniki, poštami in električnimi vozili nam nudi možnost za obiskanje najoddaljenejših pokrajin dežele. Potoni pisem, brzojavk in telefona se moremo pogovoriti z vplivnimi osebami raznih krajev. Z izpolnjenjem tiskarske tehnike in razširjenjem časopisja je ogromno narasla možnost in agitacija. »Guten-bergovi črni vojaki« pridejo v najtemnejše kote dežel in se tam bojujejo proti nevednosti in zaostalosti. V neštetih časnikih, časopisi!-., zvezkin in letakih se raznaša seme znanja med mase. v knjigah pa se razpravlja o vprašanjih svetovnega nazirauja in najvažnejšega vprašania človeštva. Kar izumi učenjak v svoji sobi. gre v svet in zbudi boj duhov. Tako je postalo mogoče dramiti mase. jih poučevati in vršiti agitacijsko delo. kakor ga svet še ni poznal. Obenem p-* nudi moderni piojnef tudi možnost redne
zveze s posameznimi člani in podružnicami velike zveze.
Velik pomen prometnih razmer za organizacijo mas postaja teni jasnejši, če pomislimo, kako se je v prejšnjih časih agitiralo in organiziralo. Zanimivo je bilo razmišljevati. kako je neki agitiral suženjski vodja Spartakus pred Kristom, ali pa kako je srednjeveški kmečki agitator Jos. Friz okoli leta 1500 spravil kmete v »Bundschuh«. takratno kmečko zvezo. Pred-očiti si je treba tehnične težkoče, ki sta jih morala premagati ta dva ljudska moža, da sta par tisočev ljudi združila v bojno organizacijo. In s tem naj se primerja lahkota agitacije in organizacije sedanje dobe. Moderni agitatorji in organizatorji se vozijo z brzovlaki in avtomobili po deželi, parniki plujejo po morju in ne bo dolgo trajalo, ko bodo jadrali tudi po zraku. (Razširjanje letakov iz zračnih ladij se v Ameriki že dandanes vrši.) S pomočjo brzojava in telefona snujejo nove zveze in vzdržujejo stare, s posredovanjem pošte so z vsemi prizadetimi neprenehoma v zvezi. Država in kapitalizem, ta zakleta sovražnika delavskega gibanja, stavita svojo moč — seveda za dobro plačilo — v službo organizacije proletarskih mas. Ne da bi se kaj namrdnili, tiskajo kapitalisti miljone letakov in časopisov s »hjuskajočo« vsebino in državna pošta nima pomislekov proti vroče-vanju naslovljencem takih »državi in družbi nevarnih« stvari. Po načelu cesarja Vespaziana; »Denar ne smrdi!« opravljata država in kapitalizem priprežno službo najhujšim prevratnikom in če le nese mnogo dobička, izpodkopavajo svoja lastna tla. Tu se zares more reči: »kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto«. ker današnja kapitalistična družba, v kateri se piše »denar zaslužiti« z veliko črko, je po zlatu zaslepljena in sama žaga veio, ki na njej sedi.
Pa tudi v drugem oziru ustvarja kapitalizem kot svoj lastni grobokop predpogoje za proletarsko organizacijo mas. V velikih mestih in veleobratih kupiči delavce in delavke v množice in jih podreja enakim mezdnim in delovnim razmeram, vsled česar se zbuja in narašča razredna zavednost in solidarnost. Spaja jih v pisano mešanico in jim s tem vceplja zmisel za internacionalnost. Vedno večje trume nekdaj samostojnih peha v proletariat in vedno bolj obtežuje delavcem, da bi postali samostojni. Z vsem tem pripravlja skupna tla, na katerih morejo proletarske zveze razvijati svoje delovanje. V obratih se tekom časa pojavlja razpoloženje za trdno organizacijo, ki spominja naravnost na vojaški ustroj. Kooperativni način dela. to je: skupno delo več ljudi po gotovem načrtu v enem in istem obratu ustvarja predpogoj podreditve in nadreditve prizadetih in zahteva disciplino, ki ne trpi ugovora. To discipliniranje delavcev v velikih in srednjih obratih pa učinkuje tudi v delavskih organizacijah: če morajo delavci v delavnici skupno iz roke v roko delati. je samo ob sebi umevno, da se navadijo solidarnosti tudi izven obrata v svrho zastopanja svojih interesov. Kapitalistični obrati s svoio vojaško disciplino ustvarjajo torej duševno in materijalno podlago za mogočne delavske organizacije. Sistem kooperacije dovaja polagoma do koalicije, do skupne volje delavskih trum, da odpravi izkoriščanje m hlapčevstvo s sveta. To je zasluga in usoda kapitalizma, da sam ustvarja predpogoje za višjo gospodarsko in družabno obliko.
Socializem ne misli odpoklicati delavcev od gospodarjev, za katere delavci sedaj delajo. Ravno nasprotno. Socializem hoče le odpoklicati gospodarje od delavcev. — Edino le tiste lenuhe se mora odpoklicati, za katere sedaj delajo delavci zastonj.
Zmote militarizma.
V reviji »Friedenswarte« piše bivši pruski polkovnik Gadke, pod naslovom »Zmote militarizma« sledeče:
»Velika zmota vladajočih slojev je, da hočejo preprečiti vojno z nezmerno silo oboroževanja. ki mora postati končno vse bolj nevarna blaginji in nič manj svobodi kakor vojna sama. Oči zapirajo pred spoznanjem, ki bi ga morali dogodki zadnjih mesecev s solnčnojasno svetlobo razširiti, da varuje mir mnogo boljše, dobra, smotrena, pustolovščine zametujoča kupčijska politika kakor pa še tako močne armade. In oči zapirajo tudi še bolj pomisleka vredni resnici, da zbuja prav njihova šovinistična oboroževalna politika splošno nezaupanje proti Nemčiji, da po vsem svetu nobeni drugi državi ne pripisujejo toliko zlobnih namenov, da ni nobena druga vlada toliko obsovražena — niti ruska ne —- kakor ravno ylada Nemčije. Brez dvoma je, da je to nezaupanje pretirano in da presojajo zlobo in odločnost nemških državnikov hujše kakor zaslužijo. Ali vojaški krogi Nemčije, ki napolnjujejo svet s svojim hrupom, naj se bijejo na lastna prsa: mea ciilpa, mea kulpa, maxima mea culpa!«
O oboroževanju Nemčije in pomnožitvj stalne armade, ki io zahteva Nemčija vsled triletne vojaške službe na Francoskem, pravi polkovnik Giidke:
»Po izvršitvi obojestranskih pojačeni bode ostalo razmerje moči obeh držav približno ennko kakor ie bilo rioslei. Ako hočejo ekstre-
mni militaristi v Nemčiji izvesti svoje namrre, da Francoska pripozna vendar že premoč Nem-’ čije. ki je brez primera, tedaj bodo tudi oni morali zahtevati triletno vojaško dolžnost *i bi pomnožila nemško armado v miru na 1 100.000 mož. To je ravno prokletstvp zlodetstva. da poraja venomer zlo. 2e razglaša Rusija, da mora pomnožiti armado; Avstrija zahteva tudi poZ množitev rekrutnesa kontingenta. In enake namere izraža že Italija in Belgija se prav resno pripravlja na uvedbo splošne vojaške dolnžosti, in ni dvoma, da jo pri tem naganja vse bolj’ strah pred Nemčijo kakor pred Francosko. Da se torej doseže tak uspeh, zato morajo nemškj davkoplačevalci eno miljardo mark in francoski skoraj pol miljarde naenkrat izdati in prvi 220, francoski približno 120 miljonov trajnih povečanih izdatkov nositi. Koliko del socialne oskrbe, koliko kulturnih nalog bi se lehko rešilo s temi vsotami, koliko solz bi bilo posušenih, koliko revščine in bede bi se olajšalo.«
Svoj članek sklepa tako-le:
»Francoski in nemški socialni demokratje, ki so se združili v skupen protest proti tej vedno naraščajoči, pogubonosni poplavi oboroževanja. so ti »brezdomovinski malopridneži« izvršili ne le pgumno, temveč tudi patrioti-čno delo. v najboljšem pomenu te besede. Ker ta oboroževanja, tako kakor so zamišlip brezmiselna, ker slone na hudi r^' paki.«
Ljubljana in Kranf;
— Prvi raajnik v Ljubljani. 1. 'locnu oo
desetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« javen ljudski shod, na katerem bo poročal sodrug France Milost iz Trsta. 2. Popoldan na travniku v Lattermanovem drevoredu ob Marije Terezije cesti nogometna tekma med moštvom »Concordia« in »Ilirija«. Začetek ob treh. Stojišče 30 vin., sedež 60 vin. 3. Ob štirih popoldne na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »Reininghaus« v Spodnji Šiški (poleg Keržiča) velika ljudska veselica z godbo, plešo in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina v predprodaji 20 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice predprodajajo zaupniki in vse prodajalne konsumnega društva za Ljubljano in okolico. — Sodrugi! Agitirajte za vse priredbe!
— Nogometna tekma »Ilirija« »Concor« dia« se vrši L majnika ob 3. popoldne na travniku ob Latterniannovem drevoredu. Vstopnina na sedeže 60 vin., stojišče 30 vin.
— Sodruge v Ljubljani in okolici vabimo, da si čimprei nabavijo vstopnice k veselici dne 1. maja ob 4. popoldan v gostilni »Reining-haus« v Spodnji Šiški ter da tudi sicer agitirajo za to priredbo. V prednabavi je vstopnina 20 vin., pri blagajni pa 40 vin. za osebo. Vstopnice se dobe pri zastopnikih in v vseh prodajalnah Konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Kdor bi bil 1.' maja zadržan udeležiti se veselice, naj se udeleži z nabavo več vstopnic ter tako organizacijo gmotno podpre. —« Sodrugi, ki majo vstopnice v predprodaji, naj jih zanesljivo obračunajo jutri do 7. zvečer pri sodr. Zoretu v Šelenburgovi ulici 6. II.
— Sodrugi In sodružlce! V kratki dobi šestih dni smo doživeli vrsto persckucij: razpust »Vzajemnosti« prepoved majskega obhoda in dvakratno konfiskacijo »Zarje«. Izobraževalno društvo je vlada rapustila prav v času, ko se je dobro utrdilo med nami in začelo s smotrenim delom za izobrazbo članov. Majski obhod je prepovedala vlada, kakor da bi bili delavci sami divjaki, ki ne vedo. kako da se je obnašati na cesti. Dve zaporedni zaplembi »Zarje« pa sta jasen dokaz, da smo v obeh konfisciranih noticah povedali resnico, resnico, ki je vladajočim skrajno neprijetna in ki sta delavstvu razkrili enkrat trpljenje rezervistov, ki stra-jijo ob mejah neumnost naših oiicioznikov, v drugič pa postopanje policije. Sodrugi in sodru-žice! Preganjanje te dni je ja.sen dokaz, da vladajoči krogi črte vse gibanje delavcev trpinov, da hočejo s silo uničiti naše Časopisje, ki se neustrašeno bori za delavske pravice. Vsaka konfiskacija je združena z velikimi denarnimi žrtvami. Kdor Je zaveden sodrug, zvesta so-družica, kdor Je neustrašen bojevnik za našo sveto stvar, ta ve, kako naj odgovori na te protizakonitosti, še čvrsteje pojde na delo za novo organizacijo, še krepkeje se poloti dela za razširjenje našega bojnega glasila »Zarje«. Prvi majnik, praznik delavske solidarnosti, praznik, ki nam prav živo razplamti upanje na lepšo bodočnost, praznik, ko ne Ie počivajo naše roke, temveč ko tudi naše srce zavriska vse svobodnejše dnem pravice, ki jih pripravlja socialna demokracija, naš praznik porabimo v to. da z dfjaniem odgovorimo na pregajanje. »Zarja hna tiskovni sklad In miljonski sklad. Prvega majnika. sodrugi In sodružlce, se spo-minjajte obeh skladov In prispevajte vsak po svoji moči, da se pomnožita. Agitirajte pa tudi za nove naročnike, da se razširi krog »Zarjl-nih« čitateljev. da se pomnože vrste zavednega neizobraženega delavstva. V četrtek pokažimo z dejanji, da smo resnični sodrugi In zavedne sodružlce!
— Za novo zvezo! Sodrugi in organizacije po Kranjskem se pozivajo, da izrabijo letošnje majsko slavje za zbiranje prispevkov za ustanovni sklad zveze, ki se ustanovi tekom meseca maja namesto mspuSČeoe »Vzajemnosti«
% razpustom »Vzajemnosti« je vlada razbila le luščino — jedro, armada članstva pa je ostala; pato upamo, da se bo v naslednjih dneh sleherni sodrug in sleherna organizacija na Kranjskem spomnila ustanovnega sklada, ki naj omogoči novo zvezo, ustanovljeno v zmislu novele k staremu društ. zak.. ki stopa s 1. majem v veljavo. Za zgled sodrugom po deželi naj služi ljubljansko zavedno delavstvo, ki je nekaj dni po razpustu zbralo čez 100 K za ustanovni sklad. Vsled razpusta gmotno oškodovane kraje bo deželno strankino zastopstvo po možnosti oškodovalo. Prispevke za ustanovni sklad, ki naj bodo kot taki označeni, je pošiljati na blagajnika dež. organizacije, sodr. Viktor £ore, strokovni tajnik, Ljubljana. Šelenbur-gova ulica 6. II. — Sodrugi, na delo!
— Majsko slavje v Ljubljani. Sodrugi in ■sodtužice v Ljubljani in okolici se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže manifestacijske-ga shoda dne 1. maja ob 10. dopoldne v Mestnem domu, na katerem bo poročal sodrug Milost iz Trsta. Majski shod naj bo obenem nr'1^ festacija za mir, ki je prav sedaj bolj ogrožen nego kdaj prej. Sodrugi, sodružice! Prvega 'maja vsi na shod!
— Deželno zastopstvo stranke na Kranjskem ima jutri, ob 8. zvečer važno sejo.
— Deželna konierenca za Kranjsko bo v nedeljo 11. maja v Ljubljani. Lokalne in okrajne strankine organizacije, društva, strokovne skupine in vplačilnice se nujno vabijo, da nemudoma določijo svoje delegate ter njih imena in naslove naznanijo sodr. Kocmurju. Ljubljana, Gosposka ulica 12. Gostje izven kranjskih strankinih organizacij dobrodošli! Vstopnice za konferenco in dnevni red se vpošljejo po pošti.
— Konsumno društvo za Ljubljano in okolico vabi vse člane okrožja Spodnja Šiška na izredno člansko zborovanje, ki bo v soboto zvečer pri Anžoku. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Ker je dnevni red z ozirom na končano polletje važen, je dolžnost vseh članov, da se zborovanja udeleže!
— Družinski kruh se je vsem prikupil, ker ie okusen, zelo dober in po ceni. Hlebi po ko 1.75 stanejo 56 vinarjev. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« tako v Ljubljani in okolici kakor tudi na Gorenjskem.
— Izpremembe voznega reda na južni železnici. Kakor vsako leto stopi s 1. majem v veljavo na vseh progah južne železnice poletni vozni red ; natančni časi o prihodu in odhodu vlakov in njih zveze so razvidne na nalepljenih voznih načrtih. Glavne izpremembe so:	Na progi Dunaj—Trst dospe brzovlak št. 3. 5 minut preje v Trst. t. j. ob 6. in 25 minut. Vlaka št. 33 in 73 prihajata z zamudo, t. j. ob 10.30 minut, prej ob 2.10 min. dočim prihaja večerni brzovlak št. 76, v Trst stoprav po odpravi sim-plonskega ekspresnega vlaka. t. j. ob 2. zjutraj. Odhodni časi naslednjih vlakov so izpre-menjeni. Osebni vlak št. 32 odhaja na Dunaj ob 10. m 15 minut; osebni vtak št. 76 v Maribor ob 1. in 50 minut popoldne, brzovlak št. 6. na Dunaj ob 8. in 45 minut zvečer in osebni vlak št. 36. na Dunaj ob 11. in 55 minut po noči iz Trsta. Omeniti je tudi. da bo pri vlakih št. 2 do 1611, 1614—35 med Trstom in Reko od 1. maja dalje v prometu tudi direkten voz III. razreda. Pri vlakih 1—1601, 1616—4 in stičnih vlakih bo s 1. julijem med Monakovim in Reko preko Ljubljane, Jesenic in Beljaka izročen prometu direkten voz I. in II. razreda za vse leto. Na progah Zidani most—Sisek in St. Peter—Reka je vozni red le neznatno izpre-menjen. — Na progi Nabrežina—Krmin odhaja simplonski ekspres št. 22—1007 iz Trsta za pet minut prej, t. j. ob 7. in 50 min., dočim je odhod brzovlaka 24—100 preko Krmina v Benetke preložen na 8. in 32 minut. Osebna vlaka št. 86—1015 na Videm (Udine) in št. 88—101 v Benetke se premakneta, in sicer je odhod iz Trsta ob 12.40 minut, oziroma ob 1. in 10 minut opoldne. Osebni vlak št. 84—1013, ki je doslej vozil le na Videm, dobi s 1. majem stik z direktnim vozom v Benetke preko Krmina. Brzovlak št. 28—1001 odhaja iz Trsta na Videm ob 6. in 10 minut zvečer in osebni vlak st. 96—1023 v Krmin in Cerviujan ob 9. in 40 minut zvečer (torej za 20 minut pozneje!) Da se omogoči prebivalstvu Gorice obiskovanje kopeli v Gradežu, bo od 1. junija do 30. septembra vozil med Gorico in Tržičem (Monfal-conom) z zvezo na Gradež vlak z vozovi vseh razredov. Odhod iz Gorice ob 12 in 45 minut popoldne, prihod v Gradež ob 3 in 35 minut popoldne. Za povratek v Gorico je ugoden vlak, ki odhaja jz Gradeža ob 9. zvečer in prihaja ob 11. in 22 minut v Gorico. Za prevažanje delavstva v tovarnah in kamnarskih zavodih v Bivio zaposlenega delastva vozita vlaka številka 1021 a (odhod iz Nabrežine ob 4. in 48 minut popoldne, prihod v Krmin ob 6. in 24 minut popoldne) in št. 1012 b (odhod iz Krmina ob
4.	in 54 minut zjutraj in prihod v Nabrežino ob 6, in 45 minut zjutraj); ta vlaka vozita izimši nedelje vsak dan in jih morejo uporabljati tudi drugi potniki. Delavski tedenski vozni listki so veljavni le za ta vlaka; uporaba drugih vla-kov s temi listki je nedopustna. Za nedeljske rJiaT«f°N k “ pr0Ki Trst—Gorica, ozi-
ISSSih in7£$ire?na,s.2 ve,iavne določbe na moduli m rdeuh lepakih, ki so nalepljeni po
postajah. Občinstvo se opozarja, da veljajo ob
nedeljah m praznikih pri izletnem vlaku št. 92
— odhod iz '1 rsta ob 3. in 55 minut popoldne
— znižani povratni vozni listki za Miramar, Grijan in Sv. Križ le za ta vlak. Pri osebnem vlaku št. 94 — odhod iz Trsta ob 4. in 10 minut popoldne — je sprejemanje potnikov za Mira-mar, uiijan in Sv. Križ tudi z običajnimi voznimi izkazili nedopustno.
v T7 U.inrto so v Ljubljani. Albin Maček, ključavničarjev sm, 11 tednov. — Leopoldina Besek, zena železniškega strojevodje. 55 let. — Ivan 1 elatko, sin železniškega delavca. 5 dni.
— Marija Turk. delavka, 76 let. — Neža Pir-
n?karDOreSan usit}|!jenka' & let. - Justina Jel-nmar rejenka, poldrugo leto.
— Hiše pokajo. Vslecl regulačnili de! v Ljubljanici je Naglasova hiša na Turjaškem trgu dobila take razpoke, da so morali v soboto popoldne vse stranke deložirati.
—Mednarodni slepar pod ključem. Kakor smo že poročali, so v Monako'? m prijeli sleparja. ki je v Ljubljani v dneh od 4. do 7. novembra 1912 pod imenom Karam, veletržec iz Kairc. naročeval za velikansko hotelsko podjetje v Aleksandriji pohištvo itd. in od obrtnikov, pri kateri!) je naročil, izvabljal manjše vsote denarja. A' Ljubljano je prišel iz Černo-vic in smo o sleparstvih, ki jih je tamkaj uganjal, tudi že poročali v našem listu. Iz Ljubljane je izginil, ko so mu postala tla prevroča, v Draždane, Kodanj, in v Line. Tudi na Dunaju je sleparil med tem časom, a povsod na enak način. Ker je dunajska policija domnevala, da bo šel slepar v Monakovo. kakor je prej že enkrat storil, je brzojavila tjakaj, in tako je tiček ujet. I ako bo imela Evropa nekaj časa mir Pred sleparjem, ki je od leta 1910 vznemirjal policijske oblasti, najbolj si oddahne Avstro-Ogrska, Nemčija in Danska. Te dežele so se mu posebno pripravne zdele za njegova pustolovstva in marsikak obrtnik proklinja gospoda z elegantnim in sigurnim nastopom, ki ga je pripravil ob novce.
— Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi ogledati izborni nov spored v Kino Idealu. Asta Nielsen v španski drami »Smrt v Se-vilji« je kakor običajno prve vrste. Vrhu tega se kaže pri zadnji predstavi tudi senzacijska drama v treh delih »Divji lov«. Od ostalih sedmih slik je omeniti posebno zanimivi Žurnal Pathč.
SPORED MAJSKE SLAVNOSTI V IDRIJI.
Dne 30. aprila zvečer:
a) razsvetljava hiš; b) slavnostni koncert na trgu. Igra slavno delavsko godbeno društvo v Idriji; c) ob 9. zvečer uprizoritev Cankarjeve drame v treh dejanjih »Jakob.Ruda«, v pivarni pri »Črnem orlu«.
Dne 1. maja zjutraj:
a) ob pol 7 se zbero sodrugi pred mestno hišo; b; ob 7. obhod po mestu z zastavami in uniformirano godbo na čelu. Sprevod se razvrsti tako: L kolesarji v uniformi in zokinčaniml kolesi; 2. godba; 3. politični odbor društva »Naprej« z zastavonoši; 4. odbori ostalih delavskih organizacij; 5. splošna mladinska zveza korpo-r j ,	ostalih organizacij z drugimi
udeleženci, c) Ob 9. javen ljudski shod z dnevnim redoui. Politični položaj in zahteve delavstva. Poroča sodr. Anton Kristan iz Ljubljane.
Popoldne:
a) ob pol 1. zbirališče pred hišo g. M. Kogej;
b) ob 1. odhod z godbo in zastavami v istem redu kot zjutraj čez Glavni trg ter dalje po državni cesti v Podrotejo, kjer se vrši velika judska veselica z godbo, petjem, plesom in šaljivo^ pošto do 7., eventuelno do 8. zvečer. Postrežbo na veselici preskrbi Občno konsumno društv na čast lOIctnici otvoritve valjičnega mlina v Podrotejl. Točilo se bode pristna vina m pivo ter prodajalo mrzle jedi, vse po normalnih cenah kot druge dni.
, . Spodnjeidrijski udeleženci imajo dne 1. maja zbirališče ob pol 6. zjutraj pred hišo Občinskega Konsumnega društva in potem ob tri četrt na sest skupen odhod z zastavo na čelu v Idrijo.
1 opoldan je zbirališče ob pol 1. pred hišo gospoda Matevža Moravca ter odhod ob 1. v Idrijo, kjer se pred hišo M. Kogej združijo v skupen sprevod. V slučaju neugodnega vremena se vrši 1. maja popoldne veselica od 2. do 11 zvečer v prostorih »črnega orla« v Idriji. Spored nam obeta obilo zanimivega, zato upamo, da bo vsak udeležnik zadovoljen.
Štajersko.
— Trbovlje. (Prvi majnik.) V Trbovljah bomo praznovali letošnji prvi majnik tako kakor vsako leto s popolnim počivanjem dela. Ob t’ iZJU^a| Pr,fedi rudarska godba budnico po i rbovljah, ob 9. se vrši na dvorišču »Delavskega doma« velik javen ljudski shod. na katerem bo sodružica Stebijeva iz Ljubljane poročala o pomenu prvega majnika za delavno ljudstvo. Pred shodom igra rudarska godba in zapoje rudarski pevski zbor socialistične pesmi, l o shodu se vrši sprevod od »Delavskega doma« po okrajni cesti do Pitnerjeve hiše, skozi Novo kolonijo ob železnici do Polaja in nazaj na dvorišče »Delavskega doma«. Ob 3. popoldne se prične na istem dvorišču velika ljudska veselica z mnogimi zabavnimi priredbami Na veselici svira rudarska godba in sodeluje riidar-ski pevski zbor. Vstopnina za veselico znaša za družino 40 vin. in za posameznike 30 vin Vstopnice se dobivajo v predprodaji v tobakarni gosp. A. T reo, v Občnem konsumnem društvu, pri zaupnikih organizacije. — Rudarji! Delavci in delavke! Agitirajte in skrbite, da bodo shod, sprevod in veselica pokazali pravi značaj delavskega praznika — prvega maja.
— Hrastnik. Proslava prvega majnika se vrsi pri nas po sledečem redu: Zjutraj ob 5 budnica rudarske godbe. Ob 7. zjutraj se zberemo v društveni gostilni. Točno ob 8 odhod z godbo in zastavo na čelu proti kolodvora Ob 9. shod steklarjev pri Dernovšku. Pri demonstraciji pojeta rudarski pevski zbor in steklarsko pevsko društvo. Ob 3. popoldne shod ru-^riIY v društveni gostilni. Poroča sodružica Al. Stebijeva iz Ljubljane. Po shodu veselica s srečolovom (okolo 200 dobitkov), šaljiva pošta in ples. Sodrugi, udeležite se vseh priredb v kar najobilnejšem številu. Pri obhodu, shodu in veselici naj ne manjka nihče! Prvi’majnik je praznik delovnega ljudstva!
— Vodovod v Trbovljah. Naša občina napravi kmalu vodovod za pitno vodo izpod Sv. Planine. Tudi trboveljska družba bo nekaj prispevala.
SODRUGOM GORIŠKE OKRAJNE ORGANIZACIJE!
Kakor vsako leto, je naša stranka določila proslaviti prvi majnik tudi letos, in to tembolj, ker mora proslava letošnjega prvega majnika izraziti, z ozirom na predstoječe deželnozbor-ske volitve, vso nezadovoljnost delavstva na-pram tistim faktorjem, ki so se izkazali tekom dolgih let nesposobni napraviti kaj koristnega za delavstvo.Splošna, enaka in tajna volilna pravica za deželni zbor je naša zahteva, za katero se bo moralo boriti goriško delavstvo. In na dan prvega majnika mora izkazati svojo nezadovoljnost s sedanjim zistemom s tem, da se v čim večjem številu udeleži proslave prvega majnika.
Da pa bo proslava tega za mednarodno delavstvo pomembnega dneva sijajna, mirna in dostojna, poživljamo naše krajne organizacije, da store v tem oziru vsaka svojo dolžnost in pripravi vsaka v svojem kraju in v bližnjih vaseh čim večjo agitacijo, da bo udeležba proslave častna za stranko in za delavstvo sploh.
Za okrajno organizacijo v Gorici
Alojzij Štolfa.
SPORED PROSLAVE PRVEGA MAJNIKA:
Ob 2. popoldne: zbirališče sodrugov iz Podgore, Ločnika, Moše, St. Lovrenca, Standreža in Sovodenj blizu južnega kolodvora, odkoder odkorakajo v sprevodu z zastavo na čelu na zborovalni prostor.
Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Sent Petra, Gor. in Dol. Vrtojbe in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Sv. Petra, Treh Kraljev in po Fr. Jos. tekališču.
Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Solkana, Pevme in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Solkanska cesta. S. Pellico. P. E. de Amicis. Carducci, Travnik, Seminario in tekališče Verdi.
Ob 3. popoldne:	.-.-N ••
Javen ljudski shod na trgu Ginnastica s sledečim dnevnim redom:
Pomen prvega majnika
poročevalca: sodrug Dr. H. Tuma in sodrug A. Callini.
Ob 4. popoldne: manifestacijski obhod po mestu. z godbo in zastavami na čelu, po sledečih ulicah: Petrarca. Tekališče Verdi,
S.	Ivana. Ascoli. P. de Amicis, Carducci, Travnik. Raštelj, Stolni trg. Stolna ulica Municipio. Teatro in po Fr. Jos. tekališču na veselični prostor.
Ob pol 5. popoldne: začetek veselice, ki se vrši v prostorih gostilne »Alla Bella Veduta« 8, blizu južnega kolodvora, ter bode trajala do polnoči.
Spored veselice: koncert, petje, ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina na veselični prostor za moške 20 vin., ženske in otroci v spremstvu imajo prost vstop. Vstopnina k plesu po 10 vin. za vsak komad. V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. — Odbor.
Goriško.
— Nabrežina. Letošnje praznovanje prvega majnika bo imelo še poseben pomen: Manifestirali bomo letos zahtevo po uvedbi splošne lit enake volilne pravice za deželni zbor gor iški.
Zato je pričakovati, da se bodo udeležili praznovanja ne le domači delavci in kmetje, marveč tudi delavci iz bližnjih občin. Je pač potrebno, da pričnemo z resno agitacijo za splošno in enako volilno pravico, ki je res neodložljiva potreba. Praznovanje, na katerega vabimo vse. ki soglašajo z nami, se bo vršilo po sledečem sporedu: Ob 8. dopoldne velik manifestacijski shod na Tametovem dvorišču. Poročala bosta sodruga Regent in Golouh. Po shodu sprevod z zastavo na čelu do postaje južnega kolodvora. Tam se vrši na dvorišču gostilne Rusbah zopet shod in se podalo delavci zopet v sprevodu z zastavo na čelu v Nabrežino. Delavci. Praznujte delavski dan dostojno!
— Podgora. Prvi maj. Vse sodruge poživljamo. da se udeleže praznovanja prvega maja, ki se vrši v Gorici. Politični odbor in odbor podružnice papirničarjev sta sklenila, da se snidejo sodrugi v gostilni sodr. Bizaj Evgena odkoder odidemo korporativno v Gorico. Noben sodrug ne sme izostati! ________________________
Istra.
— 1. majnik v Pulju. V Pulju bomo praznovali prvi majnik po sledečem redu: Ob pol desetih dopoldne shod v »Delavskem domu«. O pomenu 1. maja za delavstvo bodo govorili sodrugi: Brezac, Dozet in Vacirka. Popoldne ob šestih veselica v »Delavskem domu«, ki se pričenja z nagovorom sodr. Vacirke. veselica bo trajala do polnoči, ria kateri bo oskrbela Koncertni del »Orchestrale Polese«. Od polnoči dalje bo ples. Veselični odbor je preskrbel, da bo veselica zabavna in živahna. Od puljskih sodrugov pa pričakujemo, da se bodo udeležili veselice in shoda v kar največjem številu. Ker smo prepričani, da ni med puljskim delavstvom niti enega, ki bi se ne zavedal pomena 1. majnika za delavstvo, zato tudi ne sme nihče izostati od manifestacije, na kateri hočemo demonstrirati za naše pravice, predvsem za osemurni delavnik, za socialno zavarovanje, za politične pravice in proti sedanjemu kapitalističnemu in Imperialističnemu zistemu družbe in države.
Trst.
— Prvi majnik v Trstu Kakor vedno, se pripravlja tudi letos tržaško dci. tvo za dostojno praznovanje prvega majnika. Letos se bo vršilo praznovanje po sledečem sporedu:
Ob 6. zjutraj priredi godba naše mladeniške organizacije budilnico. m Ob 10. dopoldne shod na trgu Donadoni. Na shodu bosta poročala sodrpga Peiejan in Kopač. Po shodu obhod po mestu v sprevodu.
Popoldne ob 3. velika majniSka veselua ni lepem zemljišču pri Sv. Andreju nasproti ladjedelnice S. Marco. Sodrugom vsem priporočamo! najtopleje, da se udeleže tudi letošnje majniške! manifestacije v največjem številu.
Železničarji, južni, se zbero ob pol 9 v 20*
stilni »International«, ulica Boccacdo 25, odkoder odkorakajo na javen majniški shod t godbo mladeniške organizacije, ki pride ob tel uri v imenovano gostilno.
Zidarji iz Vrdeie, Koionje in Rocola »e zbera ze ob osmih zjutraj na obširnem piostoru pre^ Gozdičem (Boschetto). Od tam odkorakajo * godbo in zastavo na čelu po nekaterih tržaški# ulicah in se podado v sprevodu v siostiino aildl Vittoria k Sv. M. M. zgornji. V imenovano gostilno pridejo tudi zidarji iz Sv. M M zgornjfl in spodnje, sodrugi iz Skednja in Kathiiare. Oi tam odkorakajo vsi v sprevodu na majns»kl shod.
Sv. Križ. Letošnje praznovanje prvegal v- .nz11 se bo vršilo po običajnem spoi redu. Zjutraj bo budilnica. ki jo priredi domačal godb ti. Ob pol J, obhod po vasi v sprevodu 21 godbo in zastavo na čelu. Sprevoda se udeleži tudi ženski odsek. Ob 10. dopoldne majniški .vhod na dvorišču gostilne Maganja Poročaj sodruga Regent in Golouh iz Trsta Popoldni* bo v vseh prostorih gostilne Maganja domač* zabava in v veliki dvorani koncert ki ga priredita pevski zbor in godba.
Umetnost in književnost.
Aprobirana učna knjiga. C. kr. ministrstvo1 za bogočastje in nauk Je z odlokom z dnq u.2. aprila 1913, stev. 17.346 odobrilo II izdajo, knjige: Latinska vadnica I. del, sestavifdr J<M sip Pipenbacher. Cena 2.—. Založil L Sch\venb ner v Ljubljani.
Vestnik organizacij.
Seja kovinarjev se viši danes zvečer ob 8 v društve« nih prostorih, vsled važnosti dnevnega reda ie čistna dol* žnost odbornikov, da se seje vsi udeleže.
Socialno politični pregled.
= Delavske počitnice. Naša stara zahteva; da se uvedejo delavske počitnice, se počad uveljavlja. Za trgovske sotrudnike jo ie uveljavil zakon, za ostale delavske kategorije na jo i* treba uveljavljati korak za korakom v kolektiv^ nih delovnih pogodbah. 1 udi meščanski socialni politiki se zavzemajo za to zahtevo. Tako so n, pr. češki narodni socialci, ko je papež odpravit večino katoliških praznikov, vložili v poslanski zbornici predlog, da se prazniki nadomeste s počitnicami. Delovni odsek se bo na prihodnji seji izjavil o tem predlogu. Zanimivo je, kako ja z delavskimi počitnicami v Nemčiji. Dr. Meyde podaja v svoji knjigi o dopustih zi delavce v? nastavljence naslednji pregled: V rudnikih i* plavžih je dopust redka izjema; nikjer nimajo delavci prav ice do dopusta —- vživajo £a z^olj poedinci vsled posebne naklonjenosti V znatnem številu porcelanskih tovarn je uveden dopust, šest zavodov zlorablja to ustanovo zfll podpiranje žoltih organizacij, ker daje dopust \4 onim delavcem, ki so člani žolte podporne bla* gajne.
V kovinarski in strojni stroki veljajo po statistiki kovinarske zveze počitnice v 138 zavodih s 75.511 delavci. Zlasti v zlatarski, optični, mehanski, kolarski in avtomobilski st i oki so počitnice razmeroma precej uvedene. Zdravju škodljivo delo v kemičnih tovarnah j« mnogo zavodov takorekoč prisililo da so delavcem priznale dopuste. V oljarski’ in milarski industriji so dopusti v mnogih tarifnih pogodbah uravnani.
Plačan dopust je v veljavi v 35 predilnic in tkalnih zavodih z 10.300 delavci
V papirni industriji so počitnice jako redke; v knjigoveški obrti so uveaene v 256 zavodih
Usnjarski delavci dopusta ne poznajo, pra^ tako malo znan je v lesni industriji.
Velike uspehe pa so si v tem oziru priborili pivarniški delavci. Do 1. 1911 j.e bil dopust uveden v 536 tarifnih pogodbah za 1237 zavodov M 44.744 delavcev, do leta 1912 za 1458 zavodoV in 51.614 delavcev. Tudi peki so si v 110 tarifnih i>ogodbah zagotovili pravico do dopusta. Začele so zadružne pekarne.
Oblačilna industrija je sezonska obrt; redno pavze ne štejejo za dopuste. Prav tako Je ( stavbinskimi delavci.
V vprašanju glede dopusta so tiskarji n« vrhu. Po štatistiki nemške tiskarske zveze je od 61.081 pomočnikov imelo 1. 1910. 21.315 dopusta Naglašajo, da se vsled dopustov zmanjša ne-< varnost zastrui>ljenja s svincom, ker v prostem času telo izloči svinec, ne da bi ga znova spreje-’ malo vase.
V gostilniški obrti so delavski dopusti uve* deni le v delavskih podjetjih.
V državni službi zaposleni železničarji, po-, š tar ji, telegrafisti in telefonisti imajo pravico clo dopusta.
Najbolj so vdomačeni dopusti v zavodih delavskih organizacij, potem v 'državnih hi ob*, činskih podjetjih, od privatne industrije pa ^ tiskarnah in pivovarnah. Mnogokrat Je zagotovi*6^ v tarifnih pogodbah. Še pogosteje pa J* združen z blagotvornimi ustanovami. Po navadi se dovoli dopust šele po daljšem službovanji* v zavodu. Pomen ima le plačan dopust: 'dopusta brez izplačevanja mezde se delavstvo skoro d«! poslužuje. Mnogo razširjenejše so delavske po-', čitnice na Angleškem. Blackpoolsko morska kopališče je vse poletje torišče predilnih delavcev, kovinarjev in rudarjev, ki leto za letom, prežive svoj sedemdnevni dopust pri morfij z f* no in otroki.
Napetost političnega položaja.
O včerajšnji poslaniški konferenci ni izdano uradno poročilo. Položaj je slejkoprej zelo kritičen. Berchtoldovci groze,
Črna gora ne odnehava.
POZIV ČRNI GORI.
Cetinje, 28. Nota, ki so jo zastopniki velesil izročili črnogorski vladi, ima sledečo vsebino: .»Zastopniki velesil izjavljajo črnogorski vladi, ida ne izpreminia zavzetje Skadra sklepov velesil o severnih in severozapadnih mejah Albanije. Vsled tega se mora Skader v čim krajšem času izprazniti in izročiti velesilam, zastopanim po poveljnikih mednarodnega vojnega brodovja. ■Vlada Črne gore se vabi, da točno odgovori, Če sprejmo to objavo.«
Ministrov ni doma.
London, 29. S Cetinja poročajo: Ko so prišli poslaniki velesil v zunanje ministrstvo, da izroče noto, so našli vsa vrata zaprta, čeprav je italijanski poslanik Squitti prej naznanil prihod. Baje 'so bili vsi ministri v cerkvi. Poslanikom ni ostalo nič drugega, kakor da so poslali svojo noto ministru Vukotiču po nekem poslu.
BOJEVITA ČRNA GORA.
Črnogorci se dajo uničiti.
Cetinje. 29. »Glas Črnogorca« piše, da je Skader pridobljen s prevelikimi žrtvami in da je za obstanek Črne gore preveč potreben, da bi se ga mogla odreči. Ako ni drugače, se dajo Črnogorci do zadnjega uničiti: Skader bodo toranlli do zadnjega moža.
Vojne priprave.
Dunaj, 29. »Jugoslov. Koresp.« poroča, da dovršuje Črna gora z uporno naglico vojaške priprave. Utrdbe na Lovčenu se utrjujejo in oskrbujejo s topovi.
BERCHTOLDOVA NOTA žuga, da bo Avstrija sama nastopala.
Dunaj, 28. V soboto ponoči je grof Berchtold razposlal kabinetom velesil drugo okrožnico, s katero je naznanil predlog, ki jih je Avstrija, pripravila za današnjo sejo londonske po-slaniške konference. Avstrija — pravi grof Berchtold — smatra za povsem nepotreben sklep, ki ga je storila konferenca v petek, dai se izvrši efektivna blokada, ker je admiral Njego-van naznanil, da je blokada že sedaj popolnoma efektivna, pa vkljub temu ni dosegla svojega namena. Zaradi tega zahteva grof Berchtold, naj se energično pozove kralj Nikola, da nemudoma zapusti Skader. Če se kralj Nikola ne vda, se imajo že danes skleniti druga, zadostna prisilna sredstva proti njemu. Če se to zgodi, počaka Avstrija na uspeh; če pa ne pride posla-niška konferenca do nobenega sklepa, ali pa če se 5redstya, ki jih bo predlagala, Avstriji (id est BerchtoMu) ne bodo zdela primerna, da se doseže odhod Črnogorcev Iz Skadra, bo Avstrija sama nastopala.
DUNAJSKA NERVOZNOST.
Akcija proti Drač«?
Dunaj 28. Dunajski »merodajni« krogi (to se pravi: Zenialni junaki okrog veleuma Berch-tolda) so prepričani, da kralj Nikola ne zapusti Skadra, tudi če ga velesile še enkrat pozovejo na tO. Avstrija pa ne more tega trpeti, če noče žrtvovati svojih interesov (kakšnih neki?), kajti monarhija že čuti vstajenje »panslavizma«. (l etn modrijanom se povsem očitno meša.) Če bo razvoj dogodkov zahteval, se razširi avstrijska akciia tudi na Drač. (Kaj smo pa tam izgubili?)
NIKOLA MOLČI.
London, 29. »Daily Mail« je brzojavila kralju Nikoli prošnjo, da bi izrekel svoje mnenje o usodi Skadra. Kraljev dvorni maršal (take šarže ima tudi že stari Nikola!) je odgovoril: »Vsaka politična izjava je ta trenotek neprimerna.«
ITALIJANSKO MNENJE.
Rim, 29. V tukajšnjih diplomatičnili krogih povzroča nastopanje Avstrije že slabo voljo, četudi ne morejo tega z ozirom na razmerje do zaveznice javno kazati. Italijanska diplomacija ne more prezirati javnega mnenja v deželi, ki izraža živahne simpatije za malo Črno goro. Italija izpolnjuje napram Avstriji vse obveznosti, ki se dajo moralno izvajati iz zveze, gleda pa s skrbjo, kako ji Avstrija s svojo nepotrpežlji-vostjo otežčava stališče. Rešitev skadrskega vprašanja bi bila zelo olajšana, če ne bi Avstrija na vsak posredovalni predlog odgovorila s takim kategoričnim zanikanjem, da razlagajo nieno brezpogojno odklanjanje vsake odškodnine bolj s sovraštvom do Črne gore, kakor s skrbjo za Albanijo. Ker je Italija že posredovala v tem zmislu, da bi se Črni gori priznala primerna odškodnina za Skader. je napravilo v Rimu zelo neugoden vtisk, da noče Avstrija v tem vprašanju jemati obzira na svojo zaveznico. V italijanski javnosti so zbudila zadnja poročila, o katerih se ne ve. če imajo oficielno ozadje, da namerava Avstrija vojno akcijo v Draču, dosti vznemirjenja; v širših krogih se Poraja mnenje, da namerava Avstrija vendar kaj posebnega v Albaniji, kar se re bi strin>alo z italijanskimi interesi. Vendar pa v Rimu še niso Izgubili upanja, da se posreči mirna rešitev, In v tem zmislu tudi vplivajo na Dunaju.
Rusija za kompenzacije.
Peterburg, 29. Rusija stoji slejkoprej na stališču, da se mora Črna gora ukloniti volji Evrope, da pa se ji morajo z ozirom na velike ižrtve. s katerimi ni njen uspeh v nikakršnem razmerju, priznati kompenzacije. To smatra 'Rusija za edini mogoči način rešitve.
NIKOLA PIŠE V PETERBURG.
Dunaj, 29. »Jugoslov. Koresp.« javlja s Cetinja, da je odšel dne 23. L m. poseben odposla-
nik s pismom kralja Nikole k carju v Peterburg. Od uspeha te misije bo odvisno ravnanje Črne gore.
SKADER IN BALKANSKA ZVEZA.
Belgrad, 29. Stališče balkanske zveze v skaderskem vprašanju je_ odvisno od Rusije. Čc se potegne Rusija za Črno goro. bo balkanska zveza solidarna na strani Črne gore.
ALBANIJA.
Esad paša maršira.
London, 28. »Daily Mail« poroča iz Bel-grada, da se približuje Essad paša s 26.000 možmi Tirani, in potrjuje, da se bo po načrtu ki je bil izdelan v Skadru, razglasil za albanskega kralja. Džavid paša, poveljnik ostankov turške armade v Macedoniji, bo imenovan za vojnega ministra. S črnogorskim kraljem Nikolo bosta sklenila zvezo. Pravijo, da dobi Črna gora Taraboš in dolino Bojane, mesto Skader pa bo albansko.
Carigrajski načrt.
Dunaj, 29. Po vesteh, iz balkanskih diplo-matičnih krogov je bil načrt za nastop Essad paše že pred daljšim časom pripravljen. Po albanskem kongresu v T rstu so priredili mlado-turki albanski kongres y Carigradu: nekateri udeležniki tega kongresa so potem odšli v Bi-tolje, kjer so imeli sestanek s Srbi in so jim naznanili načrt, ki bi ga imel Essad paša izvršiti. Načrt se je sporočil kralju Nikoli, ki se je sporazumel z Essadom.
Turki za Essada.
Carigrad, 29. Porta je dala svojim poslanikom pri velesilah nalog, da podpirajo izvolitev Esada za albanskega kralja.
Francozom se dobro zdi.
Pariz. 29. »Tenips«, ki je^ vedno ugovarjal vsaki sovražni akciji proti Črni gori, izraža svoje veselje nad sporazumom med kraljem Nikolo in Essad pašo, po katerem se ta razglaša za albanskega kralja, ter nad elegantno in nepričakovano rešitvijo, ki še enkrat prekrižava kalkulacije Evrope. Omenjeni list misli, da zdaj nima smisla vstrajati na naglih prisilnih akcijah. Essad paša je podal situaciji povsem novo sliko. Če določi nova kneževina svoj režim brez pomoči Evrope — kaj morejo storiti velesile drugega, kakor da ga vzamejo na znanje? Koliko bodo vredni sklepi londonske konference o mejah Albanije, če uredi Albanija sama svojo usodo?
Montpensier se odreka.
Pariz. 28. Vojvoda Montpensier je izjavil, da ns kandidira več za albanski prestol. To je naznanil z obširnim pismom šefu svoje familije.
Na Dunaju se jeze.
Dunaj, 29. Vsled vesti, da se je Essad paša razglasi! za albanskega vladarja, in zaradi podrobnosti. ki so združene s to vestjo, je ofici-ozno časopisje zopet skrajno razdraženo in na-glaša, da ie zdaj najhitrejša akcija v Albaniji neizogibna. Oficiozni krogi so zlasti razburjeni zaradi vesti, da je Essad paša ravnal sporazumno z Nikolo in s Srbi ter da je tudi Turčija v >komplotu«. Dunajska diplomacija se postavlja na stališče, da more samo »Evropa« odločiti, kdo bo albanski vladar (kaj pa je naenkrat z načelom »Balkan balkanskim narodom«!, s katerim se je Berchtold toliko baharil?) in da je Esadovo proklamacijo smatrati za uzurpa-torstvo. (O tem bi bilo treba vprašati Albance, ne pa Berchtoldovih plačanih šmokov. Nemara imajo pa Albanci vendar drugačen tek kakor gospodje na Ballplatzu!)
V Parizu se smejo!
Pariz, 29. Večina francoskega časopisja naglaša, da se je evropska diplomatična ceha vnovič blamirala, ker je pač Esad paša pokvaril vse njene račune. To prihaja od tod, ker se vtika diplomacija velesil v zadeve, ki ji pravzaprav nič niso mar in ker se ne more vživeti v dejstvo, da hočejo biti tudi balkanski narodi svobodni in ne marajo evropske patronance. Nekateri listi vprašujejo, kai se utegne zdaj zgoditi, pa prihajajo do zaključka, da ni nič gotovega razun tega. da se bo Evropa zopet blamirala ir. da ji bo najbrže Avstrija utrla pot do blamaže. Posamezni listi si dovoljujejo kombinacije, ki so mogoče, n. pr.: Kralj Nikola sede široko v Skader. pa se ne gane. Evropa pripravi veliko ekspedicijo, ki ga ima izgnati iz osvojenega mesta. Kadar se internacionalna armada z veliko gesto približa, pa odide Nikola brez besede na Cetinje, kakor da je bil ves čas le za šalo v Skadru. Aiba»ija se ustanovi, mcifriarodna ekspedicija odide, Nikola se pobota z avtonomno Albanijo na svoj način. Kajti kdo bi ii mo^el braniti, da po svoji volji odda ali pa proda črni gori toliko svojega ozemlja, kolikor hoče? Javlja se tudi vprašanje, kako bi mogle velesile oktroirati Albaniji kneza, katerega Albanci sami m bi marali, in kako b; mogla Evropa zavrniti Essada, ako ga Albanci zahtevajo?
ZGODOVINA ESADOVEGA PUČA.
Dunaj, 29. V tukajšnjih poučenih krogih trdijo baje po zanesljivih podatkih, da je Essad paša ravnal sporazumno s Črnogorci in Srbi ter z mladoturki v Carigradu. Posredno pa je na zadevi interesirana Rusija. Ko ie bil rezultat balkanske vojne v glavnih obrisih viden, je Rusija mislila na to. da si zopet pridobi vpliv na Turčijo. Položaj ji je bil olajšan, ker so turški krogi izgubili zaupanje v trozvezo, zlasti v Nemčijo, od katere so pričakovali pomoči, ki je pa izostala. Nasprotno je Rusija pridobila, ker
je namignila, da ne bo Bolgarom dovolila mar-širati v Carigrad in ker po obnovitvi vojne, ko se je razbilo londonsko pogajanje, in izrabila turške zadrege, kakor se je bilo napovedovalo, Vpričo tako zboljšanega razmerja je Rusija nastopila z načrtom, da naj ostane Turčiji suve-renstvo nad Albanijo, češ, da je dežela za popolno neodvisnost še premalo zrela. Ta predlog je v Carigradu zelo ugajal in zlasti mladoturki so se ogrevali zanj. Bilo je verjetno, da bi sc tudi balkanski zavezniki sprijaznili s tako rešitvijo. ker bi bilo razmerje med njimi in tako Albanijo veliko ugodnejše, kakor če bi bila Albanija pod javnim ali pa pod tajnim protektoratom kakšne evropske velesile. Mladoturki so v prvi vrsti računali na Srbe. ki so v Albaniji tembolj interesirani, ker niso dobili takega položaja ob Jadranskem morju, kakor so si ga želeli. Prijateljska Albanija bi pa brez svoje škode lahko napravila Srbiji ob Jadranskem morju znatne koncesije. Mluteturki in nekateri mohamedanski Albanci so se zategadelj obrnili do Srbov. Posledica je bila, da Srbi niso izrabili težavnega položaja Džavid paše, katerega bi bili z neprevelikim naporom lahko razorožili. Prernišljevaje, kdo izmed odličnih mohamedanskih Albancev bi bil sposoben za domačega vladarja, so se Turki ustavili pri imenu Esad. ki si je zaradi hrabre obrambe Skadra pridobil velik ugled. Srbi so prevzeli nalogo, da pouče o položaju in o teh načrtih kralja Nikolo. in so jo tudi izvršili. Nikola se je posvetoval s črnogorsko vlado, in načrt se je načeloma sprejel. Tedaj je obvestil Esada, in med njim in Nikolo se je sklenila popolna pogodba, vsled katerega je Esad paša kapituliral. Zadnji boj se je izvršil le na videz. Turki so se umaknili z zunanjih pozicij in Esad paša je formalno kapituliral, Črnogorci so mu dovolili odhod z orožjem in vsem vojnim materijalom. in med tem ko so Črnogorci zasedli Skader, je Esad paša s svojo vojsko odšel pripravljat teren za svoj načrt. Džavid paša je bil od Srbov obveščen o namenih in se je držal z njih pomočjo. Po predaji Skadra je Esad zopet s srbsko po-močio dobil zvezo z Džavidom. Tedaj so Srbi jeli zapuščati Albanijo, Esad in Džavid paša pa sta zasedla kraje, ki so jih Srbi zapuščali. Esad si ie v kratkem zagotovil vojaško oblast, in ko je bila njegova pozicija utrjena, se je proglasil za kneza Albanije.
ESADOVA PROKLAMACIJA.
Pariz, 29. Razglas Esad paše albanskemu prebivalstvu bo naglašal versko svobodo ter varnost življenja in imetja, in bo dejal, da ima Albanija vse pričakovati od mirnega sporazuma, ničesar pa ne od tujega vmešavanja. Skadrsko vprašanje bi se brez velesil in brez nrelivanja krvi lahko rešilo, če bi Albanija in Črna gora imela kondominiuni (skupno gospodstvo). Z druge strani zatrjujejo, da bo Skader albanski, da pa bo v mestu ustanovljena kraljevska črnogorska rezidenca. Provizorična albanska vlada se ne upira Esadu.
Samo aventura?
Rim. 29. Neka osebnost, ki ima zveze z zunanjim uradom, pravi, da se Esadova aventura ne sme resno jemati.. Velesilam bo delal nekoliko težav, na njih podporo pa ne sme računati.
poslaniška konferenca.
V Londonu upajo.
London, 29. Reuterjeva agentura poroča: Po?|an!Sk» konferenca se je včeraj ob pol 4. popoldne odgodila. V zunanjem uradu varujejo veliko rezervo. Izjavljajo pa, da tudi sedaj ni nobenega vzroka za pesimizem. Opaža se, da sta ooslanika Avstrije in Rusije skupaj zapustila konferenco ter da sta imela dolg razgovor, preden sta se poslovila.
Radikalizem Avstrije.
London, 29. Poslaniška konferenca je včeraj toliko upoštevala avstrijsko stališče, da se je bavila z ukrepi, ki naj bi se sklenili, če se Nikola ne vda. Rusija in Francija sta predlagali izkrcanje mednarodnih oddelkov v Baru in Ulčinju. Avstrija ne soglaša s teni. češ da je nezadostno. BERCHTOLD IN GIERS.
Dunaj, 29. Ruski veleposlanik Giers je imel včeraj izredno dolg sestanek z ministrom za zunanje zadeve grofom Berchtoldom. Giers je Berchtoldu obširno razložil rusko stališče glede na skadrsko vprašanje zlasti z ozirom na najnovejše komplikacije. O uspehu konference ni nič znano. Njen pomen pa potrjuje dejstvo, da je grof Berchtold neposredno nato konferiral z nemškim in z angleškim poslanikom.
KASACIJSKO SODIŠČE IN JUGOSLOVANSKE DEMONSTRACIJE.
Dunaj. 29. Kasacijsko sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo vseučiliškega dijaka Srba Bukviča, ki je 24. novembra lanskega leta ob priliki jugoslovanskih demonstracij na Dunaju zaklical parkrat »Živela Srbija« in je bil zaradi tega zločina obsojen na šesttedensko poostreno ječo.
»UTEMELJITEV« BRAMBNE PREDLOGE V NEMČIJI.
Berlin. 28. Proračunska komisija je pričela danes z razpravami o brambni predlogi. Vojni minister Heeringen je »utemeljevat« vzroke, ki zahtevajo čim bolj hitro rešitev brambne predloge. Ne glede na vojaško politične razloge so merodajni za nujnost rešitve: pravočasno nadomestilo za podčastnike, nujna potreba konj, nabava materiala in priprave za gradnjo trdnjav. Dalie ie minister opozarjal tudi na to, da bi morale biti zahteve za mračno brodovje stopiti v veljavo že 1. aprila 1913.1-isvto je poročevalec podal splošno poročilo o predlogi.
Panslavistični bavbav.
Naslednji govornik je pokazoval na nezadostno število vojaštya Nemčije in Avstro-Ogrske nasproti francoski in Rusiji in na oboroževanje Rusije. Zato je se-^ prišel trenotešr. ko mora biti Nemčiia dovolj pripravljena glede izprememb onostran mej.
Proti ljudski armadi
Vojni minister je je dotaknil potem iud!
vprašanja ljudske armade tn dejal, da Je popoi-tioma izključeno da bi Nemčiia uvedla Uudjdro armado, dokler ne Jtore teea vsi njeni soaccjje. — General Wandel je potem poročaj o itevtfa vojaških* novincev. Letos ;e 65.000 mci na Praškem več ia vojaštvo sposobnih, m da bi zmanjšali zahteve na telesno sposobnost.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin. 28. Državni zbor !e nadaljevat da-
nes tretje čitanje državnega proračuna. Odklo-njena je bila s 1/9 proti 110 glasovom v poimenskem glasovanju zloglasna •Ostmarkct* zulage«, ki jo je zahtevala driava za ponemčevanje poirnanjskili Poljakov. Nato Je bil sprejet brez posebne debate mornariški proračun.
RUDARSKA STAVKA V ŠLEZIJI.
BeiJtlien, 28. Po uradni statistiki je v soboto manjkalo pri jutranji šiliti 33.800 rudarjev pri večerni 19.118, stavka torej 52.918 rudaril,',?™ Pcnde,jkovi jutranji šiliti je manikalo 39.115 rudarjev.
REVOLTA NA PORTUGALSKEM.
Uradno poročilo.
Lizbona, 28. Uradno poročajo: Vlada, ki je bila vedno poučena o zadnji agitaciji monarhistov, podpiranih od nezadovoljnih republikancev. skrajnih opozidonalcev in sindikalistov, je storila ves potrebne priprave. Zato so zadnjo noč skupina meščanov, organizirane za obrambo republike in podpirane od policije in republikanske garde, neprenehoma patruljirale po ulicah. Počilo je nekoliko bomb in revolverskih strelov, in kakor da so bila to znamenja kakšnega name.! ravanega gibanja, so se prikazale skupine ljudi pred vrati vojašnic. Branitelji republike, policija in oddelki vojaštva so jih hitro razgnali. V nekaterih hišah, ki so se obkrožile, so se izvršile preiskave, pri katerih so se zaplenili razni predmeti. ki so navidezno imeli služiti za znamenja spoznanja. Preiskala se je tudi neka hiša, v kateri je imela republičanska federacija svoje sestanke. Tukaj so našli orožja in so aretirali tri osebe. Hiša se je zastražila. V mestu niso ničesar vedeli o teh dogodkih, preden so poročali časopisi. Lizbona ima svoje navadno lice. Zdi se. da se je pač pripravljajo neko gibanje, ki se je pa ponesrečilo. Z dežele ni nobene vesti. da bi se bil kalil red. Izvršile so se nekatere aretacije. 48 vojaških jetnikov so prepeljali na ladjo »Repubblica«, okrog sto vojaških in civilnih jetnikov pa na ladjo »San Giorgio«. Večinoma so člani radikalne republičanske zveze.
Vojaške priprave.
Lizbona, 28. »La Repubblica« pravi, da se je ob prvih jutranjih urah približala skupina demonstrantov vojašnici petega pešpolka. Kričali so »Živela republika!« Vojaštvo je streljalo in razgnalo demonstrante. Policija je vdrla v prostore radikalne republičanske zveze in je rala več oseb. Pred kasarno gasilcem okrog 3. zjutraj razpočilo "	h<	•
strski svet se je sešel, da določi., knKsnc ške priprave je treba izvršiti.'****
Po deželi je mir.
Lizbona, 28. Proti nekaterim častni-• publieatiske garde so izdana aretai'
V mestnem okraju Alcanton sta dve bombi. General Eausto Cmeri:.
Carazeda de Andrate in Lima Dias, ; niki Lobo Pimental, Ernesto Dosanto v-so bili aretirani. Vojaštvo je konsignirano. i i . i' mornariške čete so v pripravi po vojašnicah it; po ladjah. Pred vhodom v vojašnico petega peš« polka so našli štiri bombe. Križarka »Almirante Reis« ima nalog, da mora biti pripravljena za odhod. Baje ima aretirance odpeljati v kolonije, kjer bodo sojeni. Po vsej deželi je mir.
POVRATEK TURŠKIH VOJAKOV.
Carigrad, 29. V poučenih krogih zatrjujejo^ da je Porta pritrdila, da se 15.000 mož zapadne armade vrne na italijanskih parnikih v Carigrad.. Tukaj že delajo priprave, da se nastanijo in da* dobe ranjenci potrebno pomoč.
LEDENIKI NA MORJU.
London, 28. Po vesteh iz Kingstowna je videl parnik »Virginia«, ko je plul proti Liver-i poolu, osem plavajočih ledenikov in je zašel več^-krat med ledovje skoraj na istem prostoru, kjer) se je potopil »Titanic«. Ledeniki so plavali proti! jugu in križali črto prekomorskih parnikov. Pa-| roplovbo ugrožavajo tembolj, ker Je ob sedanjem času v onih krajih večinoma gosta megla.;
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
   - 1 --■■■■■ ■ ' ■■ <,
Razpis službe.
Pri okrajni bolniški blagajni » Ljtibtjan^ oddati je službo
kontrolorja bolnikovi
z mesečno, plačo 100 K in dijetami.	j
Prosilci, ki morajo biti kolesarji, vložiti; imajo svoje lastnoročno spisane, z dokazili po-! polnega znanja slovenskega in nemškega Jezika' v govoru in pisavi, ter s krstnim in domovinskim listom, z zdravniškim in nravnostnim spri-*' Čevalom opremljene prošnje
do 10. maja 1913.
pri podpisani blagajni
Službo je nastopiti 16. maj« ter Je namestitev provizorična.
Ograjna bolniška blagajna v Ljubljani
i (tac 26. aprfa 1913
HsBda®: Fr. Bartl.
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim jamstvom)
Vsled velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene
Konfekcijski oddelek:
Gotove obleke za moške iz najmodernejšega blaga
Gotove obleke za dečke.....................
Gotove obleke za dečke s kratkimi hlačami
Kostumi za otroke  ........................
Površniki In raglanl za moške..............
Moške obekc iz platna....................	.
Obleke za dečke.........................  .
Kostumi za otroke........................
Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki izberi.
meter od
K 22-80 „ 16-50 . 12'-. 6-— . 28 — . 14-50
» 9-
.	4-40
f.
do
naprej
K 15-. 60-naprej
Obleke po meri:
izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno izdelane.
Moške obleke ševiota................................................K	48 ---	naprej
Moške obleke iz počesane volne...................................... 52 50	„
Moške obleke iz počesane volne, modre............................ 48 —
Moške obleke iz črnega priketa itd..................................*	55-50	”
Površniki in raglani za moške.......................................*	55 —
Oddelek manufaktur:
Volneno blago za ženske obleke: Ševiot modri in barvani Drap de Dame . . .
Gross de Cotli . . .
Alpaca (lister) ....
Popellnc, v barvah in črni Voile iz volne . . .
Mousseline, gladki In risani .
meter od
K
2-— 2-10 4-50 2-20 2-20 1-28 2 —
Svilnato blago:
meter od
Ponges v barvah........................................................K	1'10
Ducnesse za bluze......................................................... 2-20
Svile In mousseline v izpreminjevalnih	barvah	1-60
Svile za podloge v barvah..................................................
Topelin-Eolienne.............................................  j	’	520
Duchesse Brillant, gladki..........................................*	3 . ..
Svila llberty, črtana..............................................*	3-40
Taffelas visoki za krila...........................................*	2-80
Crolse iz svile v izpreminjevalnih barvah..........................*	3-80
Taffetas črtan (novost za bluze).......................................... 2-80
K
Blago iz platna:
meter od
Panama, beli in barvani..................................................K
Etumlne, barvan (visokost 120 cm)....................................
Marquesette Iz črne volne......................................'	.	.
Eponge, beli in barvani..............................................
Voile iz bombaža.....................................................
Brillantin, beli in barvani..........................................
Brllantin prozorni...................................................
Tercalle v najlepših risbah..........................................
Batiste gladek In risan..............................................
kiberty za bluze....................................................
crpe iz platna in šali (iantasie)..........................  .	.	.
Šerpe iz barvane garze...............................................
—•96 2 — 4-— 3-— —•52 -•72 1 20 —-52 —-80 1-10 4 50 3-50
do 4-50
3-50 7-—
4-— 3-40 1 60 3-50
do 1-50 3 — .	3-30
. 2-20 . 6— naprej »
K 4 — naprej
do
K 1-80
•70
-■90 1-20 1-30 9’— 5 —
Čipke za blusc in okraske...............................
Vihutega se izdelujejo ženske obleke....................
Oddelek pokrival:
Mornarske kape iz slame za oečke . . . .	■	•
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzorci .Vcslarskc“ kape	iz	slame za dečke in moške.	.
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, panama za moške...............................
Klobuki	iz platna	za	moške in dečke	.	. •	•	•
Klobuki	iz platna,	garnirani za otroke	in	dečke	.	.
Kape iz	sukna in	iz	platna za dečke
Mornarke iz platna, bele in naravne, za oprati . .
Kape iz platna in svile za moške . . • • • •
Burski klobuki iz kože in platna za dečke . . . Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katraniranl) od 1. zadruge klobučarjev na Dunaj Specialiteta trdili klobukov angleških in francoskih
Dežniki iz pavole za moške in ženske....................
Dežniki iz polžide......................................
Dežniki iz Žide . .	............................
Dežniki-palice za moške.................................
Palice za izprehod......................................
:: »-
komad od K 1-50
n *
. 16-.	1-50
„	3-90
. -•» .	1-30
. 1-
: a-„	4-60
280 4-60 9 — 11-80 —•80
, 6-
napre)
do
K 9 20 , 11-naprej
K 40-naprej naprej
naprej
6‘-.	9--
„ 10f50 , 11-60 .	4-
. 8'-. 12-11*40 15*-napre)
Oddelek obuval:
Specialiteta anrerikanskih obuval iz ševroa in boks
Čevlji „Derby“ za moške................................
Čevlji z gumbi, krasni.................................
Čevlji „Triumph .......................................
Čevlji z elastičnima stranicama........................
Ženski čevlji amerikanske in francoske forme
Ženski čevlji  ........................................
Ženski čevlji  ........................................
Ženski čevlji  ........................................
Čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji .Derby" z gumbi, BTriumph* itd...........................
Čeveljčki za 'otroke.............................  •	-.	•__•„ •
Čevlji, nizki amerikanski, črni in barvani za dečke In moške
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah iz Chevreaux-
kalp. iar od
11-90 13-
12-30 8-70
K 10-40 . >0-.	9-80
do K 15-—
n 16-
. 15-80 n 13-
K 13-, 15-80 . 12--
K
7--
1-20
Čevlji	nizki	za	ženske,	„Derby'..............
Čevlji	nizki	za	ženske	z gumbi	...,••••
Čevlji	nizki	za	ženske,	odprti...............
Obuvala za otroke — čevlji fantasla, v barvah
čevlji Iz platna Itd.
In
11 — 5—
,	11-50	,	16--
-a ln Oscarle: par od do K	9—	K	14-
,	9-20	.	15-60
,	7-40	n	11-70
beli — sandali —
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1 popoldne.
Ravnateljstvo.