f^Največji slovenski dmvnik^ Iv Združenih državah 1 Q Ve|ja za vse leto - • • $6.00 B Za pol leta.....$3.00 | I Za New York celo leto . $7.00 | ® Za inozemstvo celo leto $7.00 J GLAS NAHODA IJstisIovOTskihidelavcevy Ameriki« I The largos* Slovenian Daily in I I the United States.* 5 Issued every day except Sundays I mod legal Holidays. 1 * 75,000 Readers. B i TILEPbN^COETLANDT 2876. Entered ss Second Class Matter, S«ptemb«r~Sl, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y, under the Act of Conma of March V iftTs . „0 ---. - ___ —----:———r=_______— - . . _ IlLEFUN: UU&TULNDT 2878 80. — STF,V 80 NEW YOFK, FRIDAY. APRIL 4, 1924 — PETEK. 4. APRILA, 1924.__- VOT.PCT ^TTT ZT^TOTIT TYTT^ FRANCIJA SE ZOPETJAKO RAZBURJA Nova nemška poslanica je strahovito razburila francoske diplomate. — Nemčija zahteva, naj se vrši vojaško nac zorstvo le potom Lige narodov. — Kdo bo odločal, če je Nemčija zadostila vsem svojim obveznostim? — Nadzorstvo bo brez dvoma prevzel mednarodni tribunal v Haagu. Pariz, Francija, :>. aprila. — Nemški odgovor na zadnjo poslanico sveta poslanikov glede zopetnega uveljavljen ja vojaške kontrole v Nemčiji od strani zaveznikov bo za enkrat davni predmet posvetovanj sveta poslanikov, ki se bo kmalu zopet sestal. Čeprav ni bilo predloženih nikakih oficijelnih komentarjev glede dokumenta, izjavljajo vendar v dobroin formiranih krogih, da smatra francoska vlada odgovor za odklonitev zahteve sveta poslani-kov, da naj zavezniki zopet preiščejo vojaški položaj Nemčije. Se več, v teh krogih smatrajo odgovor Nemčije za znamenje oživljerija utilitarističnega duha v Nemčiji. Prav posebno se opozarja, da se dela v poslanici kontrolo nemških oboroževanj pod avspieiji Lige narodov od-visno-od splošnega razorozenja, pod katerim bi ne bilo nobene razlike med Nemčijo in njenimi sosedi. Tukaj trdijo, da je 1 vi 1 dokument nalašč sestavljen tako. da oživi nacionalističnega duha med Nemci. . Ženeva, Švica, aprila. — V svojem komentarju glede nemške nv:)."n;., naj se poveri Ligi narodov za-v/niško vojaško kontrolo Nemčije, so izjavil: uradniki razoroževalnega oddelka Lige, da je koneena kontrola nemških oroževani vdorom sveta lige narodov določena v členu 213 versaillske mirovne pogodbe. Ta kontrola pa bo uveljavljena šele takrat, ko bo zadostila Nemčija svo-jimjim obveznostim glede razorozenja. Sporno je seveda vprašanje, kdo bo odločal glede tega. če je Nemčija zadostila svojim tozadevnim obveznostim. Tukaj se splošno domneva, da bi to najboljše stori) trajni mednarodni tribunal v Haagu. Povdarja pa SO, da bi svet Lige, če l,i um bila res poverjena kontrola, na vsak način imenoval izvedence iz prizadetih dežel, da preiščejo obseg nemških oboroževanj. Nemško postopanje smatrajo tukaj za prvi korak k intervenciji Lige v nemških zadevali, da prevzame nadzorovanje, katero izvajajo sedaj zavezniki. London, Anglija, 3. aprila. — Admirali tet ni tajnik Amnions je danes na tozadevno vprašanje v parlamentu izjavil, da ne bo Anglija skrčila svojega programa glede grajenja novih križark, čeprav namerava Avstralija zgraditi sama dve križarki. 10BT0ŽENKAJEBAJE e 'STRELJALA V SILOBRANU d __ e Mrs. Gross je izpovedala, da jo je - njen mož davil. — Opisala je [. spor, ki se je vršil med obema nekega jutra. — Rekla je, da jc streljala v silobranu. Mrs. Essie Gross, proti kateri se je vrši pred porotnim sodiščem r obravnava radi umora moža, Ir-* vhig Grossa, je pripovedovala včeraj o svojem zakonu ter izja-" vila, da je streljala v silobranu. Izjavila je ,da je prišlo zjutraj dne 11. decembra, potem ko je j odšla rs. Molly Cohen, ki je - prenočila pri njej, do prepira - med njo in njenim možem. Prepir _ je nastal raditega, ker se je Mrs. _ Gross eden dan poprej pritožila pri predstojnikih, moža, da slabo ravna žnjo. Njen mož, ki je bil ^ strašno jezen raditega, je vzkliknil; — Jaa sem le čakal, da bo .Mol)v odšla. Sedaj te bom pa ■ unitu-il. [ Xadaljni potek spora je našli-1 kala na naslednji, način: 1 — Prijel me je za lase ter m® potegnil k oknu ravno v trenut-i ku, ko sem liotela obleči suknjo. - Bala sem se ga ter mu rekla, da se bom vrnila k starišem. Bil je . zelof razburjen, imel pene krog' . ust in njegovie oči so bile podiite , s krvjo. { — Rekel je,- da bo napravil konec celi stvari ter odšel v spalnico. To priliko sem hotela porabiti ter zbežati, a pri vraitih me je dohitel ter me potegnil nazaj. Tedaj sem videla, da iii^a v roki revolver. Skušala sem mu iztrgati orožje ter posegla z obema rokama proti rok i, ki je držala revol-: ver. Tedaj pa me je prijel z drugo roko za vrat ter me pričel da-. viti. Se vedno sem obupno skušala iztrgati revolver. V istem trenutku sem «eula strel. Mrs. Gross je izpovedala nato, da je bila tako razburjena in zm<>-dena da se ne more spominjati podrobnosti afere in da se ji zdi, da je slišala le en strel. Irving Cfross je bil zadet od dveh krogel j. Izjavila je tudi, da ne ve, če se je nahajal revolver v njeni ro-•ki ali v roki moža, a se spominja, da je rekla policistu, da je ustrelila svojega moža, ker je lit* ljubi več. Mrs. Gross je vztrajala pri tem, da jo je mož večkrat pretepel in brutalno postopal žnjo; da je bil proti temu, da bi dobila otroke, da ji ni kupil nobene obleke in da ji ni hotel dati denarja. Izgledalo je kot da jo sovraži, in večkrat jo je prosil, naj se ločita. Da diskredbtJra te trditve, je dal pomožni okrajni pravd ni k prečitati več pisem iz leta 1921 in 192*2, katera je pisal Gross svoji ženi. Ta pisma so prava ljubimska pisma, v katerih se je poslužil mož najbolj nežnih izrazov ter trdil, da'jo pogreša. Obravnava bo najbrž danes zaključena ter predložena porotnikom. • PIVOVARNA NA NEMŠKEM PAKNIKU 'ALBERT BALUN'. Ko so včeraj prohibieijski ageutje preiskovali nemški par-nik "Albert Ballin'\ so naleteli na nekaj, kar se jim ni nikdar niti sanjalo. Na parniku je-namreč moderno urejena pivovarna, v kateri je mogoče vsak dan zvariti ti»oe kvartov piva. Kapitan je rekel, da pivovarna le takrat obratuje, ko* je parnik oddaljen že dvanajst milj od ameriške o-balL • Suhaški age nt je so pivovarno zapečatili ter odšli z dolgim no- j *0I»' _ - - - - fc£ ; VELIK POŽAR V LEAVEN-W0RTHU. Leavenworth, Kansas, 'j. aprila. Požar je uničil včeraj napravo 0 tisoč dolarjev. LA FOLLETTE IMA VELIKO VEČINO. Milwaukee, Wis., 3. aprila. —-Tri primarnih ao1'( vali v eoiisinu je dobil senator La FoA-lette «*■;('indent tisoč jv*eč glasov kot pa predsednik Coolidge. Dosedaj s-> dosjicl.t noročila iz 1192 okrajev. La !-V!ette ima nekaj nad 130.C00 g!j«ov. Coolidire pa 69,000. URAR JE ZAr.TJSTIL MRS. WILSON $100.000. Richmond, V«.. :>,. aprila. — l)aiL"s so odprli tukaj oporoko enega najbolj znanih švicarskih urarjev v*deželi. Ilenry-ja Berg-heimera. Vse svoje premoženje, več k-.t šlC0.000, je ;:a;>u-til vdovi pokojnega predsednika, Mrs. Wilson. Svojima otrokaina, sinu in hčeri, ni zapustil niti centa. DENARNA IZPLAČILA * V JTJG08LAVUI, ITALIJI IK KASEDENEM ~ OZEMLJU M pvtom a*fe bank* iirrinjejo manuljtro. kitr« is p« Mnak: Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA KaapoOUa na nuln> potto In lspUCnj« "Poitnl Cpkornl urotf* ta "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celju, Maribora, Dubrovniku, Splita, faarajem ali dra^od, kjer J« pa« ia hitra laplafilo najneodneja. 1000 Din....... $13.40 2000 Din. ...... $26.60 5000 Din....... $66.00 •■rt nakartllh, ki snaiajo manj kot «n M 4lnarj«v ratuntm* paaabai mm 1« «n«w aa poitnln« In tfrur> atrolka. ITALIJA Of ZAJ3EDKZTO OZEMLJE! BaapofiUa na ladaje potta la laplaAi>a "Jadranska banka** ▼ TntC OpatUl la SMf«. J. 200 lir ........ $10.10 300 lir ........ $14.85 500 lir ........ $24.25 1000 lir ........ $47.50 w aakaalllk, at anaiaj* manj art SM Ur ratualm* ii»aij m W ilnln mm pattnina In «nj«a ctroika. trn MUhI prtMcaJ« mmtk pet tM Anarjer aU pa «ra M BI šmmAMmhm pa wmmsmlnmmU ie poaebnl upuai. Vradnoat dinarjem la Uram Kdaj nI stalna, menja m večkrat la km«. Cakorano; ta tc«a raaloga nam al mogoče podati natančne cene mpn]. Račnnamo po eenl onega dne, ko nam dospe poslani denar r roka, h^mta v —«rtiHdh dolarjih glejte pnefcen eglaa t Um h*mT ^ ja postati aajbotjs po Domestla Money Order ali pa Mmw Daak Draft. mux 8AEBEB STATE BAKK j m ^ T^^m^jm^^ jKtm Ym% V. T. NOVA ZASLIŠANJA ) VZADEVIMRS.BAUER i Pred oblasti bo polilican neki mo-j ški, ki je baje tknša! prodati l Fordov Sedan. 4— Neki resta-: rater aretiran, a ne v zvezi z umorom. i Oblast i.priznava jo sedaj, da ima i ro K* malo upanja, da bi se jim - kmalu posrečilo zalotiti morilca i Mrs. Bauer, ki je bila umorjena na samotni cesti v Ohetsea, S. I. . Okrajni pravilnik Fack iz Rich-: monda je vsled tega skleuil predložiti zadevo veliki poroti., ki bo zaprisežena prihodnji ponedeljek obenem z vsem zbranim dokazil-nim materijalom, da bo veleporo-ta lahko dvignila obtožbo proti "John Dee-ju*1. Glasi se, da bo a tem pospešeno možno poznejše postopanje in da bo mogoče staviti v obtožnico ime eLovetka, ki bi bil aretiran v zvezi z umorom. Se vedno prihaja veliko število anonimnih pisem, ki vsebujejo vsakovrstne migljaje in vsa pisma, ki zvene količkaj a*rjetno, preišče policija. Xa ta način pa niso 'bili razkriti še ni kaki resnični sledovi zločina. Bil je sicer aretiran neki moški, a so ga zopet izpustili proti j a m Se in i $500. Ime-i nuje se Jakob Hopiak, je star tri in trideset let, Poljak in lastniK neke točilnice v Stapleton. Bil je aretiran pod obtožbo, da je kršil Sullivan postavo. Ko sta ga več i kot eno uro zaslišavala okrajni pravdnik Fach in detektivski ka-j pitan Van Wagner, sta oba izja-^ vila, da ni i-nicl Hopiak nobenega opravka z xunorom Mrs. Bauer in da ni osumljen. ikega progra-1 ma teko-m lanskih jesenskih tdm litev. Akcija je prišla na pred-1 log konservativcev. ki so hoteli' . t prisiliti A-lado, da razkrije SA-ojo stališče glede tega A-prašanja. Vladni voditelji a- zbornici. I John Clvnes je priznal, da ne more vida upati, da bi bula od-, redba sprejeta a- sedanjem zase-, j danju, cla ]>a bo dežela konečno prisiljena uveljaviti davek na kapital radi velikamJcih državnih dolgov. | ZAPOSLENIH V J0GOZAPAD-NIH PREMOGOVNIKIH. Kansas City, Kansas. a urila. Delo v rovih južno-zapadne Inter-state C'oal Operators Asssoe i at ion. | ki je avtomatično prenehalo dne 1. aprila, ko je ugasnit eno leto Aeljavni mezdni kontrakt. bo o-stalo prekinjeno za nedoločen čas. dokler se bodo Ai-šila skupna pogajanja podkomiteja. Tako je objavil W. Johnson, komisar, zveze. I Delodajalci zahtevajo skrčenje plač in delavci podaljšanje starega kontrakta za tri leta. j Približno 40.000 premogarjev v ^Missouri. Kansas. Oklahomi in j Arkansa.su je prizadetih od tega prek in jen ja obratovanja radi mrtvila v pogajanjih med unijskimi uradniki in delodajalci. Konference »o se pričele tukaj zadnji četrtek. » Nekaj neodA-isnih roA*ov pa po-?juje še naprej. V AMERIKO BODO PRIVEDLI NOVO GORILO. i Mlada gorila se nahaja na kro-j vu parnika ^Deutschland', ki bo i dospel a- New York v soboto. Gorila bo razstavljena a- Barnuvo-vem 'cirkusu. Miss Alyce Cunningham sprem* n Ija mlado gorilo, katero so pri-yedli semkaj z dvojnim name« ; no m, — prvič kot zoološko mi-J" kavnost in drugič, da se uspešno ^ dokaže, da je mogoče vzgojiti tukaj gorilo -kljub klimatičnim razmeram, ki so tako različne od kli-matičnih razmer v rojstni deželi < S0™1«- ji {TEMELJNI VZROKI SPLOŠNE REAKCIJE r .■ Značilen govor nemškega državnega kanclerja. — Odločno je zahteval pravico za zaprte porurske patriote. — Po njegovem mnenju je francoska nasilna strahovlada od govorna za vseobsegajočo reakcijo, — Kancler se ne boji prestiža šovinističnih elementov. — Socijalisti so potrebni. Berlin, Nemčija. aprila. — Državni kancler ^larx je imel danes znaHlen j^ovor v katerem je razpravljal o splošni reakciji in o vzrokih te reakcije. Govor se je tikal v prvi vrsti 1VX) nemških patriotov, katere so Francozi nasilno zaprli ter jili še vedno drže v ječah. 44Časopisje poroča," je rekel kancler, "o a-edno liaras-.čnjočein nacijonalističnem in imperijalističnem gibanju v I Nemčiji. Tudi meni je to dobro znano, toda gibanja ni mogoče zaustaviti, dokler se odreka nemškemu narodu te--meljne principe pravičnosti in človečanstva. j "Francoska okupacijska oblast je dala v Porurju in Porenju za]>reti, skoraj brez vsakega vzroka/na tisoče in tisoče nemških državljanov. 1500 nemških državljanov je še vedno zaprtih. Izmed teh so jih 4G odgnali a- razne :francoske in belgijske ]>iisihie delaAiiice. Njihovo sta-inje je strašno. Pomagati jim ne more niti nemški Rde-jči Križ, niti kaka druga tujezemska pomožna organizacija. ' "Med zaprtimi jc na stotine mestnih uradnikov in vsakovrstnih delavcev. Vsi so obdolženi sabotaže^, pa niso zakrivili niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. | 4'0e nam očitajo Francozi reakcijo, morajo pomisliti, i da so reakcije v prvi vrsti Francozi sami krivi. I 44Ali more nemški narod upati na kak končni spora-Szum, če mu nasprotnik odreka najbolj elementarne pravice prostosti in človečanstva V ! Ko so ga časnikarski poročevalci vprašali glede politične bodočnosti Nemčije je odvrnil, da morajo biti v vsadki vladi zastopani socijalisti, da vzdrže ravnotežje z raznimi šovinističnimi elementi. I Berlin, Nemčija, 'J. aprila. — Nemško poštno ministrstvo je izdalo odredbo, ki ga nima para a- zgodovini pošte. ! Zadi lji čas so namreč začela prihajati iz Amerike šte-_ . vilna pisma, na katerih je bilo z debelimi črkami zapisano: |Ne krasti! V pismu ni nič dolarjev! Minister je izjavil, da bo pošta a- bodoče vsa pisma vrnila odpošiljateljem. j Finančni minister je prepovedal Nemcem izletna potovanja v inozemstvo. V Avstrijo, Italijo ali Švico, se sme podati le tisti Nemec, ki se zadostno izkaže, daMma v tuje-zemstA u kak nujen opravek. Sčasoma bo uveljavljen zakon, ki bo določal, da bo mo-[ral vsak Nemec, ki po napravil kak izlet v inozemstvo, plačati 500 zlatih mark daA'ka. Berlin, Nemčija, 3. aprila. — V Breslau je policija izsledila veliko ponarejevalnico denarja. Dosedaj je bilo aretiranih dvajset oseb, številnim drugim je pa policija na sledu. I Berlin, Nemčija, 3. aprila. — Splošno pozornost je vzbujal govor generala Erielm Ludendorffa, ki nastopa kot kandidat nemške ljudske stranke. General je pozival volilce, naj oddajo svoje glasove nemški ljudski stranki češ,»da bodo na ta način najuspešnejše protestirali proti monakovski razsodbi. | London, Anglija, 3. aprila. — Iz Berlina poročajo, da bo v najkrajšem času izbruhnil po vsej Nemčiji genarlni železničarski štrajk. j V Elberfeldu, Magdenbnrgu in Mannheimu je že ve« tisoč delavcev prenehalo delati. I V Hamburgu in Bremenu bodo železničarji jutri za-štrajkali. Dunaj, Avstrija. aprila. — Danes se pripravljajo delegatje rusko romunske konference na odhod. Pogajanja glede Besa rabijo so dospela na mrtvo točko. Konferenca ni ničesar dosegla. Besarabija je bila prej del Rusije. Po svetovni vojni je pripadla Romunski. Sovjetska vlada pa tega nikakor noče priznati. Ruski delegati so predlagali na konferenci, da bi se prebivalstvo Bcsarabijc potom javnega glasovanje izreklo bodisi za Rusijo, bodisi za Romunsko. Romunski delegati so bili j>a odločno proti, vedoč, da bi javno glasovanje izpadlo v prilog Rusije. Pariz, Francija, 3. aprila. — Finančni izvedenci so izjavili, da so zaključili svoje poročilo glede reparacij in da bo besedilo v soboto objavljeno. Ko bo izročeno poročilo reparacijski komisiji, se bo spor šele začel. Francozi nočejo za nič na svetu izprazniti Ruhra, pa tudi porenskili in porurskih železnic nočejo vrniti Nemcem. _To dvoje so pa strokovnjaki prav posebno priporočali. Francoska poslanska zbornica je izrekla danes Poin-careju zaupnico. Za zaupnico je bilo oddanih 408, proti zaupnici pa le 151 glasov. . "GLAS NARODA" j <«LtVINl SAIL.V| I •wm« mn* Publish*« ; , • Kmafe FwMialrintf Ooa>,M| AA Corpftlnn) ^wawk miim uoui« »iNiDiK, tnmmw "1«M Ot Sualn««* *t ttt* Corporation *n4 AMrtmi «f Abwi Offloara: M Cortland! 1r—» »orough of Manhattan. Vw* Ctty, N. V. L A • NARODA" (Vato* of Um P—pt*}___ _lmn< Iwry Pay «Ko»pt «un<«y m HrtMqfc_■ i« *«*» •wt* llat aa Amarlka Za Now York ca Ma t«t# ....9T* fft otniK . ^ ..... ••.•« 2a pol lata ......................•*-■ -at* ..........— ta.Ot Za iBMWMtn M «M* Kk W fit;- .......... tl.U Za pol lata ................W _»ubacrlptlon Yaarly $6.0Š____ A^vartlaamant on Afiraamant. _-aiao Hmomu laha|a yaaM dan Ixvxemil nad al J la pr«P»W»_ 'r.i>y 7 ir* Dodplaa m .labenoatl ae ne prlobCuJoJo. Denar aa] aa Maer-r?ll a« -v.:A t'. Homt Ordar Pri spremembi kraj«, naročnikov, prosimo «a a« kam tidi or*Itn H bllTalliCe ,nasnan!. da hitreje najdemc naalovnlka. "O L A • NARODA" .t&rv«-!*! >#tM. Ko rough of Manhatttan, N#w Ya«k: IP. V. Tal—hooa: Corti«n*t W__ -------—■—■ . ■■ • . B—— ZAŠČITA OTROK »■ i - . . ' V Združenih državah je zaposlenih v sedanjem času ve<- (itrok kot jili je bilo kdaj prej. Med vojno smo imeli v Ameriki takozvana prosperity n. Prosperiteta je pa pognala na stotisoee dečkov in dekli«*, spadajiM-ili na igrišča in v šole, naravnost v zadulile tovarne. Prosperiteta jih je dala na razpolago izrabljajo-renin kapitalu. Po vojni je bilo nekoliko boljše. Sedaj jja znova poročajo o večjem zaposlen ju nedoletnili otrok. Moške in ženske mečejo enostavno na cesto, oziroma jim dajejo dolse počitnice, za otroke imajo pa x^odjetniki vedno več dela. Petintrideset mestnih uprav je sporočilo delavskemu department!! o tej zadevi. V devetindvajsetih mestih je zaposlenih več otrok pod šestnajstimi loti kot jih je bilo prej. \ devetih mestih, med temi je tudi Pittsburgh, je naraslo število otrok delavcev za petdeset procentov. Pripomniti je treba, da se mesta s tem petdeset-pro-cent nini narastkoni°ne nahajajo kje na "temnem" jugu, pa«- pa v severni civilizaciji, predvsem v državah Nove; Anglije. In značilno je, da imajo skoraj vsa ta mesta posebno policijo, koje edina naloga je nastopati proti štraj-karjem. Po kmetih in po malih industrijalnih okrajih, odkoder ni bilo poročil, je izrabljanje brez dvoma še večje. Izkoriščevalci so se dosedaj uspešno ubranili vsake regulacije glede zaposlenjn otrok. Po nekaterih državah so že dolgo leta posebne postavi1 z;s za^čiio otrok, toda t'1 postavo so neuspešne in brezpomembne. Kadarkoli jih hočejo razširiti ali' podkrepiti, nalete na oster odpor tovarnarjev, ki se sklicujejo na konkurenco po sosednjih državah. Zvezne postave za ureditev tozadevnega zaposlelija. je pa najvišje zvezno sodišče proglasilo neveljavnim in jih je odstranilo. Zogovorniki zaščite otrok so sestavili ustavni amendment, ki bi dajal kongresu pravico urediti, oziroma omejiti zaposlenje. Dvomljivo pa je, če bo amendment že tekom tega zasedanja sprejet. Večina posebnih odborov, tako v poslanski zbornici kot v senatu, se je sicer izrekla zanj, toda kongres je zdaj začel zehati in ne misli na nič drugega kot na počitnice. Zakonodajalci bodo sicer še nekaj časa v Washington, toda v tem času jim bodo rojile po glavi edinole bližajoče se predsedniške volitve. •To stanje je izkoriščevalcem otrok prava voda na zulin. Poslu žil i se bodo vseh sredstev, da bodo sploh preprečili glasovanje glede predloge, ki se zavzema za zaščito otrok. Ce preprečiti ne bodo mogli, bodo pa odlagali. Z vsakim letom, ki ga na ta način profitirajo, se bo njihova blagajna pomnožila za par stotisočakov. . Boljše plače poljedelskim delavcem. l'o podatkih poljedelskega depart meiita so povprečne poljedelske mezile v Združenih Državah s.našale lani $33.18 na mesec poleg hrane in stanovanja (board). Leta 1922 je povprečna mezda za poljedelske delavce znašala $29.17 na mesec. Mezde so se povišale v vseh zemljepisnih skupinah Združenih Držav: največji povišek je bil v faevero-atlantiških in vzhodnih ae-vero-osrednjih državaTi, najmanjši povišek je bil v južnih atlantskih državah. Zgornja povprečna mezda v(e-lja za vse Združene Države, skupaj vzete. Ali med enim delom Združenih Držav in drugim obstoja velika razlika v plačah poljedelskih delavcev. V severo-atUnti&ki skupini (New England, New York, |čew Jersey in Pennsylvania) je ■ " - * • povprečna poljedelska mesečna • plača (poleg 'horda") znašala la-t ni $43.42 nasproti $37.14 v prejž-; njemu letu. V vzhodni severo-o- ■ srednji skupini (Ohio, Indiana, i Illinois, Michigan in Wisconsin) ' je povprečna mezda znašala $39.41 nasproti $33.35 v prejšnjem letu. V zapadnih državah, vitevši po-i gorje in pacifično obal, se je po- ■ vpreena mezda povišala od $45.57 ■ na $51.25. V zapadni severo-osred-i nji skupini (Minnesota, Iowa, Mis-i souri, obe Dakoli in Kansas) je povprečna poljedelska plača znašala lani $37.54 nasproti $33.63 v prejš- j njem letu. V južno-atlantiških dr- ■ /tavali je povprečna mezda Znašala ■ $24.93 in v južnoosrednjih $24.13, l približno dva dolarja več kot v - prejšnjem letu. » ,1 VriŠje poljedelske mezde se pri-t pisujejo tekmovanju s strani i&- Zmaga nemških naciionalistov v Kočevju. Kočevska občina ima posestva in gozdom v vrednosti preko 40 milijonov. To premoženje upravlja poseben premoženjski odbor, ki »e voli vsaka tri leta, kakor na primer meščanska korporacija v Kamniku. Voliti pa smejo v odbor samo davkoplačevalci, ki plačujejo ab-črrjjtke doklade. Premoženjska uprava je bila d<^*»edaj v romali zmerne nemške struje, ki jo j p vodil pokojni kočevski župan boy. 7,a volitve, ki so se vršile 11.; m&rca, sta bili postavljeni dve li-sii: Ekstrennia nemškonackmaliia • Ista, ki so j«> vodili trgovec Al'»j-z j Kre,sse. odvetnik dr. Arko. mi-zaj- Fornbacher in gostilničar Fr. Sfihlr-Fiuer, in pa koalirana li^ta zmerne nemške in državi lojalne stroje skupno s Slovencfi Nemški TTaeijornalssiti so razvijali strastno agitacijo in so res tudi zmagali. Dobili .so 131 glasov, dočim je dobila zmerna nemška lista industrijalca Josipa Rothla skupno s Slovenci 112 glasov. Zanimivo je, da s-.; za nemškonaeionaluo listo gla-s\vali tudi vsi drž. nastavljenci nemske narodnosti v Kočevju. Vlcmi in tatvine v Ljubljani. Martin /ii!>ert. bivši mulkretnik. ii in a iz Šmai"tiu>ga j>od Šmarno v ro. je hotel 4. marca ob 8. zve-i"*«r vdreti v stojnico mesarja Brulca v Šolskem drevoredu. Ka-Kor hitro pa je Žibert uvidel. da i'1 opažen, je pričel ibežati. vendar so sra pasanti ustavili v Kopitarjevi u lie i in predali stražniku Ži bt*rt jt* sele pred kratkim izpuščen iz zaporov, koder je presedel dvomesečno ječo radi tatvine. V Urulčevo stojnico je bilo vlondje-iv> h- pred j)ar ddnevi in je takrat ta*t pobral precej denarja hi mena. P »nrneva se, da ie bil vlomilec tudi v prvem slučaju prijeti Žibert. Ko se ie mudila starinarira Kraaičižka Hrato\-Ž. ki ima svojo trgovinico na Sv. Jakoba nabrežju, na obisku v sosednji trgovini, je stopil v njen l>»kal neki tujec in ji izmaknil kompletno obleko vredno 100 Din. Storilec je izginil brez sledu. V spalnico Marije Klemene, stanujoče na Vožarski pota št 1. se je- splazil 7. marca zvečer neznan tat in ji pokradel obleke v vrednosti 1500 Din. Istega dne je brezposelni vlaču-:/fir Stanislav Raznožnik iz Godo-vča vdrl v stanovanje Franceta Zdra^. jt v Hrenovi ulici in mu hotel odpeljati novo kolo. Goispodar je prijel vlomilca ravno v trenutku. ko si je hotel pomagati zopet tla prosto in ga iza-očil stražniku. Aretacij« v Ljubljani. Policaja je aretirala bivšega bančnega uradnika M K, ki je iz-valwl raznim tvrdkam v Ljubljani večje svote denarja, "predstavljajoč se ponavadi kot zastopnik ali cf»1o ravnatelj kakega Ijubljan-skeira bančnega zavoda. Bil je eddan sodišču. Prijet je bil livarski vajenec Jo- dustrij, kar se tiče zaloge delavcev. Višje mezde v industrijah vabijo poljedelske delavce* To je posebno očitno v severnih državah, kjer je bil poviiek zato tudi- največji. __ L ' sip Jiaibšek. rodom iz Srednje vasi ki je v '"Strtijaili tovarnah in livarnah' ukraden 450 Din vreden gonilni jermen. Mladi uzmo-vač je tatvino priznal. i 't Zasačena družba tihotapcev saharina. Mari'oorski po 1:ci i i se je posrečilo zasačiti večj(. družbo t.jhota^-j cev s sahariiiaiu in vžigalicami. Saharina so dobili 14 kg. Med za-s?.reliitoi tihotapci j<- največ želoz-iiičarjev. Tihotapstvo v obmejnih mestih ip sicer v navadi, ampak v Mariboru se je v zathijem času( nenavadno razvilo Smisel za po-j šteno delo vedno 'bolj umira* vse! i lioče živeti dob: o brez težkega truda. Kljub veliki brezposelnosti je teiko dobiti zanesljsvih del a v-i nih moči. Zelo razvita .je postala tudi obrt '-Mir«- Kovačeve" in to pri moških, ki bi >i lahko pošteno! zasluž.li svoj kruh. Zadnji čas se pogosto pojavljajo tudi tatvine po javnih j oka lih zlajsti v kavarnah. Tako je bila dne 5. marca med drugim v neki mariborski kavarni nekemu znanemu zdravniku ukra-' denft dragocena zimska suknja z! wm, kar se .ie nahajalo v nji. P-;.-lxnja je odretiila sfr*.žjo kontivJoi s posebno pažnjo na t ste osesl>e. ki brez posebnega p -sla in zaslužka vendarb' imenitn.) žive po gostilnah, v kavarnah in baru. Krvava tragedija: oče ustrelil sina, sin očeta. V tabru ob bivši kranjsko-hr-vatski meji se je odigrala krvava rodbluska tragedija, llivši trgs-i vec in posestnik Jurij Zbašnilc je >dŠel pred letom dni v KumunJjo lu ostavil svojemu sinu Juriju vse premoženje. Pred kratkim se je oče zopet vrnil ter pripeljal iz Ihimunije s seboj tudi lepo mlado ciganko. Od tega trenutka naprej je trajal v hiši, v kateri je s/in od-stMpil svojemu očetu stanovanje., večen prepsr. Oče je zahteval, da mu sin vrne posestvo, tu pa otein ni hotel ničesar slišati. Naj>otoBt med obema je postajala zato <*d dne dne hujša, dokler ni postal [ spor usodepoln. Oče je \ uovič za-1 hteval «k! sina, da mu vrne posestvo. ker pa je ta zahtevo odklonil. je stani Zbašiuk potegnil iz žepa samokres in ustrelil sina v prša. Krogla mu je šla nad srcem in obtičaila v hrbtu. Vendar pa je bili sin še toliko pri moči, da je iztrgal očetu .samokres iz rok ter potem sprožil na očeta, ki ga je krogla zadela sredi čela. Oče se je na mestu zgrudil mrtev na tla, sina pa so s smrtjo se borečoga prepeljali v ljubljansko botoioo. Prefrigan bolnik. Neki Pavel Ilija z Jesemiie je prosM v bolnici primarija. da mu dovoli, da se pelje v nedeljo domov. Ko je dobil dovoljenje iza potovanje, so ga pro»Wi njeg-ovii tovariši, da iim nakupi razne predmete in živila, in so mu dali tfcudi precej denarja. Ilija pa je zaupani denar zaipravii po ljubljanskih gostilnah. Policija je Ilijo prijela na kolodvoru, ko je bil že slih. Pri preiskavi se je ngutowHo, da prefriganega Ihjo iSče mdi OTOK-1 nKtvQ, T Vojniku-radi tiKia. Novice iz Slovenije. I POMNITE ■ Ena izmed največjih prednosti • ^ I uporabe Bordenovega Evapori- B pranega Mleka je, da ga lahko kupiti v količini in ga imate. r^BhT i i * kadarkoli ga rabite. V zaprtih konvah se ne bo skisalo pa naj bo vreme tako ali tako. ^ unsweetened Če hočete vedeti, kako k hati z Borde-^VAPAD ATE' novim Evaporiranim Mlekom, nam poSljite ta oglas s svojim imenom in -MILK - naslovom. No. 1. J THE BORDEN COMPANY g II^^^^^Hj^^^H VOUWN BLOa NEW YORX QTjAS yARODA, 4. AFil. 1924 Peter Zgaga Zdi se mi, da scan napak storil, ketr sem začel priobčevati v svoji koloni vprašanja in odgovore. Vedno več vprašanj je in nekatera so tako zapletena, da mi včasih kar sapa pohaja. Posebno se zanimajo moji prijatelji za Maričko Miklošič. Njeno zadnje pisano je tudi mene razveselilo, in sem jo takoj telefonski vprašal, kako in kaj. Zatrdila mi je. da gre v C"ka-go in da bo svojega znanca K<>-verto že odda leč spoznala. "Spoznala ga bom". — je rekla. — "pa naj se magari vozi v "Columbia Six", ali naj v fleč-kajnarskih šlebedrah biro pobira. Zaenkrat mi pa še ni mogoče" — je rekla. — "si dajem namreč v Bronklvnu zobe fiksat. Pravzaprav v ustih. toa dala lia razpolago par "spring-heels'\ da bo lažje tekel. !.ko mu treba toči. In tekel bo. pa prav .kmalu, da se bodo kar iskre klesale za njim". ★ i Upravnik mi je pokazal naslednje pismo : » "Priloženo Vam pošljem ^4.00 | za naročnino Glas Naroda. Prosim, oprostite, ker nisem toliko časa poslala. Veste, mož me je zapustil, zdaj bi pa rada vprašala Petra Zgago, za svet. kaj mi j" nami it r. ; S spoštovanjeim.*" To je kočljivo vprašanje, kaj ne.' Dva dni'sem ugibal, kako odgovoril nanj. pa se mi ni nič pametneira posvetilo v jrlavi. TI- | Pokazal ^e p-smo prijatelju, ki ima diphiinirano hudo ženo. — No, kaj bi odgovoril na to.' — sem ga vprašal. Mislil je in mislil, nazaduj" pa priznal, da ne ve. , — Toda vendar — sein silil vanj. Svetuj mi. kaj naj odgovorim, jaz nisem vsega voden. Znova se je globoko zamislil j ter odvrnil sanjavo: — Ti odgovori, karkoli >e ti' zdi. Jaz zamojdel vem. kaj bi -xt ril. če bi me žena zapustila. J Pri tem se je tako blaženo nn j smehnil, kot tla bi videl pred s.,J boj odprta deveta nebesa. Nisem jra nadalje vpraševal, kaj: namerava. Ce pa hoče cenjena naročnica i iz Michigaha vedeti, ji z veseljem s|>oročil naslov svojega prrjate-Ua. •k Clevelandski rojak mi je pisal: I>rajri Peter! ilwlo časa sem \ Ameriki. ^Zaslužim ne (b»>;ti. j [veš. Rad bi imel razen Glasa N'a-| roda tudi kako drugo•branje \ I hiši., pa premalo zaslužim. Kateri list je najcenejši * Odgovorim mu na tem mestu: Vsak slovenski ILst v Amerikr stane denar. Vsak slovenski list I je odvisen od naročnine. Zastonj ni mogoče ničesar dobiti, posebno v Ameriki ne. Nekateri lš. Vodpredaednlk: LOUIS BALAA'T, Box 10« Faarl At*.. V>FT'i, Si. T«JnIk: JOSEPH P1SH.LER, Ely, Minn. Bliigcjnik: LOUIS CHAMPA, Box 9«1, El v. Minn. £!a«ajTJUc neizplačanih gmrtEln1 JOHN JiOV»iN 111 — ||u A.T«. Jat. » On lutk. liirx 7rfio»ni xtntnu Dr. JU« V. GRABES. tut Am«rl »j pc>rfH]aJo Li glavnega tajnika Vee prltolbe naj «e potilja na pr*4 tednika porotnega oJbora. Profinje »prejem novifc Mtnnt !x Vilr.ilk' -r-riOeval* ci' ae pošilja na vrbuvnega »dravnika. J-^^cetovac3ka Katoliška Jednota se priporoča cua Jugoalovanoia xu£ trti en pr:r-top. Iidor 2ell poetatl flan to organizacije, naj Be vglaal tajnika društva J. S. K J. Za uaianovitev novih nilsiir k sob; zastopnike vseii vasi v i.'bv'ni tlol^isKi. »Im.--* j> -svc-tujr.j • o }) >pr.;% i-c-i. lo^a j. . vot<-vanjr*. {>r- j" povzel be-ed • m ki f.iš . pravo nobene zvvz« . Pa Ko j'.ni je p* -n vili*■ povedal, na - > .^e ra-ii sklenjetu^a -poip/unia oddati v-.ij m-.ka.j jjla-- v t'a^istovski lisri — lako >;»* iU f)i. Xa žalc-it pa je uigral jvj ilvtli urah nsjoit-viti. ila s> bile ■ !>i'-e«ie br'V.u^ji ;:i«*, !jiul-j.- v, : . i»;t!i iii*' -vir d- p v«'lati. Trgovec z mlekcm nsirelil svejega kcnkiirenta. V tržaško bi'lniir" te * t *»* !»•..-p-'ljali r«::ko niti j !:»-ira Furlana \ • it - lisi Pt vtirja. Mladeni«'- je i!:1..-! '.i i:;!!!-. /ad»! j«* '»jI v In birmi-". I. a h Sii an ;■!*■». :ii j>"•-:fi. Strel v i.rbirit"• ji- im« 1 za r da iul:i«.b*:iH- - h: ' »• ';aii . Z« I ravni i: i s<» . rt'nilja!i n.if- 1"r vi s.- d'riki. nnd n.jiM 74b'."ni ■ ■■ *. j«- p- v« da S. da i-' - n žrt-v i . ;?Mva. !;i «ra Lr-»:il ur. ti u.i« - inu neki trgovee t. lnlek,m i/. K -I iransa. !i I/, n p.» imenu, ii Iz a ( in Posti" >!a >>*• bila na mri-"' k=-i-'uii-vsta. Mick" sta pc«I!jala s p -^tajf Saarradi . kaaior - ta h-'Ma , vsak dal: pa prazne ^ ree. B^knn je nek -C- zatrjeval« da um je P -blir zaaiwiijai paazon vtč. luuP te- ( ira jja j'- te diu p »C- ikid na t-*.— i .n ga ustr«'! 1 s sam< krv»- ni .\l< <:.-l»ie •<■ je1 sam javil oblastim. j t • Smrtna nesreča na kolodvoru. \-i k« Wivorn pri Sv. Andreju v Trstu je Železn iki p-»daiač Viljem Frbani mazal z t'jeni nienja-'jlsče pri tiru, na katerem je nut-■ mvrirala lokottnrt va. K*> >>e j«- b* — j t-i niuakjiiti. uiii je sp-.d:'!•• n • ,:».* p.ub-1 p il lok« nmtrvo. k' ua j»* ! tak., ray.inrvarila. dii j-* kljub ta. | kaj>iiji zdravniški nenrxM '/.■• <"•• /. I neka j Mi" v b In su'ei pod'eirid i!,;!»lj»aim številnim p škodbam. i-- I j ALI VESTE,— «I:i jf \ Kulnji-iii fiskalnem Iftii > s!::\ jj.» »-k-i»«»rtir:tla vir k<»t . j - na im|H>rtirula: lhi je pri za«h»ji ral.oviti uesn>el v Casiic Cat«'. 1'tali. " :: > /i' Ijt iituili M'-t SI«>\vu> >-\ Ali il;t !!»'hnar turške < iuar<- : > v h-jK Likastih >kailjah. kar jih šči-- ti »•! -i mljfiijeiu in krn^-iijeuiV Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim esebara proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25, po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek Z3 pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. . ne moremo prevzeti. Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži nasi ovij enec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč Be itavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo nakasila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma.. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., ▼ Italijo in Avstrijo $4. FRANK SAKSER STATE BANK 9QWA ZMM1MZVA PJIBA NA KRVAVIH POLJANAH Spual'IWMuti£2 'T RPIiENJE in strahote s bojnih pohodqv brritof* slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. 1» Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja b Tirol, Fajt Jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in * polkovem nporn ter njega zakletvi. Knjiga J«, tetle Tto, vlrmje 27D ttmd in M iHfc i» vtjaa "GLAM MAMQDA" m Oortlandl M%? Tart, V. T. Odktrija bivšega suhaškega agenta. (Konec.) — Da izvedejo eno postavo, kršijo proliibieijske sile naj dueatc drugih. To* jc ugotovil William F. Gloria, pravni zastopnik proliibicij-skega ravnatelja Rutter-ja, ko jc rcsigniral s svojega postavnega mesta aprila meseca preteklega leta. Njegova resign acija iu resigna-ciji sledeee ugotovilo sta sledila , počrnili oba očesa ter ga nato odvlekli v neko garažo, kjer jih ni mogel nikdo nadlegovati ter ga tam pretepli kot živinče. Posluževali so se kopit revolverjev ter železnih prstnih obročev. To se ni zgodilo v Rusiji pod carji. To se je pripetilo v Ameriki, kate ri vlada Antisalonska iiga. • 1 Puščen nezavesten. Fred Bcthaf, ki je stanoval v 1 Mission hotelu, se je nahajal v ne- ; ki točilnici mehkih pojač na dva-) najsti ulici in Howard Street. Ista : ^anga proliibieijskih agentov ju ] vstopila, ga pretepla, zavlekla 11a . neki prazni lot v bližini ter ga ] pustila ležati tam nezavestnega. j Prav ničesar ni zakrivil. Bil je gost v dotičnem prostoru, — navaden državljan Združenih držav, • kojega edina pravica je bila biti pretepen do nezavesti, ko so se 1 pojavili prohibicijski agenti. .t Dne 30. marca preteklega let i s je bil vprizorjen napad na Peer- 1 less Club. Oddelek proliibieijskih agentov sta vodila agenta Corev < in Ha r veil, dva posebna zaupnika 1 prohibicijskega ravnatelja Butt- < erja. , Agenti so morali porušiti vrata, da so mogli v klub. V klubu je bil en sam natakar in tega so agenti 1 pretepli. Niti ka.pljiee pijače niso c našli agenti v prostoru. Ko je bil 1 vprizorjen pogon na klub se je t slednji pokoril postavi za eelih s sto odstotkov. t se je zgodilo? ( Uničenje pohištva. ] Prohibicijski agenti so vzeli sekire ter razbili celo pohištvo. Uni- 1 čili so celi klub ter napravili ško- t de za več tisoč dolarjev. Edinega 1 človeka, ki se je nahajal v klu-bu, ubogega natakarja, pa so tako s pretepli, da je moral še dolgo po- 1 zneje hoditi k zdravniku. 1 Niso ga mogli aretirati, ker ni ? ničesar zakrivil. Lahko pa so ga * pretepli in to so tudi storili. Pogona se je vdeležil tudi Walt- s er Laumeister, znan prohibicijski 1 agent. Laumeister je bil pošte- ^ njak in postavno banditstvo se mu 1 je gnusilo. Rcsigniral je takoj pri- t hodnji dan, ker ni hotel spadati s v razred vladnih banditov. I To je bil tudi vzrok mojega od- c stopa jn dobro mi je znano, kaj je 1 občutil Laumeister. j En človek ubit. Corev* pa je še nadalje pretepa! in trpinčil ljudi. Malo pozneje jc pretepel nekega Williama Campa. Carap ni ob onem času , prav ničesar zakrivil. , Približno ob istem času sta dva prohibicijska agenta ustrelila nekega Artuffo na Andover Street. Artuffo ni hotel spustiti agentov v svoje stanovanje, ker nista imela preiskovalnih varantov. Raditega sta ga agenta ustrelila t?r ranila njegovo ženo. ! Meni se dozdeva, da je najbolj nevarna stvar glede prohibieije mrzko stanje duha, ki je bilo list varjeno v tako številnih tisočih naših državljanov. Povsem mirno lahko rečemo, da misli vsaj poloviea naših ljudi, da ni nikake škode v zmen pitju in dejstvo, da je organizirana . manjšina uveljavila prohibieijo — ali to, kiir plove pod zastavo prohibieije, — je storilo neizmerno za oslabljenje domoljubja v Združenih državah. Pred par dnevi sem čul nekega odličnega državljana, ki je definiral Amerikanizem kot privilegij, . de se plača petdeset centov za po-1 žirek pijače, ki je vredna le deset centov. To je sicer rekel v šali, 1 a za to šalo je tičalo resnično razpoloženje. t Nikak "zločin". Moral sem aretirati številne ljudi radi butlegarstva. a niti eden vseh. katere sem prijel ni bil prepričan, da počenja kaj moralno 1 krivičnega, ko je prodajal opojne pijače. To razpoloženje duha gotovo ne prispeva k izobrazbi in ustvarjanju naroda v pravih smereh. Najbolj žalostno na celi stvari pa je, da ni nikake resnične prohibieije v istem času, ko je prohibi-eija ustvarila to stanje duha. Mi imamo polno žgane pijače in ob istem času tudi nevarno stanje duha. Več pijanosti. Nadaljna stvar, ki je predmet splošnih komentarjev, je ta, da je v sedanjem položaju več pijanosti kot jo je bilo poprej. Res je, da se ne izvrši več tako številnih aretacij radi pijanosti, a to se zgodi raditega ker se vrše pivske zabave na skrivnem in ker se obdrži pivce, ki omagajo, skrite, dokler se ne strez-l J; i jo. V poštenih salonih prejšnih časov ni dobil nobene pijače .človek, ki je bil pijan. V številnih bulle-garskih prostorih pa strežejo sedaj ljudem toliko časa, dokler ne morejo sprejeti ničesar več v svoj sitem. Tudi mladoletni dobivajo pijačo. V prejšnih časih niso mogli do-: biti mladoletni alkoholičnih pijač, a danes lahko dobi človek v starosti od devetih do devetdesetih let vse, kar hoče. j Več kot stokrat sem videl dekli-' ce, ki niso bile stare se petnajst' let, na smrt pijane v teh slavnih dnevih prohibieije. Zelo pogosto so jih spremljali dečki iste starosti, udi pijani. , Kadar pričnemo delati pijance med ortoci obeh spolov, ki niso še dosegli zrelosti, smo pričeli nekaj kar nam bo pozneje povzročalo še dosti zadreg in težav. Ni treba do-sti domišljije, da si človek misli,' do časa nas bo dovedlo popivanje otrok. . 1 Izpremenjeni nazori glede pijače. V starih časih ni bilo nikdar žganih pijač na prireditvah poštenih družb. Sedaj pa spremlja stekic-1 ničica večino družabnih sestankov in pijanost v privatnih domovih se smatra v splošnem za samoposebi razumljivo. Deček kupi tako stek-leničieo s svojim prvim parom dolgih hlač in steklenica je obrabljena predno so obrabljene hlače. Jaz smatram v veliki meri Anti salonsko Ligo odovorno za izjalovi jen je prohibieije, kajti Liga veruje slepo v može, katere najema Stric Sam, da izvedejo prohi-J bicijo s silo. Po mnenju Antisalon-, ske Lige ne morejo storiti prohibicijski agenti ničesar zlega. Banditstvo, pretepanje ljudi in celo' uboji in vse stvari, s katerimi se je omadeževalo izvedenje takozva- !ii' prohibieije, nt« jranejo Antiso-.Ionske Lige, ki izjavlja, da se vrši vse to za "pravično stvar." j A' svojih prejšnih člankih sem pojasnil, kako bi bilo mogoče v resnici izvesti prohibieijo. I Najmanj 100,000 uradnikov. ' Ena pot je in sicer le ena, da se namreč stavi v službo najmanj sto tisoč visoko plačanih proliibieijskih enforcement uradnikov, da se uporabi vsako vladno agencijo, kot obrežno stražo, carinsko -službo, justi-čni department in Tajno službo 111 da se spravi vsakega butlegarja, ki je bil spoznan krivim, v ječo za najmanj pet let. I Ce bi hoteli storiti to, bi moralo početvoriti vse davke v Združenih j državah, poslati na stotine fcisočev j [ljudi v kaznilnice ter ustvariti sta- i nje, o katerem sem popolnoma I prepričan, da bi bilo slično revo-! luciji. I Celo v takem slučaju pa bi ne bila prohibit i ju izvedena za več! kot osemdeset odstotkov. Preveč i lahko je izdelovati žgane pijače I 111 nagrade za izdelovanje so pre-j visoke. Bankerot. Opravka imamo za enkrat le z eno stvarjo, da bo namreč dosledno izvedenje prohibieije bauke-'rotirali slehrni narod, j Če bi se mi Amerikanei posluževali zdravega razuma, bi se lotili vprašanja prohibieije na približno naslednji način: [ Objavili bi, da bo prohibicija u-veljavljena. v desetih ali petnajstih letih. Nato pa bi pričeli vzga- •. . 1 juti narod k razumevanju dejstva, da bo morala bodoča generacija izločiti alkohol. Sedaj jc vse prepozno. Po za ključen ju lega programa hi prieeli z resnieno prohibioijo !potom vzgojne kampanje, ki bi stavila pitje na razumno podlago vsled splošne želje naroda Združenih dj-žav, da živi zmerno, j Mesto tega pa se na minuli slika organizirane manjšine, ki vsiljuje narodu nekaj, česar ni mogoče vsilili. ! Celo prohibieijsko gibanje se jc izjalovilo in sijajana ideja zmernosti. za katero sc jc zavzemala prohibicija, je bila potisnjena v o-zadje za par sto let. 1 S tem je serija mojih članokv zaključena. Po mojem mnenju ju prohibicijska laž pokazala svoje pravo lice in zaključeno je nadalj- 110 poglavje takozvanega "Ameri- kaiiizma." ! ____I * 1 Mlada, a velika tatica. j Že večkrat predkaznovaua 22-Tetna Viljcmiua Zupanee je okradla Ivana Zmnulo v Mariboru, Ivana K kala v Ormožu-, Antona Sa-b:>ta v Koprivnici in druge ter se potem vlačila z -Jernejem. Peter-išakom. ki je tudi kradel po raznih krajfi na Hrvutdkem. Dne 14. marca sc je Zupanee zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Mariboru. Obsojena je bila na 6 mesece1' težke ječe in bo morala po prestani kazni za .J leta v pridElno delavnico. Razprava proti Peier-šeku se bo vršila kasneje, ker .se ravnokar nahaja pri vojakih. Dr. Ana E. Rude, ravnateljica, oddelka za materinsko-iu detinsko higijeno v federalnem otroškem uradu, je ravnokar izdala zanimivo brošuro o vprašanju babic v Združenih državah. To vprašanje; j je posebne važnosti za tujerodce,' kajti med njimi igra babica še ve-' dno veliko vlogo. V starem kraju j si uiti ne moremo misliti poroda! brez babiec. v Ameriki pa — vsaj! v bolj naprednih državah — ljud-' je navadno kličejo zdravnika ob porodu, tudi taki ljudje, ki se bij ,v Evropi zanašali nababico. V več-) jih mestih obstojajo tudi posebne j bolnišnice — takozvani Maternity Hospitals —, kamor ženske gredo' otročjo posteljo. Te bolnišnice! so urejene za ljudi, ki morejo vc-| liko plačati, kolikor tudi za ljudi J bolj skromnih sredstev; so pa tudi j lake, ki so brezplačne. V njih se všeč i zdravniki-specijalisTi in iz-učene bolničarke. j To vse ne pomen ja, da je babi- ; "št v o izginilo, dasi ne splah večne igra one vloge, kot v Evropi in poprej tudi v Ameriki, akoni v ne-! katerih državah čim dalje bolj po-i ostrujejo kvalifikacijske zahteve in njih cilj jc očividno ta. da od-1 pravijo babice. Podatki v nekate rih večjih mestih kažejo jasno, da strožje nadziranje in zahteva po večji izobrazbi ima za posledico odstranitev manj sposobnih babic in pojemanje vsega njihovega števila. V New Yorku, naprimer, obstoja &ellevue šola za babice že od \ I. 1907; dovršite v te šole ali pa* j enakovredna inozemska diploma sc j zahteva, da se dobi licenca za izvrševanje bahinskega poklica. Nad Jziranje s strani državnih oblasti je strogo in se prestopki kaznuje-: jo. Poseldiea je bila. da se je število babic znižalo v desetih letih J od 3000 na 1G00. [ V 36 državah je predpisana rc-' gistraeija babic pri zdravstvenih !oblastih. V 1 državah le one babice. ki so po predpisanem izpitu dobile licenco, se smejo registrirati, j Treba navadno plačati pristojbine ]za izpit, licenco ali registracijo. V nekaterih državah se od e asa do ča-jso zahteva nov izpit in obnovlje-inje licence. V državi New York se mora babica vsako leto podvreči j izpitu in zaprositi za novo licenco. Kar se tiee izobrazbe le deseto-riea držav ima primerne zakonite določbe v tem pogledu. ki izrečno predpisujejo predhodno izobrazbo. Tri države zahtevajo predhodno srednješolsko izobrazbo in dve ljudsko-šolsko s dodatnim praktičnim izurjenjem. Mnogo držav j predpisuje, da kandidat inja za li-jeenco zna pisati in citati angleški, druge države pa tega ne zahtevajo j in dovoljujejo rabo tolmača pri izpitu. Pogovor na planinah. Turist vodniku: — Ne bo dolgo in bom z letalom poletel gor. I Vodnik: — Že mogoče, saj1 dol pa že lahko sfrčite. BABICE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. . 1 j Prinašati t;:.korekoč šolo domov j k otrokom, ki radi bolezni ali po-' ihabljenosti ne morejo,sami pohaja-' ti šolo, je gotovo popolnoma no-' va ideja. Mesto da bi otrok hodil Sv šolo, šola hodi k njemu. To idejo je že udejstvil šolski superinten- jdeiit (nadzornik) v Pasader.i, Ca-j jlifornia. Svrha tega programa je, j da se otrokom, ki morajo začasno izostajati i/, šole radi bolezni ali nezgode, nudi prilika, da morejo vzlic temu napredovati v učenju svojega razreda; nadalje p;* da sej otrokom, ki so radi pohabljenosti stalno onesposobljeni za pohaja-' nje šole, omogoči izšolan je. Poduk' |se tesno drži istočasnega izvajanja j učnega načrta v šolskem razredu,' ♦ ali v večini posebnih slučajev se i 1 bolj polaga važnost na ročno delo, kar nudi priliko za razvoj onih inišii-. ki potrebujejo vaje. Ta del programa se vrši pod nadzorstvom zdravnika, ki preiskuje otroka, pre dno jra vpiše v seznam domačih učencev. Otroci, ki se «-matrajo za brezupne pohabljence, najdejo s pomočjo te posebne šole. da bodo vkljub svojim oviram v stanu prispevati k vzdrževanju družine in jbiti koristni člani družbe, j Za obisk otrok doma je odrejen poseben učitelj, ki deti G do 8 ur na dan in obiskuje doma mlajše otroke vsak dan. starejše pa vsak drugi dan. med tem ko dan vmes pripravlja za nje potrebne lekcije. ZANIMIV ŠOLSKI NAČRT ZA BOLNE OTROKE. ROJAKI! Im? vA • V; amtk "Ni dovolj, kar pravijo izdelovalci gied3 čudovitega turškega tobaka, ki jo v HELMAR. Jaz jih vedno kadim ter me neprestano zadovolju- 1 jejo." HELMAR vsebujejo čudoviti tobak, ki se imenuje turški. Turški tobak je najboljši tobak na svetu za cigarete, in HELMAR so iz 100% čistega turškega tobaka. HELMAR S so popolnoma čiste HELMAR S so v lepenkastih škatljali, da se ne lomijo. f/ IzfiHnvaVi prvovrstnih turškšli jUQiULi&ubvj iti egipčanskih ei.^aret na ^ ... 1 Naši "pečlarji ' ne bodo smatra- 1 j li to vprašanje za posebno važno, / jali vprašajo naj starše šolskih o- s t l ok in uvideli bodo. da je trošek 1 i » 1 za otroške čevlje jako važen in 1 pomemben postavek v mesečnem 1 proračunu družine. Otroci po svo- t ji naravi morajo poskakovati in si < s skakanjem, brcanjem in suva- ] fnjtui in s pri rodno malomarnost- ] ;o trgajo čevlje — na obup mami- ] |ce in jezo očeta, ki morajo nepre-'< jsti.uo trositi za nakup novih čev- > iljev iu ]>opravljenje starih. i j Imamo načinov, da se čevlji o- < f hran i jo dalje časa, ako se polaga J jVi-v pažnje pri kupovanja. Prvi po- je. da s«» šolski čevlji kupijo 1 tako. da dobro pristajejo in d.n i so celo nekoliko daljši, tako da doptščajo rast in razvoj noge, ki . prav za gotovo nastane za dva < ali tri mesece. Taki čevlji so bolj • komodni. bolje izgledajo in dalje ^ tr Jejo. Čevlji iz dobrega usnja se boljše izplačujejo kot čevlji iz - slabšega usnja; dostikrat trajajo dalje, kot nekoliko parov čevljev 1 slabše kvalitete in dajejo se po-' J pravit i z novimi podplatami tri in , 'celo Štirikrat. Male razpoke se lali- iko pokrpajo doma. Žeblji iz medi . na petah provzročujejo pri hoji 1 ! man j ropota kot železni. Gumijevo" 1 ... . » i pete preprečujejo stresanje pVi ho-; I .ji in so udobna ter pri nekaterih I osebah dalje trajajo kot usnjati. Nikar pa ne dovolite, da gredo o-t - troci okolo z obnošenimi petami; !to pok va rja vso obliko čevlja za vedno. J Ako otrok nosi dva para čevljev 1<; .i" zamenjava vsak dan. best a oba para dalje trajala. Težko napotit it i otroka, da bi skrbno pazil 11a čevlje, zlasti pa da jih drži suhe. Zato je dobro podučiti otroka. da o vidi sam. zakaj in kako mokrota kvari čevlje, da postanejo grdi in o! nošeni, kako se pri tem špaga segnijc in razpade, tako da čevelj postane neporaben in ne-poporavljiv. Ako se otrok o tem prepriča, i>o morda polagal več pažnjo na svoje čevlje. Ako se čevlji zmočijo, tedaj naj zna. da se morajo počasi in skrbno sušiti, I ker mokro usnje se jako lahko ožge in ako se prehitro posuši, poslane laskavo, trdo in lahko poči. Cmestno je natakniti mokre čevlje na kopito, ko sc suše, ali pa natrpati vanje polno papirja. Raba primei-nejra olja ali masi i silno povečuje trajnost usnja pri čevljih, ker postanejo bolj odpor-iii proti vodi. Najboljša sredstva v to svili o so mast od parkljev (neat's foot oil*, ribje 111 rieiuo-vo olje. loj, volnena maža ali kombinacije istih. Vazelin in mineralna olja so tudi dobra, ali boljša, ako pomešana s kakim živalskim oljem ali mastjo. Ricinovo olje (castor oil) je morda najboljše za čevlje, ki naj se osnažijo. Svetli čevlji postanejo bolj temni, ako >e na maže jo z oljem ali mastjo, ■j Bureau of Home Economies, novo ustanovljeni urad za gospodinj-. stvo, predlaga in priporoča, naj • s • drži nekak zapisnik o čevljih. ; T'eno vodenje dnevnika o t raja-l li ju čevljev pokaže najboljše, ka-\trr. vrsta čevljev je najboljša in ' najbolj trajna, in nas prepriča, da i se nekoliko pažnje pri čevljih dob-■ ro izplača. /A, j. GLAS NAHODA. 4 APR. 1924 I ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI II (7or«lffn Lancuac« Information Bervlct. — Jugoslav Buroau.) KAKO NAJ PRIHRANIMO NA OTROŠKIH ČEVLJIH? i Zagonetno, toda resnično« Kralj ponarejevalcev. V aktih policije ,jt: jJcdeei vpis: Alfonzu .J. Whitcman, imenovan ''Jim the Penman1' in 4*kralj ponarejevalec v *.. Sedem in štiridcsetkrat aretiran. Dvakrat spoznan krivim ter obsojen. "Jim the Penman" ima za seboj izvanredno značilno karijero. Splošno se ga je smatralo za najbolj izvedenega ponarejevalca ter najbolj p re t kam-ga sleparja na celem svetu. S svojo spretnostjo s peresom je zaslužil na stotine tisoč dolarjev in mogoče celo milijone. H Nad all jne tisoče je zaslužil svojimi izvanrednimi in v številnih slučajih naravnost ženijalnimi triki. Konečno pa se mu je godiLo kot se godi skoro vsem zločincem. Ilitro je padal na stopnje do stopnje in približno pred štirimi leti je prišel "Jim the Penman" k oblastim v Livingston okraju ter jih milo prosil, naj mu dovolijo azil v revni hiši. Sedaj je zloglasni ponarejevalec, star, brez sredstev in bolan, navezan na miloščino kraja, v katerem je prvič zagledal luč sveta. * - * Zločinska kronika nudi le malo primer karijere kot jo bila k arij era "Jim the Pen-mana'\ Alfonza Wh i teman, ki se je rodil v majhnem kraju Dansville. Livingston okraj, N. Y., kot potomec družine, ki je spadala že več generacij med najbolj dobro stoječe in ugledne v oni okolici. V svoji mladosti je živel sredi vsega mo«ročega razkošja. Prediio je postal star 110 let,' je imel en miljon čistih, pošteno zasluženih dolarjev. Bil je kandidat za urad župana nekega velikega niH;i, član državne zakonodaje v Minnesrrti, kandidat za j kongres ter voditelj v trgovskem j in družabnem življenju nekega j velikega mesta na severo-zapadu. Danes, v sta rosi i pel in šestdese-! tih let. pa živi v revni hiši ter jej navezan /.a -voje življenje na vlado, kuje postave je kršil, ko je plenil narod. V prv'h stadijih svoje karijere ni bil NVhiteinan niti ponareje- t vatee. uiti slepar, čeprav je ka-i zal že kot deček prav posebno j ročnost in spretnost v pisanju, j Njegova edina strast v mladeni-ški dobi je bila igra in ker se ni mogel ustavljati zapeljivosti ' kock, je po.stal konečno zločinec. j katerega sn zasledovale policije i vseh ameriških mest. * * * Stariši mladega moža si bili bogati in vzrastel je v čisti okolici. ki je upoštevala vse postave. razpolago je imel vse, kar more kupiti denar. Obiskoval Hamilton ('ollege, katerega je dovrši! v. odliko ter Študiral nato na Columbia vseučilišču v mestu New Yorkiwkjer je dobil svojo odvet-j niško diplomo. Ko je dovršil svoje študije, jej sklenil njegov oče poslati ga na za pad, d;i upravlja tam posest vj«. \Viht<«manove družine. Mladi mož se je napotil v Dnluth. .Minn. Že i takrat je bil precej divji ter udan igri. a stariši so mislili, da je to le prekipevajoča mladost in da bo postal resnejši in mirnejši, ko se bo lotil resničnega dela. V Duluthu se je lotil mladi! AVhiteman z značilno odločnostjo] in njemu lastnim ognjem dela. Precej časa je vodil mirno, koristno in le delu posvečeno življenje. in tak') dobro je zastopal iu-terese svojega očeta, da inu je sfarejši White-man podaril petdeset ti-soč dolarjev. To je bila pr va v resnici velika svota, katero je imel mladi mož v svojih ro-kali. Ko je postal *tar pet in dvajset let. je dobil nad al ju i dar v znesku stotih tisoč dolarjev. Par dni po rojstnem dnevu pa je umrl starejši Whitcman in mož. ki je postal pozneje po celi deželi znan kot "Jim. the Penman" in "kralj ponarejevalcev", je postal lastnik enega milijona in tristo tisoč dolarjev. Ko je preživel Whiteman par mesecev v Duluthu. se je pričel zanimati za politiko. Njegove zmožnosti so mu preskrbele urad v državni zakonodaji in ko je bil star žele šest in dvajset let, je bil izvoljen v-dnwai sena* kot iisjcrlajai moč, kar jih je kedaj --. v Minnesoti zavzemalo tako me-so * Štiri leta je služil v zakonodaji Minnesote ter sc je a- tem poslu kaj dobro obnesel. Zapustil je državni senat, da kandidira za kongres, a bil je poražen in pozneje je bi! poražen kot kandidat za mesto župana v Duluthu le s par glasovi. Nato pa je postal voditelj delegatov iz Minnesote na demokratični narodni konvenciji, ki je noniinirala Grover Cleveland a na mesto predsednika Združenih držav. Whitcman jc vedno trdil, da je bil Cleveland mi miniran v glavnem radi njegovega upliva. Naj bo stvar taJka ali toka. gotovo je, da je bil White-man več let velika sila v Minnesoti in po celem severo-zapadu in da je postal ugleden in zmožen »kampanjski govornik. * * * Preobrat v življenju Whitemana in dogodek, ki ga je koneč-n > napravil zločincem, je prišel (Ji času. ko so dosegli njegovi politični uspehi svoj višek in ko mu .je bila navidez zagotovljena si-jajna bodočnost. Pričel še špekulirati na all Sfcreetu in na žitni borzi v Chicagu ter je bil eden med tisoči, ki so bili neusmiljeno i/že t i pri polomu Leiter-jevega I 'eničnenega cornerja. Takrat je izgubil dobršen clel svojega premoženja in ko je tekom mu slednjih dveh let skušal dohiti na-zaj svoj denar, je izgubil še to, kar mu je preostalo po prvem polomu. Leta 1S97. devet let po tem. ko je podedoval premoženje več kot .enega milijona dolarjev, je bil brez vseh sredstev. Nekaj čast je delal v neki banki v Duluthu za malenkostno plačo, a le-j ta. blagostanja so ga napravila ne-s|>osobnim za tako podrejeno službo in napotil se je v New York v upanju, da se bo tam zopet povzdignil. New York i>a se je izkazal zanj kot preveliko mesto. Ni se mogel ustavljati zapeljivostim in mikavnostim metropole. Že par mesecev po prihodu v New York je občeval z zločinci, v glavnem ponarejevalci in slepar j k in s tem se je končala njegova karijera kot pošten državljan. O tedaj naprej* je njegova življeneika zgodovina cela serija zločincev, ki bi ga kmalu spravili v ječo. Whiteman je postal pretkan lopov, ki je izvršil najbolj zapletene in pretkane zločine. Pogost> je prišel v konflikt z oblastmi, a vedno je kazal tako temeljito poznavanje postave in človeške narave,. da je pridobil zase celo detektive, ki so ga. več kot enkrat potegnili iz blata, v kaffcero. se je TtftfljfMnj'- Ikhiahm Hm 'jik hii J ' iif'* C*1 1 » ^ • 1J J _ ■ sedem in - št tridesetkrat aretiran in le dvakrat spoznan »krivim, priča o njegovi spretnosti in razsodno s tir Nobenega rizika se ni bal in svoja ponarejanja in sleparstva je Izvajal s spretnostjo in inteligenco, s katero bi si v drugih poklicih. najibrž pridobil nazaj svoje izgubljeno premoženje ter obenem tudi spoštovanje svojih someščanov. # * # Ob času, ko je bil Whiteman znan kot "Jim, the Penman" in "kralj ponarejevalcev" in ko mu je skušala policija od New York a pa do Calif orni je nastaviti pasti, so ga smatrali poglavarjem in voditeljem tolpe ponarejevalcev, ko-{ jih delovanje je naravnost brez primede v zgodovini jZdruženili držav. Tej tolpi sO pripadali pro-sluli zločinci kot Knox, White-rout. Warren, Bootman. Wick-wire in Gordon in t a organizacija je naplenila v desetih letih svo-tc, katere se ceni od pol do enega miljona dolarjev. Člani te tolpe so se posluževali različnih po-narejcvalnih in sleparskih trikov. Žrtve so bile predvsem banke in hoteli. Hoteli so morali v prvi vrsti skrbeti za preskrbo in prehrano teh ljudi, banke pa so nudile kapital, katerega je zločinska tolpa naplenila. Knox je bil pomočnik "Jim the Penmana"'. Bil je sin nekega duhovnika iz Elmira, N. Y. ter je obiskoval isti razred na Hamilton College kot Whiteman. Po po klicu je biil odvetnik tor spreten pisec. Knox in Whiteman sta rasja skupaj kot dečka, a ko je odšel Wli'teman v Dulutli. je ostal Knox v Elmiri. Ko pa je čul o uspehu svojega prijatelja v Du-lutliu, se je tudi Knox napotil tjakaj. Takrat sta bila oba. mlada človeka še zelo poštena, a igre nista mogla pustiti ter vedno dobiti v igri. brez ozira na metodo. Skupaj sta skušala zmagovati pri poker-igri v Duluth City klubu in tako uspešna sta bila a- tem. da je nastal pravcat škandal, ki jc prišli lil Knoxa, da je zapustil mesto. Nato sta sklenila oba prijatelja, da bo odšel Knuex v Mehiko. kjer bo skušal dobiti kredit za nakup demantov. Ta kredit naj bi se odplačalo z zadolž-nicami v neki banki v Duluthu. s katero je bil Whitemaai v trgovskih stikih. Načrt je bil izplačevati zadolžnice. dokler bi ne bilo pridobljeno zaupanje mehiških trgovcev. Nato pa naj bi "Knox nakupil številne stvari, izdal ničvredne zadolžnice ter-pobegnil s plenom preko meja. Whiteman pa je bil nepreviden in posledica tega je bila, da je bil Knox aretiran in da je moral dve leti sedeti v neki mehiški ječi. Kmalu nato je prišel finančni polom Whitemana. nakar se je slednji preselil v New York ter organiziral tukaj svojo tolpo po narejevalcev. kateri se je pridružil tudi Knox, ko je bil izpuščen in mehiške ječe. Tolpa si je izbrala Paw tucket, Rhode Island, za pozor Išče svojega prvega čina. "Jim the Penman" je prišel t dotično mesto, "kupil" tamošnjo bombažno tvornieo za šestdeset tisoč dolarjev, deponiral menieo na banki ter dvignil takoj štiri tisoč dolarjev. Nato je odšla tolpa v Pittsburgh, otvorila konto v neki taonošnji banki in obenem tudi v neki banki v McKeesport. Pa. Sleparji so deponirali nekaj denarja, nakar so pričeli izdajati čeke, glaseče se na druge banke in obratno, da je i-zgdedalo kot da imajo obširno trgovino. Sleparije pa so postale kmalu tako oči-vidne, da so se vsi člani tolpe rešili le s pravočasnim begom v Ca-nado. Tam jih je predstavil uglednim finančnikom, in pet-ičnim ljudem neki bankir iz Bostona, in pričela so sc pogajanja za nakup nekega bakrenega rudnika, ki je bil vreden nekako devet, milijonov dolarjev. Z denarjem, katerega so dobili na sleparski način, so se člani tolpe vrnili v New York, a policija j;h je že čakala. Vsi so bili aretirani. Eden ie. tolpe je bil spoznan krivim sleparije v zvezi z nakupom bombažne tvorniee. l&M>*a so ▼ spongy, krivim, t«; poslali T ka*-nilnico. Whkeman je bil stavljen GLAS NAPADA. 4. APR. 1924 v New Yorku pred sodišče, a radi. pomanjkljivih dokazov je bil oproščen. Kmalu nato je odšel Whiteman v Harrisburg. nastopil pred parolno komisijo kot člai> newyorskc zakonodaje ter tako uspešno govoril za Knoxa, da je bil slednji pomiloščen ter dobil dovoljenje vrniti se z Whitema-nom v New York, kjer sta bila oba kmalu nato zapletena v velike sleparije. v v * V enem samem slučaju je moral Whiteman romati v ječo in pozneje, leta 1901 je pričel izvrševati sleparije, ki so ga za dalj časa spravile na varno. Več kot enkrat se je Wliitc-manu posrečilo uiti iz rok zasledil jočih detektivov, kajti bil je skrajno prebrisan in poln zvijač. Ob neki priliki se je skrival par mesecev na domu svoje matere medtem ko so ga detektivi iskali po celi deželi. Nato se je napotil v Mehiko, živel nekaj Časa tam ter se vrnil v Združene države, v Dansville. Takrat pa so izvedeli, detektivi Pinkertonove detektivske agenture, da se mudi Whit»-ma.n pri svoji materi in agentu-ra je poslala sedem svojih najboljših uradnikov katere je spremljalo šest detektivov iz Buffala. da ga primejo. Detektivi so prišli sredi noči. ker so čuli. da je prebivalstvo Danisvella uverjeno o nedolžnosti Whitemana ter so se raditega bali težkoč tekom aretacije in nato sledečega transporta jetnika. Obkolili so hišo še predno je kak človek v Dansville vedel, da so prišli detektivi po Whitemana. Ko so potrkali na vrata, je odprla Mrs. Whiteman. ■— Kaj hočete.' — je vprašala. — Ali je vaš sin tukaj * — so vprašali detektivi. Mrs. Whiteman je zaloputnila vrata ter hitro potisnila zapah naprej. Detektivi so čuli presunljivi ropot zvonca, ki je najbrž alarmiral Whitemana, ki je spal v prvem nadstropju. Hitro se je oblekel ter se pripravil na beg. Precej časa pozneje so se vrata zopet odprla. — Mojega sina ni tukaj, — je rekla Mrs. Whiteman. — Izgubite se! — Mi vemo. da je tukaj, — je rekel neki detektiv. — ter hočemo preiskati celo hišo. Konečno je spustila Mrs. White man uradnike v hišo. a je zahtevala. da morajo čakati, dokler se ne bodo oblekli Člani družine. — Jaz nisem že več mesecev videla svojega sina. — je rekla. — Ne vem. kje se nahaja. Detektivi so preiskali hišo. a niso mogli najti niti najmanjšega sledu ponarejevalca in sleparja. Ravno ko so hoteli oditi, je eden detektivov potrkal na neko steno ter zapazil, da je votla. Potisnil je na stran veliko sliko ter našel skrivno odprtino, ki je vo dila navidez v kamin. &kozi odprtino se je splazil detektiv na streho ter našel tam Whitemana. Detektiv ga je pozval naj se uda. a Whiteman se je spustil po neki vrvi navzdol ter padel na kup snega. Detektivi, ki so čakali spodaj, so ga seveda takoj prijeli ter vklenili. Vrgli so ga na sani teh odvedli, še predno so mu mogli priti na pomoč njegovi prijatelji in sosedje. * s- * "Jim the Penman" je bil spoznan krivim zločinov, katere je rzvršil v Buffalu. Ko so ga leta 191*4 izpustili z jetnišnice, je pričel delati sempatam ter si le s težavo zaslužil vsakdanji kruh. Njegova nekdanja spretnost v pisanju je poolnoma izginila. Pričel jc bolehati ter postal kmalu tako ubog, star in slab. da se ni mogel več preživljati. Nato pa je prišel v svoj rojstni kraj ter prosil za sprejem v ubož&ico . . . Natančnejše o "Jim the Pen-manu" in o ponarejanji], ameri-kega denarja lahko citate v Slo-. vensko-Ameriškem Koledarju za leto 1924. ■ .I.-..1 , Nekaj a nemških ženskah. Vsaka ženska je polna zagonetk in tudi Nemke niso izvzete. — Nemške deklice so večkrat razkošne ter so polno privlačnosti in finese. Če o ženskah nekaj napišemo, si nismo nikdar v svesti, da nismo napisali kakšne neumnosti. In ravno v trenutku , ko smo ženi najbližje, ko mislimo, da jo popolnoma razumemo. zadostuje psihološko nepojasnitev moment. — in znašli smo se. ne pred sigurnim znanjem onega, kar nam je bilo malo prej popolnoma jasno. nego nasprotno, daleč od te--stenea izginja, le spomini nanjo ostajajo, pa tudi oni so oddaljeni in površni, tako. da žena dekleta sploh ne more več razumeti. Na Francoskem je radi splošne ženske clegaiituosti vsako razlikovanje nemogoče. Do materinstva so si žene. pa naj so mlade ali ne. podobne k.(.t sestre. Koket-sko iu neobhodna potrebnost u-gajati. daje vsem isto lažnjivi izraz in isto zapeljivo zunanjost. Tudi zelo dobro družinsko mamico se lahko z ozirom na njeno o-kusno obleko smatra za ravnata-ko zagonetno, kot kakšno osem najest letno dekle. V Nemčiji ima opazovalec težje stališče. Tudi nemške deklice so večkrat razkošne in polne privlačnosti in finese. Toda omožene žene. njih starejše sestre ali matere so druga drugi tako podobne, kot rdeče zrelo ja.bolko nežnemu cvetu. In ravno z ozirom na to razporeditev je mlada deklica v svoji, pri vratu izstriženi obleki, goloroka, v kratkem svetlobarv-nem z rožami posejanem krilu, v nogavicah. ki se tesno prilegajo nogam, z zlatimi in razkošnimi jdeteninami na glavi, ta ponosna deklica z onimi krasno-karakteri-stičnim resnim izrazom okoli ustnic, res bitje v ponos svetu in radost očem. Pa je poglejte, kako izgleda po poroki! Izprememba, ki se je v njej izvršila, je podobna popolnemu opustošenju, izpre-menila se je -tako, da je ni več poznati. So seveda izjeme, mislimo na srednje sloje. Že iz tega je razvidna puščoba Nemk. Tovariš ice so surovih delavcev, ki nimajo za šale in življensko rafiniranost prav nobenega smisla. Parižanika po pravici gleda na Berlin s pomilovalnim nasmehom. Kar se tiče njih zunanjosti, posebno sta-sa, jili vsi moški odobravajo; v tem o žiru je njih. triumf lahak. Z narodnega stališča in njegove bodočnosti moramo pri pogledu na te masivne in težke gospe priznati, da bi se morale mnoge francoske. žene iz to težine in grobosti, ki ne izigleda posebno lepo, marsičemu naučiti. Poročene Nemke ne uporablja-^ jo barvilnih sredstev, one ne poznajo tajnosti neqpazenega barvanja, ki so ga Parižamke že od nekdaj gojile; na licu nemške žene ue najdemo sledov riževega prahu* pudra* »rde čil a in drugih barvil. Take . kot jib je Bog ustvaril,. Posledica je, d&na- hsthw nfc redjte iti vzfcuj*-40. W ftj Neppceip Tjwp^p do teg% Niti utripanj ne! In to je ravno' kotnična «tntr c#- Usoda lepa Lizu Elegantna lepa ženska je postala žrtev rafiniranega pustolovca. Zaljubila se je v enega izmed roparske tolpe, pa so prišli o-stali štirje ter vse pobrali. Berlinsko sodišče je te dni pre~ tresalo slučaj, ki je vzbudil precej zanimanja. Po vseh večjih in ele-gantnejšib berlinskih javnih lokali.! \ je vzbujal v zadnjem času veliko pozornost elegantno oble«čeii lep mlad mož. Svojstvo vseh mladih in v sličnih okolnostih naha-jajočih se pustolovcev pa je. da 6;. pridobe svoje žrtve, ki jim spočetka služijo kot igračka in razvedrilo. Tako je nastopil tudi Ilarrv Toni. Na neki prireditvr se je zagledal v razkošno oblečeno damo. soprogo nekega berlinskega trgovca. Ni ga vlekla toliko njena lepota kakor bogata o bleka. ki jo je nosila dama. Iz te okoliščine je sklepal, da pripada dama, če že ne aristokratskim krogom, vsaj bogatim. Kot izkušen salonski lev. je napravil odločen korak iu že drugega dne ga najdemo pri čaju na stanovanju dotične dame. Ob tej priliki je spoznal brhko slitžki-' njo, ki je ser vir al a čaj. Takoj je uganil, da bo to žensko lahko u-porabil pri izvršitvi svojega načrta. Slučaj mu je sam pripomogel do tega. Nekdo je namreč potrkal na vrata in gostiteljica se je morala za trenutek oprostiti od svojega lepega gostif. Ta moment je Thom porabil in se z lepimi be s.'dami približal dekletu. Učinefc ni izostal. Lepa Lizi je verjela njegovim zapeljivim besedam in sklenil -ta globoko prijateljstvo, ki naj bi dovedlo do zaikonskega jarma. Od tedaj naprej je če sto uporabil odsotnost gospodinje in zahajal k svoji ljubici. Pri vsem tem pa je pazljivo motril domače razmere in ugibal, kako bi se dado najlažje priti v posest denarja in dragocenosti Ko je bil načrt dozorel, ga je. razodel svojim štirim ".stanovskim tovarišem". Nekega lepega popoldneva je sedel s -svojo ljubico na divanu. zapleten v ljubav-ni pogovor. Nenadoma se odpro vrata in vstopile so šuiri maskira-ne moške postave z naperjenimi samokresi. "Roke kvišku!" se je razlegalo po stanovanju. Lepa Lizi sc je prestrašena stisnila k svojemu ljubimcu. Ta pa je že držal. roke kvišku in čakal, kaj bo. Vlomilci so se približali, zgrabili Liziko in jo zaprli a* omaro. Nato se je četvorici pridružil še Thom in delo se je začelo. Prebrskali so vse prostore, pobrali denar in dragocenosti ter nato odšli. pustivši nesrečno Liziko zaprto v omari. Stvar je prišla kmalu v javnost in policija je izsledila vseli pet ptičev. V TI10111« je prepoznala starega in večkrat kaznovanega vlomilca Rotstocka. Trgovina z dekleti v Vojvodini. V Jseuiri je prišla policija 11a sled večji zločinski družbi, ki je pud krinko izseljenskega biroja trgovala z dekleti. Ml odi m dekletom se je obetalo, da se jih brezplačno iz.sela v Ameriko. Kakor hitro so pa dekleta prišla preko jugwJov. mej« so jih zločinski agenti (prodajali lastnikom javnih Iitš v vseh evropskih centrih. Več članov zločinske družbe je aretiranih. le zagonetke in obenem odgovor, zakaj Nemkam ni do tega, da bi ugajale ali zakaj ne poznajo onih tisočev. trikov, s katerimi se povečuje privlačnost. Ali iz lenobe ali z neznanja opuščajo te trike? Ne! Nemke so v nasprotju, s Fran cozinjami najprej žene. Ce ne poznajo barvil in pudranja, ne smemo trditi, da jim to ne ugaja. 4 Žal se jim ni potreba barvati zavoljo svojih, mož ali ljubimcev, ki jim .ugajajo take kot so; oni so se naučili osvajati, žene, ne da bi , na njih gledali. Z ozirom na zgoraj omenjeno pa bi bjlo napačno soditi, da v vsej Nermčiji smatrajo žene za ,predme t obžalovanja. Tudi med njimi se nafau%io lepotice, ki *iaaerfeo ljubijo svoje može, ki jim; pa ljubezen tudi vračajo. KaJce so lovili strah? Nekateri ljudje še vedno verjamejo v strahove in spomine. — Praznovernost nekaterih Ljubljančanov. — Tatica pokrita s kurjim perjem. V Ljubljani zopet straši I V hiši št. 4iS neke ulice. To se pravi, strašilo je. kajti pred kratkim so bili strahovi že "zagovorjeni" in spravljeni nazaj v hladni grob. Dogajala pa se je stvar takole: Okrog 2. do 3. ponoči so stranke redno čule po podstrešnih :-topnicah čudno škripanje, ki se je slišalo, kakor je dejčila mati Cokačka. kakor da bi mrlič stopal iz rak ve. Spodaj na oknu o-četa Strbunka pa je slehrno noč nekaj potrkavalo in zunaj so se slišali pritajeni vzdihi. Vse to so je ponavljalo že skoraj ves teden. Prestrašena mamica je obvestila o čudnih dogodkih pod streho o-četa Strbunka. da pa ji je zaupal lastne težave in temne slutnje. Ona je menila, da je hiša polna strahov, on pa ji je ves potrt razodel. da znači trkanje "spomin**. O strahu 111 spominu je kmalu vedela vsa hiša. Ni bilo skoro noči. da ne bi oče Strbunk imel trkanja na kuhinjsko okence. Redno je poklical svojo hčerko Zofko, ki pa je imela neznansko trdno spanje in se ni nikdar oglasila. Njega pa je v tej gluhi tišini zazeblo do kosti in smuknil je raje z glavo pod odejo. V kotu hodnika nad njegovim stanovanjem pa so se skoro vsako noe nastavljale stranke in trepetajočih src pričakovale početka škripanja in stokanja v podstrešju. NLkdo pa si ni upal blizu. Te dni pa sta bila strah in spomin nenadoma ujeta. Mati Čokačka je ravno vsa preplašena odpirala vrata stanovanja in potiskala pred seboj svojega niožička. ki je prejšni dan dobro zaslužil z žaganjem drv in si na tu račun privoščil tudi meric« "grenkega" več. tako da mu je ostalo še precejšen k<>> umetne korajže. Oče Cokač je nekaj po-momljal <» teh preklicanih duhovih. vendar je stopil pogumno naprej v temo pod stopnjiee. V tem trenutku 31a 2a je nekaj prav narahlo poščegetalo po obrazu in ves pogum mu je upadel. Zavpil je m se sedel. Poščegetalo pa sra je samo kurje perje, ki je pri plesalo z vrha na njegovo brado. Obupno je zavpil a tudi mati ČOkačka. najhuje pa se je drl strah sam v osebi si are Kopiške, ki se je v tem hipu prekucnila- (iz stopnjic na tla pred osuplega Čokača, s eulieo kokošjega puha. ki pra je ponoči odnašala iz gospodinj in e zaloge pr>d streli o. Prižgale so se luči in prisotni bi kmalu pričeli zopet verjeti v strahove. Če ne bi gledal iz glave, potresem1 s kurjim perjem, dobroznani nos z bradavico. last tatinske Kopiške. Vpitje v prvem nacist rop ju pa je spravilo pokonci tudi očeta Strbtuika. Sprva je mislil, da stoji že pred sodbo božjo, potem .po je skočil iz pobtelje in ker so mu Zofka zopet ni)'oglasila, jn hitel v kuhinjo. Tamkaj pa se jc povrnil zopet čisto nazaj na ta svet. En skok od praga do okna' in že je držal z eno roko lase svoje Zofke (ki ima tako *trdoTJ spanje). z drugo pa za ušesa sosedovega Pavleta. Par sekund nato jo priletela vpLt na vrata nejegove-ga stanovanja mati ČokaČka z veselo novico, da je "strah" v prvem nadstropju že ujet. oče bunk pa je tudi vzhičeno odgovarjal. da drži "spomin" za ušesa. Razjasnjen umor v Zavidoviču. Meseca decembra preteiklega leta .90 našli 2fHctno pastirico Stanko Didanovičevo, zaposleno pri , Todom OžttkafRCvieu. mrtvo ležati 'v planini. Z obdukcijo trupla se je ugotovilo, da je bila Didanovi-čeva zadavljena in. obcnoni se je ■ ugotovitev da je bila že v petem ^meseeu noseč imeti. Gblaati 90 do- 1 gnale, da je imel ^in njenega- go-gpodjwaft Uzv I>žu^aiipvič z njo ljubavne . odnpšaje. Lazar je bil i; aretiran ki je končno priroal. da " ir cfrvoiko zadani. Izpred sodišča. Razne obsodbe. Posestnikov 9:11 Iv.-tn Smole j je 1>H obtožen, da je .svoji nevesti Mainji Kum-ieevi, s katero sta bila vee let prijatelja, zagrozil, da bo- deta, ee se poroči, z drugim skupaj pokopana. Njenomu očetu pa je zam-ezil, da mu 1k> napravil tako škodo, da bo vozil 10 dni hlode, prednt jo bo popravil. Tudi njenemu zaročeno«! je zapretil, da mi'ei 11 jetra in sebe. ee pride do l>or< l e. Ker pa je razprava ugo lovila, da se je njegova zaroka razdrla le vsi cd odpora njegovega očeta ki mu je zapre: il, da mu ne izr> i posestva, če vzame Kunče-eevo, in da obtoženec 111 imel hu-• lobnega namena proti svoji ljubljeni zaročenki »11 njenim ljudem, ki m> »ra tadi imeli, kaj boriti, laarveč je govoril ?o le v razbnr-j« in ti, >:e< r pa je bil vedno miren in dober dečko, ^a je sodišče radi nevarne grožnje oproartilo i« je 1 i »'!.►<'»jen samo zaradi nedo-voljt ie nešnje orodja na 24 ur zapora. Ker pa je bil obtožence vsled |)i ve ovadbe že dalj ea.«*a v pee-i^kovidiiem zaporu, se ji smatrala kazi 11 za prestami. IV-i . nil: Jožef Ili/jak, po do-111 a t ■ 1 * Kermeškov iz Jakoveev. je kupil du«- decembra okoli 8. ure zv«ver na poti z Vrhnike proti Roviani ostorilec, vendar pa se mu to ni moglo dokazati, vsled česar je bil bil že 26. januarja izpuščen in je bil sedaj obsojen le rad'i sumljivega nakupa, ker je kupil kravo n«Jči na cesti od neznancev in za skoro Doloivieno ceno, na KHXl Din denarne globe ali 20 dni /ap -ra. Ker se mu pa vsteje v kazen preiskovalni zapo\ mora plačati še JTjO Din glo/be ali sedeti še ' !' dni. Kravo jc dobil lastnik na- z«j t'j" večkrat kaznovan tat Jožef Leve, br«'zpose'.ni delavec, brez : stalnega bivališča, je prenočil dne 10. septembra pri svojem znancu ! Antonu Kralju v ttevskem. Prijatelj ga. je v dohmu razpoloženju mpojil in nositil v raznih goslil-nah, kjer sta zapravila okoli 250 Din. 7a\ zahvalo za to grwtoljub-ii"-t pa je Leve ukradel takoj, ko je Kralj zaspal, obleko, čevlje, ur", klobuk in I'wtnieo, v kateri je bilo še okrog 250 Din denarja, ter pobemi'l. Kralj ima okoli 15(K> Din šk" >le. Ker je bil Leve je sedem-l:i it kaznovan zaradi Tatvine in je bila to res _rnia tatvina, je bil db-f-ojen star t.it tia eno leto težke ječe /. dostavk<*ui, da pride pri pi vi tatvini pred poroto. Prisilen krst. i']»ra\no i pokrajinske uprave, oddelka za pro-j:vet«> in vere. ki je zavrnJa Ilckar-jev priziv pr.'ti o dločbi okrajnega glavarstvi v Radovljiei glede kr^ta Ii»-karje\ili oM(»k Milčka in M« jčka. Okrajno glavarstvo v Radovljici jc unuirvč vnan#eilo dr. llekar-ju, da mora dati krstiti svoja zakonska oitroka po rhiLBko-katoli-škfjH > breilu. ker bi se sieer proti njemu kareiisko postopalo in bi se uradoma odredil krat potoni pristojnega cerkvenega ongaua. Ute-m«'ljitev okrajnega glavarstva navaja. da sdedijo otroci v suhkslu čl. 1. zakona od 25. nuja 186S drž. zak 4H rvri staršev, v koiikor pripadajo istemu verobapoiveda-nju. Dh p« morejo postati ort,nt*3i člani iykat. cerkve, morajo biti krščeni. Dr. Rekar je zastopal stališče, da določa člen 12. ustave, da ni nihče dolžan »»delovati ipri verakah dejanjih. sveča«j.stih hi obredih. O-krajno glavarstvo pa je bilo mnenja, da je uftočtevati izjeme, ki jih dobra navedeni «len, in sicer ob državnih praznikih in svečanostih in v kolikor to odreja zakon za ' os-be, ki so podložne očetovsMi, varužtvtui in vojaški oblasti. O-ti\*ke je treba krstiti tudi zato, dfi be vpišejo v rojstne matrike* ker okrajno glavarstvo otrok ne vodi v evidenci, župrri urad jih pa umo-re vpisati šele po izvršenem krstu. Dr. Ktikaj jcv priziv je pokrajinska uprava zavrnila tako grdo in ostud-) 110 preklinjali, da jih je .ružnlkj vadil radi bogokletstva. Zagovarjali so se s pijanostjo in pa da lii-j o imeli namena, da bi preklinjali j š»oga, marveč so kleli le. ker so sc bali. da jih fantje iz druge vasi ne napadejo in sj hoteli s tem pokarati. da se nikogar ne b -je. »Senat je verjel zagovoru in jih oprostil, posebno še. keV so bili že od akr. rlavarstva kaznovani radi ne.spo-1 lobnega obnašanja na 14 tbii. Mlada uzmoviča. Melnmlški vajenec Maks Ras-| berger, ki je bil kljub svoji mla-' »listi že trikrat radi tatvine kaznovan. je pregovoiil svojega tovariša ključa\ ničar^kega vajenca FrJ Justina, ki je revež zapuščen brez staršev, da sta vzela njegovemu stricu R-ajku Justinu 4 pare raz-' nih čevljev nahrbtnik, ldoi>uk,: aieer.Monko in pa mrežo za l lbolo-v. Rasberger sam ]>a je nekoč, ko je šel kot kaznjenec sna žit pisai-ne na sodnr.p, ukradel Josšpu Oer-uiveu suknjič, katere»gi .so našli kasneje skritega v smeteh. Po iz-vi«e»i tatvini sta pobegnila podjetna fanta v Italijo. Prišla sta pa «31110 do Trsta. Tam sta se baje v. pri»?tnn:«ČM zgubila in vrnil« sta se \od pretvezo, da jo pelje h komandantu. Dekle se ie nasilnega vojaka opnistila in ušla. Vrpica je pri tej priliki ukradel dekletu ko-ša.ro z jajci in steklenico vina. Tudi je za bežeč i 111 dekletom parkrat ustrelil in je letela krogla, kot izpove dekle, tik milno glave.. Obtoženi je hotel pri razpravi uveriti senat, da se dekle moti v osebi. Dekle je .».iločiio potrdila, da je bil Vrpica naipadalcc mi da ga dobro pozna še z Rakeka. Vrpica je obsojen na 3 mesece težke ječe. Staro sovraštvo. Sprla sta sc v J a novi gostilni v Gorjah pri 15!edu užitkar iz Za-gijriee Josip Aiuian in posestnik Ivan Dolenc. Prepir je nastal ipri barantanju s klt>basa>im in končal na ta način, da je Ažman pograbil bičevnik. pai-krat udaril Dolenca in ga nato št sunil od sd>e, da je padel in .si pni tem zlomil rebro. Pred sodnijo se je Axmaffl zagm arjal s sHobranom, kar pa ni držašk>. Azman jc bil obsojen radi te težke telesne 'poškodbe na cbs toccw jfltf? iti mer^ t»«leg tHfa plačati Del«*« m Mine 3860 in wgubo oa zaalužku 2000 D«l Pomanjkanje stanovanj v Parizu. V Parizu je sorazmerno več av- : tomobilnega prometa kot pa v New Torku in Londonu. — Pa- rižani se ne morejo sprijazniti z idejo nebotičnikov. — Razvoj mesta. Nikjer na svetu ni prometno vprašanje tako resno kakor v Parizu. Maksimalni promet na določeni točki v Londonu znaša 40 avtomobilov v minuti, v New Vorku 120. v Parizu pa 2G3 . . . Najmanj pol ducata načrtov, odobrenih od te ali one oblasti, do sedaj še ni rešilo tega A*ojnega problema. Neposredno pred svetovno vojno jc imel neki berlinski strokovnjak v pariški mestni hiši predavanje o moderni prometni tehniki. Takrat se je izdelal velikopotezen načrt za radikalno moderniziranje Pariza po uzoreu iiemških velikih mest. Po vojni se je izvršil le malenkosten del tega uačrta, toda celo napreduje in marsikateri romantični košček Pariza bo izginil. Vsled pomanjkanja sredstev so celo najboljši strokonjaki v zadregi, ker si ne vedo pomagati v prometnem kaosu. Delo, ki je svo-ječasno po pravici slovelo kot "tehnični čudež", je sedaj naj- ; večja ovira prometne sanacije. To je "Metropolitain"' — pariška podzemna železnica, ki je podmi- , nirala mesto. Največja napaka pri tem je bila ta, da se je kot podlaga vzela centralizacija. Kri kroži okoli srca. mesto da b.i krožila v periferiji. Danes je izključeno. • da bi se skupine, ki se zbirajo pred mestno postajo 11a Place de 1 "Opera v primerno kratkem času odpeljale. Vsako novo Lzbolj- , sevalno sredstvo le pomnožuje prometne težkoče . . . Stanovanjsko pomanjkanje po- j ostruje to zlo še bolj. iz liajno- , vej«e statistike je razvidno da je | v centralnih "arrolldissementih1, ■ na delu nad miljon ljudi,, ki ne j morejo stanovati v območju biv- | ših irtrdb. Nad miljon ljudi sc po- , služuje dnevno štirikrat promet- , nih sredstev in sicer na petkilo-meterski progi. Takoj po vojni so , zasedle banke, podjetja, hoteli, domače in inozemske družbe vse , notranje oikraje. Za navadnega človeka ni bilo nikjer prostora. VJ: območju bivših utrdb so pravi Parižani v veliki manjšini. Kadar govorijo o 41 svojem mestu", sploh ne mislijo več na velike boule-varde in a Rue de la Paix. Se manj na Montmartre in Montpar-nasse, ki sta oba amerikanizira-11a. V najboljšem slučaju misli na NeuJlv ali Cliehv. Nihče ne ve. kako bi se moglo pomagati. Ponavljajo sc ideje "nebotičnikov", ki pa so pravi strah za Parižane. Nihče noče prevzLii odgovornosti za zgradbo dvajset nadstropne najemniške vo-jašniee v bližini Louvre in palačo Royal. jZdi se. da bo prevladal . fanatizem: notranje mesto naj -e prepusti usoilo potem svetovno mesto, se danes še ne more povedati. Nedavno «0 razpravljali v občinskem svetu o usodi pravega Pariza, ako tujci iz kakorsnegakoli razloga zapustijo mesto in ako zaprejo banke svoje predale, kar seveda ni izključeno. Danes je Pariz} zelo njecenejših mest na svetu — in sicer vsled padca franka. Nad miljon tujcev je nastanjenih po hotelih in po drugih stanovanjih v notranjem mestu. Prejžni prebivalci pa so si vstvarili pred mestnimi vratmi svoje nove domačije. £aa se »goditi, da se spremeni sedanji rdčalični tibraz v bledo mrtvaško masko. glas naroda. 4. apr. 1924 Namesto prod oltar - v zapor. Kako je začel Matiček krasti in se zanimati sa ženske. — Kot ka- valir se je zabaval po plesih in si&dščiČarn&fcL — Predno je de- segel svoj cilj, so ga zaprli. Mehuniški vajenec Matiče llabe lie se je naveličal svojega učnega mojstra, pomočnikov in soueen cev. Lepega dne ga je popadla jeza. vrgel je kladivo iz rok. slekel svojo delavsko obleko in se oble kel v novo. Spomnil se je. da ima doma. magnet s čudodelno močjo. Zdel -se mu je kakor nalašč. da bo privabljal z njim ljubeznive deklice, ki mu bodo dajale denar in še kaj. l">tvaril si je tako v domišljiji mno0-javil na ulici eleganten in lep. Veselo je pohajal po promenadi in pomežikaval na vse strani. Kadar je čutil v žepu kaj denarja, je skočil tudi v kavarne, kjer se je pridruži-l raznim dvomljivim trgovcem. Kmalu je posta*! sam pretkan trgovčič, kupček denarja je pa rastel. Da pa bi bil še večji, je našel Habetič .še druge vire. Pošiljal je na obiske v tuje žepe svojo desno roko, ponoči pa se je večkrat nehote znašel v tujih stanovanjih, kjer so se ga kar same od sebe prijele vse stvari, ki so bile po njegovem okusu. Rila je to pač moč čudodelnega magneta. Ko pa je bilo denarja že dovolj, hajdi v "nobel"* družbo ! Pridobil si je kaj kmalu čed-10 kopico prijateljev. Med inteligentnimi tovariši se je sčasoma •iričel samo vat i svojega bivšega meha n išk e-ga poki i e a. P r ?s krb e 1 -.i je zato nov domovinski list. kamor se je daL vpisati za dijaka. Ker je znal vrhutega priučeno učenost družiti spretno tudi z ljubko zabavnostjo, je res kmalu prišel na dober glas tjidi pri de-kleteili. lirepenečih po ljubezni. Sprva je nastopal pri teh kot nagajivi Faun. brzo je pa najel tu di Amorčka. ki ji* ob ugodni priliki za.pičil puščico v dekličja srca. Matiče je bil pač kavalir! Svoje izvoljenke je prepcljaval iz slaščičarne v slaščičarno, iz kavarne v kavarno. Kadar pa je bl-1 sam v moški družbi, je povabil tovariše v gostilno in kasneje seveda tudi v bar. Kaj.pak. v baru se je šele pričekt pravo življenje. Tamkaj so odskakovali med muzi ko in plesom zamašlci iz steklenic. tamkaj je bilo paše za dušo iu za telo kavalirja Matička in tovarišev. Pri takih prilikah je Matiček pozabil vse iu živel samo za baru in svoji okolici. Nekega večera- »pa je srečal njo . . . Maričko. V Zvezdi pod kostanji je bila ponosna, dečva in Matiček ni imel lahkega dela. Tri večere jo jc zasledoval, končno j »a se je ga je že usmilil Amorček. "Spoznala sta se in zaljubila. Iz veselega Matička je postal čez noč \ eleresen ženin. Marica ga je popeljala na svoj dom in Matiček se je s svojo modrostjo prikupil celi družini. Včasih ga je bodoči tast pot-repljal po rami, včasih pa mu je bodoča tašča govorila o sladkostih in bridkostih prihodnjega stanu. Med tem pa je Ma-tiču zmanjkalo! denarja. Obleka se je odgrnila in primanjkovalo je še marsičesa za primeren na stop. Treba je bilo črne obleke, kajti ženin je bil že prvič na o-klicu. Matiček se jc tedaj spomnil zopet na svoj čudoditiui magnet, ki ga je hranil še iz prevratnih dni. Prilastil si ga je takrat iz nekega avtomobila, ki so stali na Ižanski ce«ti v dolgih kolonah. Da odpodi vsakdanje skrbi in težave, je odloeiL da proda čudodelni magnet. Imel pa je smolo, da je kmalu izvedela za njegov magnet vsa Ltjnbljana, nakar se je začela zanimati zanj tudi policija. Joj, je to je bilo joka in stoka. Namesto pred altar, je bil prepeljan Matiče v zapor, kjer premišljuje sedaj za ysem. kar je minulo in kar bo ie moralo priti, če ne Ju bil njegov magnet tako magnetifagi. ' - - . >•■ • -T" / -i" Slabi časi za razočarane zakone. Kakor znano, je bila Reka do rimskega sporazuma Eldorado za vse predčasno razočarane zakone. Na Reki se je vsak lahko tako hitro loči, kaor se v Ameriki lahko hitro poroči. Razočara nee je moral postati državljan jx) madžarskih zakonih, vse drugo pa se je potem zgodilo kar avtomatično. Sedaj pa je Reka pod Italijo in italijanski zakon ne pozna iicbene razporoke. Po raa džarskem zakonu se morejo poročeni na podlagi medsebojne želje hitro il* brez bolečin ločiti, ker j>a 11L tozadevnega sporazuma se more navesti zakonski pregrešek in vse je vredu. Reka je imela brez pretiravanja največ dohodkov od ločitvene industrije; go •tilnicarji in odvetniki so se imeli vedno dobro. Zlasti v zadnji! tednih, ko so pričakovali aneks.-jo kot gotovo stvar. Kdo ni mo-srel sam na Reko, je opravil zanj njegov odvetnik. Noka dama ji končala pismo na svojega odvetnika z besedami: Ločitev al" smrt: ' • Odrešene " na " 011 rešen i *' Reki čakajo sedaj slabi časi. Italijanska vlada je namreč določila, da oni Italijani, ki so si pridobili reško meščanstvo, niso več italijanski državljani. To je sklenila italijanska vlada pred dvema mescema. In sedaj 1 Reka je postala italijanska in ž njo vsi njeni držvljani. Kaj bo torej s sreč-no-nesrečuimi razporoče.nimi ? POZOR, ROJAKI! Meni spodaj podpisanemu je baft ukradena harmonika, malo obrabljena, Lubasovega izdelka, rtd-krat uglašena. Kdor rojakov dobi aik« harmoniko v prodaj, prosim, l.a p'šo na spodaj p<*dpisanega. Dani tudi nagrade . Okradcn sem tudi za dve uri. dva pi stana z mojima začetnima črkama, nekaj denarja in oblek«* Sumi se človek, ca-»'i i je belokranjskega narečja, i'r in vas. rojaki, da ste oiprezni n da takoj oinestite Antona Ko-v a .ea. Box 147. We--t Newton, Pa. POZDRAVI IZ NEW YORKA Predno <»dputujem s tpamikom Paio v staro domovino, pozdravljam moja dva brata iu svakinjo ter \ -h- prijatelje v Moon Runu, Pa. Pozdrav vsem Slovencem v :jil-rary. Pa., ipi-sobno .pa onim. ki > ni" spremili na postajo. Pozdrav Mr. Rud. Hriba-rju ker je •i'cal na j^ontaji do nr.'je-ga odho-la. ter vsem naiočnlkom Ulas Na-< Av. Hvala tvrdki Frank Sakser ^tate l»aiik za točno in prijazno W t i eži»o. Na svidenje v dt-movi-:i! — -Jakob Joger. Piedno odpotujem v star.; do-M' vln-», pozdravljam še enkrat voje sorodnike m znance v Cil-'.inwoodu, Ohio, ter jim želim ve-ele velikonočne praznike in kli-i čem: Na veselo svidenje! Ostali t ni bodo v spominu vs: oni, ki so i ne spremili na pes* a jo Pcmisvl-vauia železnice v Clevelaiulu. O. R jaknm v Združenih državah pa vetujeai, kudar se inlločijo poto-/ati. ako hočejo bit.i d(.«bro in pošteni« po strežen i, naj s« dbmijo za .lavodila lia tvrdko Krjuik Sakser ' *>taie Dank. Cortlandt St.. New " Vork. — Pe^er Doiinar. Predno se podam na parnik Paris, pozdravljam vse znance srom1 /Združenih držav, posdmo pa nn.-je«^ brasta Antona, kakor tudi vse 1 njegove sosede v Wi^ccnsinu ter jim želim veliko uspeha. Pozd-ra- > \-tiii tudi vse znance v Clevolaudu, ■ Oliio. posebno pa liuujo družino. • Vsem skupaj želim boljše, kalkor ■ ^i vi sami želite, ker želim, da bi - se zdravi in veseli zopet videli čez : tri mesece, ako bo šlo vse v redu. L Rojakom širom Amerike pa priporočam našo domačo tvrdko FraJik . Sakser State Iiuak. kateri se tudi zahvaljujem za vso postrežbo. — -Jožef »Somrak. « , / Predno zapustim Združene države, še enkrat pozdravim z^iance In prijatelje. pt*ebno pa tiste v Pennsvlvpniji. Najlepša hvala pa ^ Mrs. Terlxme. ki j« nas spreotHa * z avtomobilom na postajo. Rojaki, , ki se nameravate podati v staro domovino se lahko zanesijrivo dbr-' neie at tvrdko Fnak Sakser > State Bank v New York«. — Martin Kukovič z družino. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniin srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem i?i zua'i-eeni žalostno vest. da j.- za vedno zaspal moj ljubljeni s4»prog in oče FRANK BOŽIČ. Rojen je bil dne septcobia 1877 v ^[oravčah 'pri Litiji m 1) lenjskem. I'mrl je d ie 17 marca 1924, pokopali smo ira 10. marea po katoliškem obredu na njegovo zahtevo na katoliško pokop il Išče v lvoyal Oak. Mich. Vzrok smrti suši ca, za katero je hiral leto dni. Hvala njegovi sestri Fanv li »-žie, njegovemu bratu Joe 1» ž.ču in l\Irs. Božič za pomoč in tulrržbo v doLgi bolezni ter za kra>Jie vence. Hvala za vence, kateie so darovale družaie M. Škoda. F. »Ja-brošek. li. Trav nikar. J. Travn"-kar. F. Trampnš. J. Vihtelič F. Pavlič, J. Sank,-.r. Hvala za ve;u-A. Pernetr. fhavley in Cyril C:\-broška. Srč«a hvala za vence in dar prijateljem iz Six Mile R »ad. Lepo .sc zahvalim tudi članom an-gleškcga dn^tva Knights of Columbus za darovani vence in ude-ležitev pogreba, iskrena hvala vsem. ki st«' ubiskavali pokojnega za časa h •iezni, vsem, ki ste čnli '•b mutvaškem odru ter vsem. ki ste nc udeležili ]»ogreba. Ti pa. ljubljeni ?»:*pr<.g in oče: Počivaj v miru v hladni grudi, min na t'.'b<> blag naj bodi. Zapustil s: nas pnn-ano t.i, ki bil si drag nam oče til Žalujoči ostali: Aloysia Božič, .soproga. Joseph, Alcysm, Frances, Stanley, Pauline, Vincent, Frankie, Angela, John in Tony, otroci. Royal Oak. Mich., dne 1. aprila 1924. - R. F. D Box 7 90G a. ALI VESTE,— ■la jV i>tvil kratkim koiieertiral v Now Vorku slavni jugoslovanski vijoliuist IlalokovU h t«-r tia s»> j«> kritika o uietu jako ii^oUint izrazila? Ali veste. «la ■ »iK-inlovah-i turškili t-igarel ka iu sami precenite vrednost VSF.II TKI I "-!<• DIIACf »CKNIH ['REI131ETOV. katere inidiiuo skora.i zastonj. Nolwna ilru^a tvnlka ne iuor»-e.ucliti kaj takeira. kajti mi sumi l>ivarno naravnost iz tovarn ter »a prodajamo direktno o»lji>mal(.-em. ("p l>i hoteli kupiti \-ol^ ti*h lt. pretn-i"uj»-ti' vsoli t»-!i (ireilmetov. si» vam i/.plar-alo narof-iti to skupino ler posaiuii" prodati I:rebren ob p. r lepih zapestnih gumbov, 'j) fountain pt-n. 10) kravama r..i|Kjnka. Ill zložljive že;.: •■ •škarje, li) žepna oprema: nož. žlica in vilice v er:<-m. jako pratkiei o r.a pi»t<-\ja. piknike. izb-»e Itd., vredno 1.1» pipa. 11) ž»-pri nož. 15> strižile«- Lis. vre<:> . (S.00. 1G> odpiralee pisem. 17> pal<-sko|» s G<» t-lik :i'i, skozi kat« r»-c.i lahko vidib- •• tako čisto iu naravno kot živo. !S'» knjict za ra- une. IV) o\ratna ii;la, ^'o p'.zla«'- n pečatni prstan. 21) p!avnik, pozlačena ij;la za ščitnik. ib-tmrniea. ž. risk.i ovratnica. 25) oporno kukalo, vredno ?2.•".<). iu ^»O ž' [>a priprava, s. • iz nik- Ijastepa ročaja, v katero lahko pritrdi 5 orodij, ki so v ro»aju, liamrte: s* revv-draiver. reamer, sveder, šilo in corkscrew. ,\E POŠII—1 A.?TE DENARJA VNAI'KKJ: izr.žite samo t;» oplas in pa nam pošljite s 50 centi z:i poštne in jiošiljalne stroške, za bla«*« pa plačate $9.95 na svojem donju. Hitite ter pošljite naročilo takoj. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Avenue I**pt. "»«(18 Chicago, IH. I jfiT ^^ A ! | Velika noč — J k velik praznik krščanskega sveta se približuje. & m Star in lep običaj našega izseljenega naro- % p da je, da se o priliki tega praznika spominja f ft svojih v stari domovini z manjšim ali večjim ff 1*1 denarnim darom. Jf P Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši- r S Ijatve,^ namenjene za Velikonočna darila, pravo- y |t časno v roke dotičnikov. S ff VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE t a bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in % p točnostjo našega zavoda. v | Frank Sakser State Bank | J J 82 Cortlandt St., New York, N. Y. r |N GLAVNO ZASTOPSTVO JADR ANSKE BANKS - S I NESREČNA LJUBEZEN I W K N.—Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. V 20 (Nadaljevanje.) , Očetu K i ras u je ta najnovejša šala izredno ugajala, kljub te- 1 mu je pa prosil grofa, naj mu ne zameri. ' .Mladi east i iik mu je ves bled stisnil roko ter se spoštljivo pri- 1 klonil grašeakinji. « V sobi j«' vladal grozen vzduli. Vsledtega je naročil Lonen slu- J /abnikom. naj odpljejo ] otrebne stvari v Stari Grad. češ, da se bo tam preoblekel. l"rški je pa postalo nekam težko pri srcu. Tako čudno kot jo < jc gledal grof Lonen, jc ni gledal šc noben človek na svetu. i X. ] Pred gradom se je ustavljala ekvipaža za ekvipažo. Ciosti so se pripravljali na obisk. # V prvo kočijo je sed»d gosjn d Kiras s svojo hčerko. V drugo dva ritmojslra in adjutant. Njim so sledili drugi. Nadporočnik Frank se ni hotel voziti. Kekel je. da mu ježa I>olj prija. V zadnji kočiji se je vozil grof Lonen. Trška je zaničljivo gledala, ko je videla, kako velik kovčeg .-o privezali zadaj. Gospod Kiras in polkovnik sta stala na terasi, malo vstran pa vzgojiteljica in učiteljica francoščine. Pes. kateremu si je izmislila Urška ime "doktor" je sedel žalostno na stopnicah in ponižno migal s svojim kratkim repom. Naj-brže je bil jezen, ker ga ju nihče povabil seboj. Zadnji rdeče-zlati žarki zahajajočega solnca so poljubljali okna starega gradu, ko jc Lena Dern-Gropcn s svojimi belimi rokami dvignila zaveso. .Kot svetnica v svetniškem siju je stala ob odprtem oknu krasna, \itka deklieja ]x tava. Oči kneza Danijela Soboleja so bile trdno uprte vanjo. Njeni lasje so bili svetli in kodra>ti. na his taki kot lasje Sobolejeve ma-j tere. Od ažurnega neba se je odražala njena izrazita glavica. Dani-' jelu sc je zdelo, da ni med njo in med podobo njegove matere no ' bene razlike. j Danijel se .)•• z obema rokaira /grabil za bolne prsi, v katere se je bila zopet naselila stara boezeu. Paikrat je težko za stepel in sklonil glavo. Lasje ob sencih so mu že začeli siveti. Naslonil se je ' nazaj, iu pred njegovimi duševnimi očmi se jc začelo vr.stiti leto /,a letom. Spi iiiinjal se je trenutka, ko je pred leti. kot tuj vsiljivec, prvič prestopil pra*r Deni-Gropeno\ ega doma. Mož in žena sta se veselja razjokala, ko sta se objela, Danijel jc pa .^tal sam sredi sobe. osamljen in zapuščen kot nikoli. Naenkrat je pa zaslišal lahne korake. Pled seboj je videl dvoje Umnih angeljskih oči. nežna otroška ročica mu jc ponudila šopek cvctlic in rožnata usta so izp:*c-| govorila : — Bodi po/uiavljen v naši h~ši. ljubi -tric Danijel! I bogega pohabljenega moža je izprcictelo po vsem telesu. Svojo roko je rahlo položil na kodrasto glavico otroka, iz njegove d;\Še so se mu pa izvile kot zahvalna molitev besede: O. moja mati! V šopku med rožami jc bila umetno pozlačena štiriperesna de-' teljica, katero je bila utrgala lani Lena na rojstni dan svojega' očeta. Gospa Dcrn-Gropen je smatrala to deteljico za znamenje .sreče , in jo spravila, mala Lena jo je pa poklonila človeku, ki je rešil smr- * ti njenega očeta. k Danijel sc jc bil hipoma neče-a sj>omiii!. Na sliki v .MiškoVu. ki jc predstavljala njegovo mater, jc bil tudi opazil tako deteljico. Njegova pokojna mati jo jc držala v roki.. Knez Soboiej je smatral ta dar za čudno naključje usode. i lu življenje je potekalo, brez oblakov in srečno, kot šc nikdar \ življenju osamelega moža. Otroško Lenino srce je liusa silno vzljubilo."Bil jc njen najboljši tovariš pri igrah in njen najboljši svetovalce pri vsakem de- j lu. V-ak večer je pripovedoval Leni in njeni sestri Jolanti pravlji-ee, in vir njegovih pravljic jc bil neizrčpan. \ ečkrat si je pravljice sam izmišljeval. Lena mu jc sedela sklenjenih rok'na.sproti. ter ga pozorno motrila, ko je gledal s svo-j.mi zarečimi očmi v kamin, kot da bi tam črtal čudovite zgodbe o grdih ccpernicah in krasnih kraljičinah. j ln ko je bila Lena nekoč zbolela je presedel Soboiej dneve iu noči ob njeni po>telji ter strahom a opazoval razvoj bolezni. Taka zvcalcba jc pa tudi utrdila vez ter odkrito prijateljstvo med sta riši dekleta in njim. Ni je bilo prireditve v gradu, na kateri ni bil ( navzoč Soboiej in ni jc bilo skrivnosti v družini, ki ne bi bi\a Sobo-!cju znana. V času, ko je prišel Danijel v svoj novi dom, ni živel ritmojster Dcrn-Gropen v posebno sijajnih razmerah. Bil jc tretji sin bogate družine, toda soglasno s tedanjimi običaji, jc bil prvi sin dedič vsega. Pr\ i sin jc bil poročen ter oče dveh živahnih fantov, pa tudi uiugi sin je imel moškega potomca. Ritmojster jc bil izgubil že vse upanje, tla se kdaj dokoplje do posestva. Njegova žena. rodom grofica Sasov ter sestra gospe Kirasove ill Leroniec Buttingham, jc bila sicer jako premožna, kljub temu pa ne dovolj bogata, da bi lahko vsi brez dela živeli ter počeli, kar-kli bi sc jim izljubila. Treba jc bilo štediti ter sc marsičemu odreči, kar lai bilo posebno lahko elegantnemu ritmojstru. Knez "^obolej je bil to kmalu opazil ter namignil svojemu prijatelju ponovno o svojem bogastvu. Gospod Dern-Gropcn ga jc pa tako odločno zavrnil, da ni črhnil o tem niti besede več. — Ce hočeš živeti pri meni. moj dragi Danijel, — mu je rekel, luoraš živeti tko kot živimo mi. Ne misli, da sem tak sebične ž, da bi hotel izkoriščati prijateljstvo. Najbrže si tudi ti mojega mnenja, njun reč. da nuši sta riši niso iiucli prav, ker so nas vzgajali v razkošju. Ce bi ne bili tako razkošno vzgojeni, bi ne mogli tako zlepa opaziti vsakega udarca usode. Danijel se je skrivnostno nasmenil. zaklenil sc je v svojo sobo-ter napisal oporoko. Leta pozneje je začela gospa Dern-Gropen bolehati a bolezni, ki sc je pozneje razvila v neozdravljivo. Dolgo, dolgo časa je moral profciti Soboiej svojega prijatelja, predno ga je pregovoril, da je poslal svojo ženo v toplice. pnkoteVLl % _ ■ (Konec.) r< - . i' In od tistega dne je zakrknil v j, £voji trmi. Živel je trdi in bogo-'j tajen sredi občine, ki je bila podjj vnetim oznanjevanjem Župnikov lin j navdušena s Kristom. Vsi so vedeli! i:i dosti vernikov je bilo v skr- j beli. .Nekega večera pa pobožnosti < v šoli, je čutiia Maren Andcsova j duha nad seboj in vprašala je žup- 1 nika. če naj gre k llansu Rasmusu. ^ Župnik ji je dovolil. In šel je . v.am za njo v mrzlem zimskem ve- < čem in jo čakal zunaj na poti. | Ko pa le ni prišla, ga jo gnala j nemirnost, šel je prav do hiše in pogledal skozi razsvetljeno okno. j Maren je stala pui mizi — in pred lučjo je sedel Hans Rasmus, j Njegov beli obraz je bil bled in trd, glavo je opiral v roke in se ni genil . .. Karen je sedela v kolu in se zibala semtertja. Župnik je pritisnil obraz bližje j k šipi in strmel notri. Maren je či-tala neprestano, molila in čitala zopet iz biblije — kakor pretrgano mrmranje je zvenelo nekaj . .. " Cikala jc urno. brez sape . .. Rasmus se ni ganil ... ) . v i Tu se je župnik obrnil in začel nemirno hoditi okoli hiše. In ko jc zopet stopil k oknu in videl isti prizor v sobi. je zapustil hišo in šel domov. } Maren ni povedela nič o svojem: obisku, in on ni vprašal. ] j Kadar je srečal Hansa Rasmusj. ga je pozdravil. Kmet ga ,fe oo-t 'gledal in šel mimo, ne da bi se o<1-jliril. Župnik se ga ni upal nagovoriti. Kadar ga je zopet srečal, 1 1 mu je dal isti pozdrav, ne da bi lan bilo odzdravljcno. j Trikrat na leto je prišel Hans Rasmus v hišo božjo. Prinesel J^ i v o. j dar. j Vedno jc mislil župnik, da ,ne i,o. in zmerom, kadar je po m o-j litvi dvignil glavo, jc videl beli obraz na navadnem mestu ob sten iu | Župnik je obstal in obrisal pot! s čela: "Da — toda Gospod po-! vrača." jc rekel predse. Toda trajalo je dolgo, dolgo. Praznik za praznikom. NcdeTio za nedeljo. Govoril je iu melil. j Najlepše besede, vse molitve, fii jih je znal, je govoril temu ediue-] !u obrazu. j Čutil se je kakor .Jacob, ki se bori z Bogom — on je izgubil. Boril se je z bogotajem, kakor Savel. I z Bogom, in njegove besede so bile kakor pleve. | Iu ni bilo ne jezika ne poti, ki bi . ju ne bil poskusil, ni bilo klica, k "ga ne bi bil poslal k Bogu, da bi to edino dušo priklieal. .j ln bili so dnevi, v katerih se nui . je zdelo, tla sc ta trli obiaz njegov i lastni dvomi, ki so preža je i strmeli vanj ln bolj divj_ in vro. . če je govoril in Iz.v ■•_»" arou* se > jc razlog , 1 ivi\ tidevratnik:- J Kadar jc pa pokleknil in so za-j čeli daruioči hoditi okoli oltarja,] L potem je mrzlično poslušal kora-. kc. njegove molitve so se zamota-{ ie ... in spoznal je te korake med . vsemi drugimi ... in vedno je moral glavo na pol obrniti, da bi v , grozni radevednosti opazoval krie-; tov obraz, kadar je Njegov krvav i dar, kadar so njegovi judeževi groši padli na altar. • lian s llasmus pa ga ni videl . .. Župnik jc globoko dihnil. Da - — j bilo je vroče. Oblaki tamle bodo »riuesli nevihto, j Dospel je do vznožja griča, kjer l ie stala hiša. in je obstal, da bi počakal Karen. Karen je pritisnila na kljuko. "Reči mu, da sem tu." je rekel ;*jpnik. Šla je notri in je pri-l ŠH zopet ven. "Leži prav mirno, je rekla Župnik je trdnejše oprijel keiih in šel za njo. l TIans Rasmus je ležal na postelji popolnoma bel med blazinami. , Pogled mu je bil zastrt, vse pote-B ze od smrti zaznamovaae. Pri šumu je obrnil glavo, videl župnika ^ in se smehljal. Glava se je zibala na rjuhi semtertja. . Župnik je šel bližje. "Prihajam ^ k tebi," je rekel, "v Jezusovem Umirajoči se je kar naprej smehljal in majal z glavo. Župnik je se- Trm a.| Herman Baug. GLAS NARODA, 4. APR. 192-i i del. postavil kelih na mizo in vzel . molitvenih v roke. Govoril je o\ tem. da bodi sedaj vse pozabljeno ; in je hvalil Gospoda, ki je milost- '; no omehčal Hansu Rasmusu sree. Bolnik se je vedno smehljal. | Mul ie so brenčale okoli župnika, i ki je stal sklonjen nad umirajočim i Gledal mu je nepremično v obraz in ga naenkrat vprašal preplašen: ■ "Hans Rasmus — jaz sem — župnik saj me poziaŠ ---—" In za nekaj časa ga je zopet vprašal: "Hans Rasmus — ali me poznaš? Hans Rasmus je uprl pogled v kelih, ki se je blišeal v solneu, in je medlo stegnil roke po njem. "Da," je rekel župnik, "mudi ! Dvignil s<> jr in odprl knjigo.! za seboj je čul Karen, ki se je po-' • diein jokala. Začel je čitati in je! poudarjal vsako besedo, dočim bolnik ni odvrnil oči od keliha. ln znova ga je zgrozil ta tesnob-! ni in poželjvi pogled, ki je neprestano počival na kelihu, in župnik je vprašal. "Ali me poznaš?*' Polnili je udaril iz čela, "Ilans Rasmus. jaz sem." ! Tu je iztegnil umirajoči zopet, roko po kelihu na solneu . . . In svete besede mrmra je je potisnil župnik host i jo drhte med ustnici. Bolnik se ni ganil, sveti duh mu '.ie padel iz ust. j Tu nastavi župnik kelih na nje-'gove ustnice in z nenadno močjo je oprijel umirajoči kelih in jra iz-' praznil. j Omahnil je nazaj in oči so sc mu zaprle. i Župnik je pokleknil polejr pos{«-dje in dolsro molil. Skozi šepetano molitve je čul brenčanje muh in Karenino Hiteče jokanje. | (ibiva mu je postala težka. Celo ijr uprl iih rob postelje in molji I'a jene molitve z vedno mehkejšim 'glasom, muhe pa so brenčale. ---Ndfenkrat sc je Karen s Glava je počasi omahnila nainr-ličeva pi-sa. j - riAivOCAJTK 8S HA Ci 7,7,«« VPRAŠAJTE V NAJ BLIŽJI AGENTURI ALI PA PRI: PMJLLFS BROS. & CO., General Agents, 2 West Street, New York krikom, prebudila na stolu in videla jc župnika, ki se jc boril z umikajočim, ki jo sedel na postelji, nkk-nivš: krčevito .svojo roke okoli njc-jrovccra tilnika . .. Bojevala sla i -'C, in umirajoči je na jrlas kričal , d oči m jc v divji jezi zbiral svoje ;adnje moči. da bi prijel župnika :a jrrlo. Tu se je župnik iztrjral in tekel kakor blaznik brez klobuka preko njiv. trepet a jc in čuteč prste u-mlraječejra kako;* ognjene rane na svojem tilniku . .. Karen jc drvela za njim v žgočem solneu, brez «;:p<- in groza jo je podila, dokler je tresoče noge niso mogle več nest i, iu se je tik poleg jarki zgrudila. ( l "mira^uči je še vedno sedel in mahal z rokami, ustnice pa so se mu pregibalc v neslišnih besedah. Soluce je lilo skozi odprta vra-|ta — nekaj kokoši jc prišlo v .'sobo in pobiralo drobtinice s knme-- nitih tal . . i --------- * f7 ~ Kretanje parnikov - Shipping News m 12. aprila: IjevinLhan. Chorliour*; Olympic. Cbtr-oury, Veendam, Cherbourg, 16. aprila: Aquitanla, Cherbourg:; Chicago. Havra 19. aprfla: Homeric, Cherbourg: Auyonla, Cher ourr; Tres. Roosevelt. Cherbourg; Nea Mnaterdam, Rotterdam; Rocbambeau Havre. 23. aprila: Paris. Havre; Bercngarla, Cherbourg 26. aprila: Majestic, Cherbourg; Albania, Cher bourg; IYes. Harding, Cherbourg; Orduna, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. >4. maJa: Paris, Havre; Martha TTashlngtun. Tratj Jerengarla, Cherbourg. 15. maja: Albert Rallin. Cherbourg in Hamburg; Stuttgart. Bremen. 16. maja: Orca, CIiprt)ourg: A'eendam, Rolngne; Pres. Roosevelt, lire men. 17. maja: Majestic, Cherbourg. 21. maja: _ France, Havre; Mauretama. Cherbourg. 24. mala: _ I.eviatiiun. Chrrbrntrg: Olympic. Cher-"K>urg; Tyrrhenia. Cherbourg; Colombo, Genoa. 5. aprila; Republic, Cherbourg. 0. aorila: Mauretanla, Cherbourg. 3. maja: Leviathan, Cherbourg; Oljnmplc, Ch«r »ourg; Prfta. Wilson. Trat; Li Savola Havre; Orbita, Cherbourg. 27. maja: Reliance, Cherbourg In Hamburg; York, Bremen. 7. maja: Aqutania, Cherbourg; 28. maja: Aquitanla, Cherbourg. 8. maja: Iielgeiiland, Chercburg. 30. maja: Ame-lca, Genoa. 10. maja: Homeric, Cherbourg; America, Cher bourg. j 31. maja: Homeric. Cherl>o»irg; Conte ' Genoa; I'rei. Harding, Cherbourg. Verd«, Veliki izlet v JUGOSLAVIJO na svetovno znanem parniku'AQUITANIA' 45. 647 Ton ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA t i-KEKO ciieri;oi*i:ga) Preživite 6 zabavnih ilni na in«»rju ali matij kot tlul cxl Nr-w Yorka dodoma. Izlvtnikc bu oh-"l.no v>dil St. M. Vukovi«'-. ur;.di;ik Cunard «"rte v New Yorku. ki je r>il pi <-j urailnik Juposiovanskfpa Konzulata v New Yorku. G. VL'KOVIC Ih> jKn-tio z izletniki potoval f kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom štetih mesecev in so pripniCeni bres vsake neprlliks v to deielo. Kako'dobiti svojce iz i | starega kraja. KSer ieU dobit! sorodaiks aB p« > svejea lx starega kraja, naj nam : p!Se sa pojasnila in navodila. Jo- ; goslovanska letna kvota mala §429 novth priseljencev. Za potne stroSke laplaSoJS pS na- j ! Sem naročilu JADRANSKA BUS- 1 KA tudi t rtolarjlh . i I Frank Sakser State Bank \ tS Certlmndt Street New f«k | Otavne sastosetve Jetfransks kuka KAJAKI, 17ABOCAJTE SS KA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI 8LO VENSKI DNEVNIK ? DOBUtKRIE DKŽAVAB. New York. PIrmouth. Havre, Paula PARIS ............v......... 23. apnla New York. Havro, Paris CHICAGO .................. 16. aprila ROCHAMBEAU ........... 19. aprila LA SAVOIE ................ 3. maja New York. VI*o iSp«lnj, Bordeaux LA BOURDONNAIS........15. aprila Piiita za nndih liik»l»f l(Hll ali M (lani arad: 19 STATE STREET. NEW YOR* Potovanje v Jugoslavijo. Kdor name/ava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS", največji in naj novejši parnik francoske parobrod ne družbe, ki odpluje, iz New Yorka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije, i Švice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro-5i, zlasti pa 5c n parnikom 'PARIS' in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zase-; dno ozemlje, se i>eljejo iz Pariza na-' ravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tod | naš uradnik, ki bo spremljal potni j ke do Ljubljane, in bo pazil tudi n» prtljago, da bo 51 a naprej vedno ■ i istim vlakom, kot potniki j Vsi potniki IIL razreda so na i stanjenl na tem parniku v kabinah j po 2-4-0 V eni kabini; kdo* želi po ] tovati takrat na tem parniku, na. nam dopoSlje čim prej $10.00 are c III. razred ln $00 za drugi razred da mu preskrbimo dobro kabino & sedaj, oa ne bodo boljft prostori vsi oddani. Frank Sakser State Bank New Yet«, N. TL " 1 .......- ■ ^