21. štev. V Kranju, dne 23. maja 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, m pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi>. Izhaja vsako soboto = zvečer —— Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vodovod za Kranj in okolico. Minuli četrtek smo izdali za Kranj in okolico posebno izdajo naje ga lista s to-le vsebino: Vesela novica nam prihaja iz Ljubljane. Deželni odbor branilki je ▼ ivoji včerajšnji seji oddal to velikan sto doto dvema tvrdkama in s tem zadostil vroči želji in krvavi potrebi po dobri pitni vodi vsega prebivalstva mesta Kranja ter oko-lice, to pa zlasti vsled tega, ker je ta zadeva, ki se je vlekla celih 12 let kakor morska kača in bila ves čas stalno povod raznim spletkam ter razburjenju predvsem kranjskega prebivalstva, prišla v zadnji Stadij tako, da se bo že v nekaj tednih zasadil v zemljo kramp ter se začele polagati vodovodne cevi. Dež. odbor je oddal tvrdkama Bacher v Beljaku inJaneich& Schnell na Dunaju zgradbo tega velikega dela. Tvrdka Bacher ima dobaviti vse cevi, armature in montažo, izkoplje jarke, izvrši vožnje, mo-gtlč čez Kokro in napravo korit. Ta dela so pro-računjeoa na 438.577 kron. Druga tvrdka Janesch & Schnell izvrši oba rezervoarja, ujetje studencev in nekatera manjša dela med studencem in rezervoarjem v Tupalidah. Ta dela so proračunjena na 95.015 kron. Za premostenje se porabi državni most črez Kokro. V tem slučaju bi bil skupni popust obeh tvrdk 4.714 kron 43 vinarjev. Ker je torej vsota, za katero se je oddalo delo, znatno nižja od najvišjega zneska, katerega je določil deželni odbor, namreč 620.000 kron, se bodo primerno znižali dohodki države, dežele in prizadetih občin. Kranj plača potemtakem le 107.600 K namesto 127.091 K, kmetske občine pa 49.863 K namesto 58.909 kron. Z zgradbo le prične takoj, v metla Kranja bomo pili vodo ii Cemientka PODLISTEK. Brodkovskl odvetnik. Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Benei-Šumavsk^; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. Svozil je prihajal od županove bolezni vsak dan v Pejčohovo hišo, kamor ga je vlekla njegova vroča ljubezen do Karle. Županova hčerka, ki je premagala konečno bolest, ki jo je prizadel njenemu srcu Kubala, je gojila odkritosrčno naklonjenost do mladega zdravnika, ki ji je ohranil očeta. Svozil je vedel boljše nego Kubala ceniti krasni značaj mladenke in jo je vabil in vlekel k sebi s svojimi ognjenimi pogledi kakor z nevidno silo, dokler ni sama občutila, da ga ljubi. Mir med Kanjakom in županom je bil resnično odkritosrčen. Pejčoh si je priznal sam, da ni več zmožen od poslednje bolezni, da bi opravljal svoje uradne posle in Kanjak je zopet pristavil, da ima rad Svozila kot razumnega mladega moža in izvedenega zdravnika in da se ne bode branil ohraniti ga občini. »Vsaj se staramo," je pravil dobrodušno, »in potrebujemo tu mladega doktorja, da nam pomaga, če se kaj vtrže v nas." Oba moža sta pa sklicala shod voli)cev, na katerem se je sklenilo izdati v vseh treh razredih enotno kandidatno listo in ustanoviti v mestecu občinsko čitalnico, najbrž že to zimo. Via naprava mora biti livr-iona v dveh letih. Kakor blisk se je raznesla ta najnovejša vest po Kranju in vsem dobromislečim ljudem je brati na obrazu zadovoljstvo in radost. Poparjeni so le oni odkriti in hkriti klevetniki, ki so kar najstrastneje hujskali venomer prizadete faktorje in so pravi sokrivci, da je moralo prebivalstvo zaradi njih stradati tako dolgo prepotrebne vode. Zatorej živelo, vztrajno in koristno delo I Zoper jetiko. •Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« je izdalo svoje poročilo o dosedanjem štiriletnem delovanju. To poročilo obsega jako zanimive podatke, ki so vredni, da pridejo v najširše kroge. Poročilo o delovanju v četrtem društvenem letu objavljamo tako, kakor ga je podalo društvo samo. Poročilo pravi, da je veljalo Četrto leto skoraj izključno delovanju ljubljanske oskrbovalnice, katero je omogočila v prvi vrsti subvencija 1500 kron ljubljanskega občinskega svetil, Dne 2. marca 1907 je bila v dvorani hotela «Union» predstava, ki je prinesla nad 1600 kron čistega dobička. Koncem marca je dobilo deželno pomožno društvo od strani c. kr. ministrstva za notranje zadeve oficielno obvestilo, da sta se z zakonom z dne 28. decembra 1906, drž. zak. št, 257, dovolila dva milijona kron iz državnih prihrankov za odvračanje jetike. Obenem je sledilo vabilo h komi-sijooalnemu posvetovanju v ministrstvu za notranje zadeve, ki naj bi stavilo predloge, kako bi se najprimernejše uporabil ta kredit in ki naj bi sestavilo načrt odvračanja. Posvetovanje se je vršilo pod predsedstvom sekcijskega šefa Viktorja barona Heina. Udeležili so se ga zastopniki ministrstva za notranje zadeve, finančnega ministrstva in ministrstva za uk in bogočastje, dalje odposlanci zdravilišča Alland, društva za odvračanje jetike na Štajerskem, pomožnega društva za bolne na pljučih v avstrijskih kraljestvih in deželah in vseh njegovih podružnic. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem je zastopal generalni tajnik. Zborovalci so sklenili, da se fond kot tak ne sme kratiti, da se naj ga marveč skuša pomnožiti z nadaljnimi rednimi prispevki. Pač naj se razdele vsakoletne obresti med ona društva, ki imajo namen, odvračati jetiko. Obenem se je določilo, da je kot naj; važnejše sredstvo v boju proti jetiki smatrati oskrbovalnice. Delovanje teh naj po možnosti popolnju-jejo otroška zavetišča, ferialne kolonije, odpoči vališča i. L d. Tudi zdraviliščem gre važno mesto med nasvetovanimi pripravami, akoravno je največjo pozornost obračati na profllaktiško delovanje. Koncem junija je dobilo društvo potom c. kr. deželne vlade poziv, da najvloži prošnjo za subvencijo iz fonda dveh milijonov kron. Po korenitih posvetovanjih se je sklenilo opozarjati osobito na potrebo otroškega zavetišča, brez katerega delovanje oskrbovalnice v mnogih slučajih ne more imeti popolnega vspeha, ker ni moč otrok odstraniti iz nevarne okolice. In vendar bi se dali vsi prizadeti otroci rešiti, če bi se jim pravočasno preskrbelo zdravju primerno zavetje. Raditega se je sklenilo, poprositi iz fonda za vsoto, ki je za obrat in vzdrževanje zavetišča potrebna. Le-la se je preračunala na najmanj 12.000 K na leto. Dosedaj se prošnja oficielno še ni rešila. Pač pa se je dne 24.'novembru vršila na Dunaju konferenca v avstrijskem pomožnem društvu Kubala je bil povabljen na shod, vendar — ni prišel. Vzroka ni bilo treba iskati daleč. Ko se je razglasilo, da sta se zjedinili stari stranki in da sklicujeta shod volilcev, se je prestrašil Albrecht, da bi se utegnil odvetnik postaviti na čelo volilnemu gibanju in da bi se ne izjalovili njegovi tako premeteno zasnovani načrti. Naj stane, kar hoče, moral je to preprečiti. Ko se je vrnil doktor onega dne, ko se je imel vršiti na večer shod meščanstva, od okrajnega sodišča, kjer je imel opraviti, je naletel svojo soprogo v solzah. Pritiskal je obraz na blazino divana, kako bi hotela utajiti ihtenje. »Kaj ti je? Kaj se je zgodilo?" jo je vprašal. Ni mu odgovorila in le ihtela je dalje ter pogledala za trenutek nanj, kakor bi se bila prebudila iz bolestnih sanj. Če bi ga sprejela z očitanjem, smatral bi bil to za nove muhe, a njen molk je vzbujal v njem sočutje. Prisedel je k njej in, prijemši jo za roko, počel ji je prigovarjati in prizvedovati, kaj se je prigodilo* Po dolgem prigovarjanju mu je povedala plakaje, da je pital stric, da jo razdedini, ako se udeleži njen soprog volilne agitacije na češki strani. »Naj te razdedini," je zaklical doktor razjarjen, »naj gre k vsem vragom tvoj stric s svojimi dedščinami!" »Ne bodi tako hud," ga je prekinila Hilda z bolestnim glasom, ,ne žali mojih čuvstev, saj je vendar moj stric!" »Lep stric," je odvrnil odvetnik ter poskočil nevoljen in pričel stopati z dolgimi koraki po sobi, »ljubezniv strici Odbil ti je doto, oprostil se te je z jalovo obljubo, da ti enkrat zapusti svoje imetje, a sedaj hoče zapovedovati ne le tebi, ampak tudi meni, kako se imamo obnašati, da si ne bi pokvarili njegove naklonjenosti." »Ah, zopet začenjaš staro pesem," je medlo odgovarjala gospa. »Da, stara, vedno ista pesem je," je nadaljeval s trpko ironijo. »Tvoj stric je bil praktičen napram meni in tebi, a jaz sem se mu vsedel iz ljubezni do tebe na limanice kakor neizkušen pobček." »Že zopet mi podtikaš mojo doto?" je ponavljala Hilda živeje, hlineč tudi sedaj svojo bolestno razmišljenost. Oba sta umolknila za trenutek. Potem je prisedel Kubala zopet k soprogi in gladeč ji roko pravil nežno: »Tebi ne očitam ničesar, vendar tvojemu stricu, njemu edinemu. Obžalujem le, ker vedno sočuvstvujei ž njim in ker nočeš spoznati, kako nenaravno je razmerje tvojega strica do nas in kako se trudi stalno, da bi nam zastrupil srečo zakonskega življenja." »Ah, ti si vedno tako nespoštljiv v svojih besedah, dasi veš predobro, kako me to boli in žali." »Mislim, Hilda," je zopet izpregovoril trpko odvetnik, »da bi te moralo žaliti mnogo bolj ravnanje tvojega strica, Pomisli le, kako je ravna) za polne na pljučih zastopanih društev, na kateri se j« posvetovalo o razdelitvi obresti fonda dveh milijonov kron. Kot zastopnik deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem udeležil se je konference generalni tajnik. Ob tej priliki se je pokazalo, da Kranjska vkljub vsem prizadevanjem ne more dobiti več kakor 5'/,% obresti, ker odgovarja ta znesek medsebojnemu razmerju posameznih kronovin in društev. Kranjska bo torej dobila prvo leto, v katerem je narastlo do 125.000 K obresti, približno 5700 K, v prihodnjih letih pa le 4800 K. Toda celo ta vsota se lahko zmanjša, če se v eni onih kronovin, katere so doslej ne udeležujejo boja proti jetiki, ustanovi novo pomožno društvo. To je bila kaj žalostna novica, ki je pokazala, da ni misliti na takojšno grad bo otroškega zavetišča.1) Konec prih. ') Kuratorij fonda je sklenil medtem naslednji način razdeljevanja: Od letnih dohodkov dvamilijonskega fonda namenjeni sta za dobo 16 let dve tretjini kot stalni letni prispevki sedaj obstoječim društvom. Ena tretjina ostane prosta, da se iz nje lahko podpirajo na novo ustanovljena deželna pomožna društva. O razdelitvi te tretjine bo sklepal kuratorij od leta do leta. Pa« pa parUeipirajo sedaj obstoječa društva tudi pri tej tretjini. Glasom tega sklepa bo dobivalo deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem skozi 15 let redni letni prispevek 4600 K. Za leto 1908 dobi poleg tega iz omenjene zadnje tretjine vsoto 2000 K. Gospodarski del. ■ □□□□□ ^ Narodno gospodarstvo. Dalje. Ker se podjetniški dohodek ravna po razliki med produkcijskimi stroški in produkti, mora podjetnik skrbeti za to, da te stroške kolikor možno zmanjša ali pa produkcijska sredstva uporabi tako, da more za produkt doseči primerno ugodne cene. On mora torej pravilno špekulirati. Pri špekulaciji mu stoje nasproti tisti, ki proizvajajo produkcijska sredstva, dalje posestniki glavnice in zemlje ter delavci. Vsi ti si prizadevajo, da dobe kolikor možno veliko odškodnino za svoje sodelovanje pri produkciji. Proizvajalci produkcijskih sredstev gledajo na to, da ne pokrijejo samo svojih proizvajalnih stroškov, temveč tudi dosežejo neki dobiček, posestniki glavnic in zemlje zahtevajo za uporabo glavnice in zemlje odškodnino, ki se ravna po razmerju med ponudbo in vpraševanjem, in delavci zahtevajo plačo, ki jim omogočuje, da morejo živeti in skrbeti za svoje rodbine. Podjetnik je nasproti proizvajalcem produkcijskih sredstev po navadi na boljšem, ker more preračunati, koliko sme dati za produkcijska sredstva, da more še z uspehom producirati, dočim £roizvajalci takih sredstev večinoma nimajo nika-ega vpogleda v to, v kakem razmerju je cena produkcijskih sredstev proti ceni produkta in sodelovanju produkcijskih činiteljev (glavnice, dela). Tudi delavci so po navadi v takem položaju posebno zato, ker za preživljanje morajo imeti potrebne dohodke in morajo nastopiti delo, čeprav se jim mezda ne zdi primerna njihovi delavni sili. proti tebi, kakor proti tujki. In ti si vendar njegova edina sorodnica. Če bi te imel rad v resnici, moral bi bil delati drugače..." »Prosim te," je vzkliknila Hilda, vzravnavšl se na divanu, »ne jezi me!" »Ne mislim tega," je odvrnil doktor z rastočo razdraženostjo, »vendar mi je sedanje stanje neznosno. Teže me skrbi za hišo, a namesto, da bi mi pomagal kdo prenašati, me spominjaš vedno, naj se ganem semalitja, da te razdedini stric A posledica vsega je, da se tvoj neobčutljivi stric smeje danes po strani, da se te je iznebil iz hiše kakor — kakor —" »Ubožnost mi podtikaš? Fej, to je nizkotno I" je vzkliknila ogorčeno Hilda In skočila kvišku z zaničevanjem v obrazu. »Ne zmenil bi se, če bi ml ne ponavljali vedno te stare grožnje," je zakllcal Hubala. — »Vaše ravnanje je preveč očitno, da bi ne bil spoznal že zdavnej, da so izbrana vaša tešinska jabolka le, da bi vsak trenotek mogli pritiskati na — me." »Ml da pritiskamo nate?" je vskliknila Hilda i hlinjenim prestrašenjem in se spustila v zloben smeh. »Prej bi mogla to trditi jaz o tebi." Doktor je odvrnil s strupenim smehom: »Res, da ne pritiskate name, bog obvaruj, vendar ti, ti sama In stric, da, celo Albrecht mi stavite vedno pred oči, da naj ne delam tako ali enako, ker pridem sicer ob dedščino. Sit sem že do grla t| glupe igre, ki jo igrate t menoj. Vrag vzemi Če je obrestno merilo nizko in zemljiška renta pada, bo podjetnikov dohodek rastel, toda to ne bo trajalo dolgo. Ker bo kredit cenen, nastopili bodo novi podjetniki, tekmeci, ki bodo vplivali na višino podjetniškega dohodka v nasprotnem smislu. Toda tudi vse ugodnosti pri nakupu produkcijskih sredstev in uporabi delavnih sil ter glavnice včasih ne morejo preprečiti, da Špekulacija izpodleti vsled padlih cen ali nezadostnega števila odjemalcev za produkte. Ta riziko, ki ga mora podjetnik vzeti sam na svoja pleča, najbolj upravičuje podjetniški dohodek, dočim delavec dobi svojo mezdo, še predno je produkt gotov, in brez ozira na rentabilnost svojega dela, dočim lastnik zemlje in glavnice dobi odškodnino za tujo uporabo brez ozira na to, ali je podjetniku glavnica donesla dobiček ali ne, nima podjetnik nobene pravice, zahtevati odškodnino za svoje delo in svojo vloženo glavnico, ako njegova špekulacija izpodleti in mora koncem gospodarske dobe pri svojem podjetju zaznamovati zgubo mesto dobička. Zato je upravičeno načelo, da naj bo podjetnikov dohodek tem večji, čim večji je riziko ali nevarnost, s katerim dela. In dokler se ta riziko ne vzame podjetniku, dotlej je tudi zelo težaven vsak napor, da bi se reformiralo razdeljevanje dobrin. Če je dobiček negotov, ker so negotove potrebščine, ali se potrebščine hitro menjajo in se zato ne ve Šotovo, ali se bodo mogli produkti razpečati, se obi le nekoliko podjetnikov, ki se kljub temu polotijo podjetja. Ako pa se podjetje obnese, Sodo ti podjetniki radi majhne konkurence mogli veliko več ali veliko dražje razpečavati. Na višino podjetnikovega dohodka pa tudi vplivajo pravne, družabne in gospodar-sko-tehnične razmere, ker so večkrat mero-dajne za pogoje, pod katerimi se delajo cene produkcijskim sredstvom in produktom. Semkaj spadajo monopoli, v katerih smo govorili na str. 67., različna izobrazba ljudstva, različne premoženjske razmere, ki ali omogočujejo, da se število podjetnikov množi ali dajo delovne sile podjetnikom. Gospodarsko - tehnično se podjetja zlasti ločijo v velike in male obrate, ki delajo z različnimi produkcijskimi stroški in zato tudi vplivajo na cene produktov. Čeprav opazujemo, da ima podjetniški dohodek radi vedno večje splošne izobrazbe in naraščanja bogastva tendenco padati, vendar je izključeno, da bi se razni podjetniški dohodki sčasoma izenačili kakor se godi n. pr. pri obrestnem merilu od izposojenih glavnic, ki postajo vedno enotneje. Ce bi hoteli doseči izenačenje raznih podjetniških dohodkov, bi se morala tista podjetja, ki dajo podjetnikom večje dohodke, vedno bolj razširjati, nasproti pa bi podjetniki, ki delajo z manjšim dohodkom, morali svoje obrate omejiti ali se lotiti podjetij z večjimi dohodki. Toda tak prestop od enega podjetja na drugo je ponajveč nemogoč, ker zahteva nove glavnice, dočim v staro podjetje naložena glavnica izgublja svojo vrednost. Tudi zahteva novo podjetje drugačnih tehniških znanosti in drugačne gospodarske izobrazbe, kar silno obtežuje prestop, čeprav bi morda glavnica ne bila glavna ovira. Sploh pa si večkrat ne moremo predstavljati, s kakim podjetniškim dohodkom delajo posamezna podjetja, ker je podjetniški dohodek tako zelo odvisen od individualnosti podjetnika samega. Podjetnik uporablja glavnico, ki jo ima sam ali pa si jo mora izposoditi od drugod. Ker glavnica povzroča večji donos podjetij, je popolnoma umevno, da si podjetnik pri svojem dohodku zaračuna tudi obresti glavnice, ki jo vloži v podjetje. Če podjetje ne donaša več, nego znaša v deželi navadno obrestno merilo, je podjetniški dohodek enak glavnični obresti. V taksni slučaju bo podjetnik delal z izgubo, če si je moral glavnico izposoditi. Tudi plačilo za svoje delo (podjetniško plačo) si podjetnik more zaračuniti. Za primer mu služi plača ravnateljev v podobnih podjetjih. Če podjetnik ne dela sam, temveč prepusti podjetja plačanim zastopnikom (n. pr. pri delniških družbah), tedaj se podjetniški dohodek opira le na prepustitev glavnice. Daljo prih. * » ♦ Tedenski sejem v banja dne 18. maja 1908. Prignalo se je — konj, 145 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 332 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 3 domače ovce, — hrvaških ovac, 2 kozi in — buš — Pitani voli 100 kg K 80—, na polovico 100 kg K 76-—, za pitanje 100 kg K 72-—. — Pšenica K 1080, proso K 7—, rž K 950, oves K 8'—, ajda K 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za 50 kg. Tedaj za pridelovanja krme na Ormn. V nedeljo dne 31. maja t. 1. priredi vodstvo kmetijske šole na Grmu tečaj za pridelovanje krme, katerega se lahko udeleži vsak kranjski kmetovalec. Spored tega tečaja je naslednji: Dopoldne od 9. do 11: Pridelovanje deteljnib mešanic na šolskih njivah in vposkuševališču. Popoldne od 2. do 4: Naprava novih travnikov. Praktično razkazovanje najbolj važnih trav. Sestava travniških zmesi. Ogled šolskih travnikov, naravnih in umetnih (oasejanih) in travniških zmesi v poskuševališču. Ker je s tem tečajem dana najugodnejša prilika za ogled Šolskih deteljišč in travnikov kakor tudi za spoznavanje raznih detelj in trav in njih vrednosti za mešanice, vabimo naše gospodarje, da se mnogoštevilno udeleže tega tečaja. Gospodarske razmere na Portugalskem. Portugalska ima okolo 5 in pol mil. prebivalcev. Industrialnih in trgovskih središč je malo in ta so neznatna. Sama prestolnica Lizbona ima nekaj nad 350.000 prebivalcev. Oporto, glavno mesto pokrajine enakega imena, ima komaj 150.000 prebivalcev. Druga mesta so mala in neznatna. Podnebje je v Portugalski ugodno} poleti ni prevroče, a pozimi ni premrzlo. Zemlja je rodovitna, toda velik del dežele je sličen ruskim stepam. Portugalsko plemstvo poseduje ogromna posestva, ki jih daje v najem kmetom. Ti so slabo naobraženi (v deželi je 80 odstotkov analfabetov) in primitivni, zato je zemljišče v tej deželi grozno zapuščeno in neobdelano. Morda polovica od vsega dobrega zemljišča je trda ledina, tako da se mora žito za domačo uporabo uvažati od zunaj, akoravno bi ga mogla roditi de« žela toliko, da bi se lahko žito izvažalo. Edini pridelek, ki še precej nese, je vino. Tudi živinoreja je zapuščena, akoravno ima dežela obilno dobrih pašnikov in travnikov. Izvrstne so tudi pasme konj in ovac. Znaten je tudi ribolov, a mnogo dobička ima dežela tudi od soli. V deželi je tudi mnogo bogatih rudnikov železa, bakra, svinca, kositra in oglja, toda vsi ti rudniki se slabo izkoriščajo. Industrija je v zadnjih 30 letih prilično napredovala. tvojega strica s tvojo dedščino, ki ima zame ravno toliko vrednosti, kakor kraljevstvo na mesecu." Nastal je dolg molk. Doktor se je zopet izprehajal po sobi. »Odbil mi bode pa sedaj tudi onih par sto-takov, ki mi jih je pošiljal vsako leto za toaleto," je počela Hilda črez nekaj časa z že manj kiju-bujočim glasom. »Naj pa pustil" je vskliknil doktor znova, »naj pa pusti 1 Vsaj nehaš biti odvisna od njega in tudi jaz bodem imel proste roke." Hilda ni odgovorila. Zgrudila se je zopet na divan, sklenila roki in gledala topo predse, kakor bi o nečem raz-mišljevala. Jeza na njenem obrazu se je umaknila zopet mirnejšemu izrazu. Črez čas je spregovorila mirno, kakor ne pomirjen je. »In Albrecht je bil tudi tukaj in omenil mi je, da zapade tvoja menica za tri tisoč, veš tista, na kateri sem podpisana tudi jaz, in da je ne podaljša hranilnica, ako se postaviš proti njemu. Kubala se je stresel. To menico so mu navadno podaljšali po šestih mesecih po malem odplačilu in poravnanju obresti. Če bi ne vzprejeli sedaj nove menice, bi bil v neljubi zadregi. V blagajnici ni imel toliko denarja, a drugod si ga ni mogel izposoditi v tem kratkem času. Zaškripal je z zobmi in metal divje poglede na Hildo. Najrajše bi ji bil rekel: »Vidiš, to je sad tvoje potratnostil* Vendar se je premagal in nadaljeval svoje korakanje po sobi. »Zarotili so se proti meni," je izbruhnil silovito iz sebe, »in hočejo me primorati z nasiljem, da bi se jim dal rabiti kot orodje za njihove ostudne namere. Vendar jaz pokažem tej bandi, da so se zmotili v menil" Zadnje besede je kričal, stoječ pred svojo soprogo, divje, kakor bi hotel s krikom odvaliti od sebe bremena, ki so mu stikala prsi. Hilda tega ni prenesla več in zravnavši se je zaklicala s trdnim, odločnim glasom: »še eno razžaljivo besedo o stricu ali Al-breehtu, in jaz odidem odtod!" Kubala je pogledal začudeno na njo in ni odgovoril. Razgret se je začel izprehajati po sobi. Lotila se ga je mučna bolest. Kam so ga zavlekli? Kaj je napravila iz njega žena? O zakaj je bil tako slaboten, da se ni mogel upreti vabljenju te sirene; zakaj se je pustil zaslepiti z njenimi vadami? Njen svet ni in ne bode njegov svet, njeno obzorje, mišljenje, njeni čuti, njena stremljenja so docela druga nege njegova. Nikdar ji ni prišlo na misel, kako goreča je njegova naklonjenost do nje, v njej ni nikdar obveljal čut resnice, velike ljubezni, hvaležnosti in nežnosti do njega, nikdar ji ni prišlo na um, da bi žrtvovala njemu svoje razvade in muhe, --- Dalje prin, I. prlloj* „Gortn)cu" If. 21 iz 1. 1908. Omeniti treba s vil orejo, industrijo tkanin, rokavic, majolik, vžigalic, ki so državni monopol tor dona-sajo na leto do pol milijona milrcisov. Precej je razvilo mlinarstvo, ki odgovarja potrebam dežele. Toda Portugalska mora mnoge industrijske izdelke naročevati v inozemstvu in odtod glavni vzrok neugodni trgovinski bilanci. V zadnjih letih se je izvozilo za 30 mil. milreisov, uvozilo pa za 50 mu. Potemtakem ni čuda, da je Portugalska v minulem stoletju dvakrat bankrotirala. Vzlic temu so državni dolgovi ogromni, tako da pride na vsakega prebivalca 700 K državnega dolga. Portugalska je bila vendar s svojimi kolonijami srečneja nego Španska. Afriške kolonije so štirikrat večje nego Avstro-ogrska monarhija, a v njih živi okolo 8 milijonov ljudi. V Indiji poseduje Portugalska edino še God, dva neznatna komada na obali in del otoka Timor, na Kitajski obali pa mali otok Macao. Uprava pokrajin se je v zadnjem času znatno, poboljšala, vendar je še slabo urejena. Po zadnji uradni statistiki je leta 1904 znašal skupni promet (uvoz in izvoz) kraljestva z inozemstvom 677 milijonov kron, nračunavši uvoz zlata in srebra za okolu 4 mil. kron. Od tega leta 1904 je bilo izvoza za 253 mil. kron, uvoza 424 mil. torej 171 mil. manj izvoza, a to je za Portugalsko in nje razmere grozna vsota. Naša država izvaža v Portugalsko sladkor, sočivje, riž, dunajske artikle, ki se morajo boriti z berlinskim tekmovanjem. Edino v Oporto se pošilja nekoliko dog za sode. Ostali les se dovaža iz Združenih držav. Železnice, v katerih imajo svoje glavnice francoski in nemški kapitalisti, so 1. 1905 razpolagale s 1143 km železniške proge ter so imele po kilometru 17 in pol kron Čistega dobička. Paro-plovno društvo, ki je subvencionirano od države, ima 17 parnikov z 28 000 lonelatami, ti vzdržujejo zveze s kolonijami in z Brazilijo, toda angleški in nemški parniki izrabljajo prilično portugalsko morje. Iz navedenih podatkov je ra» vidno, da je gospodarska slika dežele najnepovoljneja, a to se ima pripisati nedelavnosti raznih vlad in zanemarjenosti prebivalstva. Kako podpirajo Ceni domado industrijo. Splošno je znano, da se češki narod strogo ravna po geslu «Svoji k svojim* in da je ravno s tem najbolj pospešil razvoj češke narodne industrije. Po vsakem predmetu, ki ga je pričel izdelovati češki obrtnik ali podjetnik, je z veseljem seglo na sto- in stoti80če rok in v kratkem se je tako udomačilo \ Čeških obiteljih mnogo najraznovrstnejših čeških izdelkov, narodni industriji pa je bil s tem zagotovljen obstanek in temelj za najlepšo bodočnost. Posnemanja vreden vzgled so nam podali Čehi pri kupovanju kavne primesi (cikorije), katere uporaba je danes razširjena povsod. Pred približno desetimi leti še ni bilo nobene večje češke tovarne za izdelovanje kavnih surogatov in so bila večina vsa podjetja te vrste v nemških rokah. Ko pa se je ustanovila v Kolinu velika češka tovarna za kavne primesi, so pričeli češki trgovci s tako vnemo uvajati izdelke tega podjetja, da se je morala nemška konkurenca v kratkem umakniti. Tudi slovenskim trgovcem se baš pri tem predmetu nudi lepa prilika, da koristijo domači stvari in naročajo izdelke iz Prve jugoslovanske tovarne za kavne su-rogate v Ljubljani, katere lastnik je g. Ivan Je-bačin, ter priporočajo svojim odjemalcem predvsem izvrstno »Zvezdno* kavno primes, ki prav nič ne zaostaja za podobnim nemškim blagom. Od te tvrdke imajo razna narodna društva lepe koristi, ki bi se znatno povečale, ko bi vsaka Slovenka kupovala ta izdelek. Tudi društvo slov. književnikov in časnikarjev je zopet prejelo od omenjene tvrdke znesek 100 K ter ob tej priliki vsakemu zavednemu Slovencu priporoča njene izdelke. Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. avg.v Kranj. Dopisi. Jeienlike notic«. — Postajenačelnik Koller na delu« Kakor smo Culi, je bil Koller prestavljen na Jesenice s pogojem, da bo nepristransk in miren, kar je seveda pod ministrstvom Derschatta jako dvomljivo* Vedeli smo, da je Koller hud Nemec, a mislili smo si, da bo imel vendar toliko pameti, da bo na slovenski zemlji ostal vsaj objektiven. Kon-štatirati pa moramo sedaj, da je v Kollerju navzlic temu, da nosi zlat ovratnik, ostala še precejšnja porcija zgornještajerskega hlapca, kar osvetljuje sledeči slučaj: Dne 7. L m. je imela neka igralska družba v hotelu »Kolodvor* na Jesenicah predstavo. Med obiskovalci je bil navzoč tudi ta nežni spol, jako vneti Koller in njegova duševna paralela, aspirant Wallant, ki se je ves večer izzivajoče oziral na gg. učitelja Fabinca in Ziherla ter turista Dovžana, ki so sedeli pri sosednji mizi. Kaj je storil VVallant jeseniškim učiteljem, je znano, Za tako denuncijanstvo je bilo treba plačila. Ko se je nemška družba odpravljala domov in je Wallant odhajajočim damam (kot Kollerjev lakaj) ponižno odpiral vrata, stopi pred njega učitelj Ziherl, se oprosti z besedami: «Oprosti te, gospod VVailant, to je pa za zadnjič* in mu pripelje polteno zaušnico, nato ga udari Wallant i palico po glavi. Ženske so začele kričati in vpiti, kar pa ni vznemirilo g. Ziherla in njegovih tovaršev. Sli so nazaj k svoji mizi in stvar je bila končana. A Kollerju, ki se je v veži še vpletal med ženska krila, ni dalo mira: pr išel je v dvorano, zakričal nad g. Ziherlu: «Sie sind von mir aus ein Lausbub* ter mu dal zaušnico in potem nenadoma izginil in se skril, da ga ni bilo mogoče najti. Afera med Ziherlom in Wallantom je bila popolnoma častna zadeva, ki se je končala s tem, da je dobil VVallant za svoja denuncijanstva zasluženo plačilo in ni imel pri njej Koller najmanjšega opravila. Ako bi bil VVallanta branil, bi mu tudi ne bilo zameriti, a da je prišel potem, ko je bila stvar že končana, še enkrat v dvorano in napadel učitelja Ziherla, je to škandal, ki ga še niso videle Jesenice. Cela afera pride seveda pred sodišče, kajti g. Ziherl je naznanil VVallanta radi telesne poškodbe ter toži Kollerja radi razžaljene časti. To je Koller slutil takoj drugi dan in željno je pričakoval, da mu g. Ziherl ponudi poravnavo. Da bi se sklenila splošna poravnava, je želel tudi gospod nadučiteij, ki je šsl posredovat h Kollerju ter nagovarjal g. Ziherla, naj se poravna pod jako ugodnimi pogoji, kajti celo razbita očala mu je hotel plačati Koller. (Kako milostno 1 Op. ured) G. Ziherl pa je odklonil vsako poravnavo in pojde svojo pot naprej. Seveda sedaj, ko se gre za Kollerjevo kožo, sedaj bi se poravnali l Kaj pa je bilo takrat, ko so stali učitelji pred sodiščem? Z vsemi sredstvi se je delalo na to, da se jim vzame eksistenca. Ves kolodvor od Kollerja, do zadnjega krampovca se je zaklel proti Slovencem: z lažjo, denuncijanstvom in h:navščino se je hotelo takrat dokazati obtoženim krivdo in sedaj pa — poravnavo 1 Ne, Ko-lerček, tak gospod pa še niste, da bi Vas tako pardonirali! Da so postale razmere na jeseniškem kolodvoru tako napete, je zasluga Kollerjeva. Železničarji se boje govoriti s Slovenci, ker jim Koller prepoveduje, uradfliki so navezani edino na kolodvorsko restavracijo, ker ne marajo iti v slovenske gostilne in slovenske družbe, da bi se ne zamerili Kollerju. In ravno ta brezpogojna podložnost uradnikov in uslužbencev daje Kollerju pogum za tak despotski nastop. Saj se je nekje sam izrazil, da gre za te ljudi, ki jih ima sedaj pod seboj, v ogenj, kajti gnoj je že zunaj. (Der Mist ist schon drausen.) Toraj prejšnji uradniki, ki so odkrito kazali slovenski svoj značaj, so bili gnoj? Sedaj nam je šele jasno, zakaj so bili prestavljeni! In k takemu nastopu molči direkcija državnih železnic in molči ministrstvo. Mogoče se še zgodi, da dobi Koller kak zaslužen križec in postane še , je imel biti promoviran ta doktorja. Klerikalni dijaki so hoteli porabiti to priložnost, da se pokažejo v paradi, z društvenimi barvami. Doslej so svobodomiselni dijaki klerikalnim vedno branili tak nastop in navadno se je končala vsa stvar s pretepom, Topot je pa rektor vplival na svobodomiselne dijake, naj ohranijo mir in ker so res sklenili, da ne bodo motili klerikalcev, je bilo pričakovati, da te izvrši vsa ceremonija v redu. Toda klerikalcem, ki so doslej vedno trobili, da ne zahtevajo nič druzega, kakor enake pravice za svoja društva, ni bilo dovolj, da so to dosegli. Oni porabijo izza lanskega katoliškega shoda vsako priložnost, da bi postali gospodarji na vseučiliščih. V soboto so porabili v ta namen že brutalno silo. Klerikalni poslanec Hagenhofer, mož, o čegar talentih se doslej še ni mnogo vedelo, je zbral v graški okolici par sto fanatiziranih kmetov ter jih je pripeljal v mesto pred vseučilišče in jih je hotel nagnati tudi k promociji. Ko so svobodomiselni dijaki opazili to, so se energično uprli, Hagenhofer je pa ščuval svoje kmete, da naj le po sili udero na vseučilišče, češ, da so povabljeni na promocijo. Med dijaštvom in kmeti se je razvil pravi boj; končno so bili klerikalci potlačeni z univerze. Rektor je Hagenhoferju dpjal, da lahko prisostvuje promociji, če ima vabilo, da pa kmetje, ki niso povabljeni, ne smejo na vseučilišče. Ko je postal nemir tako velik, da je bil že podoben boju, je lektor naznanil, da se promocija ne vrši, temveč da bo preložena. Da kmetje niso prišli z miroljubnim namenom prisostvovati slavnostni promociji, ie razvidno že iz tega, da se je našlo pri njih ne le gorjače, ampak tudi različne druge instrumente za poboj. To je torej najnovejši bojni način klerikalcev. Če mislijo po tem načrtu osvojiti vseučilišča, jim bo še najložje izpodletelo, kajti ta brutalnost mora vendar tudi v mlačnih meščansko-tvobodomiselnih krogih izzvati odpor. Ha hrvatskem vseučilišču v Zagrebu je bilo te dni določeno vpisovanje dijakov za drugo poletje. Vlada je spravila cele bataljone policije in tandarjev na noge, kakor da bi imelo dijaško in-skribiranje kaj opraviti z revolucijo. Vpisal te je vsega skupaj — en dijak. Baron Rauch je bogatejši ca eno blamažo, vseučiliški senat, ki nima toliko poguma, kakor dijaki, pa tudi. Velika poneverjanje tokom mako-japonake VOfake. V Irkutsku, glavnem mestu vzhodne Sibirije, se je končala preiskava radi poneverjanja v ruako-japcnski vojski. Preiskava je dognala, da je država oškodovana ta več sto milijonov rabljev, ▼ti uradniki, ki so imeli tam tekom vojske z oskrbovanjem živil Ltd. opraviti, pridejo pred sodišče. Zgodovinski in slovstveni pregled aa prihodnji teden. 24. maja. 1192. Vojvoda Leopold V. avstrijski dobi Štajersko v fevd. — 1543. f Astronom Nikolaj Kopernik. — 1819. * Angleška kraljica Viktorija. — 1851. f Pesnik in pisatelj Stanko Vraz v Zagrebu. — 1873. Mac Mahon postane predsednik francoske republike. 25. maja. — 1086. t P»pe* Gregor VII. — 1625. Albreht v. VValdstein postane prvič najvišji poveljnik novoustanovljene cesarske armade. — 1681. f Dramatik Calderon. — 1809. Tirolci premagajo Francoze na gori (sel. — 1809 Schill zasede Stralsund. — 1871. Minister pariške komune Delescluse ubit. — 1874. f Pesnik in glasbenik Juri Fletšman v Ljubljani — 1886. f Pisatelj Valentin Lah v Dubiei (Bosna). 26. maja. — 1522. Nad Lutrom izreke državno pregnanstvo. — 1805. Napoleon se venca v milanskem domu t lombardsko krono. — 1818. Bavarska dobi ustavo kot prva med nemškimi državami. — 1831. Bitka pri Ostrolenki. — 1856. f Pesnik Bernard Tomšič na Vinici. — 1869. Na Dnnaju ustanove slovenski akademiki »Slovenijo*. — 1876. f France Palackv, slavni češki državnik. 27. maja. — 1265. * Dante Alighieri v Flo-renci. — 1521. Takratni nadvojvoda Ferdinand se poroči z Ano, prestolonaslednico na Češkem in Ogrskem. — 1564. f Reformator Calvin v Genfu. — 1703. Peter Veliki, ruski car, ustanovi Petro-grad. — 1821. f Narodni pesnik Mihael Andreaš v Rožu na Koroškem. 28. maja. — 1414. V Konstancu otvorijo cerkveni zbor. -— 1641. * Zgodovinar Ivan Vajkard Valvator v Ljubljani — 1840. * Slavni slikar Hans Makart. — 1871. Padec pariške komune. — 1878. f Angleški državnik Lord Russel. 29. maja. — 1176. Bitka pri Leguanu. — 1453. Sultan Mohamed II. osvoji Konstaotinopel (Carigrad.) — 1809. * Zgodovinar Janez pl. Muller. — 1830. * Pisatelj Janez Trdina v Mengšu. 30. maja. 1416. V Konstancu sežgo Hieronima iz Prage. — 1424. Bitka pri Lipanih. — 1431. V Rouen-u sežgo Devico Orleansko. — 1635. Mir, sklenjen v Pragi. — 1640. f Slikar P. P. Rubent. — 1778. Francoski pisatelj Voltaire. — 1814. Sklene se prvi pariški mir. — 1873. f Pesnik France Serafin Cimperman v Ljubljani. Godovi prihodnjega tedna: 24. Daslav, 25. Urban, Krasolja, Nosimir; 26. Filip, Dragica, Milivoj; 27. Magdalena, Daroslava, Vukašin; 28. Vnebohod, Jaromir; 29. Maksim, Dana, Krajslav; 30. Ferdinand, Milica. \ Novičar. Vodovod in Kranj in okolico. V posebni izdaji smo obvestili predvčeranjim prebivalstvo, da je kranjski deželni odbor v svoji seji z dne 20. L m. oddal gradbo toli zaželenega vodovoda in da se prav v kratkem prične z delom. Leta 1895 sklenjeni deželnozborski vodovodni zakon, glasom katerega se gradi vodovod kot deželno podjetje in se zviša deželni prispevek za 5°/0» je konečno za-dobil sankcijo lani januarja meseca in po preteku skoro poldruzega leta, se je po dolgotrajnih pogajanjih po posredovanju gospoda deželnega glavarja, c. kr. dvornega svetnika Sukljeta izposlovalo šele pretekli teden, da bo država izplačala svoj prispevek v znesku K 248.000 v treh obrokih že v stavbeni dobi. Tako se je rešila ta zadeva kar najugodnejšo za naše mesto in ker je bila s tako določenim načinom izplačevanja državnega prispevka odstranjena zadnja zapreka, je deželni odbor oddal dela za ta velikanski in v narodno-gospodarskem ozira prevažni vodovodni projekt Dobavo cevi in armatur, montažo, izkopavanje jarkov, vožnje, mostič čez Kokro in napravo korit je poveril tvrdki I. Bacher v Beljaku za 438.577 kron, zajetje studenca, gradbo rezervoarjev in druga betonska dela pa dunajski tvrdki Janesoh & Schnell za 95.015 kron. Ker se bo za speljavo vodovoda čez Kokro porabil bržčas državni most, se bodo stroški še za nekoliko znižali. Proračun v najvišjem znesku 620.000 kron se bo znižal za okroglo 90.000 kron. Po preteku 12 let se bo tedaj vendar začelo z zgradbo kranjskega vodovoda, ki bo v gospodarskem ozira močno dvignil okolico, predvsem pa mesto Kranj, ki se ravno vsled pomanjkanje zdrave pitne vode ni mogel dvigniti tako, kakor je bilo želeti Trpke besede nam silijo v pero, ako se spominjamo ne* opravičnega nasprotovanja, vseh šikan in intrig, ki so se tekom te dolge dobe in že zadnje dni vprizarjale proti vodovodu, a očigled veselemu dejstvu, da je končno ugodno resena ta prevažna zadeva, hočemo zgodovino kranjskega vodovoda prihraniti za poznejši čas. Vatrajna ln odločna volja vodovodnega odseka v Kranju — na čelu z g. dr. Edv. Savni kom, kateri odsek so dejansko podpirali tudi vodovodni odseki v okolici, zlasti pa našemu vrlemu deželnemu poslancu g. Cirilu Pircu, ki se je mnogo trudil in tudi žrtvoval, da se je vsa zadeva tako častno uredila, gre največja zasluga za uresničenje kranjskega vodovoda iz Čemšenika — je končno premagala vsakovrstne nakane pobesnelih nasprotnikov kranjskega vodovoda, predvsem pa njih kolovodjo, propadlega deželnozborskega kandidata klerikalno-nemškutarske zveze g. Tomaža Pavšlarjs. Pravi pravcati tip širokoustneža, ki na vseh krajih in koncih bahavo štuli svojo osebo v ospredje, češ, to bom naredil in to ne bom pripustil, je tudi tukaj uveljavljen. Tomaž Pavšlar je za eno blamažo bogatejši Za »neprecenljivimi* konjskimi silami so splavali po Savi sedaj še njegovi — vodovodni načrti, za katere se je trudil in pehal v potu svojega obraza nad 12 let. Obžalujemo. Za skelečo rano mu je prilepil celo »Slovenec* od minulo srede prav izdaten »flsjšter*. Ondi piše: Ali je zajetje Čemšenika ravno najsrečnejša rešitev tega vprašanja ali ne, deželni odbor ni mogel zdaj več prenarediti, ker stoji pred sankcioniranim zakonom, katerega mora takoj izvršiti zlasti zaradi velikega državnega prispevka, ki ga daje vlada izvršitvi tega projekta. Da bi vendar enkrat že srečala pamet našega Tomaža, to želimo tudi mi. Za okroglih 90.000 kron cenejše, kakor je bilo razpisano, je oddal deželni odbor — nota-bene klerikalni — delo kranjskega vodovoda. Kje se Pavšlar in drugi, ki ste za časa volitev in ob vsaki priliki kvasili ter begali ljudi, češ, da se ne bo dobila nobena tvrdkr, ki bo prevzela gradbo za 620.000 K in da bo morala kranjska občina plačati najmanj še 100.000 K povrh Ltd. Ali se nič ne sramujete nelepega početja? Izlet v Gorico. Kaior smo že zadnjič omenili, priredi pevski zbor »Narodne čitalnice* v Kranju na binkoštno nedeljo, dne 7. junija t 1., zabavni izlet v Gorico. Odhod iz Kranja je zjutraj ob 6. uri 36 min., dohod v Gorico pa ob 9. uri 46 min. Z Jesenic do Gorice vozi brzovlak. Z dogovorom Goričanov je določen doslej tale načrt Takoj, ko dospemo v Gorico, gremo po bližnjici na Kostanjevico, ki je oddaljena od mesta samo četrt ure, in odkoder je prekrasen razgled na mesto in okolico. Potem je ogledovanje mesta. Ob 1. uri je kosilo v hotelu »Jelen*. Popoldne je izlet v Solkan, kamor te pride v pol ure. Odhod iz Gorice je ob 7. uri zvečer, dohod v Kranj pa ob 11. ari in 4 min. — Celotna voznina po železnici je 8*90 K. Ker pa se udeleži že pevk in pevcev dovoljno število, tato stane vožnja vsakega udeiežnika že sedaj samo 7 20 K. V slučaju pa, da bisetgiasilo za izlet približno 100 oseb, bi stala znižana voznina le 4*50 K. —• Kdor se misli udeležiti tega izleta, naj se blagovoli zglasiti najkasneje do 2. junija pri gospodu Ivanu Pircu, blagajniku tukajšnje mestne hranilnice. Da se izve pravočasno ko-Iikormogoče natančno število izletnikov, treba je plačati voznino že pri zglasitvi. Kot prireditelj tega izleta upa pevski zbor, da se slavno meščanstvo mnogobrojno odzove temu povabilu. Za ta izlet se zanimajo tudi okoličani, posebno iz Stražišča. Ljudska galerija v Kranja. Kakor že poročamo na drugem mestu, otvori »Narodna čitalnica* v Kranju v sredo, dne 27. t m. zvečer ob V, 9-uri v čitalniskih prostorih ljudsko galerijo slik. Pred otvoritvijo bo predavanje o pomenu takih galerij. S tem je storila naša čitalnica zopet korak naprej v izpolnitvi svoje eminentno kulturne naloge. Želeti je le, da bi se občinstvo odzvala pozivu ter prihitelo ogledati si jo in izobraževati te. Slike so jako praktično urejene in vsaka slika ima tudi poleg kratek opis v boljše razumevanje iste. — Po otvoritvi prijateljski sestanek na vrtu gostilne gospe M. Mavrjeve. Načelnikom jnbUejakeoa odseka v proslavo cesarjeve 60 letnice voljenega v občinski seji dne 20, marca 1908 iz občinskega odbora kranjskega, je izvoljen g. župan in ces. svetnik Karol Savnik, zapisnikarjem pa g. profesor Anton Zupan. Društvo aa privabitev tnjeav in za oleplava Kranja i okoiieo ima svoj ustanovni občni zbor dne 30. maja t L ob pol 9. uri zvečer v gostilni na »Novi pošti*. Dnevni red: 1. Poročilo odbo-rovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti K občnemu zboru imajo pristop člani in po njih vpeljani gostje. Ii aojo trgovinske ii obrtna zbornica. Namesto umrlega zborničnega podpredsednika Frana sfejste m en m iáe áa st« < % êfc š» «W itž> ste àÈéti^êkà&àdàdékàsàèàt>ài)tàbàî>«fe» àk ob J* àt> sfe Jm àt. Mal' položi dar domu na altar! à m m f f t Slovenci i kupujte le všigalloe v leoriat nafti i 1 • «v. Cirila in Adetocla 0 à f Mal' položi dar domu na altar! iti f i t.ttt tttt f ^ ¡ ^ ^ ^ y 3J? v f ? t t * v v ï * t "if v Kollmanna se is voli zbor. svetnik g. Ivan Mejač. 2bornič"ni svetnik Ivan Hribar vloži dva nujna predloga, namreč da se na na Posavju ustanovi za Jezico ter sosednje vasi seuaostojen postni urad in da zbornica poskrbi, da se kranjski trgovci in obrtniki odpravijo na razstavo trgovske in obrtne zbornice v Pragi. Po predlogu zbor. svetnika C. Pirca se dovoli v pokritje troškov krojaškega strokovnega tečaja v Škofu Loki 100 kron. Namestnikom v pridobninsko dtželno komisijo se izvoli zbor. svetnik Iv. Rakovec iz Kranja. Gojenke < Mladiko> ii Ljubljane so danes prihitele v naše prijazno mestece. Med drugim so posetile Jenkov in Prešernov grob. Na Prešernov grob so polotile krasen cvetlični šopek t napisom : •Mladika« — Prešernu*. Izlet dres Graade- Čistoč Škofje Loko priredi podružnica slovenskega planinskega društva v Kranju dne 24. t. in., če bo lepo vreme. Odhod it Kranja ob 6*10 zjutraj. Zbirališče na kolodvoru. Oprava navadna. Nekoliko provijanta je dobro vzeti seboj. K obilni udeležbi vabi odbor. t Emil Outtmasa. Danes so pokopali v Ljubljani upravnega svetnika E. Guttmanna. Dokler je pokojnik služboval v Ljubljani, je večkrat in rad zahajal v Kranj, kjer je z ginljivo pijeteto skrbel za grob svojega očeta. Njegova smrt bo vzbudila spomin na njegovo ijudomilo delovanje v tisočerih srcih cele dežele. Kakih 30 let je živel v Ljubljani in znan je bil po celi deželi v sled svoje prijaznosti in neumornega stremljenja storiti uslugo vsakomur, ki se je zatekel k njemu za svet in pomoč. Bil je pravi apostol altruizma. Ker je živel skrajno skromno, si je prihranil nekaj premoženja. To je volil za tri dijaške ustanove. O tem blagem možu veljajo Ho-racijeve besede: Non omnis mori ar. Bangrai pri Cerkljah se bo odslej imenoval •Paradiž*. Ljubljanski občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da se v proslavo 60 letnice cesarjevega vladanja med drugim tudi ustanovi počitniška naselbina za uboZne učence in učenke ljubljanskih ljudskih šol. V svojem poročilu na obč. svet razlaga župan pomen počitniških kolonij, ki so naprava današnjega časa. Prvi so začeli ž njimi Rusi, in sicer za srednješolske dijake svojih velikih mest. Zaradi okrepijenja zdravja odkazujejo dijakom na takih naselbinah rasna kmečka opravila, te naprave so se jako dobro obnesle in dijaki te vračajo koncem počitnic telesno in duševno okrepčani k študijam z ljubeznijo v srcu za krasote naprave. Po ruskem zgledu so začeli snovati počitniške naselbine tudi v drugih državah, a to za mladino malih šol. Tudi v Ljubljani imamo med uboZnejŠitn delom prebivalstva mnogo slučajev, v katerih morajo otroci večinoma prehiti v zatohlih, neprezračenih prostorih. Za počitniško naselbino priporoča župan nakup Sangrada pri Cerkljah za 21.000 kron. Tam je pred 10. leti zgradil okrožni zdravnik dr. E. Giobočnik skupino poslopij ta 120.000 K. Poslopja to v dobrem stanju. Z 2000 K se dado popraviti nekateri nedostatkL Po celem poslopju je izpeljana elektrika. K poslopju spada velik vrt in dve parceli gozda. V poslopju so tudi parne in prsne kopeli, ki so urejene tako, da se da voda tudi ogrevati. Poleg vodne kopeli so prirejene tudi tračne kopeli na betonu in kamnu. Za poslopjem je močan vrelec hladne in zdrave vode. Sob je 18, ki so vse suhe, zračne in svetle ter je v njih prostora za 150 odraslih oseb. Nadalje sta dve prostorni obedovalnici, dve kuhinji Ltd. Potemtakem je Sangrad kakor nalašč za počitniško naselbino za kakih 150 otrok, ako te na nadzorovalno osobje in na postrežbo računi 10 sob. Otroci bi imeli prostorno dvorišče, senčnat vrt t lepo zaraščenim smrekovim in bukovim gozdom. — Za inventar bi bilo treba okroglo 23.000 kron. tako da bi se potreboval enkratni izdatek 46.000 kron. Vsakoletni izdatek za dobo dveh mesecev (hrana, plača oskrbniku, kuharici, dvema deklama i. L d.) bi iznašal okroglih 9000 kron. Vsota je sicer znatna za naše razmere, toda za blagor dece nepremožnih mestnih prebivalcev je mestna občina dolžna žrtvovati za tako nepod-cenljivo socialno nalogo. Skrpucano ime «Sangrad» te naj prekrsti v »Paradiž*, katero ime bi vzbujalo deci nade na veselo počitniško življenje že med šolskim letom. —» Pred in po počitniški dobi bi bil »Paradiž* brezplačno bivališče mestnim uradnikom in njihovim rodbinam, kar bi imelo za blagodejno posledico, da ne bi vsi uradniki silili na počitnice v dobi velikih šolskih počitnic, ko se vsled tega nakupi či na magistratu toliko dela. Odlikovanje. Častno svetinjo za 25 letno zaslužno delovanje sta dobila člana prostovoljnega gasilnega društva v Begunjah gg. Ivan Pretnar is Josip Gaiperin. Porodil se je dne 18. L m. g. Josip Ažman ml. t Bohinjske Bistrice z gospico Franico Zerov-Čevo z Bleda. — Kcnceptni praktikant dr. Rudolf Strictiua iz Radovljice se je poročil t gospodično Lino Aman it Mdduoga. Vjrcie, 27.n*ji ob pol S.zVcto v »Narodni čitalnici" GtfifHgv IjA laierije f taja. C. kr. okrajni toliki svet v Kranju je imel dne 14. t. m. svojo sejo pod predsedstvom c kr. okrajnega glavarja g. Alfonza Pirca. Predsednik predstavi in pozdravi novoimenovancga c. kr. okraj. šoL nadzornika g. Janka Janežiča in poroča, da je imenovan za nadzornika nemških šol v Tržiču in pri uršuiinkah v Škofji - Loki prof. A. Belar v Ljubljani. — Do konca šolskega leta imajo dopust: Marija Skaberne in Luka Kni&č (podaljšanega), nadalje Albina Prevc in Marija Frantar; prvo nadomestuje gdč Karolina Zupančič, doslej v Beznici. drugo gdč. Angela Miklavčič, preje v Tržiču. Mesto umrle gdč. Grozdane Padar je v Poljanah začasno nastavljena gdč. Marija Pogačnik. Gdč. Alojzja Štebi je stalno nastavljena na eno-razrednici v Kokri. Sol a »Sudmarke* v Tržiču se ni mogla odpreti, ker niso prostori prirejeni. — Ministrstvo je zavrnilo rekurz občine Kranj za razširjenje dekliške šole. — Ker je v Olševku postavno število šolskih otrok, se sklene, da se ondotna enorazrednica razširi v dvorazrednico; prav t ako se izpremeni ekskurendna šola na Malenskem vrhu v enorazrednico. — Gdč. Emi Peče v Selcih se pri-pozna druga starostna doklada. — Rešijo se končno nekatere prošnje za nauino podporo. 18 Salo. Na Rudnem je padel 8 letni Luka Megušar v apneno jamo Lovrenca Eržena, v kateri so apno gasili in se tako opekel, da najbrž ne bo okreval. Pazite na otroke I Z Bohinjske Bele se nam piše: Dne 21. L m. nas je zapustil postajenačelnik g. Ivan Hočevar, ker je premeščen na Dolenjsko kot postaj en a6 lnik v Zatičino. Žalostna je bila ta novica za njemu podvržene uslužbenca. Bil je zelo priljubljen in za svoje podložne posebno dober. Več fantom je pripomogel do železniške službe in več se jih ima za svoj obstanek zahvaliti le njemu. Zatorej mu bodi vsa čast in hvala I Na njegovi novi postaji, kamor si je sam želel, mu želimo mnogo sreče in boljšo zadovoljnost kakor jo je tukaj užival. Ostal nam bode v hvaležn* m spominu in Bog ga živi še mnogo let. Na zdarl Uslužbenci postaje na Bohinjski Beli. Požar v Črnučah Dne 15. t. m. opoldne je pričelo goreti na Črnučah pri »Šublju*. Pekli so kruh ter imeli »grmado*. Vnele so se v dimniku saje in nastal je požar, ki bi bil kmalo vničil vso vas. Nad hišo »Šublja* stojijo poslopja župana Jot. Snoja, ki so se zapored vnela in mu je prav vse uničeno. Udarec je tem hujši, kjer je župan na smrtni postelji in mu je le par dni življenja. Pogorele so tri stavbe. Da je pihal nasprotni veter, šla bi vsa vas Črnuče in v nevarnosti sta bili tudi vasi Podboršt in Dobrava. Na l;ce mesta so prihitela gas. društva t Jezice, Stožic Gameljnov, katerim vtem srčna zahvala 1 Tudi domačini so delali nevtrudno, da to omejili ogenj ter obvarovali vso vat uničenja. Otvoritev hotela ogato i'ialj>«n stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše c barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadn«>jia koler»j. oaU-nrk po povtatju. G»!»ncij»ie zab-Itm m irvrae hitro od naie »v- atrijak« odpoiiljajnirr. Glavni katalog o kolauh. varh polac apadajotih dalo* in fono-jrrafih a fmiovito nizkimi caeatni zastonj in poštnina prosto. let TSZNksiesii iHostnji, Beri« 704, Gitstfiner Str. 15. ita-50 Tónnies tovarna ut stroje, šelezo in kovinolivama ▼ lajubljani priporoča kot posebnost ft age in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za zagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-generatorski plinski motors, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo ai uro. + Brata HLAVKA ixdeievatelja kirurg, insh-umentov atelje za ortop. aparate io bandaie £jetHljana9 ft eS trnove nI. 5 priporočala svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaia, kakor tudi nogavic za krčne tile*, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podlozk. — Vse ban-dale m izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—11 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se IsvrOuteje foono, hitro In dinkretno. Galvanicnl pomklovani zavod s obratom na motor. Popravila m lxvr«ujeio to6no in ceno. Svoji k svojim! 256 52-8 Staroanana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ooni 30—50 vin. liter; potem s pisenjskdm pivom , in tabornim proti vin-ekdm pivom iz pivovarne kneza dchvrarzenberga v Protivtnu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z dornaolm pristnim tropino vsem L vrata, iaatneffa pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogr&ke države v sodih od 56 lit naprej Ivanko goriška postaja, Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Hiša x vrtom ali pa tudi s per orali zemlje in polja, v neposredni bližini Kranja (kake četrt urr) se želi Več pove upravništvo «Gorenjca*. 299 ■ se usoja čast občinstvu ulju ino naznaniti, da se je podjetje otvorilo v nedeljo, dne 17. maja. Z odličnim spoštovanjem 289 4—s jnfred Seidl. Jožef Bedenk, mesar Češnjlca pri Podnartn *°° iaa par 100 \t slanine ({peto, Mej naprodaj po nizki ceni. ZaVaroValflica proti epju s KoBKBrcsviini tarifi (asilji) s fiksno plačo in provizijo. Ponudbe pod »Kranj i okolica* na administracijo »Gorenjca*. 295 2-2 GORICA GORICA M m m m Narodno podjetje! Narodno podjetje! Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici s državnega kolodvora. Zbira lisce trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1 20 vise. Velik vrt a verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob sa klube in sklenjene družbe. Kegljišče. TOCARNA s običajnimi gostilniškimi cenami xa jedi in pijače. Domača in tuja vina. — Plzensko in puntigamsko pivo. 288 5—3 Cene jato zmerne. Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. i Slaven i ker čuva prtenino, vsled bleečede beline, ki jo dobi prtenina, ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkakepa duha, ker je aelo pooenl in se pri pranju prihrani mnogo 61 *0f 8EQnD«tf Absoltiton neobhoJno potreben je za vsako dobro urejeno goepodaretvo. — Fazi naj se na zgo-raj.šnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva oe v trgovinah z drogarljaml, kolonljnlnlnt blagom In mitom! Eagros pri L. MU\L0S, DUNAJ, I. Molkerbastei 3. Griotte! Griotle! Grlotle! ZMM iVituj lllKr z prahy priporoča edini založnik za Kranj 246 52—9 ZDRAVK0 KRAJNG, KRANJ naoprotl o. kr. poite in oodnlje. 5 76 SIAIGER šialne stre e naj se kupuje le v naSih prodajalnah, ki se jih spozna po teh nrpisnih tablah. Naj se ne pusti premotili po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati te rabljene slroje ali stroje drugih vrst; kajti nafti stroji se ne oddajo prekupcezn, temveč ee jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Co. Akc. družba sa šivalne stroje Kranj it. 53. 11 Nova kabična knjiga I r ■ i* asa —A t —1 — Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, V stari in novi meri, razvidno je iz sledečega katcia, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Racala i 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina ▼ metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in ob tesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in Sirokosti; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 838 52—14 Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 Ig po po iti 20 vi«« več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri računar, ki je ta trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj v -rani staneta 0 K SO win. Knjižica se dobiva pri založniku Viljeinu Požgaju v Kranju. jKaVrkij 5nol(j lira Da Jesenicah itev. 19 priporoča svojo veliko nalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dabe budilk«, ara aa nihala, prsta a« in verižic*, pa aa|alsiNi esaah« M Popravila mm se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizu 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko aro »BUTAST". Kolesarske potrebščine NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte tak«, ki urarije niti izučeai niso. 17—68 JOS. WEIBL J. Spreiteerjev naslednik LJUBLJANA, Nlomikove ulloe Sat. 4. Stavbeno-ometso ii kotstrokcijrto kllo^viiCarstvo. Žicuo omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omresje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d Špecij ali teta: 162-27 valj ioni zastori (Rollbalkon). Ludovik Borovnik puSkar v Borovljah (Terlaeh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pu£> ta lovce in strelce po najnovejših si lemih pod popo nisi jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—81 Ilu.trovani o oni let sa.tonl. mMmmmmmmmmmm i Aa,A ?etnikem V AmeriHe!! ^^^t^gj^&^Mi&f^^^ priporoča generalna agenlura i »AneriKansI« in Withe Star £inie" najhitreje vožnjo preko BASEL-PARIZ-CHERBOURG-NEW-YORK. g 2 odhoda v tednu. — Hrana ie v Baseln prosta. — Z velikanskimi in varnimi paraikj teh prog prevoi od Cherbourga-New-York v resnici s S'2 do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj Generalna agenlura 3m Obersteg i Co., Basel 28 Aeschengraben (švJca). 26o 13-i IBLaBsaflB MUJsjjujn hisij (;( \\ ;( !l:l !l ( IVA 11:1 li j H i ,i [i H 11 M (jI HU ;(H K 11 f Zlate Sfctiijc:lcrlii, Pariz, Vettl Najboljše kosmetlčno ZObOčlstllno sredstvo Jzdelovatelj 0. Scydl Ljubljana, Spitol.-Stritar.ul. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 130—48 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 {priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevsnje zastonj. Največja tovarniška zaloga rakomii sliiov. Mm drobno inAdebelol Na drobno in dobalol Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča galanterij sakai In močimo trgovina. Antona Adamiča v Kranju Glavni trg. Fini damski slamniki ea liipajo po najnovejši obliki. Popravila se točno iavrinjejo. Svila, svileni trakovi, lišp, cvetlice ter igle sa slamnike vedno v zalogi. ■T Cene brez konkurence! 62-8 Radi pozne sozije prodaja najnovejšo damsfco, gosposko, dekliško, doško in otroško konfekcijo tndi pod knpno cono Angleško skladišče oblek 0. Merit, Wm Mestni tri št. 5. 242 18—12 Bluse vrhu la spodnja KrlU Predpasnike ■oderce Šerpe Pasove Ovratnike Maience Jabois, Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave 3 >o jo s f i bi ca » a, a> « S M « * wi *» S* o ¿? >o K 2 « 5 -S •d «9 A ta a § g S 5 > ca, Nova modna trgovina :: Salon za datnske klobuke filijalka iz Ljubljane 195 52-27 A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trgn v hiši g. Pavšlarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuka za dama in otroka pariške in dunajske modele. Žalna klobuka. * Klobuke sprejemam v popravilo. ===== Zunanja naročila točno. — 45 «Ö M a> *a a. cd a * m m + - g a «o e ä *< E fi > ill J J S eu StS e Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oesta 20 JI £ a H IS Martinova cesta 20 Postajališča električna častne 9 železnice pri šentpeteraki cerkvi LJUBLJANA ::: SalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogati zologß po-hiltn ruJts rrtto r mh oên&h. Ogledate, it Ike t roen rellkostlh. Popolni opran /a rile. špeoljalitota: Gostilniški stoli. Pohlitro Iz železi, otroško postelja In rozltkl po rukl ssnj, Modrool It liant* tiiê omrelji, afrl-ômike troro dl žimo, pno rrstê rodno r zoJo¿l. lo spalno sobo od 180 ¿Id. n&proj. Dirán z okraski, Opraro zo Jodllne sobe, salone, pred-sobe, oele garniture. špecljalitete r nerealnih balah. Veli*! pmtorl, pri-tIIdno In r /. nadstropju, čudorlto pooenl za hotele, rile In za letovišča 52 gld. /t sobo; postelja, nočno omarica, o-mlralna m/za, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ZobotcRBihi aicljl Oton 5cydt pri ff. dr. E. CHobočnikii ▼ Kranju ZOBOVJA, tudi no do bi oo odstranile korenino, i oll brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, daljo VRAVNALMIOE In OBTURATORJI to Izrršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE ¥ ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi m ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izrršuje 11149 to 8PECIJALI8T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uro. POSOJILNICA V RADOVLJICI regittrovaot zadrug* i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaša: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V,7a ali z 17« amortizacijo, na menice pa po 6Vi. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menico. Denarni promet v letu 1907. î Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. de 8. ure pep. isviemši nedelje pop. Poštno-hraniluični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120—48 Iidaja konzorcij «Gor «ajea». ktitoiaa io titek It. Pr. Umprtta v Kranju.