I'oätoma pla&uut v gotovinl Cena 1.50 din Izhaia vaak petek ob 16. // Naročnina znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznaSalcih 5*50 din, za inozetnstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritlicje, desno; uprava: levo // Telefon Stev, 65 / / Raf:un pri postnem čekovneni zavodu v Ljubljana Stev. 10.666 lefo XXff. Cefje, petek 16. tebruana 1940 Jfev. 8. Novi proracun dravsk® banovine Banovinsiki svet dravske banovine je zaöel v pooedeljek razpravljati o bano- vinskean proračimu za leto 1940-41. Pro- račun določa 139.8 milijona dinarjev iz- datkov in prav toliko dohodkov in je za 2.8 miflijona dinarjev večji kakor prora- cun za leto 1939-40. Primerjava s pro- računi prejänjih let nam kaže slalno na- raščanje. V zadnjih petih let in se je proracun dravsike banovine ix)večal za 56 mili'jonov dinarjev ali za 67%. Naji- občufcnejše je biilo povečanje proračuna 1. 1937-38 (za 22.7 milijona din), ko je banovina prewela namesto občin stro- de za vzdrževanje narodnih šol in je za kritje teh izdatkov uvedla posebno bano- vinsiko šolsko doklado najprej v visini 26%, nasledna leta pa v višini 35%. Precejano obremenitev banovin. prora- dunaJe povzročilo tudi 63-Tnüijonsko posojilo banovine za sanacijo Zadružne zveze. Leüii obrok za to posojilo znaša okrog pet milijonov dinarjev. Za poravnanje povečanih izdatkov ni v proracunu novih davščin, temveč je Ie pri nokaterJh davščmah določen pove- čan donos. Poleg tega je za poravnavo lzdatkov dolocena nova postavka dveii raihjonov dinarjev kot izkupkiek za pro- dane bainovmäke nepremičnime. Donos 50-odstotne splošne doklade, petodstotne cestne doklade, petodstotne edravstveiie doklade in 35-od»totne šol- ske doklade je določen v znesku 69.7 milijona dinarjev, medtem ko je znašal v dosedanjexn proračunu 68.3 milijona di- narjev. Tudi je določeno povečanje do- nosa banovinske trošarine na električno energijo od 2 na 2.2 milijona dinarjev in banovinske trošarine na jedilna olja od 2.3 na 2.8 railijona dinarjev. V koliko je upravieeno povišanje, ne ßaoremo pvfssoditi, leer banska uprava ne objavlja zaključnih računov, iz katerlh bi mogli za prejšnja leta ugotoviti de- janski donoa posameznih davščin. Zna- no je le, da je bilo v letu 1938-39 dose- ženih 100.6% proračunskih dohodkov. V zvezi s pričakovanim večjini donosom doklade na neposredne davke je vseka- kor upoštevati, da se dviga davčna os- nova, na podlagi katere se otimerja ba- novinska doklada. Upostevati pa je tudi novo davčno preosnovo, ki oprošča zem- ljarine vse kmetovalce, katerih katastr- ski čisti donos ne presega 1000 dinarjev. V dravski banovini je računati, da se bo zaradi tega osnovni davek zemljarine zmanjšal za kakih 20% in bo v enakem razmerju odpadla tudi banovinsKa üo- klada na zemljarino, ki so jo doslej pla- čevali mali kmotje a katastr=:]dm č ist im dosti/osom do 1000 din. Ta izpadek bo znažal pri banoviiiiSkih dokladali 2 in pol do 3 xnilijonö dln. Delno se bo ta izpa- dek izravnal z vise edmerjeno osnovo, ki jo bo povzročila najiiovejša davčna pi."eo«nova, s, z novo davčno preosaevo »e povcčajo predvsem dopolnilni davki in po&ebni davki, na katere se ne pobira banovin&ka doklada. Banovins-lca troSarina na benem je sl- cer znižaaa od 2.4 na 2 milijona dinar- jev, vendar je zelo verjetno, da bo spri- co sedanjih omejitev v avtomobilükein pi'ometu dono3 še v večji meri nazado- vaJ. Donos banovinslcih tix>sarin na al- «oholne pijače je določen v nespreme- Sf111 ^ini 18mili3°nov din. Kakor je ža^no' Je bila namesto banovinsOte tro- na f,exna vino iu zganjie uvedena držav- Io5entarina- Ker pa J"e v Proračunu do- ^«Pionajieni znesek 18 miliionov bSs^ ?m° iZ tega skleP^l, da ima noea dizavne trcšarine na vino in ž-a- nje dobila enak znea^v w/ ö «lej prejemala od S^T SiS" Donos dveodstotne takse od p en0Sa neprenu-nin je določen v zne^ku 11 mili- jonov diaarjev nasproü 10.8 Shona d veaUkeoVpVorJällJGm letU' Äd-s toda lastmki nepremičnin prav zdai nso 3CLordaji' ^ * -Ac8: bo v pnhodnjem proracunsikean letu C2- 1q manj poBeBtaih sprememb, kakor ja je bilo v dmgih tetih. ' Voina in mir Ustanovltev Jugosiovernko-bolgarske trgovlmke zbornUe ~~ Pofovanje amorlškega opazovalca v Evropo - Angleikeln irancoske vojne priprave na Bffžnjem vzhodu — Nemško- sovjefsfra trgovinska pogodba Siloviti boji na Finskem Göringova navodila - Nova bolgarska vlada V Beogradu je bila v netleljo usianov- na Hkupščina JugoslovensUo - bolprske trgovinske zbornice. Skupščine se je ode- ležil poleg odličnih prodstavnikov naäega gospoilarstva bolgarski minister za trgo- vino, obrt üi delo dr. Slavko Zagurov x odposlanstvom bolgar^kega gospodar- Htva. Skupščina &e je pretvorila v pravo manifestaeijo za jugoslovensko-bolgar- sko bratstvo, ki naj dobi čvrsto podlago v medsebojnih gospodarnkih ntikih. Podtajnik ameriškega znnanjega rnlni- strstva Summer Welles bo odpotoval ju- tri v posebni raisiji v Evropo. Obiskal bo Anglyo, Francijo, Nemčijo in Italijo ter zbiral informaclje o položaju. Na podla- gi zbranih potlatkov bo morda amcriška vlada formulirala izvestne predloge ev- ropskim državam. Angleško-lrancoska vojska na Bllž- njem vzhodu je narasla s prihodom 30 tlsoč Avstralcev in Novozelandcev, ki so se tc dni izkreali v Egiptu, na 570.000 mož. To število naglo ra-ste zaradi ne- prestanega dovoza novili čet. Vojski «e bodo pridružili šo bivši iwljski vojakt iz RomunJje in Madžarske. Razen tega na- meravajo Angleži v kratkem mobilizirati 100.000 palcstinskih Arabcev in 40.000 Äidov. Ta vojska je moderno opvemljena in je pripravljemi za morebitni angieško- frajiccski na»kok proti Sovjetski Kusiji na petrolejskem ozemlju na Kavkazn, s cimer bi bile Sovjetski Kusiji ui Neračiji odvzete pogonske možnosti za nadaljnjo vojno. V Moskvi je bila v nedeljo podpisana uemško-sovjetslia trgovmska pogodba, ki naj omogoči povečanje gospodarakega promeia met! obema državama na podla- gi izntenjavc btaga. Na Karelski ožini postaja položaj Ftn- ; cev zaradi »iluega pritiska sovjetske ar- ' made regen. Sovjctska vlada ho^e čim- i prej streti finski odpor, ker ji povzroča ' zbiranje volike angleško-francoske voj- i ske na Bližnjcm vzhoda čedalje vočje ; skrbi i Na zapadni fronti He nadaljujejo po- samezni topovski dvoboji in patruljno akeije. Angleške pomorsKe edinice so v S zadnjili dneh potopile štiri nemške pod- j mornice, Nemci pa so potopill vcč an- j gledkih in nevtralnih ladij. Nekaj ladij '' je tudi zadelo na mine in hg potopilo. ; Maršal Goerlng je dal sinoči po radio navodila nemškim kmetom. Poudaril je 1 potrebo večje produkeijo in manjäega konzuma. Treba bo torej še več dclatl in manj jesti. i Ylada dr. Kjoseh'anova je včeraj od- stopila. Novo vlado je sestavil dosedanji prosvetni miuistcr Bogdan Fllov, zunanji minkter pa je postal dosedanji bolgarski posbuiik v Beogradu dr. Ivan Popov. Kjoseivanova ni v novl vladi. Zunanja politika bolgarske vlade ostane neizpre- nKinjiiaa- Delovanie iadrar.skih stražariev v Celiu Uspehi krajevnega odbora Jadran$ko sfraže Celje, 16. februarja. Krajevni odbor Jadranske straže v Celju je imel v sredo 14. t. m. svoj red- ni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Po pozdravnih foesedah je pred&sdnik g. dr. Alojz Goričan podčrtal nekaj važ- nejših moment-ov iz delo van ja Jadranaike straže sploh. Posebej je oimenil 10-let- nico predsednikovanja dr. Iva Tartalje in dvig JS pod njegovim vodstvom ter proslavo 15-letnice JS v Mariboru dne 7. maja 1939. Nadalje je omenil še težko izgubo, ki je zadela našo mornarico z Lz- Značilno je tudi ponovno povišanje pričakovanega donosa banovinsike troša- rine na jedilna olja, ki znaša en dmar pri kilograr.au. Leta 1938-39 je bii dolo- čen donos te troäarine v snesüiu 850.000 dm, lani je bil povišan na 2,800.000 din, kar kaže, da je donos te tro&arine nepri- meniö večji, kakor je bilo prvotno pri- čakovano. Isto kakoi' za trošarino na bencin ve- lja tivdi za trošarino na pnevmatiko, ki je določena v nespremenjenem znesku treh milijonov din, čeprav je glede na skrčenje avtomotoilskega prometa priČa- kovati, da bo tudi donos te troäarine na- zadoval. Naposled je še omemiti, da v proraču- nii ni več med dohodki pcstavke 1.4 mi- lijona dinarjev kot plačila države za os- krbne stroške v banovinskih bolnicah. 1z tega je skl&pati, da banska uprava ne pr!čakuje tega dohodka od države. Kljub večletncmu prizadevanju, da bi se spremenil način razdelitve dohodkov dravske banovine iz skupnega banovin- skega sklada prometnega davka in iz sklada skupnih banovinskih trošarin, je tudi letos ostalo pri starem in bomo do- bi li od zneska 100 milijonov din. Id se raüdeli med banovlne iz donosa premet- nega davka, le 2.9 milijona din, od skup- nih banovinskih trošarin pa le 9.5 m;li- jojia din. Torej enaka zneska kakor prejšnja Iota, čeprav prispeva dravska banovina v ta dva sklada skoraj ätiri- krat toliko, kolikor prejme Iz njih. gutoo tovornega parnika »Carice Milice« in i-ušilca »Ljubljane«. Ob koncu je po- : udaril predsednik še vzroke, ki onemo- gočajo druätvu delovati tako, kakor bi bilo želeti, in izrekel zahvalo vsem, ki so kakorkoli podpirali delo JS v naäem me- stu. Gosp. Bogomil Gerlanc je podal poro- Čilo o delovanju v preteklem posJovnem letu. Omenil je, da je krajevni odbor zaradi vladajočih razmer opustil misel \ na proslavo 15-letnice delovanja Jadran- ske straže v Celju, ki bo kasneje pod ugodnejšimi pogoji. Stevllo Članov je deloma padlo. Društvo je priredilo v ; dneh od 28. do 30. okt. 1939 pet akade- mij v proslavo Jadranskega dne, ki so ; odilično uspele. Podmladki JS na vseh celjsklh šolah so zelo agilni. Podmladki JS na reaLai gimKiaziji im cibeh meščaii- skih äolah eo priredili spomladi dve lepo uspeli akademiji. Tudi letos je krajev- ni odbor podprl lotovanje mladine na morju in je raEdelil v ta namen 5000 diii podpore. Odseik JS na Ostrožnem deluje zelo agidno. Za 15-letnieo JS v Mariboru je izšla llčna spomenica, v kateri je zslo izčrpno popisano delo krajevnega odbo- ra JS v Celju. G. tajnik je svoje poro- čilo koneal z besedami, da terja danaä- nji čas od nas vseh vedno bolj in vedno več pomorske zavesti. V cilju probujanja pomorske zavesti je delal odbor doslej in bo svoje delo usmeril v tem praveu tudi v bodočo. Gosix Ciro Sadar je podal izerpno bla- gajniško poročllo, iz katerega posmema- mo, da je bilo v lanskem poslovnem letu 28.748 din prejemkov in 16.781 din iz- datkov. I?, poroc'la je bilo tudi razvidno, da ima društvo lep in bogat inventar. Primarij g. dr. Ivan Raišp je kot predsednik nadzornega cdbora poročal o progledu di-uätvenega dela in predlagal razreänico s pohvalo. PrcdJog je bil so- glasno sprejet. ¦ Sledile so volltve upravnega in nad- , zornega odbora. Na predlog g. direktor- j ja Mravljaka je bil za prodsednika spot i izvoljon g. dr. Alojz Goričan, ki pred- : seduje društvu že od njegove ustanovi- ; tve. Ositali odbor je oütal neiapreme- ¦ njen, le ramesto agikiega odbornika g. J, Cergola, kl je odšel po službeai potre« bi iz Celja v Novi Sad, je bil izvoljen sreski šolski nadzornik g. Rika Pestev- öek. PredsedDik je zaključil uspeli občnl zbor s poudarkom, da bo odbor kljub težkim razmeram skrbel, da se bo misel jadranskih stražarjev žirila in pridobi- vala novih pristaäev. Prosil je, da bi podipirali odbor pri tem deüu vsi clani in tudi vsa narcxlna javixost, ker bo le tako mogoče doseči oni uspeh, ki ga JS za- služi! Ker začne v novem letu izhajati jx>leg mese v upoätevanje pk. Clanstvo se je odločno izjavLlo za uvedbo ustaljenega naaiva »ra?:red«, i ka)ko,T* ta še vedno obstoji na vseh dru- gih šolah, narne&to na novo uvajanega i »oddc'lka« in »oddelenja«. ' Društvo ae bo udeležido veli(kega uči- teljskega zborovanja 20. aprfla v Tr- ' bovljah. j Prešemov seminar v Celiu Due 8. februarja 1849 je zatisnil v Kranju svoja trudnc oči genij sloven- sikega naroda — France Prešern. Izipol- nile so se besede, ki jih je rekel mater; svojih nezakonskih otrok pred odhodom iz Ljubljane v Kranj: »Moja ženka bo smrt gremka.« Ob prvem svitu svofoode »Zive naj vsi narodi, ki hreipene dočaka- ti dan!« je njegove pozemsike ostanke nesla narodna garda na pokopališče v Kranju, kjer uživa svoj mir. Do danes je preteklo tega ž.; 91 let in kljub veliki literaturi okrog Prešerna, njegovega dela in njegove dobe, je tu in tarn še mnogo odprtih vprašanj in nere- šenih problemov. In en tak problem so za obletnico pesnikove smrti, v četrtek 8. t. m. zvečer reševali obiskovalci pre- davanj ljudakega vseučilišča v Celju. G. prof. dr. Pavel Strmšeik je na pod- lagi rokopisa Prešernove pesmi »Tri želje« (Po Anaataziju Zelencu-Auersper- gu) priredil seminarsiki večer, kjer naj bi se reševal problem te pesmice. Na podlagi literature, rokopisa in njega fo- tografskih pos.netkov sg je ugotovila najprej avtentičnost rokopisa — origi- nal; nato se je sledila poti, ki naj bi jo rokopis napravil, dokler ni prišel v Ma- rlbor, kjer je 8. avgusta 1878. Prešerno- va hči Ernestma s priv-lso-m na rokopisu potrdila njegovo originakiost. Ob tern pa se je pokazala borba, ki se je po pesni- kovi smrti bila za Prešernovo ostalino (Dagarin - Bleiweis - Jelovšfcova - Po- gačnik - Razlag - Lavstik). G. profesor je k sklepu prikazal usodo i>esinice cd prve popravljene objave (Levstik — Klasje, 1. 1866) do prve originakie obja- ve »Treh želja« v miniatumi izdaji Pre- šeraa« 1. 1939 (Akademska založba). Poslušalci so tako zaživeli s Preäer- nom, njegovim delom in dobo bolj, kakor bi to sicer ob spominsikem predavanju o velikem pesniku. S tern je bila v Celju obletnica smrti Frainceta Preäerna zolo posi'eceno in edinstveno počaščena. G. prof. dr. Pavlu Strmeku je bilo navzoče občinstvo za res le-p večer iskreno hva- ležno. Politika 0esecfe dr. Bsneia Pred dnevi se je začela rekrutacija vseh Cehov in Slovakov na ozcmlju Bri- tanskcga imperija, da se ustvari nova češkoslovaška leglja, ki se bo borila skupoio z zavezniki proti Nemcem. Ob tej priliki je izdal dr. Edvard Beneš pro- glas novi vojski, v katerem pravi med druglm: »CeškoslovaiŠka jo pravcaprav v voj- nem stanju z Neincijo že od leta 1938. Se-daj gremo v boj za svojo svobodno državo, za človeško svobodo. Naš narod v domovini trpi, a se junaSko upira na- silju tujcev. Vsi 3e moramo uvrstiti v fronto protinemške borbs. Formal-no smo v vojni z Nemčijo. Ustvarili ^mo Narod- ni odbor, ki sta ga priznali Francija in Anglija. Moramo se zavedati, da ne bo brcz vojske- niti svobodne države nlti člo- vcSke svobode. Nihče torej ne more ča- kati, kako se bodo stvari končals, tem- več mora vsakdo doprinesti ncobhodne žrtve. Evropski mir bo traj-en samo to- daj, če bosta Poljska in Ceškoslovaška , osvobojeni.« Iz ČeSfre | Svicarski listi poročajo, da je bilo, i kakor priznavajo nemški viri, okrog 250 J tisoč Cehov prlsiljenih presoliti so v \ Nemčijo. Ti Cchi so v Nemčiji zaposleni j pri prisilnih deiih ali pa so v koncen- j tracijskih tabor:šč"h. J Kakor poroča češki tiskovni urad,,so | v Ceško-moravskem protektoratu znižali j števllo jajc na rodibinske karte, tako i da ima sedaj vsakdo pravico samo na | 1 jajce na 14 dni. Ta redukcija je b!la I potrebna, kor inozemskl izvozn'ki zira^i prekinjenlh žclezniških zvez niso dobrv vili naročenih jajc. Domače kokoši pa zaradi neugodnega vremona tudi ne ne» sejo dovolj jajo. Z nastopom toplejšega vremena bo mogoče uvesti spet normal- no dobavo jajc, to je 1 jajce na teden in : osebo. Na podlagi vladne odiedbe z due 7. t. m. je ureiena s takojsnjo veljavnostjo { prisilna dobava jajc po lastnikih kokoši. | Vsak lastnik mora oddati od kokoši, ki ¦ je stara 8 mesecev, letno najmanj 60 j jajc. To velja tudi za one, ki imajo ko- I koši samo za lastno uporabo in jajc do- i slej niso prodajali. Oddaje prosta je ! samo ena kokoš na dve osebi. I i Iz Slovaškfs Pariški »Excelsior^ je objavil razgo- vor z amerüikim novinarjem Piercom, ki se je bil vrnil ravnokar iz Slovaške in je izjavil, da je razpoloženje v Slo- vaški nasprotno režimu dr. Tisa. To so mu izjavili zslo ugledni Slovaki, katerih imen ne more izJati, ker je Gestapo v Slovaški zelo aktivna Ameriški novinar pravi, da is v narodu ostalo neomajno prijateljsitvo do Poljakov in da vsi s sim- patijami govorijo o Cehih. Med narodom je razširjena misel o ustvaritvi federa- cije slovanskih držav, v katero bi V3to- pilc Poljska, Ceska, Slovaska, Jug03la- vija in Bolgarija, s katerimi pa bi lahko sodclovala tuai Madžarska. Francaski lisiti poročajo, da je bivši direktor slovaškega lista »Slovenski Hlas«, Rudinski, tudl pobsgnil v inozem- stvo. iz PcBiskQ Glede na izjave guvernerja okupirane Poljske, Seyss-Inquarta, da ni bilo na nJGgovem področju nobenih smrtnih ob- sodb, navaja francoski tisk, da je bilo samo v mestecu Vavenu blizu Varšave obsojonih 178 oseb na smrt, na stot'.ne premožnih rodbin iz Poznan ja in Poimor- janskega pa eo pregnali z njihovih pose- stev in tarn nasellli Nemce. floventfca manßina v Wemci/I Prosvetna zveza v Celovcu je poslala ! vsako leto svojim članom kot darilo | žepni koledar. V prejšnjih letih niso de- lale oblasti v tem ipogledu notoenih za- l>re>k. Letos pa so nemške krajovne oblasti v Celovcu prepovedale tiskanje in »irjenje tega žepnega koledarja — edinega slovenskega koledarja, ki je iz- j hajal do3lej na Koroškem. Domače vesff — Zaključek znaiic litoponske afere. V začetlcu lansilcega leta je domače in tujc časopiaje mnogo pisalo o tožbi Me- tabie d, d. v Celju pro-ti industrijcu g. Franju Modiču v Ljubljani zaradi nelo- jalne konfcurence. Metalna d. d., ki je sedaj prenesla ßvoj sedež v Beograd, je ovadila iduatrljca g. Franja Mediča, g. inž. Mirka Pibeniika, cbratovodjo to- varne Medič-Zankl, dalje g. Evgena Mi- lo&eviča, bivšega direktor ja Me'cakie d. d. v Cedju, g. Karla Jüzsniika, stavb^nlka v Celjoi, in g. Karla Detelo iz Ljubljane, da so izkoriščali v cilju koakurence po- slovne c&rivnosti Metalne d. d. in da je na tej podlagi g. Med.'č zidal tovarno za proizvajanje litopona v Domžalah. Okrožno sodišče v Ceiju je na osnovi vs&ga pribavljenega gradlva po dolgi raspravi izrctilo sodbo, s katero so bili vsi obtoženci oproščeni prratopkov po zakonu o nclojalni koni.turenci. Metalna d. d. se s to sodbo ni zadovoljila in je vložila rev-ziJGÜto prltožbo. Sedaj J3 vr- hovno sodišče v Ljubljani izdalo pisms- no sodbo, s katero je bila sodba celjske- ga sodišča po-trjena, tako da so bili vsi takratni ottoženci pravomočno oprošče- ni krivde in kaani po zakonu o nelojalni konkurenci. Zaradi dveh načrtcv je cclj- sstco sodišče obsodilo g. Milošsviča in g. stavbefn'ka Jezernika. Vrhovno sodišče je ugodilo tudi revizijski pritožbi g. Mi- loŠeviča in spremenilo razsodbo okrož- nega sodišča v Celju tako, da je sodbo glede njega razveljavilo kot nieno in iz- re'do, da ni kriv dejanja po § 314. k. z., temveč mu je prisodilo lo malo globa v j Stmislu § 322., ki izključuje tatvlno in utajo. — Ljubljanskl poraladanski velesejem pod po'krovitel;stvom Nj. Vel. kralja Pe- tra II. bo letos od 1. do 10 junija. — Zveza ftobnili, crkosHliarjev, pl«- skarjev in ličarjev za dravsko banovino sporoča, da je na svoji skupščini v Ma- riboru dne 11. t m. glede na veliki po- višek ccn materiala sldonüa povšati tu- di cene svoj'm iz^elkom in sicer: za so- boslikarshe in črkoslikarske izdelke za 20, za pleskarake pa za 30%. Kino * UNION « Celje Od 16. in 19. februarja bis er dunajske filtnske produkeije Oslrižent jež (V nemškem Jeziku) Hans Moser Fritz Kämpen Hans Holt Herma Relin Od 20. do 22. februarja JunakiZüpada Monumentalen velefilm iz dobe koloniziranja Severne Ämcrike. Georg O'Brien John Carradine Ralph forbes — Razveljavljena inženjerska diplo- ma. Svet tehniške fakultete univerze v Beogradu je s svojim odlokom št. 304-37 z dne 5. maja 1938 na osnovi člcaia 8 za- kona o nostrifikaeiji diplom, pridoblje- nih na inozemsikih univei"zah in visokih šolah z dne 11. julija 1930 razveljavil nostrifikaeijo diplome g. Ivana Sitarja, ki jo je podelila tehni&ka fakulteta v Caenu v Normandiji. — Iz plsarne deilca- nata tehniške fakultete v Beogradu. — Dunajski pomlatla:isld velesejcm bo od 10. do 16. (tehnični velesejem do 17.) marca 1940. Po uspehu letošnjega Du- najskega mednarodnega jesensieega ve- lesejma — kot pi^vega vojnega velesej- ma Nemčije, ki je dokazal nujnost te institueije v gospodarskem prometu Nemčijs z V3em nevtralnim inozemstvom — se splošno smatra, da so izgledi bo- dočega Dunajskega pomladanakega ve- lesejma zelo ugodni. Tudi Dunajski po- mladanski velesejem bo spet predv3em v znaku izvoza, toda poleg tega bo öb- držal svojo specialno noto kot velesejem do'brega okusa. Possbnim potrebam ©v- lopskega jugovzhoda bo zadovoljeno z vclilr.im sejanom poljedelskih strojev in s ponudbo tistega blaga, ki je tem drža- vam, ki na veliko grade svoje poljedel- stvo in industrijo, najbolj potrebno. Na- pori velesejmskega ravnateljska, da bi razširilo blagovno sliko z velikim ssjmoan avtomobilov in motornih koles, imajo vse izglsdc na uspeh. Poleg tega sc bo- do s poseibno ureditvijo velesejma od- prla nenwkemu ustvarjanju nova pota v inozemstvo, pred vsem na področju mode in umetne otorti na Dunaju. Običajne olajšave za obiskovalce velesejma iz tu- zemstva in inozemstva so že zagotov- ljene. Celieixokoliea iokolstvu Celia in okolice! Naglo se bližajo slavnostni dnevi pre- slave 50-letn:ce Sokolskega društva Ce- Ija-matice in 30-letnice celjske öokoMce župe, Mncgo tisoč pripacinikov naae organizaeije bo 29. in 30. junija obiskalo naše belo mesto. Za dostojno organiza- cijo proslave je treba mnogo sodclavcev. Vabimo vse brate in sestre, da stopljo na plan in ße prijavijo k so-delovanju v zletnem odboi-u. Vsakdo, ki hoče delati, je vabljen in dobro doäel. Prijavite se upravi društva! Sokol Cstljo-Mat.ica. c Prorasionska so ja rae«tnega sveta. V torelc 20. t. m. ob 18.30 bo redna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so porcčilo in s'depanj-e o proračunu mest- ne cbčine za 1. 1940-41 in poročila odbo- rov. c Ljudsko vseučilLšče. V pone-deljek 19. t. ra. cb 20. bo predaval ugledni znanstvsnik univ. prof. dr. Andrej Go- »ar iz Ljubljane o temi »B!stvo, po^ojl in težave resnične demokraeije«. Vabi- mo občinstvo, da se udeleži tega izredno zanimivega in poučnega pre-davanja v čim večjcrn ätevilu. Valčkov vočer priredijo Udruženje re- zcrvnih podoficirjev in aktivni podofl- c'rji celjske garnizije v soboto 17. t. m. ob 20. v Naroilnem domu. Sodeluje god- ba 39. pp. Vabljeni vsi! c Plnninsko pretlavanje. Pod okriljcan Sav.'njske podruzn.'ce SPD v Celju bo predaval v čatrtok 22. t. m. ob 20. g. dr. Jos. C. Oblak iz Ljfiibljane v risakiici msščanske sole o temi »Okrog Karpatov in prclco Komunijo do Crnoga morja«. Predavanje bodo spremljale zanimive akioptične sl'kc. c Rlarlborsko Narodno gloäallsfio je uprizorilo v sredo zvečer v nabito pol- 8tev. 8. *NOVA DOBA« 16. n. 1940 Stnut 3. nem celjskem gledališču slovito Straus- ovo opereto »Cigan baron« v učinkoviti režiji g. Rasbergerja. Orkester je pod vodstvom dirigenta g. Lojzeta Herzoga rešil svojo nalogo eksaktno in s fincso. Tudi zbori so bili dobro naštudirani. Pevski in igrals-ki uspeh uprizoritve je bil popoln. Dovršene kreacije so nudili gdč. Igličcva (Saffi), ga. Brumen-Lube- jeva (Arsena), ga. Zamejič-Kovičeva (Czipra) in ga. Gorinškova (Mirabella) ter gg. Manoševski (Barinkay), Pavle Kovič (Zsupan), Gorinšek (Carnero) in Kamuščič (Homonay). Ta zasedba b: delala cast tudi velikim odrom. Ostnli igralci in plesalke so se dobro uvelj-avili. Občinstvo ni štedilo z navdušenim odo- bravanjem. c »Konto X« na celjskem odru. Mari- bortko Narodno gledališče bo uprizorilo v petc-k 23. t. m. ob 20. v celjskem gle- daližču učinkovito veseloigro »Konto X*. Predstava je za abonma. Neabonenti do- bijo vstopnlce v Slomškovi luijigarni. c Ccmu se smešite? »Slovenski gospo- dar«, list ljudstvu v pouk in zabavo, se je obregnil ob nas, ker smo objavili po- ročila o zadnjih ple3nih prireditvah v Celju in reklamo za plosno prireditev celjske »Soče« — v postnem času. Prod kratkim je skuaal tudi »Siovenec« krlti- zirati v našem listu objavljeno reklarano notico za zabavo Celjskega pevsicega društva. Gospodje pri obeh Kstih gotovo dobro vedo iz lastne prakse, da gre za plačane reklamne notice, ki pa so vse- blnsko gotovo neoporečne. Kljub temu smatrajo za potrebno, da imputirajo ta notice nam. Take metode »konkurira- nja« drage volje prepuščamo njim sa- mmi. Takega mnenja so gotovo tudi oni pristaši njihovega tabora, ki so v znat- nem Stevilu ob.'skali plesne prireditvs, za katere smo v našem listu objavili pla- Čano reklamo. c Upokojitev. Na lastno prošnjo je upokojen g. Anton Jelen, premikalni nadziratelj v Celju. Gosp. Jelen je služ- boval polnih 30 let na celjski postaji in je bil za svoje vestno službovanje leta 1929. odlikovan s srebrno kolajno. Za- vednemu nacionalnemu možu iskreno zq- limo, da bi še dolgo vrsto let užival svoj zasluženi pokoj v sreči in zadovoljstvu? c Pekovyko zborovanje v Ceiju. Zdru- ženje pekov v Celju je imelo v nedeljo v hotelu »Pošti« redno skupščino, ki jo je vodll predsednik g. Mlakar. Izmed 146 članov jih je bilo navzočih okrog 100. Skupščine so se udeležili tudi delcgati pekovskih združenj iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in Ljubljane. Poročlla funk- cionarjev so pričala o živahnem in uspešnem delu združenja. Glede pregru- pacije obrtniških združenj je bilo na skupščini soglasno sklenjeno, da ostane Združenje pekov v Celju samostojno, kakor doslej. c Sokolsko društvo Celje matica pri- i'edi v nedeljo 18. t. m. smučarski izlet za članstvo in naraščaj v okolico Celja. Odhod izpred kolodvora ob 13.15. Brate in sestre vabimo, da izkoristijo priliko in pohite v svežo naravo, na snežne polja- aie. c Pododbor Udružcnja rezervnili ofi- cirjev in ratnikov v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narod- nega doma. c Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju bo imel redno letno skupščino v četrtek 22. t. m. ob 20. v sejni dvorani na meslnem poglavarstvu. c Redna letna skupse.'na gasilske župe sreza Celja bo v nedeljo 25. t. m. ob pol 9. dopoldne v mali dvorani Celjskega do- nia v Celju. c Kedni Ictni občni zbor Savinjske po- družnicc Siovenskega planinskega dru- štva bo v torek 12. marca ob 20. v čital- niški dvorani Narodnega doma v Celju. Clanstvo vljudno vabljeno! — Odbor. c Celjski pododbor Udruženja rezerv- nih podoficirjcv je prejel na brzojavko, poslano ob priliki ustanovnega občnega zbora, od g. mini3tra za vojsko in mor- narico, armijskega generala Nediča za- hvalo in čestitke. c DvJgnite bencüiske karte! Srcsko načelstvo v Celju vabi vse lastnike mo- tornih vozil, ki so prijavili meseca de-- cembra svoje vozilo za bencinske karte, da dvignejo izkaznice pri refcrentu za motorna vozila na sreskem načelstvu. . c Na seJi protituberkulozne lige v Ce- lju se je sinoči konstituiral odbor tako- le: predsednik g. Bogomir Zdolšek, I. podpredsednik g. Alojzij Mihelčič, II. PQdpredsednica ga. Ela Kalanova, I. taj- niea zaščitna sestra gdč. Hennina Dreu, II. tajnik g. Viktor Smigovc, I. blagaj- nik g. Jože Plahutnik, II. blagajnik g. Rihard Nardin. Odbor je tudi podelil podpore jcticnim boluikom za doljo 'i mesecev in sicer 3 po 150 din, 7 po 100 din in 1 po 50 din na mesec. c Najhuj«i mraz v letošnji zinii smo imeli v četrtek zjutraj. Toplomeri so kazali v mestu 25, v okolici pa 26 in 28 in ponekod celo 30 stopinj pod ničlo. Zaradi mraza je zla3ti trpela šolska mla- dina, ki je prihajala vsa prcmražena in ozebla v sole, tako da so morali mnogo otrok poslati k zdravniku. c Pododbor UKOIK v Celju obvešča vse rezervne oficirje, ki so se prijavili ali se žele udeležiti te^aja, da bo prvo predavanje v soboto 17. t. m. ob 18.15 v Oficirskein dornu. Pridite točno! c Pevsko društvo »Oljka« v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v nede- ljo 18. t. m. ob 9. dopoldne v svojem lo- kalu v Obrbiem domu v GledaliSki ulici. c Strokovna protlavanja i/ vetdi'Inar- stva in kmetijstva bodo v nedeljo 18. t. m. ob 14.30 pri posestniku Francu Ölan- dru v Košnici, v sredo 21. t. m. oi) 19. pri posestniku Janezu ICtnšiču v Lokrovcu, v četrtek 22. t. m. ob 19. pri posestniku J-'rancu Fazarincu na Ostrožneni in v pe- tek 23. t. m. ob 19. v Gaoilskem ti^mu ha Babnem. Mestna občina vabi kmeto- vaice, da se uaeležljo teh pro-.iavanj v oim vecjem številu. c Lastnild vozniyfcüi izliazalc se po/i- vajo, da še ta mesec overovijo avojo voz- niške izkaznice pri predstojniätvu mesi- ne policije v Celju in plačajo banovinsko takso v banovinskih kolkih in sicer sa- movozači 100 din, poklicni vozači, ki jim je priznana znižana banovinsika taksa, pa 25 din. c Delovni trg. Pri cedjski borzi dela ja bilo 10. t. m. v cvidenci 1028 bresposel- nih (866 moäkih in 162 žensk) nasproti 849 (704 moäkim in 145 ženskam) dne 31. januarja. c Prlja^o za sainarljanski tečaj Kue- či'L;a križa. Sreski odbor društva Rdeče- g.u križa v Celju pripravlja spet aaman- •janski tečaj, v katerega predvsem vabi žene in dekleta vseh slojev, ki imajo vo- ljo do resnega dela in hočejo vztrajati do kc;nca tečaja. Prijave se sprejemajo vsak dan do konca fobruarja od 10. elakove, gosp. Fcrdo Primec, uraduik bamovtn- ske hranilnice v Celju, pa 50 din name- sto cvetja na krsto posojilniäkoga rav- natelja g. Franja Piäka. i>like za legitimacije najhitreje, toCno in dobro izvräuje Foto Pelikan Celje - Razlagova nlica c Za mestne reveže v Colju sta daro- vala ga. Avgusta Pacchiaffova in g. di- rcktor inž. Anton Hrusclika 350 din na- mesto venca na grob velotrgovca g. Gu- stava Stigerja v Celju. c ZdravTiLško dežurno službo za ölane OUZD bo imel v nedeljo 18. t. m. ssdrav- nik dr. Josip Cerin v Preäernovi ulici. Iz obcinstva Zasnude vtakov Zima, ki je letos posobno huda, bo menda kmalu vzela slovo. Vse se pola- goma normalizira. Avtobusni prome-t jo zopet povsod v Sloveniji vzpostavljen. Le promet na naših železnicah še trpi na kroničnih posledicah liude zlme, saj imajo večinoma vsi vlaki večje ali manj- še zamude. Po3ebno hudo so prizadeti i>otniki vla- kov žt. 516 Ljubljana — Maribor in št. 526 Zagreb — Maribor, ki imata sko- raj staJno do 30 minut in äe več za- mude. Zanünivo je, da imata ta dva vla- ka, ne glede na letni čas in temepera- turo, že čez eno leto dan za dnevom za- mude, ki se bodo vlekle najbrž tudi čez vse vroce poletje, kot je to že običajno. Naj bodo deležni teh dobrot tudi tujci, ki obi&kujejo kraje ob naši progi: Roga- ško Slatino, Dobrno, Laško in Rimske toplice. Očividec. lokofsfvo Sokol na Ceškem »Sokolski vestnik«, glasilo COS, prina- öa v vsaki številki kakšno zanimivost iz sokolskega življenja na Ceškem. V eni zadnjih številk razglablja o temle: Zvestoba praporu! »Cas občnih zborov je mnogokje ne- prijetna doba, toda mnogokje zopet do- ba veselih odiočitev, povsod pa mora biti važna in resna doba. Dosti smo že pisali o tem, naj se pri občnih zborih ne ime- nujejo in predlagajo imena, temveč de- lavci. Dosti smo že pisali o tem, da bi se morali umakniti člani uprav, v ka- terih so spremembe res potrebne. Danes pa je treba proti vsem torn navedbam zapisati nekaj povsem obratnega. Za mnoge je ča3 pred občnimi zbori čas, ko se dado prositi. Za di*uge je to zopet čaa boleatne in težke odločitve, ali se naj ločijo od dela, ali pa naj vztrajajo in pomagajo prenašati bremena še nekaj časa. Danes ni mogoče prositi, danes je neobhodno potrebno, da smo že v naprej odločeni, da vztrajamo. Vsi malenkostni razlogi, vsi človeška sebičnost, ki bi vedla Uo vstopa, mora v ozadje. Današ- nji čas to brezpogojno zahteva! Ce je biil kdo razočaran, mora to pozabiti. To bo storil tem lažje, če si bo poklical v spo- min vse one vesele trenutke, ki jih je v telovadnici v bratski okolici prezivel. Naj se spomni vseh onih trenutkov ve- selega zadovoljstva nad posrecenim na- stopom, naj ima pred očmi žareče oči dece, ki se z besedami ne zahvaljujejo, ki so pa lepša in glasnejsa zahvala nego plamteči zahvalni govori in slavnostni članki, Postavi se naj pred otoličje onih, ki bodo po njegovi zaslugi ponesli iz svo- jih src sokolsko misel v srca diiigih - im sklep ne more biti di'ug kot ta, da vztraja in ostane zvest druätvu! Brez- delje ni na mestu med delavci. Kdor mu je trenutno podlegel, naj se spametuje, delo in čas kličeta.! Ostati zvest, je danes ges-lo dneva. Ostati zvest naj bo zvezda in mised vod- nica nas vseh pri naših odločitvah. Ostati zvest praporu, o katerem poje naša pesem: Prapor naš rdeče - belo - modri vihraj!« Glede na debatne večere, ki jih jr; uvedlo Sokolsko društvo Celje-matica,, in glede na njegov jubilej bodo ti prevodi iz Če&kega sokolskega časopisja gotovo podkrepili naše člancttvo v volji, da delo v organizaciji podvoji. Poltaži hi dokaži, kaj /iiaä! Moško načelništvo COS je letos pred- lagalo, da se tokme v vseii panogah in zjL vse telovadeče oddelke prirejajo pod geslom: »Pokaži in dokaži, kaj znaä!« Ni dvoma, da bo to geslo mnogo pri- I>omoglo, da bo čianstvo pri tekmah aa- pelo vso svoje moči in pokazalo vso svo- je zmožnoati, kar bo vsej orgaiuzaciji le v prid. VatUteljskc »ole člaustva COS v 1. 1940. V letu 1940. je predvideno kar 30 va- ditcljskih.äol čianstva COS. 23 jih ji predvidemh v Tyrsevem domu v Pragi, Y pa izven njega, predvsem smučarsice solo in sole za bivanje v naravi. Prve v lctošnjem letu so sole za vodnike manj- ših eduiic. V letu 1939. je bilo 7 takih šol, ki jih je obiökalo 456 poslušalcev. Obisk teh šol se staino veča in prijav je toitko, da ni mogoče vseh prijavljen- cev sprejeti. Zaradi tega preizKusajo pred sprejemom zmožnost prijavljeuca. V teh solah se člani temeljito seznanja- jo s praktičnim vodstvom manjših odi- nic, kjer ni na razpolago vsega telovad- nega orodja, pa tudi tairih, ki imajo vse poirebno telovadno orodje. Clani se tu- di temeljito seznanjajo z vodstvom pro- stih vaj, z vodstvom naraščaja in doce, z vsemi doižnostmi organizacije in nji- hovih tunkeronarjev, z vežbami v nara- vi, piavanjem itd. Udeleženci, ki konča- jo te sole, bodo izpoLnili obcutno vrzel, ki obstoji v tem pogledu v manjših in slabäih edinicah. Posebne sole so namenjene smučanju in trajajo ves teden. Sesttedenska Sola je razdeljena v dva dela: prvi je v fe- bruarju, drugi pa v letnem času, V prvem delu bo predelana snov sokolsk;*- ga dela pozimi v telovadnicah, na snegu in ledu, v drugem delu pa bo snov so- kolsko delo na letnem telovadišču, igre uleti, taborjenja, vodni sport itd. To je sola za najboljše vaditelje, ki uživajo v tej šoli najpopolnejši pouk in najpopolnejso izobrazbo. Vse leto 1940. je posvečeno delu in izobrazbi in vse leto bo Tyrsev dom v Pragi prenapol- njen z najboljšimi sinovi naroda, ki žrtvujejo vse svoje moči in sposobnisti najvišjemu cilju: službi narodu in nj-'iga lepši bodočnosti. Plodno delo celiske sokolske zupe V nedeljo je bila v Narodnem domu v Celju redna skupščina ceijske sokolske župe, ki obsega 57 sokolskih edinic in sicer 51 društev in 6 čet. Na skupščaii so bile po delegatih zastopane skoraj vse edinice. Zupni starešma br. SmerUiik je po pozdiavu starešini Saveza SKJ Nj. VeL kralju Petru II. naslovil bodril- ne besede na zbrane sokolske delavce. Apeliral je, da soikolstvo čimbolj strne svoje vrste, da ga bo našla domovina pripravljenega. Sokolstvo mora biti na- sproti s svojim idejnim nasprotnikom strpno. Sokolska župa je mnogo storila v pogledu socialnc akcije. Starešina je omenil napredek v telovadnicah ter na kulturnem, prosvetnem in narodno obrambnem področju. Poročila iunkcionarjev so bila razve- seljiva ter so pričala o vztrajnem delu hi lepih uspehih. Zelo zadovoljive uspehe izkazuje župni socialni odsek. Zupa je kupila zemljišče v Lokah pri Mozirju za taborjenje sokolske mladine. Stevilo so- kolskih pripadnikov je ostalo neizpreme- njeno, vrste so sc razčistile. Celjska eo- kolska župa stopa letos v jubilejno 30. leto, Sokolsko društvo Celje-matica v 50. Sokolsko društvo v Zagorju pa prav ta'- ko v 50. leto svojega plodonosnega delo- vanja. Letos bo v Celju jubilejni med- župni zlet s sodelovanjem vseh sokolskil; Stran 4. *NOVA BQBA« 1Ö. ü. 1Ö40 Stov* g. žup dravske banovine. Na skupščini je ; bila izvoljena skoraj vsa dosedanja žup- na uprava, pritegnjeni pa so bili äe nc- kateri novi odborniki. Lepo uapela skup- ; äCina je bila zaključena z vzklikom Nj. j Vel. kralju Petru II., zborovalci pa ho zapeli himno »Hej, Slovani!« Jubilesni sokolski zlet v Celju 29. in 30, juttija 1940 So'kolsko druätvo Celje-matica si je zamislilo spored slavnostnih dni takole: Na praznik 29. jimija ob 1411. 'bo v Narodnem domu sLavnos-tna soja z oitvoritvijo razstave, ob 19. uri bo pred koiodvorom promenadni koncert in ob %2X, alcademrja na proslem, če bo vre- rae ugodno, sicer pa v gledališču. V nedeljo 30. jiuiija bodo po prihodu julramjih vlakov izkuänje, ob 11. povor- ka, ob 3416. razvitjo dru&tvencga pra- pora,, ki niu bo siedil javen nastopi., O podrobni izvedbi tega sporeda bodo razpravljali na seji zletnega odbora 19. fehruarja z zaatopniiki žispe, matičnega druätva in\ društva Ce-lja I. Dasi nas loeijo od zleta. komaj štirje meseci, uain glede izida ni treba imati skrbi, ako bodo V3i bratje in aestre so- delovali in med seboj ibdcmovali, kdo bo . imel na uspehih večji delež. Dr. M. Tyrs priöteva k prvim Sbkolicam in Sokölom le ono «esitre in brate,, ki.se, nikoli za~ dovoljiTii s svojo lußtno iznajdljivositjo, veselijo uspohov dragih ramo tako ka- kor lastnih, ki iim ni oseba nie, cekua pa vse. Ako bomo vsaik in vai v tem duhu sodelovali, bomo Sokolu Celju-matioi v zgodovini njegovega dolovanja splotli zo- pet nov venec, morda najlapši med vse- mi sedanjkni. ipori Veffka tütsalna proäukdja v Celjif V soboto ob 20. v meätuem parku Jutri zvečer priredi SK Celje na svo- jein drsaliÄeu ob umetni razsveüjavi ve- lüco drsalno produiKC.jo v umetnem dr- sanju. Sodelovaii boao najboljši drsaici in arsalke v drzavi m sicer gKO obrambo. ütvontve ni igral ciovoij pazij^vo in je izguuil Kinüta, naitar je beü oobil napad in PesxC je svojo biezüzgiedno pozAujo px'eaal v zö. potezi. To je lyegov prvi poraz na tem turmrju. uerneic in ar. Cenn sta igra- Ja tiancosjfco partijO, ki jo je (Jerneic odločil v svojo Aorist. Caörgö in Cüjan sta tudi igrala iranoosko partijo., csör- gö je lmoi O'D olvoi'itvi üub^o ütalisce, v naaaljevanju pa ni lzorai prave vari- ante, kar je Cijan dobro izkoristil in odločil partijo za se. Inz. Sajovic in inž. iviaijauiovič »ta igrala damski gambit. Crrii je niudiil bcltmu do.igo mocan od- por, 'loda Koücno je moraJ le popustiti pred rucin.rarivm imi. Sajovicem. Čijan je do'bil svojo parUjo iz tretjega kola proti inž. Marjanoviču. Stan je po 9. kolu: Pešič 6 (1), Gra- ser 5, Cijaa 4H (2), inž. Sajovic 4>j (1) Schneider 4j^, Ceinelö 4 (2), Fajs in Rupair 4 (1), Diehl 3'/, (1), dr. Ce- rin 3, Tavčar 1 (3), Rajhman 1 (2), r^nrgö %, inž. Marjanovic 0 (2)(. 0KL1K II. : GABERJE 5:5 V nedeljo je bila odigrana prijatelj- ska tekma med drugim most vom Celj- ! skega šahovskega kluba in Sahovskim klubom Gaberjem. Tekma je bila. \ prostorlh Öahovskega kluba Gaber ja v navzočnosti lepega števila »kibicev«. Burba je bila na vseh de-skah zelo živah- na, o čemur tudi priča rezultat. Gabr- čani so Celjanom nudili močan odpor m dosegli časten rezultat, zlasti če upo- števamo, da so Celjani po treh urah igranja vodili že s 4K>:1K>- Posamozni rczuiltati so naslednji (prvo imenovani so Cöljani, drugi Gabrčani): Pesic:C?;ör- gö st. remis, Schneider:Esih 1:0, Cer- nelč:Golja 1:0. Vozlič :Reßner 1:0, Ei- sonbacher :Hajsingcr 0:1, Latmovdc:Ha- bonšuct remis, Rajhnia.u:Mimik 0:1, S. Skitek :Csörgö ml. 0:1, Grein :Do.majn- ko 0:1, Davidovac:RajÖLk 1:0. PARTIJA STEV. 2. (Aljehiaova obramba) Beli Csörgö ml. (Gaberje) Crni: S. Skitek (CSK) 1. e4, Sf6; 2. eö, Sd5; 3. c4, Sbü; 4. d4, Sc6; 5. Sf3, dti; 6. c:d, e:d; 7. d5, 8b8; 8. Ld3, Lg4; 9. 0-O, Le7; 10. Tel, | 0—0; 11. Dc2, g6; 12. Lhö, Te8; 13. Sbd2, Sbd7; 14. Te3, Lf8; 15. Lg5, Dc8; 16. Tael, Te3; 17. Te 3:, L,g7; 18. Sc4, L13:, 19. g:f, h6; 20. Lh4, gj; 21. Lg5:, h:g; 22. Sg5:, Seö; 23. Ui7-4-, KiÖ; 24. b2, Dd8; 25. DL5, DfC; 26. f4, Df5; 27. Lf5:, Sed7; 28. h4, Te8??, 29. bh7 + . Orni se vda. PABTU A ŠTJsiV. 3. Sicilijanska obramba (Igiraiaa v 9. kolu) Beli: Schneider — Crni: Pesic 1. e4, c5; 2. Se2, Sc6; 3. Sc3, cü; 4. g3, Siü; 5. Lg2, aö; 6.. e:d, e:d; 7. d4, c4; 8. Lgö, Leü; 9. 0—0, ii6; 10. Lfti:, g:t; 11. SSi'4, SeT; 12. De2, Dd7; 13. baö:, 0—0—0; 14. Se6:, f:e; 15. Dc4:-I-, Kb8; 16. Si6:, Daö; 17. Db5, Di'i; 18. Se8, Dc8; i.9. De5 + , Ka8; 20. Öc7 + , KD8; 21. Se6: + , Ka8; 22. Sd8:, Dü8:; L;J. uii8:.( Crni se vda. Hedni ietni obeni zbor Celjskv^u »h- hovskega kluba bo v sredo 28. t. m. ob 20. v Klubakih prostorih kavarne .->Ev- rope«. Gradnia železniških Perzija, ki se danes imenuje Iran, ni imela ao konca svetovne vojne v giav- nem mti ene mouerne ceste in tueu no- jaene železniake proge. i>ia to si verniki n.so upaü niii nuaiiti, ker se jim je zde- io, da je ae sania ta nusel greh. Ko je po vojni doživei Iran praveat preporoü, je bua ena prvni idej iran- skega vlaaai'ja lieza-satia graunja že- ic^a.oKC pi'Oge, ki bi apajaia Benüeraaü na ivaop.sKem morju z üender-sapui om ob Perzijsivem zalivu .S tem bi büe nam- reč vzpostavljene trgovske ceate in poti atare Perzije. Gi'adnja te žolezniške prüge nikakor ni bila lahka, a je büa vendarie sreeno dokoncaria. Proga se spušča z vrtogla- vih viäin in tece skozi moevirnate kraje. Na stotüie deiaveev, ki so bill zapusieni pri gradnji, je mmrlo vsied malarije, po bijanje te boiezni pa je predstavijalo enega najtežjih problemov, ki jiii je morala družba za gradnjo te proge re- šiti. Sele ko so poklicali ätevilne evrop^ke zdravnike k sodeiovanju, je uspelo uni- č.ti maiaiijo, ki je douej tako strašao ( razsajaia. Vsak cleiavec je doDivai vsak uan uoiočeno koiicino kinina. Ta kann je moral zauziti v pnsoinosu posebnega nauzornih-a, Ki je bil za to odgovoren. Ou lega tienutKa se je poiožaj znatno popravii in je poatajal ocl cineva do due- • va povoijnejši. isteviio smitnih pilmcrov se je süno zmanjšalo in že čez nekaj ; tednov so lahko nadaljevaii delo. j Ni dvoma — in v tem soglasajo | vse avtorltüte —, da je kmin omogocil gradnjo iranskih železnic. Kinin ni škod- ijiv in so ga mogli razdeliti v velikih ko- lieinali med necivilizirane delavce brez nevarnosii kakih neprilik ali nevainih ( posledic. In če malarija še vedno nevar- no razsaja v močvirnatih predelih Irana, ' ne dajejo delavcem , ki so tod zaposleni, ' več kot 0.4 grama kinina na dan in si- j cer v preventivne svrhe. Oni, ki so obo- leli za malarijo, so prejemali 1.20 gra- nia dnevno sedem dni, kakor je odredila zdiavsLvena komiaija Drustva narodov. Iz naŠih kraiev Koniice L/iibezen do toližniega . . . Kakšna nesocialno3t je mogoča v Ko- njicah pod sedanjo občinsko upravo, ka- že naslednji primer: Dne 1. julija 1929 me je tedanja ob- clnaka uprava v Konjicah, ki ji je nače- loval župan g. notar Rado JereD, po predpisnem razpisu stalno namestila in zaprisegia kot občlnsiiega redarja v Ko- njiuaii. To mazoQ sem opravljai v zado- voIjslvo svojüi predpostavijeuüi in vse konjiske občuie. P^o noniasaciji občin in po oocinäkih volitvah dne 11. decembra 1937 ine je nova ooeinska uprava, kate- re clan je tudi tukajsnji odvotiiik g. cir. Franjo Macarol, sicer se pusLila v sluüoi, toda samo zacasno, dočan je vestnemu noenemu čuvaju in očetu 6 nedoletnih otrok Rudolt'u Siatixisku iz politicne in osebne mržnje na pritisk obemskega od- bonuka g. dr. Franja Macarola s 1. ma- jem 1938 odpovedaia službo. Sluüi sem, da pridem sedaj jaz na vrsto, ker so ine iacen na V3e naeme šikanirati in to sa- mo zato, ker niaem piskal v njlhov rog, temveč sem svojo službo kot javni organ vedno vestno in nepriStransko opravljai, in ker so moji otioci člani tukajanjoga Sokola. Moje slutnie me aiso varale. Na ob- cinski seji ane 10. juiija 1939 je obeinski odbornik g. dr. Macurol predlagal, üa mene in nočnega čuvaja, vojnega inva- lida Pavla Poaionška takoj odpustijo iz službe. Zagrozil je, da bo odstopil kot obeinski oabornlk, če njegov predlog ne bo sprejet. bvoje besede je podkrepil še z uuai'cem s pestjo po sejni miZi. 1-Ja to sejo, ki bi se morala začeti ob 20., je pri- äel g. dr. Macarol sele okrog 21.3Ü z ns- ke gostije prav korajžen in dobre volje. Kričal je v sejni dvorani tako, da je mo- ral sam g. župan zapreti okna, ker se je kričanje g. dr. Macarola čulo po vsem trgu. Večina obuinsidh odbornikov je bila proti temu, da bi me odpustili iz aliižbe, kor za to ni bilo tehtnega razlo- ga. Ker pa je g. dr. Macarol zagrozJ z oatavko, če njegov predlog ne bo spre- jot, je pri glasovanju zmagal s pičlima dvema glasovoma večine in tako dosegel svoj eilj. Takoj po tej zmagi se je g. dr. Macarol napotil v tukajänjo kavarno, ki je pa bila zt zaprta. Tolkel je tako dol- go po vrauh, da so mu odprli. V kavar- ni je slavil svojo veliko zmago pri kozar- čku rujnega vinca. Mene so odpu3tiü iz občinske službe bolnega. Ü tem bomo äe govorili. Cudim se pa, da g. dr. Macarol in obeinöka uprava slabo poznata ali nočeta poznati uredbe o občinskiii ualužbeneih, ki pravi med drugim, da se obeinski uslužbenec, če se disclpiinsko prcgreši, kaznuje prvi- krat z ukorom, drugucrat z aenarno glo- bo in šele tretjič, če V3e to ne zaleže, z odpustom iz službe. Vseh deset let svo- jega siužbovarija nisem dobil nitl enega ukora ali denarne kazni, pač pa lahko s podpisi tršltih davkoplačevalcev doka- žem, da so bili z menoj zelo zadovoljni; mojemu odpustu iz službe in postopanju obeinske uprave so se zelo čudili. Zauaj pa ni občinska uprava lani odpustila svojega zvestega trabanta, občinskega dostavljača iz službe, ker je podnevi in v službi v vinjenem stanju po trgu raz- grajal, tako da sem ga moral jaz kot javni organ odstraniti in mu preskrbeti ležišče, kjer mu je potem postalo slabo ? Omenjeni dostavljač je prav tako v služ- bi in v vinjenem stanju izgubil svojo sluzbeuo aktovko s službenimi akti vred. Temu dostavljaču se ni nie zgodilo m. še danes opravlja svojo službo. Obeinski odbornik g. dr. Macarol naj se zaveda, da je s svojim brezsrčnim in nesocialnim postopanjem spravil mene in mojo rodbino s tremi šoloobveznimi otroki na beraško pallco in uničil mojo ekftistenco. Imam sicer malo, nedogra- jeno hišico z dolgom, ki ga pa sedaj ne morem plačati, ker zaslužim s svojim (lelom komaj toliko, da s svojo rodbino we urnrem od gladu in mraza. Otroci so goli in bosi. Pa naj bo. Upam, da bo priäel čas, ko bo g. dr. Macarol obžalo- val svoje dejanje. Jaz nisem po kisli ju- hi priplaval v Konjice. Naš Rebernakov rod je že sto in sto let naseljen v Konji- cah in ni nikoli bežal z rodne zsmlje. Vprašam g. dr. Macarola, kje je bil te- daj, ko sem ^e jaz prostovoljno boril za našo severno mejo? Da sem zaveden ju- goslovenski nacionalist, mu lahko doka- žem tudi s pohvalnim pismom in prizna- njem Zveze Maistroviii boreev. Tako torej postopajo z dobrovoljeem! Zahva- ljujtm se pa onrni gg. obeinskim odbor- nikom, ki so se za mene zavzeli in me branili. Friderik Rebernak, biväi občinski redar v Konjicaii. Btaslovie Zbor $okoiov Soätanjsko sokolsko okrožje s sede- žem v Braslovčali je imeio v neaeljo 21. jaiiuarja svoj Ietni zbor v Smartuem ob 1-a.w v Soi«.olskem domu. Zbora so se uockzili liaceiniKi in nacelnice br. dju- stev Braslovce, Gornji grad, Mozirje, liečica ob Savlnji, Oria vas, Poiaeia, iSmaitao ob Paivi, Sosianj in Veienje. üdsocna je bila edinica Ljubno. Zijor je vodil okiozni načolnik br. Ju- ro Topiak, ki je uvodoina poadravü vae navzoče biate in ötsti'e ter se po.iebej omenil vaziio dejtitvo, da se je po skiepu zboia društvenih načolmkov in nacelnic pnključilo aoštaiijskcniu okrožju še mo- üiisko so-koiöko oiaožje. Tako steje se- Uaj povečano šoutanjsKO sokolsko okrož- jo deset edJiic. Brat naeeinik je poseböj pozdravil te nove ediniee okrozja in po- udai'il pomen üoitobktga dcla v tem na- sem soüolskem okrož.ju, ki obaega sedaj uel spodnje in gornje Savinjske doline. Nadaije jo omenil delo, ki ga je soiol- sko okrožje izvrailo v preLeKlem letu. Poudaril je mogociio manifestacije so- kolstva, ki so biie skupaj z naao lirabro vojsko v Bra3lovčah pri razvitju dru- štvencga prapora, in pa v Soštanju, kjer so bile okrožne dečje tekme ter je bilo obenem razvitje dečjega in naraščajske- ga prapora. Tudi ostale cdinice v okrož- ju so imele lani svoje nastope, ki so prav lepo uspeli. Tudi ietos čaka okrožje veliko delo. V prvi vrsti se morajo vsi pripadniki so- kolakih. društev našega okrožja pri- pravljati na veliki in pomembni jubilej Sokoia Celja-maticci, ki praznuj'e Ietos svojo 50-letnico. Ta dan naj bo v Celju velika in mogocna manifestacija vsoga aokolstva iz voc-h nasih okrbžij. Druga večja manifestacija bo v okrožju samem ko bo brat3ko Sckolsko društvo na Pol- zeli otvonl svoj Sokolski dom in bodo obenem na Polzeli dečje tekme šoštanj- skega sokolskega, okrožja. Bratsko So- kolsko druatvo v Soštanju bo letos raz- vilo svoj druatveni prapor, bratsko So- koisko druätvo v Smartnem ob Paki pa bo praznovalo letos svojo 10-letn:co. Vse te prireditve naj bodo vidni znaki našega dela po telovadnicah in mogočne manifestacije sokoistva. Sledile so volitve novega okrožnega načelništva. Za načelnika povečanega šoštanjskega okrožja je bil ponovno iz- voljen br. Juro Topiak iz Braslovč, za prvega podnačelnika br. Albert Kolcnc iz Gornjega grada, za drugega podna- čelnika br. Ivan Mervič iz Velenja. Na- čelnica je sestra Marica Skokova s Pol- zele, prva podnačelnica sestra Breda lüajgerjeva iz Soatanja, druga podna- celnica pa sestra Rezika Kokošinčeva iz Mozirja. b Predavanje o organizaeiji paslvne obrambe pred sovražnimi napadi iz zra- Ua bo priredila gasilska žuza celjakega sreza v nedeljo 18. t. m. ob pol 9., do- poldne v narodni šoli v Biaslovčah. Predaval bo kapetan I. razreda g. Fra- njo Toš iz Celja. Poleg gasilcev je va- bljeno tudi ostalo občinstvo. Ilovenj Gradec Sokolsko delo Slovenj Gradec, 16. februarja. Dne 10. t. m. je Ma v Sokoiskem do- mu 21. glavna akupščina Sckolskega druatva Slovenj Gradec ob udcležbi 143 člainov idi članlc. Društveni sitaro3ta br. Ivan RojnLk je otvoril skupsčino s po- zdravom našemu prvemu starcšlni Nj. Vel kr ad ju Pfotru II., nato pa je pozdra- vil zastepnilka oiblasti sreskega nacclnika br. dr. Hra&ovca in vse oatatle navzoce. Starcsta br. Ivan Rojnik se je spom- n"l med l&tonn prsmiinulega člana čast- nega raizsodišča br. dr. Razborška ter agilnih bratov in sester, ki bo med letoni Htev. 8. »NOVA DOBA« 16. U. 1940 Strait 5. odšli iz Slovenjega Gradca. V iz- irpnem poročiilu je omcnil zlaftti razne nedootatke, ki so ovirali smotrno druš- tveno delo a tudi napredek, ki smo ga dosegli v minulem letu. Slediila so nato porooila ostadili funkcionarjev. Poročali so braitje tajmik Karlo Koikolj, blagaj- ni(k Jože Kramar, gospodar Ivan Seraj- ndk, Id z največjo ljubeznijo in požrtvo- valnostjo opravlja posel gospodarja, za načelstvo s. Mara Fritzova, prosvetar Slavko MrovTje, za prirediitveni odsdk Karel Rojniik, za dramski odsek Ivan Ka.V3, matrifear Vinko Cajnko, knjigo- vodja MJlan Smid, četni referent H'.mko Prelovec, narodno obrambni referent in referent za sokolsko Petrovo petlet- ko Mifloš Gmovšok, referent za sokol- «3co štednjo Alfcxnz Debelak St., lei je paročai tudi za loterijski odsek in keg- ljaškj odsek, za strelsiki odsek pa Miro- ßlav Ferber, ki opravlja to fun keij o v splo&no zadovoljistvo. Sledila jo razprava o vpißnmi in 61a- narini ter o proračunu za leto 1940., ki je bJl soglasno odobren. Na predlog predaednäka re-vlzijakega odbora br. Mi- roslava Ferberja je prejela uprava raz- rešnieo s pohvaio. Nato je bdila z maliini spromeanbami izvedjena äoaedanja uprava. Po slueajnostlih se je brat staroeta za- hvalil v svojem in v imenu uprave za za- upanje 1:er pozvail vse navzoče na složno delo v prid druätva in domovine. Lepo uspela skupščina je bjla zaiklju- term ß petjem hitmne »Hej Slovaini!« DeSovanie sfoveroje- graške gasilske iete Veliko je bilo zanimanje za občni zbor naftih gasilcev, to pa predvsera zato, ker so hoteli pomladiti odbor, ki bi uspešno aadaljeval delo, katerega so opiavljali le nekateri odborniki s predsednikom g. Kopačem na čelu. Kritika je potrebna, öaora pa biti pravična in nepristranska, in te so bill deležni predvsem oni, ki so hoteli osmešiti četo odnosno njene /oditelje. Predsednik g. Kopač je v začetku obč- nega zbora pozdravil zastopnika uprav- ae oblasti sreskega tajnika g. Ivana Ri- tonjo, zastopnika raestne občine g. Mik- ca, zastopnika srectkega odbora Rdeče- ga kriza g. dr. Poharja, ter vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. in zaščitniku to prvemu pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljevieu Tomislavu. Spominu uinrlih članov so se poklonili navzoči 8 klici: Slava! Predsednik g. Kopač je podal izčrpno poročilo o delovanju čote v preteklem letu. Leta 1939. sta bill zbrisani z zem- Ijevida dve slovanski državi in z njima Je propadla Slovanska gasilska zveza. Gasilska četa v Slovenjem Gradcu je v 68 letih svojega obstoja dosegla marai- k&j, a delo Se ni dokoneano. Modtem ko »nio po svetu doživeli razočaranja, ße je doma Hrvatska gasilska zajednica vrni- la v Jugosloveinsko gasilsko zvezo in ojačila pokret. Delo v preteklem letu je bilo predvsem posvečeno pripravi za kongres v Ljubljani, katcre se je udele- l'Ao 16 članov. Ceta je priredila prosla- vo kraljevega rojstnega dne, proslavila rojstni dan svojega zašoitnika kraljevi- ča Tomislava in Florijanovo nedcljo ter se udcležila proalav vseh čet slovenje- graake župe. Novemu odbora je pover- jena naloga, da organizira naraščaj. Namesto poveljnika g. Kuharia, ki «aradi osebne prezaposlenosti ni mogel voditi poverjenega mesta, je poročal g. Perk. Ceta je priredila 12 redovnih in orodnih vaj, sodelovala je pri gašenju 10 požarov. Vaje so bile le slabo obiska- ne, to pa po poznejših izjavah zato, ker je bilo mnogo poveljn!kov, a le malo delavcev. Orodjar g. Falej je v obupni slovenščini poročal o pridobitvah čete v preteklem letu. Mnogo odbornikov ni prlslo na občni «bor, temveč so pooblastili druge clane, da jih zastopajo na ebenem zboru in prečitajo njihova poročila. Zelimo, da bi se v bodoče to ne ponavljalo, ker to kvarno vpliva na članstvo. Tajniško po ročilo je prečital g. Faloj. Blagajaiško Poročlo je prečital namesto odsotnega blagajn'ka g. Perk. Blagajna izkazujo 15.137 98 din dohodkov in 9.506 din iz- datkov. Na predlog člana nadzornega odbora g. Krajnca je prejel odbor raz- rešnico. Proračun za leto 1940. je bil odobren. Vse zan!manje pa je b'lo osredotoče- io na volitev odbora, ki je bila prav burna. Za poveljnika je bil z večino gla- eov izvoljen g. Stumberger, za namest- nika g. Metelko, ki je bil določen, da or- ganizira mladino, za tajnika g. Kavs, ki je eden najagilnejših članov gasilske če- te, za blagajnika g. Vekoslav Vyborny, za orodjarja g. Jelen, za četnike pa gg. Debelak, Tišler, Bari in Roter. V nad- zornem odboru so gg. Ferk, Kranjc, Ja- nušlea st., Granda in Theuerschuh. Pri slučajnostih je g. Granda predla- gal, da bi članstvo vzelo vaje resno in da bi iih v redu in točno obiskovalo, ne pa kakor v preteklem letu, ko sta prišla včasih k vajam samo predsednik in äe dva odbornika. Predsednik g. Kopač je zaključil občni zbor s pozivom na delo. Naša želja je, da bi sc v slovenjegraäkä gasilski četi, pomlajeni in ojačeni s sve- žirai močmi, začelo novo življenje. Tako bo gasilska četa našla pri svojeon delu gotovo vedno razumevanje občinstva, ki je bilo vsled dosedanjih razmer v četi razočarano. Store š Tredstava na sokolskem odm. Di*aanski odsek Sokolskega društva Sto- re-Teliarje uprizotri v nedeljo 18. t. m,. oib 16. v Sokolakem domu v Storah Lin- hartovo veselo^gro »Matiček se ženi« v režlji br. Stauta. NaiStopiili bodo po ve- čojni mJadi igralci, med kaiterijni je veö izrazitidi talentov. V igri je polno ko- mičnih seen in zapletkov, tako da bodo prišli Ijubitelji smeha gotovo na svoj raičun. Pvoraiun sreskega cestnega odbora Laško, 16. februarja Iz proračuna aix^ikcga cestnega od- bora za leto 1940-41. posnemamo, da znaša s>kupna vsota sklenjenih izdatkov 1,534.587 din. Pirimanjikljaj znaša 774 tfooč 948 din in ga bo cestni odibor kril z 19-odstotno doklado na davčni pa-edpLs v zneaku 4,079.334.16 din. Nimamo pri rokah razčlenjenega proračuna, zato sa zaenkrat ne moremo spuščati v podro- ben ipretres. Znano nam je, da je vložila TPD prodi proračunu prJtožbo iz formalnih in ma- teir!:aiLn.iih razlogov. V splošnem moa^emo le reči, da se čudimo, kaJko more sma- fiati cestna doklada 19%, ko je vendar glavna cestna pcraga, t. j. banovinska. cesta Celje—Zidani most prcšla v držav- no upravo, tako da nima baaiovina ali cestni odbor z njo no'benega opravka več. S tern je odpadlo cesitnemu odboru najitežjo breme, ki; je zahtevalo vsaiko le- to ogromne izdaitke. In vendai* vemo, da je mogel cestni odlxw pred 5 leti in prej izhajati s 15-odstotno doklado, četudi je imel v upravi navedeno ce&to. Boji'ano s>e, da današnji ceötni odbor svojl nalogi ni doras&l in da je ne more dzvrševaiti taiko, kakor bi büo v interesu davkopla- cevalcev. Razen ravnaitedja rudnika TPD g. inž. Biskuibskega menda ni v cestnem odboru niikogar, ki bi M sposobeoi p^ra- vilnio razumeti naše goöpodarske, zlasü pa cestne potrebe. Kaüor smo poj:ve- dovali, je g. inž. Biskubsky glasoval proiÜ siprcjotjiu tega proraiiuia, žal pa fl svojim mnenjorn ni prodri. Cestni odbor jo Sidenil r^coistrukcijo in preložitev coste La&ko — St. Leaiart — Mišjidol, da odpravi iiajhujäs klance, in je v ta namen votiral niič maaj kot 450.000 cm; po'l'O-vico tega zne^ika naj plača ceetni odiboir, drugo pclovico pa 'baaovina. Paleg tega je Se iz starega proračuna doi'o^enlh v üsti namen 170.000 k\ 25.000 din. Vea ta denar je določea za izvi-sitev retkons'rukcjjskjh del v cd- eeku Lahomnio — Stoipce, doSJm bo C2- Lotna dela do L5t. Lcnarta prorašunaaa meaida na 1 in pod milijona dlnurjev. Kdor kol!i3kaj pozna prometne razmere na tej cesti, se prijeimlje za glavo, če je namreč davkcplajčevailec. Ta denar je v pravem pomenu besede vrže^i na ceslvo in alcea: brezplodnoi, Mi veano, kaki na- meaii so b'Ji odločilni za ta aklep coot- nega odbora, vendao* mo-čno dvcm'imo, da bi bila cena primerna. V&a javnoat in vsi davkop-lačevalci morajo odločno pTo- testirati proti. takii uporabi okrajniih sredstev. Pozdravljamo pa vsako dobro missl glscle izboiljšanja naših cestniih pririk. Vcmo, da bi bil ta denar dobro naložcn, če b",' refconsitrulrali in razšjrili costo Riinske toplice — Jurklošter in nato zgradiii zvezo preJro Plau'ne do Sevnice in Koejega ter do Dobja, ker bi iraola ta ccata za vds nas olo-aj rea pomen in ker j.o zahtevajo tudi industrija iu kmet- Zjuiraj za lepoto — Zvecer zq zdravje! —-----—^^^lasti pa zvec«i ¦ je iz vsega jurldoštrskega okoliša. ML- ; slimo tudi, da je potrebna razširitev in '; preložitev ceiste Smarjeta — Hraatnik. J Nujno potrebna so dela na cestah v i Hrastniku in ravno tako v Trbovljah. } Ko bi bila ta dela opravljena, ko bi do- j bil Hrastnik dobro zvezo preko Svinj do ceste Trbovlje — Savinjalca dolima in ko bi bJla zgrajena dobra cesta iz La- škega v St. Rupert in v nadaljevanju do St. Jurija ob juž. žel. in ko bi ne bilo nikjer nobenih nujnejših del, naj prešli tudi na preJaganje cesite Laško — Mišji dol. Povrnili se bomo še k tej za- devi», zaenkrat pa po'zivamo merodajne činitelje, zlastL naše občkie, da se odloč- no uprejo razmctavanju našega denar ja. 1 Lov za dediščinaini. Poročali smo o tragični smrti rudarja Alojza Sande z Zg. Reeice. Povedali smo tudi, da je bila vzrok samomoira njegova duševna de- presilja in nevrasteniya. V smrt je šel toa'ej v duševmi zmedenosti. Navzlic te- mu so mu odirekli cerkveni pogreb, kar je privedlo do zelo neprijetnih prizorov na pokopališču. Pokojni Sanda pa js zapustil nekaj sbotakov, ki so jih že izivohali znani ljudje iz vrst onih, ki so zadnji dve leti gradili brez zadostnega denarja in sredstev ¦.-.••.»»¦¦u.vxmj %?\r* , na Zg. Rečici. ' -*'** »moom unxw- ^ ^r,/ No, dobili so pošten od- govor. Znano pa nam je že več takih prhnerov, da obdelujejo uboge stare že- nice, ki se nagilbljejo v grob, naj svoje prihranke darujejo *^- *¦¦"-¦".....*¦•"—'¦ ¦- .iswr* •> •"• njihovi svojci naj pa še najprej trpijo pomanjkanje na tern sve- tu ker si bodo s tem tudi prlsJužili ne- besa. Tako bo za vse prav. 1 Velike in male tatovc je karakteri- zjral svoj čas ndki amei-ški čaraopis ta- kole: Ce ukrade kdo milijon do-larjev, je to fiiančnj genjj prvega reda, kdor se zadovclji s pclovico, ga je ätoti med razumne ljudi, oni, ki jo odnesel 100.000, je navihan, s 50.000 dolarji pa je imel v trgovini nesreco'. Tatviia 25.000 do- larjev je nepravUnost v poslovanjui, na- vit spcjluilaiiit pa jo oTn, ki o:lnes3 10000 dolarjav. Tatvino 5 tisočev imeaujeano poncverbo, modtean ko J3 tat cnega tiso- čaLta ölapaji". Kdor odnese 100 dolarjei ohra- njsai blag sipomin, svojeem naše iskreno sožalje! 1 Kino Laško. V petek 16. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 18. t. m. ob 16.30 in 20.30. Ernest Lutoič, režiser najiboljših in najzaibavncjaiih Öanov (»Ninočka« 8 Greto Garbo i. dr.) je ustvairil nov ve- sel film: »O.*ma žona Motlrobrade^a«* Claudette C o 1 b e rt, šaraiantna in pi- kantaia, kakoir še nikdar doslej, in Gary Cooiper igraita glavnl' vlogi — od pidža- me do priaiinega jiopiča. Dva tednika. Popaj. Dol pri Hrattniku o Občni zbor Sadjarsko podružnlce. Na pvečnico je bid občni zbar Badjarsko podi'uziii'ce za Dod in okolico. Vo-dil ga je predsednik, šol. upr. g. Juirko. Iz nj»3- govega poiočla je bilo razvJlno, da je bJla podi'uznxa v preteklem letu prav marljiva, saj je izvivšila veliko delo, o katerem je čl&natvo že dolgo sanjalo. Postavüa si jo laatno sadmo anšJlnico, ki je žo taikoj prvo kto posužila preko 8000 kg sadja. SuäilnJaa jo solldno zgrajstna in odlično deluje. Zgradba sama ja ve- ljala 11.186 cUm, pri corner pa nno všte- ti prostor, p&3eik, vc-c'aa lesa i. dr., kar so v3e darovadi zaivedn.i vn. navduaen,V po^ seebni'ki-sadjarji. Za nas kraj, kl v sad- jarsitvu vedno bedj napredujo, jo sušilnir ca O'gromneiga pcancna, saj se pravi'iloo posušeno sadje prav l3'p> proda. PodiTiž- n:ea ima danoa 81 olanov Cin spada v vi-sto najnno'Snejsi'h. Na zboru udckžono člar.istvo je sogla-otao odiabiilo dcio od- boTa ter mu tudi v naprcj povsriilo vod- stvo po'da'uznice. o Smuška tckma. Na pu^lni to-rek je prlrcdid do'lsiki Sokol mlad"n&ko sanu- öko takmo, kaitere se . je udele" lo 10 tekmovalcsv. Tckma bi morala l.L So 4. t. m., pa jo bila zaradi ncugodnega sne- ga od'lozena. PrJbližno 2 km dclga pro- ga jo bila doltaj težavna m je od mla- dih tedimovalcev zahtevala precoj zna- nja. Doseženi časi so b"üi glode na slabe snežne razmere prav dobii. SIRITE »NOVO DOBO«! Stntn 6. »NOVA DOBA« 16. D. 1940 Stew 8. Krško Gospod z goriaio V zadnjean času postaja v Krškein ne- Jri, gosfpod »diMator z gorjačo« precej razburljiv. Prav za prav se mi temu ne Äuxümo. Res ni brez pomena, <5e ga ta eli ona zadeva večkrat pogreje in sle- ddjo nato vse mogoče izjave. Doslej je bil gospod z gorjačo menda mnenja, dJi je nedotakljiv, da nihče nicesaa* ne ve, ali pa, če že ravno kaj ve, da bo mol- čal in se bo njega ustražii. Temu pa na žaloat sedaj ni več talco. V dvajsetih letih so domačini v Kräkem sicer mar- eiikaj potrpeli in apregledali, za -kar je danes marsilkomu zelo žal. Danes pa so nastale nove razmere, kakor je to izja- vH gospod »inženir« 8. t. m. na eeji, Prl- fcli so in prihajajo drugi časi in z njitni drugi ljudje. Prav hitxo mine slava in na vrsti je že pravo nasprotje slave. Fred šestimi leti je bil gospod z gorja- čo neverjietno ponižen, zraven seiveda tudi njegovi mali kimavci. NiČesar si ni- ao upali. Od časa do časa je poäiljal ofrnen^eni} gospod naproäeaue zauipnilket ki1 so moledovali pri merodajnih in pri- pravljali zanj teren. Pa iudi sam se je ponižal in lepo prosil. Za časa volitev 11. decembra 1938 pa se je gospod z gorjačo za vso dobrotljivost izkazal skrajno nehvaležnega. Pa ne samo ta- krat, temveč že večkrat prej in tudi po- eneje. Zato naj bo kar pomirjen, da ni to, kar je doalej čiital v »Novi dobi« niti ' tretjina tega, kar še vse pride, če še | ne sedaj, pa ob prvi priložnosti. Njegovo razburjenje je razumljivo. Ima pač »la- bo vest! Se nekaj ne sraemo pozabiti registr- ratL Ali ni čudno in povsem značilno njegovo izgovarjanje, čcprav smo z njegove strani vsega vajeni, da so ne- kaiteri »jeenesarji« krivi, da je moral bežati iz njegove posredne okolice že davno prej njim in drugim znani r . . y . pobarvani stanovski kolega, ki ga je podpiral gospod z gorjačo na račun vseh davkoplačevalcev, razen onih, ki uživajo brezplačna stanovanja in po- sestva? Ali ni izgovarjanje tega gospoda za- res klavrao? Dragi gospod »diktator z gorjačo«, Vašega vsestranskega zavija- nja in zadevnlh groženj se mi prav nič ne bojiimo, ker nismo diktatorji z gor- jačo in imamo mirno vest. Kar nada- ljujte — mi smo sedaj temeljito pri- pravljeni! kr Sreski cestni odbor v Krškem je podal 8. t. m. ostavko. Te dni je bil ime- novan nov odbor z gerentofm na čelut. V odboru so večinoma vsi bivši člani, ra- zeai bivšega nacekiika g. Vodopivca in župana g. Lazarinija iz Krškega. Novi načelnik sreskega ceatnega odsbora bo izvoljen na prvi seji kr Občni zbor gasilske čete v Krškem > je bil v ponedeljek 12. t. m. Pri volitvah j so bili večinoma izvoljeni dosedanji od- borniki. Razbo'mlk Hace /e umoril orožnika Medena Zločine, ki so v zadnjem času razbur- jali prebivalstvo Celja in celjskega okrožja, je izvršil, kakor se je sedaj iz- kazalo, zloglasni, komaj 23 let stari raz- toojnik Josip Hace. Celjska policija je nedavno izsledila in aretirala tri Hace- tove pajdaše in sicer Joslpa Obrezo iz j Logatca, Franca Rebernaka iz Velike i Pirešice in Franca Hriberška iz Topolši- | ce pri Soštanju. Ti trije so razpecava'i I blago, ki so ga dobili od Haceta, s ka- ! terlm so se shajali v Ma;dičevi gostilni ; v Levcu pri Celju in v Soštanju. Pri Öbrezi je policija našla tudi Hacetovo eliko. Hacctovi zločini , Hace je izvršil lani 28. oktobra ponoči , vlom v stanovanje čevljars-kega mojstra ' Josipa Kosa na Cesti na grad ter ukra- ; del nekaj oblek in večjo vsoto denarja. i Pred nekaj tedni je vlomil v Berglezovo ; hišo na Krekovi cesti in ukradel s hod- i nika v prvem nadstropju mosko kolo, | last vojaškega uradnika Antona Sagadi- na. V noči od petka na soboto je vlomil v pisarniske prostore tvrdke Zangger v Javnem skladišču na Masarykovem na- brežju ter odnesol 7.000 din vreden pi- ealni stroj znamke »Adler«, moski suk- njič in steklenico žganja. V isti noči je vlomil v hišo štev. 2 na Cinkarniški poti v Gaberju ter ukradel s stopnišča dežni plasč, dežnik in dva para čevljev, last železni&kega urarlnika Janka Hočsvarja. V noči od neclelje na ponedeljek je izvr- äil vlom v Banovo trgovino v Vojniku ter odnesel manufaMiiiT.ftga blaga in jestvin v vredno^ti okrog 10.000 din. Manufaktumo blogo je še v ponedeljek prodal ne&aterim bosanskim krošnjar- jem. Pred dnevi je vlomil v hišo višjega poštnega kontrolorja v p. Iva Gamsa na Mariborsiki cesti v Gaberju in ukradel moško kolo. Umor na Sp. Hudinji V ponedeljek popoldne sta našla 32- letni orožniški podnarednik Ivan Msden in orožniški kaplar Franc Mauko iz Ce- lja pri neki hiši v Trnovljah kolo, ki sta ga spoznala kot Ganisovo last. Ljud- je so jima opisali moškega, ki je bil pripeljal kolo v Trnovlje. Ko sta stopala po cesti iz Trnovelj proti Celju, sta opa* zila omenjenega moškega, ki je korakal v manjši razdalji pred njima. Sledila j sta mu do Sp. Hudinje. Pri Glusičevi hi- &i, kjer ima pekovski mojster Belcer pe- karno, je zavil neznanec s ceste in sto- pil okrog hlae v kletno stanovanje, kjer je stanovalo v mali sobici več bosanskih krošnjarjev. Našel je dva krošnjarja in eicer 25-lctnega Isa Dimjaka in 42-let- i nega Mata Antunoviča. Ponudil j;ma je v nakup nekaj perila, ki ga je imel a seboj v aktovki in ki ga je bil ukradel pri vlomu v Banovo trgovino v Vojniku. V tem trenutku so se odprla vrata in prikazal se je orožniški podnarednik Ivan Meden. Vprašal je neznanca: »Kdo ste Vi?« Neznanec je odgovoril: »Ja sam Dalmatinac«. Meden ga je zavrnil: »Vi niste Dalmatinec, pojdite z menoj!« V tem trenutku je neznanec z naglo kret- njo ugasnil svečo, ki je gorela na mizi pod okencem, in oddal šest strelov proti Medenu. Dve krogli sta zade)i Medena v prsi, tretja pa v trebuh. Orožniški kap- lar Mauko je priskočil svojemu tovarišu na pomoč in ustrelil proti neznancu ter ga ranil. Neznanec je razbil Sipo na okencu, »kočil skozi odprtino, oddal od zunaj še dva strela in pobegnil v noč. Težko ranjenega orožnika Medena so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, nesrečnež pa je že med prevozom izdihnil. Umor je bil izvräen okrog 18.45. Na kraj zločina so krnalu pri.^L)eli orožniški poveljnik g. major Vindakije- vič, predstojnik mestne policije g. Ur- šič, voclja kriminalnega oddelka celjske policije gospod nadzornik Zavec ter orožniki in policijski stražniki. Ko so ugotovili dejanski stan, se ja pričelo in- tenzivno zasledovanje morilca, ki je bil pobcgnil proti Catrovi žagi na Sp. Hu- dinji in dnlje proti Bežigradu. Polieijski pes Rolf, last celjskega Jtolodvorskega restavraterja g. Ho'bacherja, je slsdil morilčevi sledi do Catrove zage, potem pa je sne-g, ki je zaöel zvečer naloLavati, zabrisal sied. Alarmiran je bil ves orož- niški aparat, ki je uvedel v zvezi s celj- sko policijo obsežno akcijo, da izsledi morilca. Aretirali so okrog 40 bosanskih kroš- njarjev. Ugotovili 30, da so nskateri krošnjarji ])rodajali blago, ki si ga je bil Hace pmvojil pri svojih podvigih. Ko so na policiji predočili krošnjarju Isu Dimjaku Hacetovc slike, je izjavil, da je Hace oni moški, ki je bil umoril orožnika Medena. Pri Dunjaku so tudi našli suknjič, ki ga je bil Hace ukradel pri vlomu v Zanggerjevo pisamo, in še nekaj drugega blaga, ki ga je bil Du- njak prejel od Haceta. Dunjak je pri- znal, da je bil tri dni v Hacetovi družbi in da je okrog božiča kupil od Haceta površnLk. Ilace na begu Ko se je peljala poročcna delavka An- gela Vrbovškova v sredo okrog trch zju- traj s kolcsom iz Levca na dclo v West- novo tovarno, jo je na železniškem pre- lazu v Medlogu ustavil neznan kolesar, jo zgrabil in preiskal, če ima pri sebi denar. Ker ni našel nieesar, jo je spu- stil, ji zagrozil, da ne sme nikomur po- POMLADANSKI DUNAJSKIVELESEJEM 8 e v r S i 10. — 16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA Poljcdelski slrojl, slavbarstvo, strojl in orodje, tehnične ureditve industrijski protzvodi, ncmSki industrijski polfabrikati, »h i S a mode«, modna industrija umetnostna obrt i • I • d Vse lnformadje se dobijo pri častnem xastopniku sa banovlno Hrvatsko in dravsko banovino : J. KULHANEK, ZAGREB. 1L1CA 9 - TELEFON 24307, in pri generalnem zastopniku'za kraljevlno Jugoslav jo: fTPFANNENSTlLL, BEOGRAt) \l, Brankova 8 ~ TcJ. 3088! Obiskovalci Dunajskcga velesejma dobijo posebne popustc ne železnicahkraljcvine Jugoslavije in nemSkih drž. želc «nlcah vedati, v katero smer se je peljal, ker jo bo sicer ob prvi priliki ubil, nato pa je izginil proti Levcu. Izgleda, da je bil napada/lec Hace. Hace se je okrog 7. zjutraj zglasil pri posestniiku Drobežu v Crnem vrhu pri St. Juriju ob Tabom. Bil je ves premra- žen in brez klobuüca. Kolesa ni imel pri sebi. Postregli,so mu z jedjo. Obvezal si je mezinec desne roko, ki mu ga je bil razmesaril orožnik Mauko, ko je bil na kraju umora ustrelil proti njemu. Ob 10. je Hace izginil in se ob 11. po- javil pri mehaniku Pepelu v Ojr3triški vasi. Tam je hotel dati popraviti enega izmed dveh svojih samokresov, Pepel pa se je izgovoril, da samokresa ne more popraviti. Drobež in Pepel sta obvestila orožnike, ki so pod vodetvom majorja Vindakijeviča takoj uvedli zaaledovanje. Popoldne so videli Haceta v Grajski va- si, pozneje pa na Vranskem. V četrtek so opazili v Tuhinju moškega, ki je iden- ticen s Hacetom. Orožnikom pomaga pri zasledovanju morilca tudi domače pre- bivalstvo. Truplo umorjenega orožnika Ivana Medena so prepeljali iz Celja v hišo Me- denove zaročenke Angele 2ilnikove v Pondorju pri St. Juriju ob Taboru, od koder je bil v četrtek dopoldne ob ude- Ježbi zastOipnikov oblastev in zelo veli- kega števila prebivalstva pogTeb na po- kopališče v St. Juriju ob Taboru. Ilaco ima na vesti Se pet iimorov? Izgleda, da je Hace izvršil tudi dvoj- na roparska umora v Seščah pri St. Pavlu in v Medlogu pri Celju ter ropar- aki umor v Malih Braslovčah in öe mno- go drugih zločinov v celjskem okrožju. elektricneTärnTöe d o b i t e pri tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 _______________________TELEFON 120 Bukova drva cenljena, popolnoma suha, prvovrstna, kakor tudi nizl ten smrekov, borov, mace~ snov les in vseh vrst trdi ies, poooinomn suh, za mizarje d o b i t e pri tvrdki IVAN SREBQTNJAK v Št. Petru v Saviniski dolini Opreitiljeno sobo oddam. Celjp, Dečkov trg 8/IL, desne. (Narodni dorn). Razpis licitaeije Osrednji nrad za zavarovanje delavcev razpisuje ofeiialno licitaeijo za adaptaeijska dcla v Radio- Thermi Laško na 27. februarja 1940 ob 11. uri dop v pisarnl Okrožnega urada za zavarovante ddavccv v Ljubijani, Miklošičeva cesta 20. Vsa rarpisana d;Ia se bodo skupnooddala Intereseriti na) vložc poniidbe do zgoraj navedenega roka v pisarni OUZD v Ljub- Jjani v zapecalcntMn omotu z napisom : »Ponudba za ad; piaeijska dela Radio- Therme Laško«. Vse razpisatie prlponiočkc dobe Intere- senti pri lehn. odseku Osrednjcga urada za zavarovanje delavcov v Zag ebu alj pH Okrožnem uradu za zavarov; nje delavcev v Ljubijani, soba St, 20!, proti plačilu din 50-, Okrožni urad zu zavarovanje delavcev v Liubljani. flbsolventka frgovske Sole i š č e mesto pralctikaLtitlce Ponudbe na upravo lista pod ,Piaktikantka'. KLINAR MILOS KLJUČAUNIČARSTI/O Celje, Gregorčičeva 4 CEKE ZME RHE 0 E L 0 SOU ONO izdelovalnlca Stediiniki» iz ncfjanetegB jekla Pre»temam stavbna klluüauniJarjka dele OPOZORILO ! Ker se širijo govorice, da je živina v šentpavelski graSCini obolela za zastrup- Ijenjem s lUajniru apnom, ki ga je cjraščina pri nama kupila, sva dala to klajno apno kemično preiskati. Pri tem se je našlo, da je to n'Oporečeno in popolnoma zanesljivo ter da je bil praSek, ki je bil krmljen živirti. drevesni Skropdni pruSek, potneSan z arze- iiom, kl qa pa nikoli nisva v n.'ijini trgo- vini prodajalti. Opozarjava, da bova neresnične govorlcc zasledovaia. Sv. Pavel pri Preboldu in S v. Petef v Savinjski dolini, dne 12. februarja 1940. Norbert Zauier & sin Pravilnost potrjuje: za graSčino Prehold: Lah Fraric SIRITE »NOVO DOBO«! Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam narrdi solidno in po konkurenLni cenl, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Celje, Za kresijo 4 TeKfon 215 | Zafitevajte ponudbe in proraiune I Franfö $avini$ka posoiilnica v Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nud! popolno varnost za vloge na hranilno knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuj« najugodnoje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodul Raöun PoStne hranllntce 5». 10004 Brzojavl: „Posojllnloa" Telefon it 2 BLAGAJNIŠKfL URE= ob dolvniklh od 8- do 12. In od 14. do 18., ob nedeljah do 0- do 11 Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskaxno v Celju Josip KlaUnik — Oba v Celju