SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (N°) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 12 de agosto -12. avgusta 1993
IVAN KOROŠEC
Nikdar več strela na brata
Govor v Teharjah 25. julija 1993
LAŽNI PARLAMENT
Vam vsem prinašam pozdrave rojakov iz daljne tujine ob Srebrni reki in tebi Slovenija prinašam pozdrave tvojih sinov, ki v dalji še vedno hrepene po tebi, ki te še vedno nosijo v svojih srcih, na daljnih tujih cestah.
Sedaj, ko mi je tujina vso kri že izpila, se spet vračam v ta naš svoboden raj pod Triglavom, kjer je Bog natrosil toliko lepote, kot nikjer na svetu in je človek — brat natrosil toliko grobov, kot nikjer na svetu.
Bog je ustvaril ta raj za dobre, vesele ljudi. Zvezde so se ustavljale na svoji poti, kot pravi naš veliki Cankar, in zrle čudežno deželo pod seboj.
Četudi si nismo bili vedno tako dobri, četudi smo si bili nasprotni, ali celo sovražni, vendar hudobija tedaj je imela neke meje.
Ko je bila Slovenija na križ razpeta med tri okupatorje in ji je brat-komunist porinil
Ivan Korošec
Cinkasti bajer
Recitirala Ivana Tekavec v Teharjah 25. julija 1993 v imenu RAST-i XXII.
Vsako leto
sem znova doma
tam,
kjer je cinkasti bajer, nasip na kosteh in posekani boršti.
Vsako leto
sem znova v krvavih barakah, v kleti razbitih teles.
Vsako leto na ostrem gramozu žične pregrade — določen za smrt.
Vsako leto sem romar vtopljen v molitev na križevem potu od celjske postaje, do kalvarije spravnih daritev.
Nikar več ne udarjaj, nikar — brat v obraz mi ne pljuj.
Zaustavi konjska kopita, ki zmlevajo telesa razbita.
Ne goni več sužnjev na žici bodeči,
— ne ubijaj naš rod!
Za svobodo, bratstvo, enakost?
Svoboda je v sužnost zavita, bratstvo je privilegij oprod, in enakost — je smrt vsepovsod.
Pod Sv. Ano je grobnica rjavih kosti, zlitih v svinec groze steklenih noči.
Nad njimi je cinkasta plošča — ogledalo mrtvega časa krvi.
sulico v srce, tedaj je narod obnemel, obljubljali so svobodo, sejali pa so zavist in sovraštvo. Podirali so oltarje spoštovanja, ljubezni, dobrote, obenem pa zagotavljali, . da „bomo kakor bogovi". Tedaj se je narod razklal. Nekateri so si zaželeli novih bogov, drugi smo ostali pri starih oltarjih. Brat je šel proti bratu, sovraštvo, maščevnje, krivice niso imele meja.
Pesem slovenske govorice je postala kletev in vrisk pesmi so bili kriki groze v nočeh in pritajeni jok tisočev slovenskih mater, žena, deklet in otrok.
In zvezde na svoji poti na grobove zro.
Strašen je bil ta slovenski čas. V večnost bodo ostale brazgotine krivic, nasilja in umorov. V večnost bosta zapisani imeni: partizan — domobranec. Čas zgodovine, pravičen čas zgodovine, pa bo vsakemu dodelil pravično mesto v slovenski zgodo-
48 let pozneje.
Svoboda v Sloveniji nam daje svobodo, da sedaj lahko tudi tu v domovini povemo našo bolečino.
Drage sestre in bratje, zbrali smo se na tem svetem kraju, v tej dolini smrti, ob tej cinkasti plošči strtih kosti, da prisluhnemo korakom težkih spominov in silne bolečine.
Ti mladi poganjki že davno posekanih starih dreves, ki so bila priča ob križevem potu v pokol predanih domobranskih bataljonov, gnanih tod mimo, razbitih, zvezanih in zasramovanih, bosih in nagih, gnanih na slovensko Kalvarijo v brezna • lobanj. To mlado drevje šepeta molitev njih duš, ki so bila ponosna slovenska mladost, poje hvalnice Stvarniku, da je odtehtal njih silno žrtev, za velike grehe našega naroda.
Silno je bilo sovraštvo, brezmejno se je razdivjala sla morije, toda silnejše je bilo mučeništvo naših bratov. Zate so umirali, domovina. Na svoje srce si jih prižela, v svojem naročju si jim blažila bolečino.
Visoko se je bohotila tiranija krvavega režima, toda globlje je bilo trpljenje in vera naroda v neskončno Pravico, zato nam je Bog prizanesel, zato nas ni izbrisal kot narod v vrtincu krvavih orgij.
Dragi bratje in sestre, naša slovenska svoboda klije iz potokov krvi, iz vašega neizmernega trpljenja.
Plamenica slovenske svobode gori iz nestrohnjenih src pomorjene slovenske mladosti za: Boga, narod in domovino!
Ob vsem tem pa, kar se je zgodilo, kar smo doživljali in kar se podira, pa nekateri mislijo, da imamo sedaj mi v zakupu sovraštvo in maščevanje.
Ne, drage sestre in bratje! Nimamo te pravice in nihče je nima. Ne pred mrtvimi, ne pred narodom, ne pred Bogom.
Sovraštvo in maščevanje še nikoli ni bilo gradbeni material, zato se je podrlo in se vse podira, kar je bilo zgrajenega na tem materialu. Naš filozof Brumen je dejal v Buenos Airesu: „Kdor bolj sovraži in preganja zlo, kot pa ljubi in išče dobro, tega zlo polagoma povsem prevzame, da postane del njega samega."
Nihče ni absolutni gospodar resnice. Še manj absolutne resnice, prav kakor ni nihče žrtev absolutne zmote.
Pred kratkim so v Sloveniji začeli s pripravami za proslavljanje 50-letnice Kočevskega zbora, to je poskusa, da se Komunistična partija Slovenije skupaj z „Osvobodilno fronto" predstavi kot nova oblast med revolucijo.
Zbor je potekal v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943, vanj so poslale delegate vse partizanske čete. Na njem so potrdili OF kot edino protiokupatorsko oblast in zahtevali, da se „bela in plava garda brez usmiljenja iztrebi", obsodili gen. Rupnika kot „izdajalca", v svojih govorih pa sta glavna govornika Kidrič in Kardelj proslavljala KP in OF ter novo „ljudsko oblast".
Končno je zbor potrdil Izvršni odbor OF in končal delo z resolucijo, v kateri proslavljajo Stalina.
Sedaj, ko so komunisti kot stranka izgubili oblast, skušajo dvigniti svoj ugled preko partizanstva. Tu hočejo sedaj predstaviti kočevsko partizansko zborovanje kot začetek slovenskega parlamenta. Zato pripravljajo slavnostno sejo parlamenta v Kočevju, kjer naj bi parlament, Kučan, diplo-
matski zbor in borci-partizani počastili spomin na partizanščino.
V pripravljalni komisiji so predstavniki 9 poslanskih skupin, predstavniki Zveze borcev in občine Kočevje.
Vendar ni vse tako enodušno, kot bi radi povedali oni. Slovenski krščanki demokrati in Socialdemokratska stranka (predsednik Janez Janša) so se izjavili odločno proti tej proslavi kot edini iz parlamentarnih skupin, kakor tudi člani Nove slovenske zaveze in drugi.
Za nas je popolnoma jasno, da neko partizansko zborovanje, na katerega sta partija in OF digitirala svoje odposlance, ki so enodušno sprejeli predloge OF in KPS, ki so se pozneje izkazali tako negativni in zločinski za slovenski narod, ne morejo biti vzor ali izhodišče ali vzrok proslavljanja novega slovenskega parlamenta, ki si daje pridevek demokratični. Kočevski zbor je bil le eden od načinov, da si je partija prisvojila oblast, kako pa jo je uporabljala, žal predobro poznamo. Sramota bi bila praznovati tako kukavičje jajce.
Zanimive	statistike
8. avgusta so časopisi v Ljubljani objavili izsledke Centra za socialno psihologijo med slovenskimi srednješolci. Med mladmi študenti je opazno, da skoraj ni odkritih nasprotnikov religije (3,9%), precej pa jih je, ki sprejemajo vse, kar jih vera uči (7,6%) ostali so ali strpni do religije ali pa religiozni, a deloma kritični. 20% redno obiskuje verske obrede, 24% nikoli, ostali pa občasno.	Glede pogledov na druga vprašanja je izredno zanimiv pogled na medvojna dogajanja, kjer vrednoti domobranstvo pozitivno kar 37% vprašanih, partizanstvo pa le 27% (o ostalih pogledih nimamo podatkov). Zanimiv je tudi odnos do vojaške službe, kjer s trditvijo, da se pravi fantje ne izogibajo vojaškemu roku, soglaša kar 57,7% proti pa jih je 26%.
Ko se na tem svetem kraju klanjamo silni žrtvi naših mučencev, v naših srdh ne more biti mesta sovraštvu ne maščevanju. Sovraštvo je gnezdo hudobije, maščevanje pa pripada Bogu.
V naših srcih pa je zahteva vse pravice in pravičnih zakonov od demokratičnih oblastnikov!
Zahtevamo javno obsodbo krvave revolucije in strašnega slovenskega genocida ter njih avtorjev.
Terjamo popravo krivic! Terjamo zadoščenja vsem žrtvam nasilja!
Ne maramo razredne države, kjer so eni privilegiranci in drugi smo zapostavljena. Hočemo pravično, pravno državo Slovenijo! Ne maramo, da nam pravico delijo po mačehovsko! Ne maramo drobtin! Nismo’ pomiloščeni kaznjenci! Smo ponosni in pokončni Slovenci! Ponosni, da smo bratje in sestre, da smo sorodniki hrabre domobranske vojske, z zvijačo in nasiljem vrnjene v pokol!
Ni to le naša zahteva. To je naša sveta dolžnost, pred Bogom, ki nas je ustvaril Slovence, pred narodom, za katerega smo trpeli in umirali, pred mrtvimi brati, s katerimi smo eno, s katerimi smo umirali, katere smo spremljali do grobov in v grobove.
In to pravico pravne države terjamo danes, tu ob breznih naših mučencev in z njimi. In jo bomo terjali jutri in vsak dan, (Nad. na 4. str.)
Informator SKD
V avgustu je parlament na počitnicah, na zadnjem julijskem zasedanju je poslanska skupina SKD dosegla, da je bila sprejeta resolucija o družinski politiki, ki bo služila kot osnova za sprejemanje zakonodaje. To je prvi akt, ki ga je parlament po volitvah v letu 1990 sprejel za področje družinske politike. Ponudili so tudi rešitev za univerzalni otroški dodatek s povečanjem davčnih olajšav v zakonu o družinskih prejemkih, kar je državni zbor podprl in jim naložil, da v sodelovanju z vlado pripravijo predlog. Predlagali so tudi podaljšanje porodniškega dopusta, zaenkrat na dve leti, v resoluciji pa postopen prehod na triletni porodniški dopust. To dopolnitev resolucije je Državni zbor tudi prejel.
Problem zakona o lokalni samoupravi je določitev pristojnega organa. Komisija za lokalno samoupravo v DZ je na pobudo SLS sprejela sklep, da se ustanovi poseben urad ali imenuje minister brez listnice, ki bi vodil področje državne uprave in lokalne samouprave. Ministri SKD v vladi so dosegli, da sodijo te naloge v ministrstvo za notranje zadeve. Druga dilema je volitev v nove ali stare občine in kdaj. SKD zagovarja stališča (isto podpira tudi Peršak iz DS in nekateri poslanci manjših strank, medtem ko je SLS še neopredeljena), da morajo biti naslednje lokalne volitve v letu 1994 opravljene že v nove občine.
Informacije
2.	avgusta so predstavili v parlamentu komentar k zakonu o državljanstvu, ki je bil v preteklih letih deležen precej kritik, predlogov, mnenj... Avtorica Nada Končina, ki je napisala komentar, je povedala, da številni vsebino zakona slabo poznajo, njen komentar pa bo, kot je povedal notranji minister Ivan Bizjak, mnogim pomagal najti odgovor na vprašanja. Gre predvsem za podeljevanje državljanstva izseljencev iz drugih republik bivše Jugoslavije.
Slovenska vlada je do zdaj, v dobrih dveh letih po osamosvojitvi, potrdila že 25 veleposlaništev, med njimi je 19 že odprtih. V štirinajstih veleposlaništvih opravljajo dela veleposlaniki, v ostalih pa odpravniki poslov. Letos pa naj bi odprli še veleposlaništva v Grčiji, Izraelu in Ukrajini.
Gostoljubni Korošci so konec minulega tedna že tretjič po vrsti medse povabili smetano slovenske političnega življenja, ki se je zbrala pod mogočno, najstarejšo vaško Najevsko lipo. Najevska lipa, ki je v preteklosti varovala in dajala zavetje številnim slovenskim rodovom, je tokrat ponujala senco vsem, ki so jih povabili. Predsednik države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ministri Ivan Bizjak, Božidar Voljč, Jožica Puhar, Rado Bohinc ter predstavniki diplomatskih predstavništev v Sloveniji so kramljali, se veselili skupaj z več kot tisoč pohodniki, ki so prišli in se pripeljali iz vseh strani. Pod mogočno lipo, ki jo lahko objame šele 12 mož, je bilo pozno popoldne še štehvanje, koroški običaj, kjer fantje na osedlanih konjih tekmujejo za priznanje čedne Korošice.
Slovenija je maja izvozila nekaj manj kot 50 milijard tolarjev, kar je za 11,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Po podatkih državnega zavoda za statistike je bila vrednost majskega uvoza 56,7 milijarde tolarjev in je bila glede na enak lanski mesec kar za 35,5% višja. Največ sredstev so porabili za uvoz reprodukcijskega materiala, takoj potem pa za uvoz investicijske opreme. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino pa je v prvih petih mesecih znašal kar 210 milijonov dolarjev.
Ob koncu tedna se je v Sloveniji zvrstilo kar nekaj podražitev. Bencin se je v povprečju podražil za 10 odstotkov, višje so tudi cene poštnih storitev in telefonskega impulza. Odvisno od tega pa se je za 8% podražil tudi avtobusni prevoz, kar se je zadnjič zgodilo 1. aprila. V prihodnje pa se
Pučnik — predsednik komisije za poboje
Slovenska parlamentarna komisija za imenovanja je določila nove člane za raziskavo povojnih množičnih pobojev, dvomljivih procesov itd.
SKD je za predsednika te komisije predlagala poslanca Naceta Polajnarja, predsednika podobne prejšnje komisije, a ta predlog je doživel uničujočo kritiko dr. Pučnika in drugih. Polajnarju so očitali, da njegova komisija ni storila nič, on pa je odvrnil, da tudi ni mogla nič dovršiti, ker ni imela nobenih pravic in legalnih možnosti niti za privedbo prič. Tako je nato bil izvoljen za predsednika nove komisije bivši predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, a to mora potrditi še celoten državni zbor. Nova komisija ima večjo pristojnost in več moči, a verjetno še premalo za dokončno raz-čiščenje teh bolečih problemov.
I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
iz Slovenije
bo videlo, kako bodo podražitve vplivale na inflacijska gibanja.
Te dni je obalno območje prizadela huda suša, kakršne strokovnjaki ne pomnijo že dolga leta. V sedmih mesecih je padlo petkrat manj dežja, kot ga je običajno, in to še ob nepravem času. Oskrba z vodo na Obali je ponekod že kritična, saj v večernih urah, ko je poraba vode največja, pipe enostavno zaprejo. Težave imajo tudi kmetje in zadruge, saj zaradi pomanjkanja vode enostavno ne morejo več namakati površin. Najhuje je v Sečovljah, saj reki Drnica in Dragonja enostavno nimata več pretoka. Katastrofalna suša se že precej pozna na trti, kjer že veni grozdje, poznavalci tudi menijo, da je suša v vinogradih pobrala več kot polovico pridelka, osipajo se tudi slive, kiviji, kakiji, zelo zmanjšan je tudi pridelek bučk, fižola, solate...
Po mnogih krajih je zajelo Slovenijo pravo poletno vreme, saj je bila v začetku avgusta najvišja temperatura v Murski Soboti, kjer so meteorologi namerili kar 35 stopinj. Tudi v prihodnje vremenoslovci obetajo pravi vročinski val, ki ga številni prenašajo na obalah jezera in rek, vsaj tistih, ki po seznamu o onesnaženosti ne sodijo na vrh spiska ogroženih rek. Obala in notranjost Krasa so polno zasedeni, hotele ob slovenski plaži pa so začeli polniti italijanski gostje, domačih pa je nekoliko več le ob vikendih. Ob koncu tedna ob izstopu iz avtoceste Ljubljana nastajajo pravi zamaški, potniki pa kljub številnim izstopnim kolonam čakajo v večkilometrskih kolonah. — Notranjost Slovenije je prav tako dobro obiskana, najbolje je ob Bohinjskem in Blejskem jezeru, temperatura vode v prvem je 22, v drugem pa 20 stopinj.
Več kot 10.000 gledalcev pa si je 1. avgusta ogledalo mednarodno avtomobilsko hitrostno preizkušnjo na cestah na Černivcu nad Kamnikom. Višinska razlika na cestnem odseku med Krivčevim in Černivcem je bila 266 metrov, na njej pa je bilo 23 zahtevnih ovinkov, zmagal pa je Avstrijec Predazza, med Slovenci pa je bil najhitrejši Silvan Lulik na 10. mestu.
Cene živil v slovenskih trgovinah so skoraj podivjale. Sladkor se je podražil kar za 41%, mleko za 5, olje za več kot 10%. Mlinarji in peki nočejo spustiti cen, čeprav so jih pred časom samovoljno povišali. Sladkor naj bi se podražil zaradi povišice carinskih dajatev. Zanimivo pa je, do so cene povišali tudi tisti, ki sploh ne uvažajo živil (sem sodi sladkor), kot so mleko, smetana, kokošja jajca in meso.
Služba družbenega knjigovodstva je sedaj že tretjič ocenila premoženje, ki ga ima Slovenija v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Tega je za 6,12 milijarde nemških mark. Sem spada poslovno premoženje, materialne naložbe, osnovna sredstva, zaloge, terjatve do kupcev, dolgo ročne in kratkoročne finančne naložbe, stanovanja in počitniške stavbe, kakor tudi odtujeno premoženje.
V Sloveniji se je mudilo 50 turističnih strokovnjakov, ki so imeli na Bledu srečanje sveta direktorjev. Na obisk k slovenskim sindikatom so prišli sindikalisti s Kosova, ki so govorili predvsem o diskriminaciji srbskih oblasti do kosovskih delavcev. V Sloveniji se je mudil tudi madžarski minister za delo Gyula Kiss.
Slovenski obrambni minister Janez Janša je 3. avgusta prestavil predlog zakona o obrambi, ki ga je sprejela vlada. Zakon iz leta 1990 je zastarelin v nekaterih členih ni
Poznamo ljudi, ki imajo res smolo. Spodrsljaji jim kar sami padajo na pot, posebno „srečo" imajo za razne zaplete, ki jim kradejo čas in mir v življenju. Drugi so, ki sami iščejo okoliščine, v katerih je jasno, da se bo njih usoda zapletla. A se ne ozirajo na to.
MINISTER IN POLITIK
To zadnje bi lahko veljalo za sedanjega gospodarskega ministra. Domingo Cavallo je eden najbolj uspešnih ljudi v Argentini. Vsaj doslej mu je uspelo to, kar ni niko-mur drugemu, čeprav so se mnogi trudili: ukrotil je divjo inflacijo, ki je že desetletja gospodovala v državi. Priznan tehnik, ljubljen in osovražen kot sicer vsak javni mož, ima šibke točke za katere ga je možno kritizirati. Ni mu pa mogoče zanikati, da mu je uspelo obdržati v rokah vajeti gospodarske dejavnosti in da mu bo to verjetno uspelo tudi do volitev meseca oktobra. To je gotovo njegov trenutni dlj. Kaj potem, to je drugo vprašanje. Priznati pa moramo, da ni večjih neurij na obzorju glede monetarne, finančne in sploh gospodarske dejavnosti, ko manjka manj kot dva meseca do oktobrskega spopada. In to je pravi rekord.
V takem stanju Cavallo gotovo ni imel nikake potrebe, da se je vtikal v strankarsko politično dejavnost, za katero nima izkušenj (šele pred kratkim se je včlanil v peronizem), niti posebnega poklica (vsaj doslej ga ni pokazal), še manj tiste prebrisanosti, ki je lastna argentinskim strankarskim možem, ki vedno doseže (v zmagi ali v porazu) določen dobiček v političnih spopadih.
S potrebo ali brez nje, Cavallo je nastopil politično pot v svoji rodni provinci Cordobi prav v trenutku, ko je tamošnji peronizem preživljal eno najbolj kritičnih dob. Dolgi meseci so pretekli, ko je bila stranka pod vodstvom delegata zveznega komiteja peronizma, kajti notranji spori so pokazali, da stanje škodi celotni stranki in ugledu vlade. Proti temu zveznemu posegu je domači „caudillo" De la Šota vodil sodno borbo, v kateri je dosegel lepe uspehe. A končno besedo o usodi cordobskega peronizma naj bi izrekle nedeljske volitve. Na teh je prvič nastopil „cavallizem", s kandidatom (Juan Schiaretti), ki ga je določil in javno podprl Cavallo. Nasproti je stal sam Juan Manuel de la Šota, tretji pa je bil doslej blagoslovljeni Menemov bivši socialni minister Aräoz.
Da je bila zmeda popolna, je predsednik Menem igral čudno dvojno vlogo. Najprej je poslal Aräoza, da je organiziral odpor proti De la Šota in nikdar ga ni javno odpisal. Po drugi strani je tudi podpiral Cavalla, a tiho želel, da ministrov uspeh ne bi bil prevelik, kajti predsednik je nekoliko „ljubosumen" na uspešnega ministra, o katerem govori vedno kot o „tehniku" in mu zanika politični poklic. Vse to od časa, ko so govorice kazale ministra kot na možnega bodočega predsednika države.
V Cordobi so končno imeli peronisti notranje volitve in po prvem štetju se je
v skladu s sedanjo ustavo. Gre za ureditev obrambnega podorčja, ki naj bi zadostovala za več desetletij. Prilagodili naj bi se normam evropskih parlamentarnih držav, varovanja nekaterih človekovih pravic in svoboščin ter urejanja ugovora vesti.
izkazalo, da je zmagal Schiaretti (torej Cavallo). Takoj je De la Šota izjavil, da je bila izvedena poneverba glasovanja in vložil pristojno tožbo pri sodišču. Seveda, volilna komisija je bila v rokah Cavallovih prijateljev in kaj lahko je bilo izreči takšno ali drugačno obtožbo. Uspeh se je spremenil v hudo polemiko; oblaki sumničenja so pokrili celotno delovanje volitev, medtem ko se je znova pričelo govoriti, koliko milijonov dolarjev da je cavallizem vložil v volilno kampanjo (to pot so prvič volili tudi nečlani na „odprtih" notranjih volitvah) in od kje da je ta denar prišel itd. Vse je izzvenelo bolj negativno kot pa če bi bil Cavallo poražen. Pričeli so torej štetje glasov, drugega za drugim, vpričo zastopnikov vseh skupin. To je trajalo precej časa in bilo negativno za Cavallov ugled. Medtem je nekaj jasno: nekdo je poneveril informacijo o številu glasov, samo to ni jasno, katera lista je to storila. In še: De la Šota ne čaka končnega izida. Z vso jezo je že objavil, da bo na prihodnjih volitvah nastopil izven list in strukture peronističhe stranke. Udaril je tam, kjer predsednika najbolj boli. Razklal je córdobski peronizem v trenutku, ko predsednik najbolj potrebuje edinosti in glasove.
BLAŽENI PROCENTI
In za kaj potrebuje predsednik glasov. Jasno, da za blaženo ustavno reformo. Debata o tej zadevi v vladi je bolj važna kot katerakoli druga snov. Koliko sil in naporov je vloženih v to zadevo je neverjetno za državo, ki ima toliko drugih težkih problemov. Tako vase zagledan personalizem je znak, da nekaj ni v redu v predsedniškem krogu ali pri predsedniku samem.
Sedaj politični opazovalci ugibajo, kakšen rezultat bi potrebovala vlada na oktobrskih volitvah, da bi vsaj minimalno zagotovila možnost reforme. V senatu je položaj drugačen. Ko bo imenovan nov senator za provinco Neuquén (skoraj gotovo mladi Felipe Sapag, za katerega imenovanje je neuquenski peronizem podprl „sapagi-zem", za ceno senatorskega glasu za reformo), se bo število približalo dvem tretjinam. Še koga provincialcev bi bilo treba prepričati, pa bi vladni osnutek prodrl v senatu.
Med poslanci je zadeva drugačna. Če radikali ne dajo svojega glasu (in večina je proti), ni načina, da bi prišli do reforme. Računi kažejo, da tudi če se prepriča številne provincijske poslance in nekaj radikalov, bi na oktobrskih volitvah vlada potrebovala kakih 60% glasov, da bi porinila v kongres potrebno število poslancev. To pa je skoraj nemogoče. Kaj takega niti najbolj optimistični vladni možje ne pričakujejo.
Najbolj zanimivo je, da glasov peroniz-mu ne jemlje toliko radikalna stranka, nevarnost preti z levice in desnice. Duhalde se v provinci trudi, da bi kandidatna lista bila čim bolj popolna, da bi dosegla največ glasov. A kot smo že omenili, on dela zase, ne za Menema. Medtem pa ankete kažejo porast priljubljenosti bivšega polkovnika Alda Rica, ki množi svoje glasove, in pa precejšnjo zasidranost enotne levičarske skupine Velika fronta (Frente Grande), ki tudi priteguje simpatije prebivalstva. Treba bo torej še čakati, vsaj do oktobra, da bo položaj bolj jasen in bo morala vlada storiti nov korak, če hoče predsednik še ponovnih šest let sedeti na priljubljenem stolčku.
Pogovor s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom
Gre za Kozinca ali za Krščansko demokracijo?
V Sloveniji se je za nekaj časa težišče spet premaknilo z gospodarstva na politiko — tako zunanjo kot notranjo. Znova se odpirajo vprašanja razmerja s Hrvaško; govori se o rejugoslovanizaciji, šesterica je predsedniku vrnila državna priznanja, v nekem smislu je bila ogrožena vladna koalicija. Prišlo je do interpelacije M. Kozincu in do parlamentarne razprave o legitimnosti prisluškovanja. Zunanji minister L. Peterle je politik, ki je v zadnjem času precej blizu temu dogajanju, zato smo se odločili, da mu v zvezi s tem postavimo nekaj vprašanj.
Kakšen je ob uspešni mednarodni dejavnosti Slovenije v zadnjih tednih njen položaj v svetu in kaj menite o tezah o rejugoslovanizaciji?
Trdim, da se je Slovenija v mednarodni politiki dobro uveljavila. Ima dobro ime in ugled, pomen pa presega njeno fizično velikost. Po podatkih Svetovne banke ima zelo dobre gospodarske reference, celo najboljše od „držav na prehodu". Slovenija se je jasno in določno začrtala na politični zemljevid sveta, kar že izrablja v gospodarske namene, za osvajanje novih trgov. Med politiki in diplomati včasih še srečujemo razmišljanje, naklonjeno rejugoslovanizaciji. Včasih se pojavijo želje ali vprašanja v smislu, lepo bi bilo, če bi... Mi to zavrnemo že na začetku. Slovenija se je individualizirala. Menim, da je minil čas, ko je še kdo verjel, da se da Slovenijo postaviti v jugoslovanski okvir. Analitični oddelki tujih ministrstev Slovenijo uvrščajo med srednjeevropske in ne več balkanske države. Srbi si želijo obnoviti Jugoslavijo, vendar dvomim, da verjamejo v privolitev Slovenije v ta načrt.
Kako trdne so naše meje, npr. južna in zahodna?
Formalno so trdne. Meje so bile potrjene s helsinškim dokumentom. Italija npr. nikdar ni formalno odprla vpršanja meja, odpirajo pa ga nekatere politične sile v Trstu. Pri Hrvaški tudi še vedno drži, kar smo sprejeli z ustavnimi zakoni, namreč, da veljajo meje, ki so veljale 25. 6. 91. Hrvatje so na to pri Piranskem zalivu nekoliko pozabili, saj ponujajo drugačno rešitev. Stroka na obeh straneh je enkrat že podpisala, da veljajo katastrske meje, zato menim, da na koncu Hrvaška ne bo silila v težave na zahodu. Te stvari bomo uredili v sorazmerno kratkem času. Mislim, da so te meje trdnejše, kot je videti na prvi pogled.
Torej računate na to, da bo Piranski zaliv pod slovenskim nadzorstvom?
Ne moremo odstopiti od tega, da je Slovenija suverena tudi v Piranskem zalivu. Pred omenjenim datumom smo imeli prost izhod na odprto morje in nadzor nad Piranskim zalivom.
Iz navedenega govora dr. Franja Tuđmana je bilo mogoče razbrati, da bi Hrvaška odstopila Piranski zaliv, če bi ji Slovenija odstopila koridorje. Kako to komentirate?
Ne gre za koridorje, predsednik Tuđman o njih tudi ni govoril: Šlo naj bi za nekatere ugodnosti na področju prometa. Ne vidimo potrebe, da „odstopamo" od svojega, boljeje rea, da naj bi šli drug drugemu „na roke". Hrvaška se v Piranskem zalivu ničemur nc'TocJpoveduje, saj tega ozemlja prej ni imela niti gami nadzorovala. Tudi prostega dostopa do morja nam ni
treba podarjati. Tega smo namreč že imeli in ta pravica izhaja iz nasledstva.
Del slovenske javnosti in del parlamenta je zelo nenaklonjen dosedanjemu dogovarjanju. Vi ste to razmeroma ostro zavrnili. Zakaj?
Ostro sem zavrnil način in vsebino razprave, ker bi nas lahko vrnila v balkanski način dogovarjanja. Zastopam pravno državo in želim, da se držimo tega, kar smo se dogovorili. Če želi kdo spremeniti merila in iti v zgodovinske okoliščine pri določanju meje v Istri, potem mora za to dobiti soglasje dveh tretjin poslancev v parlamentu in zunanje ministrstvo bo tako zavezano k drugačnim izhodiščem. Ta trenutek je težko kaj storiti, če je Kardelj postavil mejo v našo škodo in ni upošteval zgodovinskih argumentov. Osebno se bom zavzemal, da bi imeli s Hrvaško in sosedami kar se da dobre stike. Nisem za politiko distance, kot je dejal eden od poslancev. Drug z drugim bomo namreč morali živeti.
Če to velja tudi za notranjo politiko, kaj menite o včerajšnji (sredini) vroči razpravi v parlamentu, tudi ob interpelaciji Mihi Kozincu?
Naša poslanka Vida Čadonič je glede na razpravo postavila zelo umestno vprašanje: ali gre za Kozinca ali za krščansko demokracijo. Vprašanje je seveda retorično, vendar je SKD za nekatere večni „krivec" že od Demosa naprej. Najglasnejši demokrati, čeprav so razdrli Demos, so tedanji vladajoči koaliciji očitali, da je proti „rdečim direktorjem" ipd. Prav tako so bili v Demosu proti zakonu o lastninjenju. Zdaj govorijo nasprotno. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da so v opoziciji. V tej luči gledam tudi Kozinčev primer. Zdi se mi, da je bila ta interpelacija bolj usmerjena proti krščanski demokraciji. Opremljena je bila s pocenim moraliziranjem...
Če mislimo morebitni občutek ogroženosti, ali mislite, da je Kozinc popolnoma nedolžen?
Eno je, kaj mislim, drugo, kaj lahko dokažem. Če bi imeli dokaze za njegovo krivdo zaradi sodelovanja z Udbo ali če bi škodoval svojemu kabinetu, bi ne glede na politične posledice glasovali za interpelacijo. Takih dokazov ni bilo. Namesto da bi predložili dokaze, so nekateri razlagali moralo krščanskih demokratov. Igra je postala očitna, pravzaprav je Kozinc prišel „prav" za nekakšen preizkus. Naši poslanci so se pri glasovanju ravnali po svoji vesti in presoji, delo so jim olajšali napadi na našo stranko.
Kljub občutku ogroženosti je zanimivo, da menjate vloge z demokrati, tudi v razmerju do (anti)komunizma, kljub vsemu pa vam je uspelo „ujeti element homogenosti", ko ste Kučanu vrnili priznanje.
Ne gre za občutek ogroženosti, pač pa za razočaranje nad partnerjem, s katerim smo sodelovali. Kdo je ogrožen, so pokazale volitve. Pismo šestorice pa je bolj osebno kot programsko. Ni bilo napisano z nekakšnim skupnim političnim imenovalcem, lahko pa razčisti nekatere zadeve, tudi z dolgoročnimi posledicami. Vendar ne gre za zametek nove koalicije ali novega De-, mosa. Skupni imenovalec so vprašanja, ki se nanašajo na osebnost g. predsednika
Kučana. Zame je ključno razvrednotenje najvišjega državnega odlikovanja.
Predsednik Kučan je vrnitev odlikovanj precej ostro komentiral v dveh javnih nastopih, šesterica pa pravzaprav ni odgovarjala...
Bistveno je, da predsednik Kučan ni odgovoril na ključna vprašanja, ki so bila zastavljena. Veliko je govoril, vendar je malo povedal. Odlikovanje je vrnil tudi g. Krkovič. Dejstvo je, da nekatera vprašanja niso prišla na dan. Verjetno je bilo za to Slovenijo koristno, ker bi v nepravem času burila duhove in politično sceno. Če pa se zdaj razčistjo nekatera vprašanja, mislim, da je zato pomembno, saj je na Slovenskem preveč politične megle.
Predsednik Kučan je nedavno govoril o „cestnem dinarju", o prometu, o tem, da se s pomembnimi vprašanji pravzaprav nihče ne ukvarja. Ali menite, da gre za vmešavanje v vladno politiko ali v delo ministra vaše stranke?
Predsednik je seveda politična oseba. Lahko je reči, da se s pomembnimi vprašanji nihče ne ukvarja, kaj pa je res, je druga zadeva. Seveda je treba tudi relativizirati tistega, ki je za promet res odgovoren. Razmerje med predsednikom, ta po ustavi le predstavlja državo, in na primer zunanjim ministrstvom, katero mora upoštevati smernice, ki jih določi državni zbor, še ni povsem urejeno. Kadar predsednik izrazi neko stališče, npr. glede Hrcvaške, a o njem še vlada ni razpravljala in sprejela stališča, nastopi težava. Javnosti ni znano, kdaj zastopa osebno mnenje in kdaj stališče države. Njegova uradna stališča se ne bi smela razhajati s stališčem vlade. Vedno ni bilo tako.
V	občilih se je pojavila teza, da ima predsednik zelo močan lobi. Sam je dejal, da je uradno slabo informiran, sicer pa je dobro informiran. Prebrali smo, da njegov vpliv seže tudi v vaše ministrstvo. Danilo Slivnik je omenjal Ignaca Goloba. Ali to občutite?
Država mora imeti samo eno diplomacijo. Predsednik lahko dobi prek MZZ vse potrebne informacije. Nisem za posebne pritoke obveščanja. G. Goloba so pripisali Kučanu, nekdo drug v istem časopisu pa ga je pripisal SKD. Zame je pomembno, da dela korektno, strokovno in lojalno. Res pa je, da je Kučan v preteklosti obvladoval tako rekoč vse in da ti lobiji delujejo naprej. Na kolegiju sem moral reči, da so sodelavci podrejeni ministru.
V	sredo se je v parlamentu pojavil Vinko Levstik. Pred nekaj dnevi je bil oproščen krivde. Kaj to pomeni za notranjepolitično sceno in za vprašanje sprave?
Ne vem, če to kaj posebno pripomore k spravi. Kot kaže, javno tožilstvo nima zadostne pravne podlage za nadaljevanje procesa. Upam, da ni prišlo do političnega dogovora in da je to dejanje pravne države.
Dogajanja v parlamentu so odraz njegove politične sestave. Vaša stranka nadaljuje svojo politiko in nedavno je znova pozvala SLS k združitvi strank. Kakšne so po večini možnosti za združitev strank, ki imata zelo podobna programska izhodišča?
Ne delamo potez „na suho in na slepo". Pri vnovičnem predlogu o združitvi strank smo izhajali iz političnega premisleka kot tudi iz razpoloženja na terenu, ki z veliko večino želi združitev in se ne strinja z bojevanjem znotraj skupnega polja. Združitev smo predlagali tudi zato, ker smo se nekajkrat ujeli v interesih in glasovali skupaj. Nasprotovanje med tema strankama je nesmiselno. Odgovor, ki smo ga dobili, je bil moralističen, provokativen, nanašajoč se na Kozinčevo interpelacijo.
Kako sprejemate kritike naketerih izobražencev na račun koalicije in vstopa vanjo, češ da iz moralnih razlogov ni mogoče sodelovati s komunisti?
Najprej, komunisti in nekdanji komunisti so skoraj v vseh strankah. Absolutna „čistost" je nemogoča. Sicer teh kritik ne slišim veliko. V politiki največkrat ne izbiraš med dobrimi, pač pa med slabimi možnostmi. Med temi izbereš boljšo oziroma manj slabo. Tovrstnega moraliziranja že dolgo ne slišimo; hkrati pa odgovarjamo, da so bile dane vse možnosti, da Združene liste v vladi ne bi bilo, če bi se vsaj SLS obnašala drugače in če bi se bila zmožna dogovarjati. Izkazalo se je, da ni in da postavlja nemogoče pogoje. Koalicija bi bila lahko drugačna. Mi smo svoje pogoje postavili, dosegli smo sorazmerno dobro pozicijo v vladi, v kateri delamo, in mislim, da ne delamo slabo.
Kakšni so vaši konkretni uspehi doslej?
Prepričan sem, da Slovenci ministrstvo za notranje zadeve zdaj doživljajo kot veliko bolj depolitizirano in brez strahu kot prej. Minister Umek je napravil dobre korake h gradnji novih cest, začel je reševati problem železnic, ta se je premaknil z mrtve točke. Minister Osterc nadaljuje politiko, začeto v prvem mandatu in predložil je rešitev, glede katerih je brez potrebe tekel boj. Do njih bi se namreč dalo priti sporazumno, brez blokade in stavke. Dogovor so dosegli na izhodiščih, katere je predlagal minister Osterc in s tem postavil temelje za dolgoročen razvoj kmetijstva pri nas. Strategijo za razvoj kmetijstva, ki jo je predložil vladi, so potrdili tudi v parlamentu. Postavili smo torej temelje. Upam si zatrditi, da je Slovenija napredovala tudi v zunanji politiki.
Ali je ministrstvo že pripravilo svojo strategijo na zunanjepolitičnem področju?
Osnutek strategije je bil pripravljen že junija, zdaj je v kritični obravnavi. Predvidevam, da bo prišel v parlament v septembru.
Nekateri menijo, da gre na zunanjem ministrstvu za oživljanje starih kadrov iz prejšnjega sistema...
Dejali bi, da ima resor boljše delavce, kot sem pričakoval. Nekaj ljudi iz prejšnjih časov je, vendar se ti vživljajo v projekt slovenske zunanje politike. Za zdaj ni prišlo do primerov, ki bi zahtevali radikalno spremembo strukture. Je pa dejstvo, da se ta resor še gradi, prihajajo novi ljudje, ki se šolajo in pripravljajo na delo. Sestava se spreminja, vendar ne revolucionarno, pač pa evolutivno.
Pogovarjala sta se Jože Horvat in Janez Markeš „Slovenec", julija 1993
SVOBODNA SLOVENIJA
fiäaaflfiaaaagaaaaffiasaiflsaeagaftM^^
Teharska slovesnost v spomin žrtvam komunizma
$ GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
V nedeljo, 25. julija je bil pri cerkvi svete Ane in nato pri Križu pod Teharskim jezerom dan molitve in spominjanja na kruto pobite slovenske domobrance in druge žrtve komunizma. Letos je že četrtič tovrstna proslava zbrala več kot 5000 Slovencev iz domovine, zamejstva in zdomstva, večinoma svojcev tam pobitih, in ljudi, ki so preživeli grozote taborišča.
Letošnja slovesnost v Teharjah je imela dva dela. Po maši se je razvila procesija izpred cerkve sv. Ane do križa ob grobišču, kjer se je vršila spominska proslava.
Somaševanje duhovnikov je vodil dr. Alojzij Ambrožič, torontski nadškof. V uvodu k sv. maši je dejal: „Molimo za vse Slovence, da bi spoznali in priznali resnico." Prišel je s škofovsko palico škofa Gregorija Rožmana, „ki je silno trpel ob usodi Slovencev in usodi domobrancev in ki je jasno videl, kaj komunizem pomeni." Kanonik iz Maribora Viljem Pengar je v pridigi med drugim dejal: „Kadar mislimo na spravo, moramo imeti pred seboj žrtve in krvnike... Če oblast hoče potisniti krvnike in žrtve v anonimnost, visi nad ljudstvom usoda. Drugi postopek za spravo je dati ime žrtvam in krvnikom. Moramo priznati, da dokler tega ne bomo storili, bomo razdeljeni. Le tako se bomo lahko spravili.
(Nad s 1. str.)
dokler ne bo vsa pravica v pravičnih zakonih narodova last! Šele tako in po tej stezi, šele tako bomo našli pot do nujne široke sprave in zadoščenja!
Potem pa naj gre vse, kar je bilo težkega in je boleče, v zaprašen arhiv. Kar pa je bilo duhovno velikega, pa naj živi iz roda v rod, da bo še poznim rodovom v pouk in opomin.
Bilo je pred 48. leti.
Domobranski okostnjaki, že v skupini C, določeni za pokol, smo se presedali na ostrem gramozu pročnih dvorišč ter čakali večerni hlad in tovornjake za odvoz.
Tiho, kakor pobožna molitev se je utrgala tam nekje sredi dvorišča in plaho zavela preko mrtvaških, domobranskih bataljonov:
„Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kjer je dragi dom..."
Krvavo razpokana, žejna usta so kar sama poprijemala, da se je pesem okorajži-la, zajela dvorišče mimo gostih straž, se dvignila preko bodeče žice, polj in gozdov in hitela tja daleč do samega doma:
„Hiša očina, ljuba mamica, o, da videl bi, še enkrat oba, da videl bi jo spet, mamico mojo..." Stražar ob vhodu je šel z roko čez oči, sklonil glavo in se obrnil proč — tudi on je imel mater. Partizani v jedilnici so se stegali skozi okna, pa to pot ni nihče psoval, ne preklinjal, tudi udarjali niso po nas.
Z besedami pesnika Balantiča smo se poslavljali: „Mati, oškropi me z blagoslovljeno vodo, mama in ti moje dekle, mene več k tebi ne bo."
Takrat, samo takrat, tisto pozno nedeljsko popoldne, ob pesmi slovesa, je bilo tudi v Teharjah — lepo...
Ne vem zakaj tisti večer ni bilo tovornjakov za odvoz. Potem šele, naslednji večer in vsak dan in vsak večer.
Le zjokajmo se, prosto in brez sramu se zjokajmo, da bodo solze raztopile pol stoletja v grlu zadavljeno bolečino in bomo
Bog naj sodi in presodi, koliko je krivde, koliko je greha. Imamo dolžnost moliti za ene in druge, da bi Bog bil pravičen in milostljiv sodnik. To moramo storiti za svojo in narodovo prihodnost, to je naše delo, to je naša dolžnost — za našo moralno prenovo."
Po maši so zbrane pozdravili predstavniki mesta Celje, mesta Teharje in dr. Peter Vencelj, predstavnik zunanjega ministrstva. Kot del kulturnega programa je župnik Janez Rihar napovedal odprtje razstave dokumentarnih fotografij taboriščnega življenja, ki bo več tednov odprta v cerkvi sv. Ane.
V kulturnem programu in med mašo je pel moški pevski zbor Domači zvon iz Stuttgarta in moški zbor Obrtnik iz Slovenske Bistrice. Slovenski maturanti iz Argentine so recitirali pesem Ivana Korošca Cinkasti bajer. Pretresljiv trenutek slovesnosti je bil nastop Ivana Korošca, rojaka iz Argentine, enega izmed štirih, ki jim je uspelo zbežati iz teharskega taborišča. Govor prinašamo na uvodnem mestu.
S pesmijo „Lipa zelenela je" in končno z državno himno je bila zaključena žalna slovesnost.
Boštjan Kocmur Za Svobodno Slovenijo
spet zadihali prosto in v ponosu, da smo bratje in sestre mučencev.
Pol stoletja pritajene solze so danes biseri ponosa. In vse vaše dolgoletno, nepopisno trpljenje po ječah, temnicah, na prisilnem delu, mučna zaslišanja, ob krivih dolžitvah in pričah, v nasilju, zasramovanju, udarcih in preganjanju, vse do danes poveličana žrtev na oltarju mučencev, na oltarju slovenske svobode.
Tvoj in moj brat iz brezna sta danes med nami. Tvoj oče, tvoj stric, ded, tvoja sestra, tvoj fant-ženin, ki je še v breznu šepetal tvoje ime, tvoja mati makabejka.
Trepetajoči prameni drobnih lučk ob breznih in po vseh grobiščih Slovenije, so prošnja molitev mučencev, za srečo našega naroda. So prošnja molitev za blagoslov naši mladi državi. So prošnja za njihove morilce: „Oče, odpusti jim."
Oče odpusti jim. Daj jim spoznanja za zadoščenje, da se v ta raj zopet povrne brezskbrnost, mirin dobrota.
Slovenija mora najti svojo dušo! Če treba, zgodi se čudež; domovina, zaceli nam rane, ki še vedno skelijo. Potem pa zberi vse tvoje sprte sinove in bodi nam vsem zopet mati, da boš zamenjala črno za židano ruto.
Drage sestre in bratje! Naš čas je velik. Velik v svetu in velik v naši mladi državi. Čeprav majhen narod, bodimo veliki. Naš čas terja od nas novih preizkušenj. Samo veliki in duhovno dorasli bomo obstali.
Včasih je dovolj en sam zgodovinski moment, da narod najde pot iz teme, pot iz razdvojenosti. Iščimo vsi to pot. Stopimo korajžno nanjo. Izravnajmo ovinke in odstranjujmo ovire, da bomo vredni velikega slovenskega časa. Kdor je veliko trpel za idejo, zna in more veliko odpuščati.
Ta sveti kraj in vsa morišča v domovini naj bodo nam vsem, za vse čase sprava in zadoščenje, opomin in svarilo:
Nikdar več strela na brata! Nikdar več slovenske krvave revolucije!
In naša beseda bo spet pesem in naša pesem bo vrisk srečne dežele.
Slovenec bo zopet Slovencu — brat.
In lepa domovina, tvoja in moja, naša Slovenija, bo zopet — raj pod Triglavom!
NOV UDAREC KMETIJSTVU. To kar je Slovenija že doživljala lani, to je grozilo letos pomladi. Zaradi skopih padavin so načete zaloge pitne vode. Prav tako ni pričakovati kdo ve kako bogatega pridelka. Četudi je zadnje čase večkrat deževalo, bodo prizadeti zlasti krompir, koruza, sadno drevje in vrtnine. Suše, kot zgleda, postajajo stalnica slovenskega prostora.
100.000	STEKLENIC raznih pijač, zlasti viskija, namerava uvoziti in prodati SLO-VENIJAVINO. Podjetje je podpisalo pogodbo z angleškim Distrillers o izključni prodaji teh pijač, od katerih je najstarejša iz leta 1627.
PRIZNANJE ZA KAKOVOST je prejela papirnica VEVČE. Do 30. marca so izpolnili vse zahteve in merila za podelitev priznanja ISO-9001.
OBVEZNA SLOVENŠČINA. Slovenski parlament je sprejel zakon o gospodarskih družbah. Ima kar 600 členov, saj ureja in določa oblike organiziranja in njihovo dejavnost. Za zakon je značilno, da mora biti direktor ali upravnik gospodarske družbe slovenski državljan in da se mora pri poslovanju obvezno uporabljati slovenščino.
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ, večinoma v angleščini, bo možno opraviti v prostorih rezidenčne (internatske) oblike v Intertra-de ITS in hotelu Grajski dvor v Radovljici. Študentje bodo prejeli naziv magister poslovodenja in organizacije. Poleg najboljših mednarodnih strokovnjakov bodo gostovali še profesorji iz Anglije, Izraela in ZDA.
GUMENJAKI IZ KRANJSKE SAVE. Nekaj let že na svetovnih sejmih namenjajo čedalje več prostora proizvajalcem pnevmatskih plovil. Gre za pnevmatska plovila, s čvrstim, steklo plastičnim dnom. V SAVI, ki je prevzela vso proizvodnjo firme Brest-Dumi iz Cerknice, je pričela izdelovati gumijaste čolne, od katerih lahko nekateri nosijo osem oseb. Ta modema plovila bodo izvrstno služila reševalnim službam, obalnim stražam, policiji, itd.
ODLOČILNIH 7,4 MINUTE. Na seminarju o uspešni prodaji, ki ga je organiziral Mercuri Slovenija, so prišli do res zanimivih zaključkov. Za uspešnost trgovskega lokala nista bistvena marmor in blišč, temveč spretnost in prijaznost prodajalcev. Vzroki za izbiro trgovine pa so: Dobra kakovost, strokovno svetovanje, ugodne cene, velika izbira, servis za stranke, hitra in prijazna postrežba, lahek dostop, prijtno ozračje in dobre možnosti za parkiranje.
PET RAZLIČNIH OKUSOV bodo imele omake v konzervah sardel družbe Delamaris. Proizvodno linijo za filtriranje sardel, bodo kupili na Norveškem za okrog 800 tisoč nemških mark. Večji del nameravajo izvoziti.
ADRIA CARAVAN DOBRO DELA. Novomeška tovarna prikolic je izdelala letos januarja 365 prikolic, februarja 700, marca 800, v prvi polovici aprila pa kar 600 prikolic. Proizvodnjo povečujejo takorekoč iz dneva v dan. Tudi s prodajo nimajo težav. Vse so že vnaprej prodali, izključno na evropski trg.
BIRO, NOVA REVIJA je obogatila slovenski trg revij in časopisov. V njej bodo objavljali novosti s področja borze poslovnih prostorov, pisarniške opreme itd. Revija, ki ni namenjena le strokovnjakom, je izšla maja v 5000 izvodih.
KARTICE ZVESTOBE. Mariborska Je-klotehna je s prvim januarjem uvedla potrošniško kartice zvestobe. Dobil jo bo vsak kupec, ki bo plačal v gotovini za najmanj 5000 tolarjev visok račun. Lastnik te kartice bo imel nato pri vsakem nakupu, ki bo presegel nad 1000 tolarjev 5% popusta.
NA TRETJEM MESTU V ZDA. Slove-
nijavino se je uvrstilo na izredno zahtevnem trgu na tretje mesto najbolj prodajanih vin v Ameriki. V zadnjih dobi so prodali štiri milijone karton vina Avia. Letos bodo izvoz vina Avia v ZDA povečali kar za 34 odstotokov. Povečati nameravajo tudi izvoz vina v Nemčijo, na Japonsko in v druge dežele.
STOL INTERIER V MARIBORU uspešno prodaja svoje specializirano pisarniško pohištvo. Polovico proizvodnje gre v tujino. Na Madžarskem ima dve trgovini, v Nemčiji tri. Odprli jih bodo tudi v Rusiji in na Češkem...
SOŠKE ELEKTRARNE si prizadevajo za boljše izkoriščanje voda, predvsem v času, ko je te za silo dovolj. Prvo, česar se bodo lotili, bo dograditev hidroelektrarn Plave in Doblar. V Soških elektrarnah si bodo prizadevali, da bo soško območje dajalo pet odstotkov slovenske elektrike, ki jo dobimo v hidroelektrarnah.
PRODAJA RASTE. Koprski Cimos je v prvih štirih mesecih prodal 2122 vozil. V drugi polovici maja so prodali tudi prvih sto avtomobilov znamke Xantia. Lani je Cimos prodal nekaj več kot štiri tisoč avtomobilov, letos jih bodo predvidoma prodali sedem tisoč.
3.275 MILIJARDE TOLARJEV bo letos namenilo ministrstvo za znanost in tehnologijo za financiranje 700 znanstveno raziskovalnih načrtov.
ZLATA, SREBRNA IN BRONASTA PRIZNANJA so podelili na mednarodnem sejmu ENERGETIKA 93 v Mariboru. Nagrade so prejeli najboljši razstavljalci energetski naprav in vzdrževanih služb.
IZVOZ INVALIDSKIH PRIPOMOČKOV iz lažjega in boljšega materiala načrtuje znan proizvajalec rehabilitacijskih pripomočkov Soča v Ljubljani. Razni izdelki bodo narejeni po meri posameznika.
ZLAT ZNAK ZA ČISTILNO NAPRAVO so podelili na sejmu EKO v Celju čistilni napravi Ekorol. Pripravo so zasnovali iz razvili v podjetju Biotehna v Kranju. Naprava je namenjena biološkemu čiščenju odpravih voda naselij, turističnih objektov, industrijskih obratov in odpadnih voda živilske industrije.
SMETI SO ZLATO. Zmanjševanje odpadkov in smotrno gospodarjenje z njimi postaja eden najdonosnejših poslov moderne tehnologije. Na podlagi znanstvenih spoznanj so se vsi začeli zavedati nevarnosti onesnaževanja okolja, uničevanja zemljišč, zastrupljanja vodnih virov ter ozračja.
NAJVEČJI KUPEC SLOVENSKEGA BLAGA je Nemčija, kar povečuje našo odvisnost od te najmočnejše evropske države. Upati je, da bo Slovenija s približevanjem Evropski skupnosti postopno povečala tudi obseg svojih prodaj v druge zahodnoevropske države in s tem zmanjševala svojo odvisnost le od enega glavnega partnerja. Druge članice Evropske skupnosti so namreč pri tem veliko bolj previdne.
NAD 450 TISOČ UPOKOJENCEV v Sloveniji predstavlja kar velik problem pri težkem položaju v gospodarstvu. Ob koncu marca je bilo v slovenskem gospodarstvu zaposlenih nekaj manj kot 500 tisoč. Tako pride skoro na enega zaposlenega po en upokojenec.
Govor Ivana Korošca


Kfc NOVI« IZ SLOVENIJE M SLOVENCI V ARGENTINI
KAIRO — Slovenija je v Kairu uradno odprla svoje prvo veleposlaništvo na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter na afriški celini. Za zdaj ga vodi odpravnik poslov Vladimir Kolmanič, veleposlanik Peter Toš pa naj bi posle v Kairu prevzel predvidoma v septembru.
LJUBLJANA — V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je etnološko društvo podelilo vsakoletna Murkova priznanja za izjemne dosežke na področju etnologije. Nagrado za življenjsko delo sta prejela Anka Novak, dolgoletna kustodinja etnologinja Gorenjskega muzeja v Kranju za raziskave in predstavitve ljudske kulture v Gornjesavski dolini, Bohinju in vaseh okoli Kranja (sicer dobitnica tudi letošnje muzealske Valvasorjevi nagrade) in, posthumno, najpomembnejši etnolog na Južnem Koroškem, prof. dr. Pavle Zablatnik. Za izjemne dosežke na področju etnologije so dobili priznanje Vito Hazier, etnolog konzervator na Zavodu za varstvo v Rogatcu, Karla Oder, kustodinja etnologinja Delavskega muzeja Ravne na Koroškem za monografsko študijo o občini Ravne na Koroškem in Stanka in Aleš Gačnik, kustosa Pokrajinskega muzeja v Ptuju za izvirno postavitev razstave Zbiram, torej sem.
LJUBLJANA — Z dražbo umetniških del in starin se je končal letošnji 3. mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet na Ljubljanskem sejmu. Obiskovalcev je bilo bolj malo, razstavljalcev pa je bilo več kot druga leta.
LJUBLJANA — Ljubljanska Kolinska, ki je bila v nekdanji Jugoslaviji in je tudi v samostojni Sloveniji še vedno ena od najpomembnejših proizvajalk hrane, praznuje 85-letnico obstoja. Kolinska, ki jo je leta 1908 ustanovil tovarnar s Češkega za proizvodnjo kavnih nadomestkov, je v petdesetih letih začela proizvodni program širiti s proizvodnjo pudingov, pecilnega praška, vanilin sladkorja, začimb, itd. Pravo ekspanzijo pa je tovarna dosegla v sedemdesetih letih, ko se je začela licenčna proizvodnja v sodelovanju s švicarskim Nestléjem in ko so ponudbo na trgu dopolnili z izdelki Knorr, Thorny in Pez. Izgubo nekdanjega jugo trga (tja so prodali kar 70 odstotkov proizvodnje) so delno že uspeli nadoknaditi z za 40 odstotkov večjim izvozom v druge države.
SLOVENJ GRADEC — Ob obletnici rojstva slovitega slovenskega letalca Edvarda Rusjana je bilo praznovanje na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. Kakih 5000 ljudi je prisostvovalo akrobacijam in predstavitvi motornih, jadralnih, lahkih in poslovnih letal ter helikopterjev iz Avstrije, Nemčije, Češke in Slovenije.
PORTOROŽ — Kompas International prodaja turistično potniško ladjo katamaran Prince of Venice. Potem ko jo je pred štirimi leti kupil za 4,5 milijona avstralskih dolarjev, zdaj ne more odplačevati obrokov. Vprašanje je, če bo kupec Slovenec ali ne.
GROBLJE — S kocertom Tria Lorenz, ki slavi 35-letnico svojega delovanja, se je začel letošnji 23. mednarodni poletni festival komorne glasbe v grobeljski cerkvi. Ti koncerti so pričeli 8. junija in bodo trajali do
5.	oktobra. Na teh koncertih bodo, med drugimi, nastopili tudi Komorni orkester Domžale — Kamnik s solistoma Darkom Brlekom in Zoranom Mitevim, kitarist Tomaž Rajterič, Švicar Michel Tirabosco s panovo piščaljo, Godalni orkester Srednje glasbene šole Ljubljana s solistom Juretom Mesem Mescem, avstrijski pianist Paul Gulda, flautist Matej Župan z I Cameristi Triestini iz Italije, Ljubljanski madrigalisti, Komorni orkester Franz Lisz z Madžarske in klarinetist Mate Bekavec. Zaključni koncert pa bosta imela Komorni orkester
Tartini in violinistka Agelika Lichtenstern iz Nemčije.
LJUBLJANA — Pred osemnajstimi leti so začeli spoznavati in igrati bezbol. Zdaj je v Sloveniji osem klubov s članskimi, mladinskimi in otroškimi ekipami, ki imajo le tri igrišča. Navezali so stike z mednarodno zvezo za bezbol, ki jim vsako leto pošlje izkušene trenerje. Letos so poslali svojo reprezentanco na mladinsko evropsko prvenstvo. Ker so v reprezentanci navdušeni igralci s 13. in 14. leti, si obetajo zanimivo bodočnost.
LJUBLJANA — Uvoz telefonskih aparatov, telefaksov, modemov in vse mogoče telekomunikacijske opreme povzroča motnje v telefonskem omrežju. Vzrok so nekakovostni izdelki, ker mnogi niso „atestirani", to je: niso primerni za slovensko telekomunikacijsko tehniko. Zato so se odločili, da posredujejo tako kupcem kot prodajalcem veljavne predpise za atestiranje in objavijo tudi sezname atestiranih proizvajalcev in njihovih proizvodov. Naslednji koraki pa bodo poostritev nadzora pri prodaji aparatov in končno izklo-pitev telefonov v primerih, ki povzročajo motnje v omrežju.
NEGOVA — Ob 1. obletnici uboja Ivana Krambergerja, „dobrega človeka iz Negove", so vdova in 4 sinovi odkrili nagrobni spomenik z njegovim doprsnim kipom.
LJUBLJANA — Notranja oprema lekarne na Rimski cesti je vredna razglasitve za kulturni spomenik. Poznavalci pravijo, da je to ena najstarejših v Sloveniji, odlok o razglasitvi kulturne dediščine pa varuje samo urbanistične, arhitekturne, zgodovinske in naravne spomenike. Zato ljubljanski regionalni zavod za varovanje dediščine pripravlja poseben predlog za takovrstno zaščito.
RATEČE — Rateški kmetje vsako poletje ženejo okoli sto glav živine na pašnike, ki so njihova last na italijanski strani. Zaradi parkljevke in slinavke pa še ne vejo, kako se bo govedo sredi septembra vrnilo, saj še ni uradne italijanske objave okužbe. Verjetno bo govedo moralo biti 14 dni v karanteni in biti serološko preiskano. Možno je pa tudi, da se ne vrne več v Slovenijo.
BEOGRAD, Srbija — Tisoč nemških mark mora odšteti Srb ali Črnogorec za deloma ponarejen slovenski potni list. Kupec mora ponj v Budimpešto, potem pa lahko potuje po skoraj celi Evropi in se laže zaposli. Za vstop v Slovenijo pa mnogi podkupujejo slovenske carinike in druge oblasti, da lahko tihotapijo. — V Beogradu je tudi agencija, ki se uradno in legalno ukvarja s pridobitvijo tujih potnih listov. Možno je kupiti potni list iz kakih desetih držav, med njimi Bocvane, Gvineje, Mavretanije, Kameruna in Rodezije. Žanje je treba odšteti med 500 in 1000 DEM.
LJUBLJANA — Borec (revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, piše v podnaslovu) je izdajala založba Mladika. Ker je z demokracijo bilo konec neomejene podpore publikacijam, naklonjenim komunističnim oblastem, je izdajanje otež-kočeno. Zato so se ustanovitelji (RO ZZB NOV, ali Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije) odločili, da ustanovijo Društvo za izdajanje revije Borec, v kateri so lahko člani „zainteresirani občani, naročniki in nena-ročniki, pa tudi kolektivni subjekti".
LJUBLJANA — Vodenje-obeleženje-informiranje (VOI) je sistem s tablami, ki kaže na tablah najpomembnejše točke v občini, v katerih so table postavljene. Podjetje Smer 2000 je postavilo že 10 tabel v Ljubljani, 3 v Kamniku in kmalu tudi v Domžalah. Postavitev je za občine brezplačno, ker se table krijejo s propagandnimi sporočili raznih podjetij.
Osebne novice
Rojstvo: V družini Marka Urankarja in Virginije roj. Aguirre se je 21. julija rodil drugi sin, Gabrijel.
Čestitamo!
Poroka: 7. avgusta sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj prof. Francka Cuk-
Ne vem, ali me občutek in spomin varata, da se mi zdi, kakor da nas naši prijatelji in znanci za svojo pot v večnost potihoma in nepričakovano zapuščajo prav na konec tedna ali večere pred praznikom. Kakor da bi nam olajšali žalost slovesa in zagotoviti miren potek delavnih dni.
Tako obzirno in skromno in ne da bi tožil, je tudi naš Rudi končal svoje zemsko romanje. Nepričakovano, kar tako nas je žalostna novica, v soboto 31. julija, postavila pred izvršeno dejstvo.
Vendar pa, ko je Rudi pred tremi leti odhajal prvič po 45. letu v svojo rodno Slovenijo, sem že tedaj iz njegovih redkih besed o svojem počutju zaslutil, da je resno bolan. Pa je kljub temu tri dolga leta svoj križ junaško prenašal. Takrat ga je zvestoba poslanstvu, ki si ga je zavestno izbral v svojem življenju, vzdržala pokoncu, da je šel v žaru te ideje na tvegano pot in tamkaj v Teharjah, 14. oktobra 1990, na govorniškem odru ob žalni slovesnosti za teharskimi žrtvami pogumno izgovarjal desetletja preganjano in na pozabo obsojeno slovensko domobransko ime.
Rudi je bil celo življenje s srcem in dušo Slovenec in s srcem in dušo zavezan spominu domobranske epopeje in dobremu imenu pobitih soborcev.
Kot je znano, je bil dolga leta tajnik in torej duša organizacije bivših domobrancev, ki so se zbirali okrog revije Vestnik, za katero izhajanje je zastavil svoje ime, da-
NOVICE S KOROŠKE
ROŽEK: Predstavil se je načrt o možnem zaprtju žandarmerije v Rožeku, ki je po razpravljanju s komandantom takoj utihnilo. Poleg St. Jakoba v Rožu je Rožek edina postojanka, kjer je slovenščina priznana kot uradni jezik.
ODSTAVITEV ŽUPANOV: Koroški Deželni zbor je spremenil splošni občinski red glede odstavitve županov. Nova ureditev predvideva, da župana, ki je bil izvoljen od prebivalstva, lahko odstavi le prebivalstvo samo z novim glasovanjem.
DJEKŠE: Za praznovanje jubileja 1100-letnice je občina nameravala zgraditi nov urad, ljudska iniciativa pa zahteva, naj se denar uporabi za turistično infrastrukturo.
VRBA : Prvi osnutek prometnega koncepta je že predstavljen, razpravljajo še o zgradbi dovoznice k avtocesti kot del obvoznice, od beljaške strani. S tem se je prikazala tudi potreba povezave med 4 deželnimi cestam na jugu in priključitev k avtocesti na severnem delu Vrbe. Tako bi bile ceste povezane med južnim in severnim delom Vrbe. V območju kolodvora je načrtovana gradnja centralne garaže.
jati in Mauro Assoni. Za priči so bili njuni starši Ivan in Katarina Cukjati ter Luigi in Bianca Assoni; poročil ju je nevestin brat Janez Cukjati.
Želimo jim veliko sreče!
Smrt: Umrla je Marija Keber por. Pregelj (89 let), La Plata. V Slovenski vasi pa je umrl 2. avgusta Ivo Vadnjal. Naj počivata v miru!
rovai svoj prosti in neprosti čas in katere zadnjo stran je izpisal s svojo, lahko rečemo, življenjsko izpovedjo. Kdor Rudija ni pobliže poznal, bo v teh njegovih besedah lahko razpoznal njegovo skromnost in plemenitost, pa tudi dosmrtno gorečnost za našo stvar.
Rudi Bras se je rodil 8. junija 1923. leta v Radečah in svojo rano mladost preživljal na Kodeljevem v Ljubljani pod varnim in zdravim vodstvom salezijancev, ki so imeli tam svoj zavod. Teh lepih časov se je vedno rad spominjal, kot seveda tudi hudih junaških dni, ki jih je delil z domobranci Meničaninovega udarnega bataljona.
V Buenos Airesu je bil stanovitni član in družabnik v takoimenovani „prvi bojni", ki je prizadejala resne skrbi špijonski izpostavi OŽNE na jugoslovanskem poslaništvu in jo s tem osmešila.
Rudi je bil namreč veselega značaja in prijeten sogovornik. Kako tudi ne, saj mu je bila slovenska pesem nadvse draga in je imel zanjo izboren glas in odličen posluh. Ko so prve kepe prsti zasipale rdeče nageljne na njegovi krsti, mu je v zadnji pozdrav zadonela, ne kakšna žalostna otožna pesem, ampak udarna, njemu tako ljuba „Oče, mati, bratje in sestre..."
In ne rečem, da se nam ni tedaj Rudijev duh že prijazno smehljal iz nadzemskih višav.
NOVICE S PRIMORSKE
BOŽJI VITEZ NA SLOVENSKI ZEMLJI je naslov odrske lepljenke Aleksija Pre-garca, ki si je izbral lik škofa Antona Martina Slomška. Pregare se je odločil zanj iz spoznanja, da so cerkveni ljudje, ki. so včasih odločilno posegli v slovensko narodno življenje, premalo upoštevani v gledališki obliki. Sam je obdelal že škofa Barago, sv. brata Cirila in Motoda, Vinka Vodopivca in ricmanjskega kaplana dr. Požarja. Igro so prikazali na raznih krajih v italijanskem zamejstvu, pa tudi v matični Sloveniji so predvidena gostovanja.
ZUNANJA MINISTRA Lojze Peterle in Beniamino Andreatta iz Italije sta izmenjala pismi o razvijanju medsebojnih odnosov. Začele so se tudi priprave na tretje srečanje skupin za pogovore in pogajanja. Glavni problem je položaj italijanske manjšine v Sloveniji. Večji del te živi na Hrvaškem, Zato ima Italija interes, da bi se to vprašanje urejalo skupno. Pomembna je tudi nadgradnja osimskim sporazumov, ki je v različnih okoljih deležna različnih odzivov, predvsem so Osimu nenaklonjeni tržaški politični krogi. To bo prvo srečanje slovenske in italijanske skupine po lokalnih volitvah v Italiji, zato bo zanimivo.
Rudiju Brasu v spomin!
Aleš Gosar

MALI OGLASI
Še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alexandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713
NEVESTE - 15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna od ontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
.	TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840.
fm
LEGAJO N° 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrìgoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977.
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -H752) Lomas del Mirador - Tel.: 652-1910. dr. Vital Alič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt
-	Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ZA DOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N°3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Poravnajte
naročnino!
PRISTAVA vabi na KONCERT
v soboto 14. avgusta ob 20. uri Izvajajo
Ani Rode, Luka Debevec in prof. Ivan Vombergar
SDO	SFZ
24. pevskG-gtasbeni v«čer
in razstava rezbarskih del Boža Urbančiča v soboto, 21. avgusta ob 20. uri
Ramón L. Falcón 4158	Slovenska hiša
Na pevsko-glasbenem večeru sodeluje mladina iz Carapachaya, Castelarja, Ramos Mejije, San Justa in Slovenske vasi ter gostje.
Lepo vabljeni!
27. dan Zveze slovenskih mater in žena
sobota, 4. septembra 1993 v SLOVENSKI HIŠI
Ob 18. uri sveta maša, nato
KONCERT
Izvajajo: ANI RODE, LUKA DEBEVEC in prof. IVAN VOMBERGAR.
Vsi lepo vabljeni!
Slovenski telefonski imenik
1)	Trgovski del: Podjetniki, obrtniki, trgovci, profesionalci: Vaš oglas ne sme
manjkati v novi izdaji SLOVENSKEGA TELEFONSKEGA IMENIKA, ki je v pripravi. Cena najmanjšega oglasa — 3 vrstice — je $ 30.-. Vsaka nadaljnja vrstica pa $ 20.-
2)	Osebni del: Če želite objaviti vašo telefonsko številko v novi izdaji SLO-
VENSKEGA TELEFONSKEGA IMENIKA, sporočite to najkasneje do 31-10-1993 osebno, po pošti ali telefonsko v SLOGO. Objava v osebnem delu je brezplačna.
SLOGA: Bmé. Mitre 97 -1704 Ramos Mejia - Tel. 658-6574 - 654-6438 / 656-6244. Uradne ure: ob delavnikih od 10. do 19. ure.
V SLOGI JE MOČ!
V	V
TRŽAŠKI OKTET	
Program koncertov v mesecu oktobru:	
9. oktobra	Dvorana Slovenske hiše
10. oktobra	Naš dom - San Justo
11. oktobra	Kulturni center „General San Martin" dvorana A-B
14. oktobra	Slovenski dom San Martin
15. oktobra	Slovenski dom Carapachay
16. oktobra	Slovenski dom Triglav
17. oktobra	Slomškov dom
18. in 19. oktobra	Bariloče
20. oktobra	Slovenska vas — Lands
22. in 23. oktobra	Mendoza
24. oktobra	Slovenska Pristava — Castelar
	ZEDINJENA SLOVENIJA
r

Slovenska kulturna akcija
Kulturna večera
Baritonist Marko Fink
pevski nastop
V petek 27. avgusta ob 20.30 v Slovenski hiši
dr. Janez Zorec
predavanj’e iz astronomije
V petek 3. septembra ob 20. v Slovenski hiši

J
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 636-0841
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
(^Čeke
na ime „ESLOVENIA LIBRE
D
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 14. avgusta:
Koncert Anice Rodetove, Luka Debev-
ca in prof. Ivana Vombergarja ob 20. na Pristavi.
ČETRTEK, 19. avgusta:
Liga Mati-žena v San Martinu vabi na sestanek ob 18.30 uri. Govori: dr. Stariha. SOBOTA, 21. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
24. pevsko-glasbeni večer ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. avgusta:
Slovensko romanje v Lourdes ob 15.30 uri.
SOBOTA, 28. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Našem domu v San Justu Balantičev večer v spomin 50-letnice njegove mu-čeniške smrti.
NEDELJA, 29, avgusta:
Obletnica Rozmanovega doma s sv. mašo in skupnim kosilom.
Mladinski dan v Carapachayu. Celodnevna prireditev.
SOBOTA, 24. septembra:
27. dan ZSMŽ ob 19 v Slovenski hiši: Koncert: Anica Rode, Luka Debevec in prof. Ivan Vombergar.
NEDELJA, 12. septembra:
Skupno kosilo vseh domobrancev v Argentini. Čisti dobiček za Rožmanov dom.
Izredno poceni prodam moderen galpon
s pisarno in telefonom v bližini Av. Gral. Paz in F. Beiró
STANISLAV ZUPANČIČ
Martillero Publico Quintana 2450 - San Martin 1650 Tel. 755-2678