Štajerski TEDNIK Politika Ptuj z Zakaj Aleksander Voda ne uživa zaupanja Ministrstva za zdravje COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje z KZ Ptuj se je stežka odrekla zapuščini lenarške zadruge  Stran 3 Ptuj, torek, 5. julija 2022 torek, 5. 7. 2022  Stran 2 Letnik LXXV z št. 51 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Spodnje Podravje z Cene šolskih potrebščin lahko do začetka šolskega leta še narastejo Za delovne zvezke tudi do 150 evrov Založniki so cene učnega gradiva za osnovne šole že zvišali v povprečju za deset odstotkov, podražile so se tudi druge šolske potrebščine. Prav gotovo je še toliko bolj skrb vzbujajoče, da se obetajo dodatne podražitve, in to najverjetneje še pred začetkom novega šolskega leta. Več na straneh 6 in 7. Turizem Studenice z Za popolno prenovo samostana 10 milijonov evrov  Stran 5 V središču Podravje z Razlike v cenah pomoči na domu po občinah tudi 300-odstotne  Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Slovenija z Ali kava ponovno postaja luksuzna dobrina? Šolstvo z Aktualno z Črna kronika Ptuj, Žabjak z Če ne bi pogasili stebra, bi zgorela še hiša... Za ministrstvo majhen vpis v poklicne šole ni problematičen ... Odkupne cene ječmena krepko pod prvimi napovedmi torkova izdaja  Stran 24  Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 3 www.tednik.si  Stran 10 Foto: ČG Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 5. julija 2022 Slovenske gorice z Agrolitu slednjič uspelo prevzeti nepremičnine propadle KZ Lenart KZ Ptuj se je stežka odrekla zapuščini lenarške zadruge Lenarška kmetijska zadruga je bila vse od lanskega maja v stečaju, kljub drugačnim pričakovanjem pa je stečajnemu upravitelju Blažu Štumpflu že na prvi javni dražbi, ki je nato v Slovenj Gradcu potekala konec leta, uspelo prodati vse njene nepremičnine v paketu. Za najverjetnejšo prevzemnico je ves čas veljala Kmetijska zadruga Ptuj (KZP), ki si je »lenarško kolegico« lani spomladi najprej poskusila pripojiti, a ji to ni uspelo, saj zanjo dobavitelji, ki jim je zadruga dolgovala skoraj 2,2 milijona evrov, niso dali zelene luči. So pa Ptujčani takrat v najem vzeli sedem prodajaln insolventne KZ Lenart, in sicer na Cankovi, v Rogašovcih, Benediktu, Sveti Ani, Jurovskem Dolu, Cerkvenjaku in poslovno-kmetijski center v Lenartu, za katere so mesečno plačevali 8.500 evrov in računali na odkup, ko bo stečajni postopek zaključen. Zato se po besedah direktorja Branka Valenka lani tudi niso lotili nobene večje investicije, saj so hranili denar za kupnino. Kupnina poletela v nebo A se, kot je znano, ni izšlo po njihovih željah. Propadlo podjetje je bilo prodano že v prvem poskusu in ne šele v drugem ali tretjem, ko bi cena padla na dno, nepremičnine pa bi bilo mogoče deliti. Izklicna cena je bila 3,5 milijona evrov, v bit- ki dveh dražiteljev: KZP in Agrolita iz Litije pa je zmagal slednji in za celotno premoženje lenarške zadruge odštel 4,110.000 evrov, k čemur so morali prišteti še davek na dodano vrednost. Litijčani so tako postali lastniki poslovno-kmetijskega centra v Lenartu, prodajnega in bencinskega servisa ter kmetijskega kompleksa na Cankovi, prodajnega in bencinskega servisa v Kuzmi, poslovalnic z bencinskim servisom v Cerkvenjaku in v Sveti Ani, kmetijskega centra v Jurovskem Dolu, prodajalne v Rogašovcih, zbirnega centra v Zgornjih Žerjavcih, zemljišča s starejšim objektom v Rogašovcih ter zemljišč v Jurovskem Dolu, na Cankovi, v Zgornjih Žerjavih, Cerkvenjaku in Jablancah. Valenko je takrat komentiral le, da so odstopili od draženja, ker je cena za nakup poletela v nebo, podrobnosti pa ni želel komentirati. Oviran prevzem zaradi dveh pritožb Družinsko podjetje Agrolit, ki ga vodi Urban Grošelj, danes zaposluje 110 ljudi, imajo 25 trgovin po vsej Sloveniji in lastno proizvodnjo za dom, vrt in njivo. Poleg tega izdelujejo tekoča gnojila za različne blagovne znamke. Lani so ustvarili 11,5 milijona evrov prihodka. Z nakupom mreže kmetijskih trgovin stečajne KZL se jim je uspelorazširiti še v Slovenske gorice in na zahodno Goričko. A prevzem ni potekal tako gladko, kot bi si kdo mislil, saj so se v zakulisju nakupa očitno odvijala nagajanja. Tedanja najemnica KZP se je namreč pritožila na sklenitev prodajne pogodbe, slišati je bilo tudi govorice, da Agrolit sploh nima denarja za nakup. Zaradi pritožbe se je nato vse ustavilo do sredine marca, ko jo je ljubljansko višje sodišče zavrglo kot neutemeljeno in je pogodba postala pravnomočna, kupec pa je še isti dan poravnal celotno kupnino. Eni zaposleni ostali, drugi odšli »Tudi to še ni bil konec zgodbe, saj so se Ptujčani znova pritožili, in sicer na sklep o izročitvi nepremičnin. Šele potem, ko tudi ta pri- Foto: Agrolit Prodajalne Kmetijske zadruge Lenart, ki je lani pristala v stečaju, so danes v rokah podjetja Agrolit iz Litije. tožba ni uspela, smo se lahko lotili prevzema. Ta je po posameznih prodajalnah potekal hitro, vsega skupaj sedem tednov, torej smo vsak teden prevzeli eno, jo očistili, preuredili, napolnili in odprli. Načrtovali smo sicer, da bo vse zaključeno še pozimi, da se bomo s ponudbo lahko kar najbolje prip- ravili na najpomembnejši čas za našo dejavnost, ki je spomladi, a se to žal zaradi opisanega ni zgodilo. Kljub temu smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da so kupci kar najmanj občutili menjavo lastnika.« Grošelj je vsem zaposlenim v KZ Lenart ponudil zaposlitev v Agro- litu; nekateri so ponudbo sprejeli, nekateri so delo poiskali drugje, pravi in dodaja, da so lani v podjetju sprejeli petletni trajnostni načrt razvoja, v okviru katerega so se zavzeli tudi za aktiven pristop k širjenju zavesti o pomenu prehranske samooskrbe. Senka Dreu Podravje z Šolsko ministrstvo ne namerava spreminjati programov srednjih poklicnih šol Za ministrstvo vpis v poklicne šole ni problematičen Vpis v številne poklicne programe v Sloveniji je že vrsto let v upadu. Na Ptuju v novem šolskem letu ne bodo izvajali programov Kmetijsko-podjetniški tehnik in Izdelovalec kovinskih konstrukcij za prve letnike. Glavni razlog je premalo zanimanja za izobraževanje. Tudi v nekatere druge poklicne programe Šolskega centra Ptuj je vpisanih le nekaj dijakov. Podobne težave imajo tudi druge srednje šole v Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sicer meni, da stanje nikakor ni alarmantno. Glede na podatke se je v šolskem letu 2003/2004 v prvi letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja (SPI) vpisalo 25,6 odstotka novincev, nato pa je začel ta delež padati in je v šolskem letu 2009/2010 znašal 20 odstotkov. Od tega šolskega leta naprej je začel vpis v poklicne programe spet postopoma naraščati in se je v zadnjih letih ustalil pri 23 odstotkih. »Ne moremo govoriti o problematiki nizkega vpisa v tovrstne programe, saj so za devetošolce še vedno zanimivi, predvsem mehatronik operater, računalnikar, elektrikar, frizer, bolničar – negovalec, tudi mizar in slaščičar,« so povedali na šolskem ministrstvu, kjer sicer priznavajo, da je zanimanje precej manjše za programe s področja kmetijstva in v zadnjih treh letih tudi gastronomije. Še pred šestimi leti so se mladi zelo zanimali za programe s področja gastronomije, saj je vpis do šolskega leta 2016/2016 izjemno naraščal. To je bila najverjetneje posledica številnih kuharskih resničnostnih šovov. Na šolskem ministrstvu sicer zaznavajo nihanja v zanimanju za vpis v določene programe: »Vpis v program ekonomski tehnik je pred nekaj leti močno padal, v zadnjem času pa ponovno opažamo izjemen interes kandidatov za vpis v ta program.« Vsako leto Zavod za zaposlovanje pridobi podatke o namerah devetošolcev, kam se želijo vpisati, in te namere sledijo deležem razpisanih mest ministrstva po posameznih vrstah programov. Med drugim si prizadevajo v čim večji meri ohranjati programe, kjer se izobražujejo mladi za deficitarne poklice. »Naš cilj je, da so ti programi kljub slabemu zanimanju in vpisu ustrezno pokriti, v izjemnih primerih vsaj na nivoju države. Že ob razpisu se zavedamo, da bo morebitni vpis enega, dveh oz. peščice kandidatov na določen program, kot so npr. programi dimnikar, klepar-krovec, tapetnik, tesar, kamnosek, tudi mesar, zidar, rudar itd. že velik uspeh in da je smisel- no programe ohranjati. Seveda pa je ob tem pomembno, ali ima šola možnost te dijake kombinirati s tistimi iz drugih programov, kjer je vpis boljši,« so pojasnili. Izobraževanje za deficitarne poklice še dodatno spodbujajo s štipendijami. Harbova daje prav ministrstvu in apelira na podjetja Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj je vse manj zanimanja za šolanje na področju gastronomije, kljub temu, da je poklic uvrščen med deficitarne. Za mlade so vse manj privlačni tudi kmetijski programi. Po besedah ravnateljice Darje Harb pa rešitev ni v prenovi programov, ampak predvsem v povezovanju z lokalnim okoljem in gospodarstvom. »Šole smo naredile zelo veliko na Kaj vse vpliva na izbiro poklica »Izbira in vpis v program in srednjo šolo je svobodna izbira posameznika, njegova odločitev pa je lahko posledica družbene klime in javnega mnenja, klime v lokalnem okolju, mnenja staršev, pa tudi gospodarskih in socialnih razmer v državi, predvsem pa v posameznem lokalnem okolju. Na njegovo izbiro pa zagotovo močno vplivajo tudi podatki o gibanju na trgu dela in predvsem možnost za zaposlitev in koliko je nek poklic cenjen v družbi, kakšno možnost plačila ponuja ipd.,« so izpostavili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Foto: ČG V poklicne šole v Sloveniji se v zadnjih letih vpisuje 23 odstotkov vseh novincev. promociji programov, sedaj pa je skrajni čas, da se vključijo tudi delodajalci. Slednji lahko pomembno vplivajo na povečanje zanimanja za določen poklic. Tudi gospodarsko ministrstvo bi moralo kazati več zanimanja, kaj se dogaja na področju izobraževanja.« Več denarja za deficitarne poklice in vajeništvo Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole ŠC Ptuj, od šolskega ministrstva pogreša več dodatnih sredstev za izvajanje deficitarnih poklicev. To je po njenem mnenju edini način, da bi lahko bili programi na njihovi šoli za mlade še atraktivnejši. »Če bi dobili odobrena dodatna sredstva, sploh ne bi razmišljali, ali je izvajanje določenega programa finančno vzdržno ali ne,« je dejala Jesenek Grašičeva. Šolsko ministrstvo jim v zadnjih letih, kljub poslanim prošnjam, dodatnega denarja ni odobrilo. Prav tako bi lahko več programov, predvsem tistih, ki so opredeljeni kot deficitarni, izvajali kot vajeniške. Na tak način bi prihranili kar nekaj sredstev, saj jih izvajanje strokovnih predmetov za na primer samo tri dijake precej stane. Deficitarne štipendije so po mnenju Jesenek Grašičeve dobrodošle, lahko pa bi bile nekoliko višje. Dodatno bi morebiti mlade za izobraževanje na poklicnih programih spodbudile nagrade za vajence – pri nas vajenec prejme okoli 50 evrov na mesec, v sosednji Avstriji pa 800 evrov in več. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 5. julija 2022 3 Ptuj, Podravje z Zakaj Aleksander Voda ne uživa zaupanja Ministrstva za zdravje KPK pri novem v. d. direktorja bolnišnice ugotovila kršitve integritete Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je jeseni leta 2020 izdala mnenje o spornem posredovanju sedanjega v. d. direktorja ptujske bolnišnice Aleksandra Vode v enem izmed zaposlitvenih postopkov. Na te ugotovitve so se pri odločitvi, da mu ne podajo soglasja k imenovanju, sklicevali tudi na ministrstvu za zdravje. Menijo, da so ugotovitve KPK dovolj zgovorne, zato Voda ne uživa njihovega zaupanja. V zanko se je Voda ujel oktobra 2019, ko je bil objavljen razpis za prosto delovno mesto inženirja laboratorijske biomedicine v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kot izhaja iz ugotovitev KPK, je bilo prijavljenih 20 kandidatov, dva je predstojnica oddelka za laboratorijsko diagnostiko povabila na razgovor. A Voda je posredoval, z željo, da na razgovor povabi druge kandidate, ki naj bi bili po njegovem primernejši. Predstojnico laboratorija je najprej skušal priklicati, ker se na njegove klice ni oglašala, je nadaljeval s pošiljanjem SMS-sporočil. Takšno ukrepanje je dojela kot pritisk, zato je V devetih bolnišnicah že zamenjali člane svetov zavodov Nova vlada je zaradi slabega poslovanja že zamenjala svoje predstavnike v svetih devetih bolnišnic. Tudi v ptujski bodo zelo verjetno kmalu sledili temu. Država ima sicer prevladujoč vpliv, od skupaj sedmih članov imajo štiri predstavnike. Trenutno so še vsi člani opozicijskih strank (SDS, NSi in SMC). Kdo zastopa državo, je pomembno predvsem zaradi imenovanja direktorja s polnimi pooblastili. o tem obvestila sindikat Pergam ter takratno direktorico bolnišnice Anico Užmah. Prijava je nato bila podana na KPK. Voda predstojnici: »Razočaran sem nad vami …« KPK razpolaga s fotografijami sporočil, ki jih je Voda pošiljal predstojnici oddelka za laboratorijsko diagnostiko v ptujski bolnišnici, v katerih med drugim piše, da je razočaran nad njo: »Od vas pričakujem in vas prosim, da povabite na razgovor ....., ker je ......... skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, ker si to zasluži, pa četudi je ne boste izbrali.« Voda je sicer pisna sporočila s prošnjo, naj na razgovor povabi točno določeno kandidatko, posredoval večkrat. Med drugim je napisal: »Ne vem, kaj je narobe, ampak zakaj mi ne odgovorite na mojo prošnjo iz včerajšnjega SMS? Ste v popoldanski pripravljenosti in neodzivna. Prosim, javite mi vašo odločitev in še enkrat apeliram na vas, da povabite na razgovor …., katera izpolnjuje vse zahteve iz razpisa ….., morda celo več od teh, ki jih vabite.« Po ugotovitvah KPK takšno dejanje predstavlja kršitev integritete. Voda je na razgovor želel točno določeno kandidatko Komisija je prijavo, iz katere izhaja, da je Voda v postopku zaposlitve inženirja laboratorijske medicine od predstojnice zahteval, da na razgovor povabi točno določeno kandidatko, prejela novembra 2019, kmalu po objavi razpisa za prosto delovno mesto. Na odločitve v pristojnosti predstojnice oddelka naj bi Voda v preteklosti skušal vplivati večkrat, ravnanje v zadnjem primeru pa je po njenih besedah preraslo mejo dopustnega poseganja na področje njene pristojnosti in hkrati poseganje v njen osebni prostor. Že pred objavo razpisa naj bi skušal vplivati na izbor kandidata. Zaradi suma korupcije je bila uvedena preiskava, komisija pa je preiskovala tudi neetično oziroma nezakonito ravnanje ter kršitve etike in integritete. Foto: ČG, Sta/M24 Zagovor Vode: »Skrbel sem za transparentnost Očitkov o sumih koruptivnih ravnanj deležen in zakonitost« že prej, a dokazov ni Voda se je pred komisijo zagovarjal, da sta bila razloga za posredovanje skrb za transparentnost in zakonitost postopka, saj da je pri pregledu prijav ugotovil, da sta vabljeni na razgovor le dve osebi, prijavljenih pa 20. Pri tem naj ne bi nikogar favoriziral, pač pa le opozoril. A KPK je v svojih ugotovitvah jasna: za ta postopek je bila imenovana komisija, ki je odločila, kateri kandidati bodo prišli na razgovor. V tej komisiji Vode ni bilo in ni imel pooblastil ne pristojnosti za vmešavanje. Kljub temu se je vpletel preko SMS-spročil: »Njegovega posredovanja pa ni mogoče opredeliti kot skrb za enakopravno obravnavo, kakor jo vidi sam. Iz vsebine SMS-sporočil je namreč razvidno, da je izvajal pritisk na predstojni- Kot je razvidno iz pridobljene dokumentacije, ki je navedena v ugotovitvah KPK, je dosedanja direktorica bolnišnice Anica Užmah z Vodo že pred obravnavanim dogodkom opravila razgovore o domnevno spornih zaposlitvah. Sum koruptivnega dejanja naj bi zaznali pri več postopkih zaposlovanja. Strokovni delavci uprave naj bi Užmahovo seznanili z obstojem koruptivnih ravnanj v postopkih zaposlovanja več nemedicinskih delavcev, ki jih je zdaj že novi v. d. direktorja ptujske bolnišnice vodil kar sam, brez da bi bila imenovana izbirna komisija. O teh okoliščinah se KPK ni posebej opredeljevala. co oddelka,« ugotavlja komisija, ki jasno navaja, da je Voda takrat kot vodja upravno-tehničnih dejavnosti presegel svoja pooblastila. Njegove izjave so na KPK ocenili kot neprepričljive. A kljub tem ugotovitvam in dejstvu, da ga pristojno ministrstvo ni želelo potrditi kot novega direktorja, je svet zavoda odločil po svoje in ga imenoval za vršilca dolžnosti. Kako bo potekalo sodelovanje med Vodo in resornim ministrstvom, bo znano kmalu ... V teku je gradnja urgentnega centra, novi zapleti ne bi koristili nikomur, še najmanj pa ptujski bolnišnici, ki je veliko pomembnejša od osebnih interesov. Dženana Kmetec Podravje z Žetev ječmena 2022 v polnem razmahu Ptuj z Končno denar za sanacijo stopnic na Trstenjakovi Odkupne cene ječmena krepko pod prvimi napovedmi Nevarne stopnice bodo porušili Zadruge in podjetja so začeli odkupovati ječmen. Cene se po podatkih s terena gibljejo med 260 in 280 evri po toni, to je precej manj od prvotnih napovedi. »Nižjo ceno od napovedane je bilo pričakovati, saj odkupovalci vedo, da kmetje v Podravju nimamo skladiščnih prostorov in da smo njihovi ujetniki,« je razočarano dejal kmetovalec z Dravskega polja Milan Unuk. Nad ponujeno ceno je zgrožen tudi prvi mož slovenskih poljedelcev oz. predsednik komisije za prodajo žit Franc Küčan, ki je postal tarča številnih kritik kmetov, saj je še pred slabim mesecem napovedoval odkupne cene ječmena v višini krepko nad 300 evrov. »Pričakovano ceno smo v komisiji za prodajo žit oblikovali na podlagi cen krmnih baz. Sedaj spremljamo tipično slovensko zgodbo. V začetku žetve začnejo odkupovalci stiskati s ceno, ne ozirajo se na naša pričakovanja, izračune. Dve podjetji pri nas obvladujeta trg mešalničarstva, eno ima sedež v Murski Soboti, drugo v Domžalah, s ceno pa ožemata kmeta. Kmetje žal nikoli ne pridemo do poštenega pla- čila, saj so apetiti odkupovalcev po dobičku preveliki.« Slovenskemu kmetu ob žetvi manj, v jeseni tujemu več Pred vrati je tudi žetev pšenice, odkupne cene seveda še niso znane. Komisija za prodajo žit je Foto: Črtomir Goznik pričakovano ceno postavila med 330 evrov za tono krmne pšenice in 410 evrov za tono pšenice najvišje kakovosti. Iluzorno je pričakovati, da bo ta cena tudi ob žetvi ostala. »Mlinarji nas bodo ponovno stisnili, saj razen v Prekmurju skladiščnih kapacitet v Sloveniji ni, čeprav smo zadruge, tudi ptujsko, ter ostale kmete pozivali, da bi pristopili h gradnji skladišč. Žal noben ni imel poguma,« je priznal Küčan. Dodal pa je, da je žalostno, da bodo mlinarji slovenskim kmetom sedaj nižali odkupno ceno pšenice, nato pa bodo v jeseni po višji ceni odkupovali tujo. »Po zadnjih informacijah madžarski kmetje za tono pšenice prejmejo med 320 in 360 evrov. To prejmejo kmetje. Kje je še zaslužek odkupovalcev in strošek prevoza do slovenskih mlinarjev. Kar pomeni, da bo tudi madžarska pšenica dosegla ceno 400 evrov po toni, vendar v jeseni mlinarji zadržkov ne bodo imeli,« je še dodal Küčan. Mojca Vtič Čeprav so stopnice na Trstenjakovi ulici v lasti poslovne skupine Mercator, so javno dobro oziroma objekt širšega pomena, zato je zanje dolžna poskrbeti tudi občina. Ta je končno zagotovila sredstva za rušitev starih in gradnjo novih. Foto: ČG Rušitev in nato gradnja novih stopnic se bosta začeli kmalu. Pripravljalna dela so v teku. Natanko 18.472 evrov bo stala rekonstrukcija nevarnih stopnic na Trstenjakovi ulici, nasproti Lekarne Ptuj, kar bo v celoti financiral občinski proračun. Izbrani izvajalec je podjetje GP project ing, ki je že začelo pripravljalna dela. »V okviru rekonstrukcije bodo sedanje stopnice porušili, sledila pa bo izvedba novih metličenih betonskih stopnic,« pojasnjujejo na ptujski občini. Uporaba obstoječih stopnic je do zaključka rekonstrukcije onemogočena, prehod po pločniku bo tekel normalno. Dela naj bi končali do 12. avgusta. Opozoril, da so stopnice ob Mercatorjevi trgovini izjemno nevarne, je bilo v zadnjih letih veliko, tudi zaradi poškodb pešcev. To so očitno ugotovili pristojni, ki so se zavarovali tako, da so pred časom postavili tablo ‚Uporaba stopnic na lastno odgovornost‘. Leta 2020 so jih sicer sanirali, a kakšnih bistvenih izboljšav ni bilo. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 torek z 5. julija 2022 Ormoško z Koliko stanejo dvorane za komercialne namene in različna slavja Različne cene najema kulturnih dvoran Kdor najame eno izmed petih kulturnih dvoran v občini Ormož za komercialni namen, zanjo odšteje različno, od 130 do 280 evrov za cel dan. Ponekod poleg cene najema zaračunajo še tekoče materialne stroške. Kulturne dvorane imajo večinoma ločene cenike: za komercialni in nekomercialni namen. Navadno so najemi za domača društva brezplačni (za nekomercialne namene), ponekod pokrijejo tekoče stroške, drugod tudi tega ne. Tokrat smo pod drobnogled vzeli cene najema za komercialni namen ter različna slavja, kot so abrahami in podobno. Osredotočili smo se na pet dvoran v občini Ormož (Podgorci, Velika Nedelja, Kog, Miklavž pri Ormožu in Ivanjkovci). Ugotovili smo, da vlada zelo različen red. Tako cene najema kot prostorski pogoji se precej razlikujejo. Različno je tudi obračunavanje tekočih materialnih stroškov (voda, elektrika, smeti …). Ponekod med komercialne namene štejejo slavja, kot so gostije, abrahami in druge svečanosti, ter uporabo dvoran v ta namen zaračunajo po višji ceni, drugod ne. Podgorci: poleg najemnine še plačilo tekočih stroškov Najugodnejša je cena celodnevnega najema dvorane v Podgorcih. Za komercialni namen (kamor štejejo tudi abrahame in druga slavja) cena znaša 80 evrov za dvorano in dodatnih 50 evrov za kuhinjo, skupaj torej 130 evrov. Najem dvorane za največ tri ure stane 30 evrov. Krajanom in domačim društvom najemnino znižajo za 30 %. Vsi najemniki pa morajo posebej plačati tudi dejanske tekoče stroške, kot so elektrika, voda, poraba kurjave in odvoz smeti. Prav tako so za sabo dolžni očistiti in pospraviti prostore. Kog: višji stroški od prihodkov Velika Nedelja: slavja niso mogoča Za uporabo kogovske dvorane načrtujejo dvig cene. Namesto dosedanjih 83,46 evra za cel dan uporabe dvorane in spremljajočih prostorov (kuhinje, avle, hodnika, sanitarij) je nova predlagana cena 100 evrov za nekomercialni ter 150 evrov za komercialni namen, za do tri ure najema pa 30 evrov oz. 50 evrov, odvisno od namena. Navedeni znesek je dokončen, tekočih stroškov ne obračunajo še dodatno. Kot so sporočili, najem dvorane za različna slavja, kot so abrahami in gostije, zaračunavajo po nižji ceni (za nekomercialni namen). Prihodki od najemnin so bili pretekli dve leti tako kot drugod po državi zaradi slabe zasedenosti, kar je posledica epidemije, nižji. Leta 2020 so znašali 417 evrov, stroški pa skoraj trikrat več, 1.136 evrov. Lani je bilo podobno: stroški so za 300 % presegali prihodke, saj so znašali 1.257 evrov, prihodki pa 418 evrov. Malce bolje je bilo leta 2019, a še vedno so bili stroški višji od prihodkov, saj so znašali 1.873 evrov, prihodki pa 1.330 evrov. Letos naj bi bila dvorana dobro zasedena. Cena eno- ali dveurnega najema dvorane v Veliki Nedelji za komercialni namen znaša 50 evrov, od tri do pet ur 90, od šest do osem ur 120 ter za en dan 160 evrov. Posebej je treba plačati še tekoče materialne stroške. Domači organizatorji (društva ipd.) plačajo 25 % manj. Dvorana sicer ne omogoča slavij, kot so abrahami in podobno, temveč predstave in druge prireditve. Prav tako ob dvorani ni kuhinje. Ivanjkovci: v treh letih le 19 najemov V Ivanjkovcih je mogoče najeti dvorano doma kulture (z manjšo razdelilno kuhinjo) in sosednjo malo dvorano. Cena najema za komercialni namen za malo dvorano znaša 60 evrov, za veliko (ta razpolaga z manjšo razdelilno kuhinjo) pa 150 oz. 200 evrov za dva dni, medtem ko cena celodnevnega najema za nekomercialni namen za malo znaša 30 oz. 100 evrov za veliko dvorano, možen je tudi najem velike dvorane za eno uro po Foto: MH Dvorane so bile zadnji dve leti zaradi epidemije slabo zasedene. ceni 20 evrov. Dodatnih (tekočih) stroškov uporabnikom ne zaračunajo. V primeru najema dvorane za različna slavja, kot so abrahami in podobno, najemnino zaračunajo po nižji (nekomercialni) ceni. Zasedenost je bila v zadnjih treh letih zaradi epidemije slaba. Prihodki od najemnin so bili nižji od stroškov (zadnji dve leti so prihod- Cene najema dvoran za komercialni namen (v evrih) Najem dvorane (do tri ure) 30 50 (za 1–2 uri) / 50 84 KD Podgorci KD Velika Nedelja (nima kuhinje) Dvorana doma kulture Ivanjkovci KD Kog* KD Miklavž pri Ormožu Celodnevni najem s kuhinjo 130 160 150 150 280 Vir: Občina Ormož Za lažjo primerjavo smo izbrali dve postavki: ceno najema dvorane za krajši čas (do tri ure) ter za cel dan s spremljajočimi prostori. *Gre za predlagano novo ceno ki znašali okoli 660 evrov, tekoči stroški pa približno 1.000 evrov). V treh letih je bila dvorana skupaj oddana le 19-krat (šestkrat v 2019 in 2020 ter sedemkrat v 2021). Letos pa se počasi polni. Miklavž pri Ormožu: lani dvignili cene Sredi lanskega leta so začele veljati višje cene najema lepo obnovljene dvorane v Miklavžu pri Ormožu, kjer sicer za slavja, kot so abrahami in druga praznovanja, zaračunajo najemnino po nekomercialnih cenah. Za najem dvorane do tri ure je treba plačati 60 evrov, za komercialni namen 24 evrov več (84 evrov), skupaj z avlo in kuhinjo pa 100 oz. 140 evrov (višji zneski veljajo za komercialni namen). Cena celodnevnega najema dvorane je 120 oz. 168 evrov, skupaj z avlo in kuhinjo pa 200 ali 280 evrov. Uporabniki lahko najamejo tudi samo avlo s kuhinjo. Vsi navedeni zneski so dokončni in praktično celoten strošek uporabnika, saj tekočih stroškov posebej ne zaračunavajo. V letu 2019 so prihodki od uporabe omenjene dvorane znašali 614 evrov. Na uporabo dvorane v zadnjih dveh letih so poleg epidemije vplivala tudi obnovitvena dela. Obnovljena dvorana je lani zaživela v drugi polovici leta. Prihodki so v tem letu znašali 1.388 evrov, medtem ko so stroški vzdrževanja znašali 2.545 evrov. Letos je dvorana glede na rezervacijo in dosedanje dogajanje bolje izkoriščena. V treh mesecih, od marca do junija, so prihodki iz najemnin znašali 1.908 evrov. Monika Horvat Slovenska Bistrica z Kadrovanje na Zavodu za kulturo Z veliko večino Žagarjevi že četrti mandat Za direktorsko funkcijo Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica sta se tokrat ob dolgoletni direktorici Herti Žagar potegovala še svetnik Matej Španinger in Nina Marovt. Protikandidata sta Žagarjevi očitala premalo ambicioznosti, preskromno zastavljene cilje. Direktorica, ki so ji svetniki pričakovano potrdili še četrti petletni mandat, na očitke odgovarja, da nesebična angažiranja in prizadevanja izhajajo iz nesebičnih izvirov in nagibov. »Kritičnost in očitki imajo izvor drugje. Takšni so posledično tudi učinki prizadevanj v okolju. Verjamem, da sta oba moja protikandidata v procesu in na poti iskanja in prepoznavanja tega spoznanja in smisla.« saj da ne gre za konflikt interesov, ker bodo svetniki tako ali tako glasovali le o eni kandidatki za mesto direktorja, to je Herti Žagar. »Izlo- čiti bi se moral, če bi glasovali tudi o meni. Enako je bilo ob glasovanju za imenovanje direktorja knjižnice, takrat ste me neupravičeno poz- O drugih možnostih svetniki niso niti glasovali. Razprava o imenovanju direktorja zavoda se je na občinski seji začela z nastopom svetnika Mateja Španingerja, ki je že pred časom kandidiral za direktorja Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Najprej je pojasnil, da se iz glasovanja in razprave ne bo izločil, Foto: Mojca Vtič vali, da zapustim sejo. Prijavite me na vse možne inštitucije, če menite, da sedaj ne ravnam prav in da vidim, ali imate jajca.« Španinger je še navrgel, da je Žagarjeva v minulem letu pridelala izgubo v Zavodu, in sicer v višini 11.700 evrov, da naj bi se izogibala posredovanju seznama prisotnosti na delovnem mestu in da ni zadovoljen z dosedanjim delom direktorice. Besedo je dobila tudi tretja kandidatka za mesto direktorice, in sicer Nina Marovt. »Po izobrazbi sem kulturologinja in že 15 let delam na področju kulture. Svetniki, izvolili so vas občani, ki si želijo, da se nekaj dogaja tudi na področju kulture. Prav bi bilo, da se podpre kultura, vendar glede na videno bomo na kulturo hodili drugam,« je bila ostra Marovtova. Svetniki so s krepko večino dodelili še četrti mandat Herti Žagar, ki je na čelu zavoda že od leta Poslovanje zavoda v zadnjih štirih letih Prihodki Odhodki Razlika 2018 410.386 € 404.046 € 6.340 € 2019 470.276 € 469.899 € 305 € 2020 418.022 € 412.864 € 4.178 € 2021 369.792 € 381.491 € - 11.699 € Vir: Ajpes Po 13 letih poslovanje zavoda lani prvič negativno Direktorica Herta Žagar je pojasnila, da je negativno poslovanje posledica izostanka lastne tržne dejavnosti, a da leta zaradi dobička prejšnjih let niso končali v rdečih številkah. »Vsi funkcionalni stroški pa so ostali nespremenjeni ali pa so se zaradi dviga cen celo zvišali.« Kaj si obetajo v zavodu od letošnjega leta? »V letu 2022 delujemo spet v polnem zagonu na vseh vsebinskih področjih. Prireditvena dejavnost teče nemoteno, obisk gradu se je spet povečal, najemov prostorov v gradu za zunanje uporabnike pa je še vedno nekoliko manj.« 2007. Iz programa dela izhaja, da bo prioriteta zavoda v naslednjem obdobju posodobitev muzejske dejavnosti v gradu in hkrati s tem vzpostavitev domoznanske zbirke in ohranitev statusa profesionalne galerije, na področju prireditvene dejavnosti pa v zavodu obljubljajo organizacijo številnih in raznolikih kulturnih prireditev, predavanj, literarnih večerov … Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 5 Turizem torek z 5. julija 2022 5 Poljčane z Studeniški samostan se spogleduje s turistično-velneško prihodnostjo Za popolno prenovo samostana 10 milijonov evrov Samostan v Studenicah je po letih neuspešnih zgodb in iskanja novega lastnika obrnil novo poglavje. Mariborsko podjetje Enertec, ki se oglašuje z dolgoletnimi izkušnjami z izgradnjo sončnih elektrarn, je nekdanji samostan dominikank pod Bočem kupilo že konec lanskega leta. In kaj namerava podjetje, ki se ukvarja s sončnimi elektrarnami, storiti s to arhitekturno kulturno zaščiteno ostalino? Simona Kostanjšek Brglez, vodja projekta revitalizacije studeniškega samostana in umetnostna zgodovinarka, napoveduje velneške dejavnosti in usmeritev v turizem. Nekdanji samostan dominikank je po besedah Kostanjšek Brglezove eden od le treh srednjeveških ženskih dominikanskih samosta- nov na današnjem slovenskem ozemlju in sodi med najpomembnejše kulturne spomenike pri nas. »Zaradi tega, pa tudi zaradi Foto: Milan Sternad Domačini in turistično društvo veseli novih lastnikov Domačini in še posebej Turistično društvo Samostan Studenice so nove lastnike sprejeli odprtih rok. »Po prvih skupnih delovnih akcijah so vtisi zelo dobri, saj odlično sodelujemo, takšni so tudi stiki in nadejamo se uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje, saj se oboji zavzemamo za razvoj turizma in za prebuditev Studenic,« je dejala predsednica društva Darja Dern. naravnih danosti, prepleta kulturne dediščine in krajine smo v spomeniku, ki je po nedokončani prenovi v začetku tisočletja čakal bodisi na propad bodisi na rešitev, prepoznali potencial,« je dejala. In kakšne načrte imajo novi lastniki s kompleksom, za katerega je pred leti župan Stanislav Kovačič dejal, da je jama brez dna? »Trenutno smo v fazi reševanja kompleksa, saj so zaradi več kot desetletnega propadanja nekateri deli v zelo slabem stanju,« je odgovorila vodja projekta in razkrila, da bodo samostan obnavljali in obravnavali po več delih. »Prvi del, markantna stavba s klasicističnim pročeljem, ki je služila kot upravna stavba in kasneje tudi kot šola, bo najverjetneje namenjen bolj družabnim vsebinam. V ta del bi lahko umestili info center, gostinski obrat, konferenčno dvorano oziroma večnamensko dvorano za razne dogodke, manjšo dvorano za delavnice, predavanja in podobno, v drugo nadstropje pa sobe in apartmaje. V drugem delu kompleksa, ki je bil namenjen redovnicam in je bil v strogi klavzuri, želimo ohraniti Foto: Milan Sternad Za studeniški samostan in 1,3 hektarja veliko zemljišče naj bi mariborsko podjetje Enertec odštelo dobrih 200.000 evrov mir. Zato razmišljamo v smeri, da bi tja umestili velneške storitve. Studenice, predvsem samostanski kompleks s svojim velikim vrtom, je namreč odličen kraj za sprostitev in umik od vsakodnevnega vrveža.« Prvi del kompleksa bi lahko zaživel že čez tri leta Finančne konstrukcije projekta ne razkrivajo, saj da še nimajo mnenj statikov in drugih, ki bi ocenili stanje zahodnega trakta. »Po prvih ocenah predvidevamo, da bo za popolno obnovo potrebnih deset milijonov evrov. Načrtuje- mo tudi prijave na projekte, preko katerih bi lahko pridobili del nepovratnih sredstev.« Sicer pa naj bi obnova trajala več let, saj stavba meri slabih 3.000 m2 uporabnih površin, obdaja pa jo 1,3 hektarja veliko zemljišče. »Če bo šlo vse po načrtih, bo prvi del kompleksa zaživel leta 2025. Zavedamo pa se, da se lahko zaradi takšnih in drugačnih presenečenj obnova tudi zavleče, bližnjic ne bomo ubirali.« Dostop bo najverjetneje omejen Vpogled v zemljiško knjigo razkrije, da je celoten kompleks z notranjim in zunanjim dvoriščem, razen cerkve, torej v lasti mariborskega podjetja Enertec. Tako se pojavi vprašanje dostopnosti do cerkve sv. Treh kraljev, ki je še vedno v lasti Nadškofije Maribor. Novi lastniki bodo omogočili dostop do cerkve, je zagotovila Suzana Kostanjšek Brglez in dodala, da bodo lahko obiskovalci do prvega dela objekta nemoteno dostopali, drugi del (oziroma njegovi arhitekturno najpomembnejši prostori) pa še ni znano. »V vsakem primeru pa bomo poskrbeli za primeren pisni in slikovni prikaz zgodovine in razvoja kompleksa, ki bo dostopen vsem, ki bodo želeli izvedeti osnovne informacije.« Mojca Vtič Slovenija z 100.000 evrov za promocijo poklicev v gostinstvu in turizmu Slovenija z Začeli so se vračati tudi turisti iz neevropskih držav Je lahko natakar s pomočjo kampanje bolj cenjen? Mnogi Slovenci za potovanje nimajo denarja O pomanjkanju delavcev v gostinsko-turistični branži, ki se je začelo že pred epidemijo, zdaj čivkajo že vrabci, dejstvo pa je, da prihodnosti turizma ni brez kadra, kar je vključeno tudi v novo strategijo ciljev slovenskega turizma do leta 2028, ki med drugim želi ustvariti podobo turizma kot zaželenega delodajalca. Od začetka januarja do konca maja je Slovenijo obiskalo bistveno več turistov kot v istem obdobju lani, natančneje za kar 1,3 milijona več, ustvarjenih je bilo tudi za 3,4 milijona več prenočitev. Foto: Pexels.com Začela se je nacionalna kampanja, s pomočjo katere naj bi poklici, kot so natakar, kuhar, sobarica in receptor, dobili večji ugled v družbi, s tem pa postali tudi bolj zanimivi. Del tega je tudi nacionalna kampanja, ki naj bi v okviru večletnega celostnega programa Kariera v turizmu motivirala in ozaveščala mlade, njihove starše, šolske delavce, karierne svetovalce in delodajalce, da bi prevrednotili položaj gostinsko-turističnih poklicev in pomagali dvigniti njihov ugled v družbi. Poleg tega, da si bodo v Slovenski turistični organizaciji (STO) skupaj s partnerskimi institucijami v turizmu prizadevali privabiti več mladih, bodo z delom kampanje, ki poteka pod sloganom Ustvarjam doživetja, v panogi skušali zadržati obstoječe kadre, hkrati pa privabiti tudi odrasle iz drugih dejavnosti. Kot je povedala Maja Pak, direktorica STO, je kampanja v prvi fazi namenjena mladim, ki jih bodo naslavljali prek spletnega družbenega omrežja TikTok. Kampanja naj bi trajala do konca marca prihodnje leto, da bodo lahko z njo sodelovali tudi na informativnih dnevih in vpisih v srednje, višje in visoke šole. Vložek STO v kampanjo znaša letos 100.000 evrov z DDV. »Sredstva bodo po- rabljena za pripravo koncepta in njegovo prilagoditev na različne formate digitalnega oglaševanja, izdajo brezplačnega priročnika, produkcijo TikTok videov in vodenje posebnega TikTok profila ter digitalni zakup medijskega prostora. Skratka, ciljne skupine bomo nagovarjali s sodobnimi promocijskimi pristopi prek digitalnih orodij. V načrtu imamo še druge oblike promocije, kot so strokovni dogodki, usposabljanja, delavnice, tekmovanja in razne predstavitve.« SD Foto: Pexels.com Med tujimi turisti, ki so skupaj ustvarili skoraj 60 odstotkov vseh nočitev, je tradicionalno največ Nemcev (17 %), Avstrijcev (13 %), Italijanov (7 %), Srbov (5 %) ter Madžarov in Hrvatov (po 4 %). Turistični delavci opažajo, da so se nekaj mesecev po koncu epidemije slednjič v Slovenijo začeli vračati tudi turisti iz neevropskih držav. Pri tem je najbolj izrazit poskok pri obisku turistov iz Združenih držav Amerike, ki so v maju v Sloveniji ustvarili polovico vseh letošnjih »ameriških« nočitev. Ponovno si upajo potovati tudi azijski turisti, saj jih je v maju pri nas prespalo 40 odstotkov vseh, ki so letos obiskali Slovenijo. Po drugi strani smo znova začeli potovati tudi Slovenci. Po statističnih podatkih si je oddih v prvih treh mesecih letošnjega leta privoščilo 22 odstotkov prebivalcev, starih nad 15 let, kar je za polovico več kot v istem lanskem obdobju, ko je vihral koronavirus. Večina, 68 odstotkov, teh potovanj je bila opravljena v domovini, 32 odstotkov pa v tujini. Na potovanju po Sloveniji so domači gostje v povprečju porabili 82 evrov na osebo na dan, medtem ko je bil ta izdatek v tujini nekoliko višji, saj je v pov- prečju znašal 94 evrov. Drugače je z izdatki za poslovna potovanja, ki jih je bilo več v tujini kot v Sloveniji. Poslovnež je v povprečju na dan porabil 136 evrov EUR na osebo in prespal štiri noči, in sicer v domovini 1,8, v tujini pa šest noči. Vsak četrti prebivalec Slovenije bi si sicer želel potovati, a mu zanj primanjkuje prostega časa, še ugotavljajo državni statistiki. Petina oziroma 20 odstotkov je takih, ki za potovanja nimajo denarja, 16 odstotkov pa jih je kot razlog, da ostajajo doma, navedlo strah pred okužbo s koronavirusom. SD Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK torek z 5. julija 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Cene šolskih potrebščin lahko do začetka šolskega leta še narastejo Za delovne zvezke bodo starši plačali od 30 do 150 evrov V vsesplošni draginji je vse dražja tudi šola. Založniki so cene učnega gradiva za osnovne šole zvišali v povprečju za deset odstotkov, podražile so se tudi druge šolske potrebščine. Prav gotovo je še toliko bolj skrb vzbujajoče, da se obetajo dodatne podražitve, in to najverjetneje še pred začetkom novega šolskega leta. To pomeni, da je sedaj, kljub gnečam v knjigarnah, zadnji čas za nakup vseh učnih pripomočkov. Nakup je mogoče zelo enostavno opraviti tudi preko spleta. Ker cene niso povsod enake, je priporočljivo preveriti ponudbo pri različnih ponudnikih. Na ta način lahko dodatno privarčujemo kak evro. V založbi DZS so podražili cene njihovih učnih gradiv v povprečju za sedem odstotkov, je pojasnil Gregor Božnik iz DZS. Kot je poudaril, so cene zvišali prav vsi založniki, in sicer različno, v povprečju ocenjujejo nekje za 10 odstotkov. Ob tem je navedel eno od osnovnih šol, kjer pet delovnih zvezkov različnih založb za 6. razred danes stane 87,20 evra, lani je stal 80,05 evra, torej za iste delovne zvezke bodo morali starši odšteti dobrih sedem evrov več oz. de- vet odstotkov. Kot glavni razlog za dvig cen je navedel soočanje z zelo zaostrenimi razmerami na trgu surovin in energentov. „Rast cen papirja je enormna, med 40 in 100 odstotki. Poleg tega se spoprijemamo tudi s pomanjkanjem surovin in posledično daljšimi dobavnimi roki. Podražili so se tudi transportni stroški in skladiščenje,“ je dejal. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo še eno podražitev pred novim šolskim letom, pa je odgovoril: »Za zdaj nas še nobeden od založnikov o povišanju cen ni obvestil, tako da zadevo težko komentiramo. Običajna praksa pa je, da se vse najave dvigov cen zgodijo vsaj mesec ali dva pred samim dvigom.« Foto: arhiv Svet24 V DZS so nekatere izdelke nabavili pravočasno in v dovolj velikih količinah, zato cen šolskih torb, peresnic, barvic … niso povišali. »Zaradi dviga cen surovin, energentov in prevozov je večina dobaviteljev dvignila cene svojih izdelkov. Posledično smo vsi trgovci del tega dviga prenesli v maloprodajne cene, res pa je, da smo v DZS k temu pristopali zelo zadržano in selektivno. Še vedno smo ohranili ponudbo v vsaj treh cenovnih rangih, kar pomeni, da se kupci lahko oskrbijo s potrebščinami za praktično enak znesek kot lansko leto, le pri izbiri morajo biti malo bolj iznajdljivi,« je povedal Božnik in dodal, da so nekatere šole v preteklih letih postale bolj racionalne pri izbiri delovnih zvezkov, predvsem zaradi vpliva svetov staršev. Letos bistvenih odstopanj v primerjavi z lanskim letom ne zaznavajo. Starši poravnavajo račune z Cene zahtevanih delovnih zvezkov za novo šolsko leto 2022/23 Osnovna šola (podružnica) Razlike med zahtevanimi delovnimi zvezki so med šolami ogromne – nekateri učitelji zahtevajo več, drugi manj tovrstnega učnega gradiva. Podražitve šolskih potrebščin še sledijo Strošek za delovne zvezke v evrih (4. razred) Strošek za delovne zvezke v evrih (8. razred) 33,75 53,29 53,63 55,50 56,26 56,94 60,50 61,37 62 62,07 65,96 69,44 71,78 71,88 72 74,69 78,57 89,03 90,39 88,17 93,70 117,03 65,54 123,09 108,30 109,01 102,54 117,13 126,84 94,27 100,48 118,90 70,18 63,63 111,44 87,10 105,24 114,39 114,55 124,95 110,29 149,48 Cirkovce Mladika Velika Nedelja Ormož Destrnik-Trnovska vas Olge Meglič Ptuj Hajdina Cirkulane-Zavrč Dr. Franja Žgeča Dornava Gorišnica Ljudski vrt Majšperk Juršinci Breg Kidričevo Markovci Starše Podlehnik Videm (Leskovec, Sela) Cerkvenjak-Vitomarci Središče ob Dravi Vir: DZS, Emka V ceno so všteti samo delovni zvezki obveznih predmetov. Spodnje Podravje z Zakaj razlika v ceni pomoči na domu po občinah dosega tudi 300-odstotne razlike Za uro pomoči na domu starostniki plačujejo od 3,5 do 10 evrov Uporabnikom je dostopnost do pomoči na domu po državi zelo različna, saj se cene od občine do občine precej razlikujejo, kar je odvisno od tega, koliko slednje to pomoč sofinancirajo. Po zakonu je sicer občina dolžna plačati polovico cene storitve. Toda večina občin v Spodnjem Podravju, razen Zavrča, Gorišnice, Kidričevega, Cirkulan in Dornave, kjer morajo uporabniki pokriti polovico cene, prispeva precej več. Pomoč na domu je namenjena starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami. Na ta način lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju. Storitev lahko obsega različne vrste pomoči: od pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, slačenje, umivanje, hranjenje itd. do gospodinjske pomoči ter pomoči pri ohranjanju socialnih stikov. Občina za pomoč na domu izbere izvajalca, ki je lahko javni zavod ali zasebnik koncesionar. Toda ob vseh podražitvah je vprašanje, koliko oseb si tovrstno pomoč zares lahko privošči in v kolikšnem obsegu. Čeprav se sliši nepravično, je cena namreč odvisna od tega, v kateri občini je uporabnik doma in kdo je izvajalec. Ker občine prispevajo različne deleže, so posledično tudi cene v različnih občinah različno visoke. Preverili smo, kolikšne so cene za uporabnike na območju občin Sp. Podravja z lenar- Do 300 % razlike med cenami, ki jo plačajo uporabniki (zneski v evrih) OBČINA Izvajalec storitve pomoči na domu Ekonomska cena brez subvencije občine Cena za uporabnika (ob delavnikih in sobotah) Cena za uporabnika (ob nedeljah in praznikih) Zavrč, Cirkulane, Kidričevo, Gorišnica, Dornava CSD Sp. Podravje 19,82 9,91 12,19 / 12,76 Podlehnik Sveti Andraž Destrnik Žetale Videm Majšperk* Ptuj Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž Markovci, Hajdina, Trnovska vas Ljutomer Juršinci CSD Sp. Podravje CSD Sp. Podravje CSD Sp. Podravje CSD Sp. Podravje CSD Sp. Podravje Demo, d. o. o. CSD Sp. Podravje CSO Ormož CSD Sp. Podravje CSD Pomurje, CSD Sp. Podravje 19,82 19,82 19,82 19,82 19,82 17,18 19,82 20,86 19,82 20,90 19,82 7,53 7,93 6 5,95 5,91 5,37 (brez sobote) 5,29 5 4,48 4,34 3,60 9,26 / 9,69 9,75 / 10,20 7,38 / 7,73 7,31 / 7,65 7,27 / 7,60 6,72 / 6,99 () 6,50 / 6,81 6,5 / 6,99 5,51 / 5,77 5,63 4,43 / 4,63 Dom Danice Vogrinec Maribor 20,09 3,50 (brez sobote) / Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Jurij Vir: CSD Spodnje Podravje, CSD Pomurje, Dom Danice Vogrinec Maribor, CSO Ormož in Demo, d. o. o. * V Majšperku za uporabnike velja nižja cena samo od ponedeljka do petka, v soboto, nedeljo in ob praznikih pa je v veljavi višja tarifa. Foto: Pexels.com Marsikdo si zaradi (pre)viskoh cen oskrbe na domu ne more privoščiti, četudi bi jo potreboval. škimi in ljutomersko občino ter ugotovili, da te zelo odstopajo – razlike so tudi do skoraj 300 odstotkov. Najcenejši je zasebni izvajalec iz Majšperka V večini analiziranih občin omenjeno pomoč izvajajo javni izvajalci, le v eni – Majšperku –zasebni izvajalec (Demo, proizvodnja, storitve, trgovina, d. o. o., iz Majšperka), ki pa ima najnižjo ekonomsko (polno) ceno. Takoj za njim je s trenutno veljavno ceno (17,29 evra ob delovnikih) Center za starejše občane Ormož (CSO). Toda ta bo po novi, v glavnem že potrjeni ceni, od avgusta storitev izvajal po najvišji ceni med trenutno analiziranimi. Pričakovati je, da bodo cene skoraj zagotovo zvišali tudi drugi izvajalci. Polna oz. ekonomska cena sicer ni tako pomembna za uporabnike, veliko bolj jih zanima, koliko dejansko znaša cena, ki jo morajo plačati oz. kako radodarne so pri sofinanciranju občine. »Višja subvencija je odvisna izključno od naklonjenosti občinskih svetov, koliko bodo pomagali svojim občanom, ki so potrebni tovrstne pomoči,« pritrjuje direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin. Štajerski TEDNIK torek z 5. julija 2022 Foto: ČG Najbolje je biti Lenarčan ali Juršinčan Najnižjo ceno za izvajanje storitve ob delovnikih plačajo prebivalci iz lenarškega (Cerkvenjak, Lenart, Benedikt, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica), in sicer 3,50 evra za uro. Navedene občine namreč prispevajo kar 82,5 % zneska. Število uporabnikov se dnevno spreminja, trenutno jih je 90. Storitev izvaja Dom Danice Vogrinec Maribor, pomoč v teh občinah pa ni na voljo ob vikendih in praznikih, saj občinski sveti za te dni cen niso potrjevali. Le deset centov več plačajo občani Juršincev, in sicer 3,60 evra za uro ob delavnikih in sobotah, storitev pa je na voljo tudi ob nedeljah, in sicer po ceni 4,43 ter ob prazni- stran 7 V središču Učno gradivo se je v povprečju podražilo za okoli deset odstotkov. Nove podražitve še pred začetkom šolskega leta pa niso izključene ... vsemi plačilnimi sredstvi, vključno z gotovino. Do minulega tedna so lahko za nakup učbenikov, delovnih zvezkov in knjig koristili tudi bon 21. „Zadnje dni junija smo dobri dve tretjini učbenikov in delovnih zvezkov prodali s koriščenjem bonov 21, kar je bil poseben izziv tako za starše kot naše prodajno osebje,“ je še pripomnil. V Mladinski knjigi so nekatere zvezke podražili za skoraj 50 odstotkov, učbenike med 10 in 20 odstotkov, a cene vsega, na primer delovnih zvezkov, učbenikov in šolskih potrebščin, utegnejo do začetka novega šolskega leta še narasti, so še dodali v knjigarni. COLOR CMYK torek, 5. 7. 2022 V Cirkovcah za delovne zvezke 33 evrov, v Središču ob Dravi pa 93 evrov So pa še vedno precejšnje razlike med osnovnimi šolami, tudi v Spodnjem Podravju, glede stroškov šolanja, kar je razvidno iz tabele. Po mnenju nekaterih staršev je osnovna šola obvezna in naj bi bila brezplačna, zato do takih razlik po njihovem mnenju ne bi smelo prihajati. V primerjavi z lanskim letom se je strošek nakupa delovnih zvezkov na večini osnovnih šol v Spodnjem Podravju podražil v povpre- kih za 4,63 evra. Njihova občina financira dobrih 82 % cene. Izvajalec je CSD Spodnje Podravje, ki sicer izvaja storitev na območju 15 občin ptujske upravne enote. Sledijo občani Ljutomera, ki jih ura pomoči med tednom stane 4,34 evra, ob nedeljah in praznikih pa 5,36 evra. Storitev izvaja Center za socialno delo Pomurje, enota Ljutomer. Polno ceno pomoči na domu so sicer nazadnje zvišali marca letos. Kot so še sporočili, storitev koristi 31 občanov. Zgolj zakonski minimum zagotavlja pet občin Medtem pa najvišjo ceno med analiziranimi za uro pomoči, kar 9,91 evra ob delovnikih in sobotah čju od enega do desetih evrov. V nekaterih šolah so sicer še dodatno racionalizirali uporabo delovnih zvezkov. Kot je znano, učitelji nabor delovnih zvezkov določijo avtonomno, starši pa morajo k cenam dati soglasje. Medtem ko na nekaterih šolah v Spodnjem Podravju za paket delovnih zvezkov za 4. razred plačajo med 60 in 90 evri, na drugih le 50 evrov. Podobno kot v lanskem bodo tudi v novem šolskem letu najmanj delovnih zvezkov potrebovali četrtošolci Osnovne šole Cirkovce, in sicer zato, ker tamkajšnja učiteljica njihovi uporabi ni najbolj naklonjena. Kot je povedala Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce, lahko ter 12,76 evra ob praznikih, plačujejo občani Dornave, dveh haloških občin Zavrč in Cirkulane ter sicer finančno dobro stoječih občin Gorišnice in Kidričevo. Navedene občine namreč prispevajo zakonski minimum – polovico cene. Posledično ne preseneča, da imajo trenutno najmanj uporabnikov (poleg občine Sveti Andraž, kjer nimajo niti enega) prav v navedenih občinah; v Zavrču in Gorišnici samo enega, v Cirkulanah štiri. Na drugi strani pa je zanimivo, da imajo kljub eni najnižjih cen samo enega uporabnika tudi v Trnovski vasi, v Juršincih le tri. Kar 60 uporabnikov je sicer iz MO Ptuj, sledi Kidričevo z 12. Občani Makol za uro pomoči plačajo 4,77 evra ob delovnikih in sobotah, 5,83 evra ob nedeljah in 7 učenci učne cilje dosegajo tudi brez uporabe delovnih zvezkov. »Veliko šol je že zmanjšalo število delovnih zvezkov, je pa res, da je v tem primeru potrebna večja angažiranost učiteljev, treba je na primer pripraviti dodatne naloge za utrjevanje snovi. Pri večini vzgojnih predmetov, kot sta likovna in glasbena umetnost, delovni zvezki po mojem mnenju niso potrebni. Veliko učiteljev je tudi mnenja, da jih pri izvajanju pouka omejujejo.« Tudi v OŠ Cirkulane-Zavrč se trudijo, da bi bilo pri pouku čim manj delovnih zvezkov. »Učitelji jih sami izbirajo, vendar morajo pri tem upoštevati določene predpise in priporočila. Eden izmed njih je prav gotovo ta, da mora biti delovni zvezek ob koncu šolskega leta v čim večji meri izpolnjen, drugače njegova uporaba ni smiselna,« je povedala ravnateljica Suzana Petek in dodala, da jim je s starši uspelo najti skupni jezik pri izbiri najprimernejšega učnega gradiva. Na Osnovni šoli Cerkvenjak-Vitomarci je treba za delovne zvezke v četrtem razredu odšteti nekaj manj kot 90 evrov, kar je za skoraj trikrat več kot v Cirkovcah. Ravnatelj Mirko Žmavc je pojasnil, da o izbiri delovnih zvezkov odloča vsak učitelj posebej. Pouk pa je prav gotovo v tem primeru vsebinsko bolj bogat. V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije si prizadevajo za brezplačno osnovnošolsko izobraževanje, k čemur sodijo tudi vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki. Na ta način bi država prevzela kontrolo cen in kakovosti gradiv. S tem pa odgovornost za kakovostno javno šolo, ki bi morala biti po mnenju aktiva tudi cenovno enakopravnejša. Estera Korošec Izvajalec »Na naši šoli nam je v zadnjih letih uspelo optimizirati število delovnih zvezkov. Učitelji so posledično bolj zadovoljni s svojim delom, imajo več avtonomije in svobode pri oblikovanju pouka. Pri izbiri gradiva nikakor ni merilo cena, ampak kakovost vsebin. Naši učitelji sami izberejo seznam delovnih zvezkov, ki ga nato potrdijo še na svetu staršev. V času dela na daljavo se je sicer izkazalo, da so bili delovni zvezki nepogrešljiv učni pripomoček za utrjevanje snovi,« je dejala Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce. »Delovni zvezki so preživeti« Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, je velik nasprotnik delovnik zvezkov, predvsem zato, ker zmanjšujejo funkcionalno pismenost otrok. V večini delovnih zvezkov so namreč naloge zasnovane tako, da jih je treba dopolnjevati ali pa med že danimi odgovori izbrati pravega. »Na tak način je veliko lažje najti pravi odgovor, polega tega vedno manj otrok uporablja cele povedi. Nekatere naloge tudi niso najbolj smiselno zastavljene. Vsekakor pa podpiram uporabo delovnih učbenikov, ki jih v vedno večji meri uvajamo tudi na naši šoli. Njihova prednost je ta, da učenci odgovore v celoti zapisujejo v zvezek. Pri pouku uporabljamo tudi interaktivna gradiva (projektor, pametna tabla), otroke pa med drugim učimo, kaj je na spletu uporabnega in kaj ne – kar se tiče pametne tehnologije že nasploh zaostajamo. Delovni zvezki so preživeti in jih ne potrebujemo,« je izpostavil Širovnik. Cena storitve ob delovnikih in sobotah Cena storitve nedelje Cena storitve ob praznikih 20,90 19,82 20,08–20,72 17,18 (brez sobote) 20,86* 23,48 24,37 28,67-30,03 21,47 (v soboto in nedeljo) 27,12* 23,48 25,51 31,74–33,13 22,34 29,20* CSD Pomurje CSD Sp. Podravje Dom Danice Vogrinec Maribor Demo, d. o. o. CSO Ormož Vir: CSD Spodnje Podravje, CSDPomurje, Dom Danice Vogrinec Maribor, CSO Ormož in Demo, d. o. o. *Nove potrjene cene, ki bodo začele veljati avgusta Isti izvajalec, druga cena Zanimivo je, da lahko ima isti izvajalec za identično storitev različno ekonomsko ceno (brez subvencije občine) po posameznih občinah. Tak primer med analiziranimi je Dom Danice Vogrinec Maribor, ki pomoč na domu izvaja v občinah UE Lenart ter v občinah Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Oplotnica in Makole. Razlike so sicer majhne. »V kalkulaciji cene se upoštevajo dejanske plače socialnih oskrbovalk, kjer pa lahko prihaja do manjših razlik med posameznimi oskrbovalkami. Razlogi so različne delovne dobe oskrbovalk in posledično različni dodatki za delovno dobo, različni stroški prevoza na delo in z dela, na višino plače vplivajo tudi morebitna napredovanja ipd.,« so ob tem pojasnili. Ormoške občine v celoti prevzele podražitve Foto: Pexels.com Nekatere učitelje delovni zvezki omejujejo Primerjava ekonomskih cen med izvajalci 6,88 ob praznikih. Občina prispeva okoli 76 % zneska. Medtem ko ura pomoči občane Majšperka stane 5,37 evra med tednom, 6,72 ob vikendih in največ 6,99 evra ob praznikih, občina krije skoraj 69 % cene. Cene pomoči na domu, ki jih plačajo uporabniki, se med občinami zelo razlikujejo. Foto: ČG Glede na vse podražitve je pričakovati še višje cene, zato se pojavlja vprašanje, koliko uporabnikov si bo tovrstno pomoč finančno sploh še lahko privoščilo. Razen če bodo občine šle po vzo- ru treh ormoških občin (Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž), ki so napovedane podražitve po predlogu CSO Ormož v celoti prevzele na svoja ramena in zagotovile še več denarja. Delež subvencioniranja so namreč dvignili na nekaj več kot 76 % cene, cena za uporabnike pa bo kljub podražitvi tako nižja; namesto sedanjih 6,05 evra 5 evrov ob delavnikih in sobotah, ob nedeljah 6,5 in okoli 7 evrov ob praznikih. Direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič je ob tem pojasnila, da cen niso dvigovali štiri leta in da so bili glede na dvig stroškov (napredovanja zaposlenih, dvig minimalne plače, materialni stroški, stroški goriva) primorani zvišati cene. Storitev sicer koristi v povprečju 30 uporabnikov, zanje skrbi šest oskrbovalk. Lani so opravile okoli 6.850 ur, kar na uporabnika v povprečju znese okoli 230 ur na leto oz. dobre 4 ure na teden. Direktorica sicer še pravi, da je povpraševanje po pomoči na domu vedno večje, a da je ta za številne že sedaj težko dosegljiva: »Velikokrat kličejo, in ko jim navedemo ceno, povedo, da si tega ne morejo privoščiti ali pa si lahko samo kakšno uro.« Letos je ceno že zvišal tudi CSD Pomurje, enota Ljutomer. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 5. julija 2022 Haloze z V Podlehniku brezplačne delavnice, v Majšperku in Vidmu oratorij Aktivne počitnice za otroke »Doma bi nam bilo dolgčas. Boljše je biti v družbi prijateljic, saj se zabavamo, fajn nam je. Zagotovo pridemo še prihodnji teden,« so zagotavljale šestošolke Tia, Tiara, Ana, Maja in Ana Nina, udeleženke prvega tedna poletnih aktivnosti za otroke, ki jih v Podlehniku letos prvič organizira Društvo 1dva3 pod vodstvom Nataše Pulko. Punce ne pogrešajo telefonov in aplikacij, ki jih običajno uporabljajo za povezovanje s sovrstniki, v okviru poletnih aktivnosti namreč tkejo pristne stike, ob tem pa sodelujejo z mlajšimi otroki in starejšimi mladostniki. Na vprašanje, katera aktivnost v okviru delavnic pa jim je bila najljubša, so nasmejane mladenke soglasno odgovorile: »Obmetavanje z vodnimi baloni.« Malenkosti, preproste igre, v katerih otroci še vedno znajo uživati, pa čeprav so zabavne vsebine preple- tene z izzivi iz matematike, naravoslovja, športa. »Izvedli bomo še zeliščarsko delavnico, delavnico izdelovanja mil, pripravljamo senzorično pot, imeli smo pohod do Ornikove vile in se poučili o njeni zgodovini, imamo glasbene dejavnosti … Prepletamo različne vsebine,« pa je nekaj aktivnosti naštela idejna vodja Nataša Pulko. Delavnice je oblikovala z namenom, da otroci doživijo aktivne poletne počitnice ter da so starši vsaj za nekaj dni razbremenjeni skrbi glede po- čitniškega varstva otrok. In odziv na povabilo k udeležbi aktivnega preživljanja prostega časa je bil presenetljiv. »Sprva sem načrtovala, da bi dnevno naše delavnice obiskalo okrog 30 otrok, vendar je zanimanje preseglo to številko. Trudimo se, da nobenega ne zavrnemo, sem pa ponosna na število udeležencev, saj se je oz. se bo naših aktivnosti udeležila skoraj polovica otrok OŠ Podlehnik, še bolj pa me veseli odziv otrok in staršev. Slednji mi pogosto povedo, da cel Foto: Društvo 1dva3 Velik poudarek Aktivnih počitnic v Halozah je na športnem udejstvovanju. Foto: Društvo 1dva3 Otroci so v Halozah iskali in našli zaklad. preostanek dneva poslušajo pripovedovanje otrok, kaj vse so doživeli na naših delavnicah.« Dan v okviru Aktivnih počitnic v Halozah se začne okrog 8. ure in konča do četrte, začele so se 27. junija, ta petek se zaključujejo, in kar je še posebej pomembno, brezplačne so. Občina je namreč zagotovila sredstva za izvedbo projekta in prehrano v višini 3.000 evrov. »Že nekaj časa smo iskali izvajalca, ki bi bil pripravljen nagovoriti tovrstne vsebine, veseli smo, da se je pojavilo društvo, ki je organiziralo aktivnosti, ki so jih tudi otroci dobro sprejeli. Upamo, da so letošnje Aktivne počitnice v Halozah šele začetek,« je dodal podlehniški župan Sebastian Toplak. Okrog 80 mladih na oratoriju Videm 2022 V Vidmu pa ta teden poteka oratorij. Zadnjega, ki je bil izveden leta 2019, je obiskalo kar 180 otrok, letos je udeležencev okrog 80. Kljub skromnejši udeležbi pa organizatorji niso nič manj zadovoljni. »Letošnja rdeča nit oratorija je zgodba o vitezu, duhovniku, svetniku Ignaciju Lojolskem. Otroci oz. mladi bodo seznanjeni z njegovo zgodbo, o njej se bomo pogovarjali, poučne vsebine pa bomo nadgradili še z delavnicami, igrami …,« je povedal Rok Simonič. Kaj pa v Majšperku? »Tudi pri nas KUD Majšperk in Župnija Ptujska Gora organizirata oratorija, s simboličnim zneskom pa smo podprli tudi tabor na Donački gori,« je zaupala županja Darinka Fakin. Tabor na Donački gori organizirata Razvojno raziskovalni inštitut Sonce iz Miklavža na Dravskem polju in Društvo Doživi, in sicer od 5. do 8. julija ter od 12. do 15. julija. Predvideno število udeležencev na termin je 10 otrok, cena tabora pa je 290 evrov. »Za sofinanciranje z občinami se še dogovarjamo, tako tudi še ni znano, v kakšnem obsegu bomo tabor izvedli, pomembno pa je, da prebijemo led,« je dejal Tomislav Kirbiš. V Žetalah in Makolah poletnih aktivnosti ali taborov ni predvidenih. Mojca Vtič Žetale z Adijo vrtec, pozdravljena šola Podravje z Letno darujejo tudi do 2.000 litrov krvi »Ostanite še naprej radovedni, radoživi …« Bojazen, da bodo krvodajalci šli čez mejo, je bila odveč Za 17 otrok žetalskega vrtca je bilo 22. junija sklepno dejanje bivanja v vrtcu, saj so se s poslovilno predstavo še zadnjič kot vrtičkarji predstavili svojim staršem, starim staršem in prijateljem. Foto: Vrtec Žetale S ponosom so zaigrali dramsko igro po zgodbi Mačka Murija, zapeli nekaj pesmic in se predstavili v nemškem jeziku. Da se poslavljajo, se je slišalo vse naokrog, saj so se z glasnim žvižganjem na piščalke odpravili na sprejem k Matjažu Kopšetu, podžupanu naše občine, se sprehodili po »žetalskih ulicah« in obiskali bodoče osnovnošolske prijatelje. Dragi mini maturanti, ob prestopu šolskega praga boste obrnili nov list v knjigi življenja, zato vam želimo, da ostanete še naprej radovedni, veseli, radoživi, da stkete nova prijateljstva in doživetja. Vse dobro na vaši novi poti in s pridom uporabljajte znanje in izkušnje, ki ste si ga pridobili med bivanjem v vrtcu. Vzgojiteljice Vrtca Žetale Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Čeprav je korona – predvsem leta 2020 – pustila sledove tudi na krvodajalstvu, smo trenutno v Spodnjem Podravju na tem segmentu uspešni. Zelo spodbudno je, da je število krvodajalcev konstantno, v skoraj vsaki krajevni skupnosti pa imajo tudi nove mlade darovalce. Letno na našem območju beležimo okrog 4.000 odvzemov, kar pomeni okrog 2.000 litrov krvi. »Nihanja so manjša ali večja, glede na odvzeme pa smo s trenutnim številom lahko zadovoljni. Zavedamo se, da je treba spodbujati mlajše, predvsem preko sedanjih krvodajalcev, le tako se bo konstantno število ohranilo. To, kar smo pred leti govorili, da nam je Avstrija nekaj pobrala, se Ptuju ni poznalo, bolj imajo s tem težave v obmejnih občinah, od Gornje Radgone do Dravograda,« ugotavlja Aleksander Solovjev, predsednik območnega združenja Rdečega križa (RK) Ptuj. Pri tem izpostavlja pomen šolskih akcij, ki mlade spodbujajo h krvodajalstvu. Si pa želijo, da bi jih za polnoletne dijake zadnjih letnikov izvajali dvakrat letno, za tiste, ki bi izpolnjevali vse pogoje. Srednješolcem so to možnost že nakazali in pokazali so pripravljenost, jeseni pa se bodo o tem pogovarjali tudi s predstavniki šol. Na Ptuju sicer v krvodajalskih akcijah sodelujejo vse srednje šole. Največje nihanje števila krvodajalcev smo zabeležili leta 2020, ko so v Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj opravili 3.116 odvzemov v ETD Ptuj, kar je 336 ali dobro desetino manj kot leto prej. Lani se je situacija ponovno izboljšala, opravljenih je bilo 3.486 odvzemov, kar pomeni, da smo ne le dosegli, pač Foto: ČG Aleksander Solovjev in Marjana Cafuta pa celo presegli predkoronske številke. Častim ½ litra Marjana Cafuta, sekretarka območnega združenja RK Ptuj, pravi, da je na našem območju aktivnih med 1.500 in 2.000 krvodajalcev. Letno beležijo med 3.500 in 4.000 odvzemov. Če to množimo s pol litra, dobimo med 1.750 in 2.000 litri krvi, kar je izjemna številka, ki pomeni veliko rešenih življenj. »To zadostuje za naše potrebe v ptujski bolnišnici, z našo krvjo paciente iz našega območja oskrbujejo tudi v UKC Maribor. Kri potuje za pacientom, če je potreba, občasno jo pošiljamo tudi v bolnišnico Murska Sobota. V severovzhodni Sloveniji smo zapisani med tista območna združenja, ki se trudimo kriti lastne potrebe,« je zadovoljna Cafutova, Solovjev pa pripominja, da smo na tem področju skorajda ‚samooskrbni‘: »Če ne bi bilo prometnih nesreč in izrednih situacij, bi imeli dovolj krvi za vse naše potrebe.« Ko se količine katere koli krvne skupine zmanjšajo na kritično raven, krvodajalce vabijo preko SMS-sporočil in prosijo, naj darujejo. Pri tem imajo visoko stopnjo odzivnosti. V Sloveniji s pomočjo krvodajalskih akcij zberejo skoraj polovico vse krvi. Registriranih je 62.000 krvodajalcev, 34 % žensk, preostanek so moški. Lani smo na območju Ptuja zabeležili 258 novih krvodajalcev, kar je v primerjavi s primerljivimi območji izjemno veliko. Več novih krvodajalcev so imeli le v transfuzijskih službah v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Celju in Novem mestu. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podjetništvo torek z 5. julija 2022 9 Hrastnik z Prva slovenska občina, ki občanom ponuja članstvo v energetski zadrugi Za dobro polovico nižje plačilo elektrike Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku bodo še letos postavili 300-kilovatno sončno elektrarno, ki jo bodo lahko uporabljali občani. Prehod na zmanjšanje energetske odvisnosti in nižje račune za električno energijo pa zanje seveda ne bo avtomatski, saj se bodo morali najprej včlaniti v energetsko zadrugo. Kot pravi vodja Energetske zadruge zeleni Hrastnik Tomaž Zver, se bo odjemalec k projektu priključil glede na lastne potrebe po električni energiji, tako da bo z zakupom deleža sončne elektrarne pokril svojo letno porabo. Za primer navaja povprečno gospodinjstvo, ki mesečno porabi 170 kilovatnih ur (kWh) električne energije oziroma 2.040 na leto. »Glede na letno proizvodnjo električne energije naše sončne elektrarne bo to gospodinjstvo za pokritje svoje letne potrebe moralo zakupiti 2 kW njene kapacitete, da bi pokrilo svoje letne potrebe. Njihov začetni vložek bo znašal 300 evrov. V prvih 15 letih se bodo položnice odjemalcev, priključenih na elektrarno, znižale za tretjino, ko bo posojilo v celoti odplačano, pa tudi do 65 odstotkov.« Pregrizli so se skozi številne ovire Z omenjeno elektrarno v Hrastniku ne bodo pokrite vse potrebe občanov, saj se bodo lahko zadrugi pridružili le tisti, ki so že zdaj priključeni na isto transfor- V slogi je moč Zavrate ob Radečah veljajo za prvo stoodstotno energetsko samooskrbno vas pri nas. 25 vaščanov se je povezalo in na dve strehi so lani postavili sončno elektrarno, ki napaja šest gospodinjstev. Zdaj ne sekajo več drv za ogrevanje. Letos naj bi elektrarna proizvedla trikrat toliko energije, kot je porabijo v vasi, zato jim ne bo več treba plačevati omrežnine, ampak le priklop na omrežje in najem elektrarne. Računajo, da bodo položnice letos cenejše za približno 10 %, za dva kmeta, ki sta odstopila svoji strehi, pa celo za polovico. Ker gre za majhno elektrarno, ta po besedah Primoža Tručla, predsednika Združenja slovenske fotovoltaike, ne predstavlja velikega deleža v proizvodnji, gotovo pa ima velik simbolni pomen in je hkrati primer dobre prakse, kako se lahko poveže skupnost in preide na rabo obnovljivih virov. matorsko postajo, bo pa prva skupnostna sončna elektrarna take velikosti služila kot vzorec za vse nadaljnje, tako v Hrastniku kot drugod po Sloveniji. Kajti temu zgledu na poti v zeleno prihodnost naj bi v kratkem sledile tudi druge občine; med prvimi naj bi bil Koper. V Hrastniku nikakor niso prva občina, ki je prišla na idejo o skupni izrabi obnovljivih virov, kot je sončna energija. Poskušali so že mnogi župani, a so zaradi administrativnih ovir obupali, hrastniški Marko Funkl pa je bil očitno dovolj vztrajen in trmast, da mu jih je uspelo premagati. Občina se je pregrizla skozi vsa potrebna soglasja, ministrstvo za infrastrukturo jim je obljubilo 20-odstotno subvencijo, zdaj urejajo še bančno posojilo v višini 60 odstotkov 235.000 evrov vredne investicije. »S konceptom Zeleni Hrastnik želimo poudariti zavezanost občine Hrastnik k zelenemu trajnostnemu prehodu. S takšno usmeritvijo dolgoročno na prvo mesto postavljamo kakovost bivanja naših občanov, obenem pa se trudimo biti na kakšnem področju med najnaprednejšimi v državi. In zakaj ne bi bila to zelena energija? Kot je znano, je Holding slovenskih elektrarn (HSE) v začetku aprila v Hra- Foto: Občina Hrastnik/Svet24 stniku že postavil doslej največjo sončno elektrarno Prapretno, ki se ponaša s tremi megavati moči.« O energetskih rešitvah tudi na Ptuju Na Mestni občini Ptuj so januarja letos potrdili Lokalni energetski koncept, ki predstavlja dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanem okoljskem razvoju. »Zavedamo se, da bo glede na trenutno situacijo višanja cen energentov in električne energije izraba sončne energije vse bolj aktualna in da je premalo izrabljena. Način, kako bi lahko izrabo povečali, je vgradnja fotovoltaičnega sistema na strehe javnih stavb v MO Ptuj, zagotovo pa ima potencial tudi vgradnja sončnih elektrarn na stavbe športnih društev in gasilskih društev,« so nam povedali. »V sodelovanju s podjetjem Energija plus smo konec aprila vložili vlogo za 17 skupnostnih sončnih elektrarn in osem samooskrbnih elektrarn na javnih stavbah v skupni nazivni moči 1.162 kW. Na podlagi odobrenih soglasij za priključitev sončne elektrarne po posameznih lokacijah preučujemo najprimernejšo strategijo, po kateri bomo oblikovali ustrezno pravno organizacijsko enoto ter sprožili ustrezne postopke za pridobivanje gradbenega dovoljenja tam, kje bo to potrebno. Prav tako preučujemo možnosti, kako vključiti posamezna gospodinjstva ter lokalna podjetja k soinvesticiji oziroma v javno zasebno partnerstvo.« Senka Dreu 96ORYHQLMLXVSHɐQRSRVOXMHʿHSRJRGEHQLKSRɐW3RɐWH6ORYHQLMH ™™™Ǥ’‘•–ƒǤ•‹ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 3HVWUDSRQXGEDQDHQHPPHVWXSULKUDQHNŁDVDLQGDOMɐLRGSLUDOQLŁDV9VHWRLQɐHYHŁVRSUHGQRVWLNLMLK3RɐWD6ORYHQLMHLQQMHQLSRJRGEHQLVRGHODYFL]DJRWDYOMDMRVYRMLPVWUDQNDP3RJRGEHQDSRɐWD3RɐWH6ORYHQLMHMHQDPUHŁHQDNRYUHGQDRVWDOLPREOLNDPSRɐWQLKSRVORYDOQLFVDM]DJRWDYOMDSHVWURSRQXGERVWRULWHYQDHQDNQDŁLQNRWRVWDOHSRɐWH  ‡ƒ–‡”‹Š ‡˜”‘’•‹Š †”āƒ˜ƒŠ †‡Ž‡ā ’‘‰‘†„‡‹Š’‘æ–ā‡’”‡•‡‰ƒ͔͝‘†•–‘–‘˜ǡ˜Ž‘˜‡‹Œ‹’ƒŒ‡œƒœ†ƒŒ͔͗Ǧ‘†•–‘–‡Ǥ —†‹˜Ž‘˜‡‹Œ‹•‡Œ‡ā‡ƒ”‡ƒŒ’‘†Œ‡–Ǧ ‹‘˜ ‘†Ž‘«‹Ž‘ œƒ ’”‡˜œ‡ ’‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡ǡ •ƒ‘ v severovzhodnem delu Slovenije–ƒ‘–”‡—–‘’‘•Ž—Œ‡˜‡«‘– ͔͘’‘‰‘†„‡‹Š’‘æ–Ǥ ‘– ’‘—†ƒ”ŒƒMateja Kralj iz podjetja ˆ‡”ƒ’Žƒ•–‹ǡ †Ǥ ‘Ǥ ‘Ǥǡ ‹œ ”‘āƒ, ki po斐‘ †‡Œƒ˜‘•– ‹œ˜ƒŒƒ ƒ” ƒ –”‡Š Ž‘ƒ‹ŒƒŠ Ȃ ˜ ‹Žƒ˜ā— ’”‹ ”‘ā—ǡ ‘”ƒ˜‹ ‹˜”‹ā‡˜ ‹Š’”‹Œ—–‘‡”—ǡŒ‡œ‡Ž‘’‘‡„‘ǡ †ƒ •˜‘Œ‘ ‘•‘˜‘ †‡Œƒ˜‘•– ‘œǤ ’‘—†„‘ǡ ‹ Œ‘ ‹ƒæ ’‘Ž‡‰ ’‘斐‹Š •–‘”‹–‡˜ǡ ’”‹Žƒ‰‘†‹æ ’‘–”‡„ƒ •–”ƒ ‹ ’‘—†‹æ –‹•–‘ǡ «‡•ƒ” ˜ ”ƒŒ— ’”‹ƒŒ—Œ‡Ǥ •‘˜‘ †‡Œƒ˜‘•– ’‘†Œ‡–Œƒǡ «‹•–‹Ž‹ •‡”˜‹•‹”ƒ«—‘˜‘†•–˜‘ǡ•‘–ƒ‘˜Œ‹Š‘˜‡ ’”‹‡”— †‘’‘Ž‹Ž‹ • ’‘—†„‘ •˜‡«ǡ •‡œ‘•‡‰ƒ ˜‡–Œƒ œƒ œƒ•ƒ†‹–‡˜ ‰”‘„‘˜ǡ ƒ’‘æ–ƒŠ’ƒ’”‘†ƒŒƒŒ‘–—†‹’‹•ƒ”‹æ‹‹ 摎•‹’”‘‰”ƒǤ”ƒ˜‹ǡ†ƒŒ‡’‘‡„‘ǡ †ƒ •–”ƒƒ ’”‹Žƒ‰‘†‹æ –—†‹ †‡Ž‘˜‹ «ƒ• ’‘æ–‡Ǥ Tudi ‡Œƒ‹ ƒā‡ ‹œ ’‘†Œ‡–Œƒ Compis, d. o. o.ǡ’‘—†ƒ”Œƒǡ†ƒŽƒŠ‘’‘‰‘†„‡‹‹ œ ”ƒœæ‹”‹–˜‹Œ‘ •˜‘Œ‡ ’‘—†„‡ • ’‘斐‹‹ •–‘”‹–˜ƒ‹ •–”ƒƒ ’”‹Š”ƒ‹Œ‘ ƒ”•‹ƒ–‡”‘’‘–‹«ƒ•ǡ‹•‘‰ƒ•–”ƒ‡ ’”‡Œ’‘”ƒ„‹Ž‡•ƒ‘œƒ‘„‹•’‘æ–‡Ǥƒ‹ –ƒ‘‡††”—‰‹’‹•ƒ”‹æ‹ƒ–‡”‹ƒŽǡƒ”–—æ‡ œƒ –‹•ƒŽ‹‡ ‹ 摎•‡ ’‘–”‡„æ«‹‡ ’”‘†ƒŒƒŒ‘ –ƒ‘ ˜ ’”‘•–‘”‹Š pogodbene pošte 2214 Sladki Vrh‘–’”‡‘•’Ž‡–ƒǤ ’‘‰‘†„‡‹Š’‘æ–ƒŠ†‘„‹Œ‘‘†œƒ’‘•Ž‡‹Š ˜‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡Ǥ Od oddaje in prevzema ’‘æ‹ŽŒ†‘’Žƒ«‹Žƒ’‘Ž‘ā‹ ‘ā‘•–”ƒœ˜‘ŒƒŽ‘ƒŽ‡‰ƒ gospodarstva ƒ‘‘–ƒ‘•–ƒŽ‹Š’‘æ–ƒŠŽƒŠ‘ƒ ’‘‰‘†„‡‹ ’‘æ–‹ ‘††ƒ–‡ ‹ ’”‡˜œƒ‡–‡ ’‘斐‘ ’‘æ‹ŽŒ‘ǡ ’Žƒ«ƒ–‡ ’‘Ž‘ā‹ ‘ǡ †˜‹‰‡–‡ ‰‘–‘˜‹‘ǡ —’‹–‡ œƒ‘ǡ —˜‡”–‘ǡ’ƒ‡–‘‡„ƒŽƒā‘‹–†Ǥƒ‡ƒ–‡”‹Š’ƒ’”‘†ƒŒƒŒ‘–—†‹•”‡«‡‹•’”‡Œ‡ƒŒ‘ •–ƒ˜‡Ž‹•–‡œƒŽ‘–‘Ǥ ƒ‘”‰ƒ‹œƒ ‹Œ•ƒ‘„Ž‹ƒ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ–—†‹ ’‘†’‘”‘ Ž‘ƒŽ‡— ‰‘•’‘†ƒ”•–˜—ǡ •ƒŒ ’‘†Œ‡–Œ‡ ‘‘‰‘«ƒ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡ ’‘斐‡ †‡Œƒ˜‘•–‹‘–†‘†ƒ–‘•–‘”‹–‡˜Ǥœƒ†Œ‹ ”ƒœ‹•ƒ˜‹ ‹œ Ž‡–ƒ ͖͔͖͕ Œ‡ ƒ”42 odstotkov pogodbenikov‘†‰‘˜‘”‹Ž‘ǡ†ƒ•‡Œ‡•拔‹–˜‹Œ‘Œ‹Š‘˜‡’‘—†„‡•’‘斐‹‹•–‘”‹–˜ƒ‹’‘˜‡«ƒŽ‘–—†‹文˜‹Ž‘•–”ƒ v osnovni †‡Œƒ˜‘•–‹Ǥ‘Ž‡‰–‡‰ƒ†‘†ƒ–‡‰ƒœƒ•Ž—ā‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡ ’”ƒ˜‹Ž‘ƒ †‡Ž—Œ‡Œ‘ ƒ –‡” ‘—”‡«‡ ’”‡†‘•–‹ ’”‡† –‡˜•”‡†‹æ«—ƒ•‡ŽŒƒǡ˜’”‹–Ž‹«Œ—•–ƒ˜„‡ǡ‹ƒPogodbena pošta 2383 Šmartno pri Slo- ‡ ‹’ƒ•ƒ‘‹œ˜ƒŒƒŒ‡’‘斐‡†‡Œƒ˜‘•–‹ Œ‘—”‡Œ‡†‘•–‘’œƒ‹˜ƒŽ‹†‡–‡”’ƒ”‹”‡ ‡•‡«‘œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ–—†‹•–ƒŽ‘’Žƒ«‹Ž‘œƒ ’”‘•–‘”‡ œƒ •–”ƒ‡ ’‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡Ǥ ˜‡Œ ”ƒ† — ’‘•Ž—Œ‡ ˜ ’”‘•–‘”‹Š „‹˜æ‡ —’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡’‘‰‘†„‡‡’‘æ–‡Ǥ ‘‰‘†„‡ƒ’‘æ–ƒŒ‡œƒ†‡Ž‘••–”ƒƒ‹ ’‘æ–‡ǤŒ‹Š‘˜ƒ‘•‘˜ƒ†‡Œƒ˜‘•–Œ‡œƒ‘†’”–ƒ˜•‡Š’‡–†‡Ž‘˜‹Š†‹˜–‡†—ȋ‘† ˜ƒ”‘˜ƒŽ‘œƒ•–‘’‹æ–˜‘Ǥ ,‡ā‡Ž‹–‡–—†‹˜‹’‘•–ƒ–‹†‡Ž—•’‡æ‡ ’‘‡†‡ŽŒƒ†‘’‡–ƒȌǡŽƒŠ‘’ƒŒ‡‘†’”–ƒ œƒ•–‘’ƒŒ‡ǡ Œ‡ ’‘˜‡†ƒŽǡ †ƒ •‘ •‡ œƒ ’‘斐‡œ‰‘†„‡‹„‹ā‡Ž‡Ž‹‘†’”‡–‹’‘‰‘†–—†‹˜•‘„‘–‘Ǥ‹‹ƒŽ‹–‡†‡•‹†‡Ž‘˜‹ ’‘‰‘†„‡‘ ’‘æ–‘ ‘†Ž‘«‹Ž‹ œƒ”ƒ†‹ 拔‹–˜‡ „‡‘’‘æ–‘ǡƒ’‹æ‹–‡ƒ‡Ǧƒ•Ž‘˜ «ƒ•Œ‡͖͖—”Ǥ •˜‘Œ‡†‡Œƒ˜‘•–‹‹†‘„”‡Ž‡‰‡ƒŒ‡‹Š  Ǥ‡Œ‡̷’‘•–ƒǤ•‹Ǥ 櫇‘’‘•Ž‘˜‡ ƒ” ‡ƒŒ ’‘‰‘†„‡‹Š ’‘æ– ’‘•Ž—Œ‡ ˜ ’”‘•–‘”‘˜’‘æ–‡Ǥ partnerje za pošte ͚͚͟͠~‡–ƒŽ‡ǡ͚͚͠͠ ’”‘•–‘”‹Š‘æ–‡Ž‘˜‡‹Œ‡ǡ‹Œ‹Š’‘‰‘†„‡ƒŒ†‹ƒ‹͚͚͛͜‘˜”‡ ƒ”ƒ˜•‡ ‹‹ŽƒŠ‘ƒŒƒ‡Œ‘ƒŽ‹‘†—’‹Œ‘ǤƒŒ‡–‹Š ’‘ŽŒ—–‡”–—†‹œƒ’‘æ–‡͚͚͚͛ —”‘˜•‹‘Žǡ ’‘斐‹Š’”‘•–‘”‹Š’‘Ž‡‰’‘斐‹Š•–‘”‹–‡˜ ͚͚͚͡ƒŽ‡«‹ǡ͚͚͛͛˜Ǥƒ˜Ž‘˜‡•‹Š ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘–—†‹•˜‘Œ‘‘•‘˜‘†‡Œƒ˜‘•– ‰‘”‹ ƒŠǡ͚͚͛͜‡‡†‹–ǡ͚͚͛͝˜Ǥ”‘Œ‹ ƒ˜ ȋ–”‰‘˜‹ƒǡ –”ƒƤƒǡ ˜‡–Ž‹«ƒ”ƒǡ ‘„«‹ƒǡ ƒ’‘•Ž‡‹ƒ’‘‰‘†„‡‹’‘æ–‹•‡’”‡† Ž‘˜‡•‹Š‰‘”‹ ƒŠǤ ‡–‹Œ•ƒ œƒ†”—‰ƒǡ –—”‹•–‹«‘Ǧ‹ˆ‘”ƒ- œƒ«‡–‘ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒƒ ’‘斐‡ †‡Œƒ˜‘•–‹ ‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡˜ƒ„‘‘•˜‡–‘˜ƒŽ‹ǡ ‹Œ•ƒ ’‹•ƒ”ƒ ǥȌǡ •ƒŒ Œ‡ „‹•–˜‘ ’‘‰‘†- —†‡Ž‡ā‹Œ‘ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒƒ ‹ ’”ƒ–‹«‡‰ƒ kako organizirati delo pogodbene pošte, „‡‡ ’‘æ–‡ ˜œ’‘”‡†‘ ‹œ˜ƒŒƒŒ‡ ’‘斐‡ —•’‘•ƒ„ŽŒƒŒƒ ƒ —«‹Š ’‘æ–ƒŠǡ ƒ•‡Œ‡ da bi dosegla optimalne rezultate. ‹‘•‘˜‡†‡Œƒ˜‘•–‹Ǥ‡ ‡„”ƒŽƒ‹Œ‡ ’ƒ •‘ Œ‹ œƒ ‘”‡„‹–‘ ’‘‘« ˜‡†‘ ‡œƒ˜•‡Š’‘æ–ǡœƒƒ–‡”‡‹æ«‡‘ ˜ ‘„•–‘Œ‡«‹Š ’‘斐‹Š ’”‘•–‘”‹Š œƒā‹˜‡Žƒ ƒ˜‘ŽŒ‘–—†‹œƒ’‘•Ž‡‹˜‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡Ǥ ’‘•Ž‘˜‡’ƒ”–‡”Œ‡ǡŒ‡‘„Œƒ˜ŽŒ‡ƒ•’Ž‡tudi pogodbena pošta 2383 Šmartno ‘œƒ†Œ‹ƒ‡–‹‹œŽ‡–ƒ͖͔͖͕Œ‡˜‡«‘–͔͜ tni strani www.posta.si. ’”‹ Ž‘˜‡Œ ”ƒ† —Ǥ ‘‰‘†„‡‹ ‘ƒā odstotkov pogodbenih pošt zadovoljnih ‘æ–ƒŽ‘˜‡‹Œ‡Ǥƒ‡•ŽŒ‹˜‘œ˜ƒ‹Ǩ ‘‡«‹ǡ ‹ •‡ —˜ƒ”Œƒ œ œƒ˜ƒ”‘˜ƒŽ‹ •’‘‘«Œ‘ǡ‹Œ‘’”‹‹œ˜ƒŒƒŒ—•–‘”‹–‡˜ƒ ‡«’‘—†„‡ na enem mestu Visoka kakovost opravljanja poštnih storitev Pogodbena pošta 2214 Sladki Vrh posluje od 4. januarja 2021. Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 10 Ljudje in dogodki 10 torek z 5. julija 2022 Slovenija z Ali kava ponovno postaja luksuzna dobrina? Kljub višji plači si lahko Slovenec privošči manj kave Leta 2015, torej pred sedmimi leti, je minimalna neto plača znašala 616 evrov, danes je za 140 evrov višja in se je ustavila pri znesku 757 evrov neto (še vedno je to znesek pod pragom revščine, a o tem prihodnjič). Ob vseh podražitvah tako delavec kljub višji plači trgovino zapusti s skromnejšo košarico. Zgolj kava se je v sedmih letih podražila za slabih 40 %, medtem ko so se plače zvišale za 23 %. Mnogi potrošniki ob pogledu na cene izdelkov kar malce otrpnejo, cena 100-gramske kave, ki je nava- dno sopotnik ob obisku znancev, je v nekaj letih zrastla z evra na evro in pol. Ali danes kava ponovno po- Foto: Pexels.com Slovenija je v letu 2021 uvozila za 65 milijonov evrov kave oz. 21.000 ton kave, pražene in nepražene, s kofeinom ali brez. Največ kave, ki konča na naših tleh, je uvožene iz Italije, vrednost uvoza pa dosega skoraj 18 milijonov evrov, iz Brazilije je bilo lani uvoženih za 16 milijonov evrov kave. V prvih treh mesecih letos je uvoz tega priboljška znašal 21 milijonov evrov, podjetja pa so uvozila 5.500 ton kave. To med drugim tudi pomeni, da če je lani tona kave znašala okrog 3.095 evrov, je letos ta vrednost poskočila na 3.818 evrov. Vir: SURS staja luksuzna dobrina kot nekoč, ko je bila kava priboljšek, ki so si ga lahko privoščili le premožnejši, ostali pa so se morali zadovoljiti s približki iz praženega ječmena ali cikorije? Iz družbe Atlantic Droga Kolinska, ki je lastnica znamke Barcaffe, odgovarjajo: »Ob dejstvu, da se Slovenija vsako jutro prebuja z Barcaffèjem, smo prepričani, da kava že dolgo ni več luksuzna dobrina in prizadevamo si, da tudi nikoli več ne bi bila.« Zvišanje cen teh črnih zrn, zapakiranih v vijolične zavoje, pa so obrazložili: »Letina v Braziliji, največji pridelovalki kave, je že drugo leto zapored slaba. Zaradi logističnih izzivov v svetu so se za štirikrat podražili kontejnerski prevozi, kar predstavlja veliko oviro dostopnosti kave. Cena kave na borzi je poskočila za več kot 100 odstotkov in dosegla zgodovinski maksimum, podražila pa se je tudi energija in embalažni materiali.« V družbi Atlantic Grupa se zavedajo, da vsaka podražitev vpliva na kupno moč, zato so najprej poiskali notranje rezerve. »Odločili pa smo se tudi za zavestno znižanje dodane vrednosti in dobička, a smo del vendarle morali prenesti na trg. Kava Barcaffè se je zato podražila za 20 odstotkov.« Foto: pexels.com Primerjava cen in količine kave za vrednost minimalne plače Kava Barcaffe 200 g, Lidl Količina kave – minimalna plača 2015 2,19 56,3 kg 2020 2,39 58,6 kg 2022 2,99 50,6 kg Vir: MV Posli s kavo se merijo v milijardah evrov Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in se pijejo najpogosteje. V letu 2020 je Evropska unija po podatkih evropskega statičnega urada uvozila 2,9 milijona ton kavnih zrn v vrednosti 7,5 milijarde evrov. Večina kave oz. kavnih zrn je bilo uvoženih iz Brazilije, in sicer 933.000 ton, in Vietnama, 642.000 ton, ostale države izvoznice kave na evropska tla so še Honduras, Uganda, Kolumbija … Večina uvožene kave je končala v Nemčiji (38 %) in Italiji (19 %), Belgija je uvozila skupno 11 %, Španija 9 in Francija 7 %. V letu 2020 je bilo v državah Evropske unije spraženih 1,9 milijona ton kavnih zrn, proizvodnja kave v Evropi pa je težka kar 11 milijard evrov. Največja pražarnica kave v Evropi je Italija, sledijo ji Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Švedska. Teh šest držav proizvede 89 % vse pražene kave v EU. In še katere države so največje porabnice kave? To so severne države. Slovenski kavoljubi po količini popite kave sodijo v evropsko povprečje, ki je bilo pred sedmimi leti 5,5 kg kave na prebivalca. Mojca Vtič Slovenija z Na e-Študentskem servisu so tudi neobičjane ponudbe za delo Študentska dela: od cepljenja kokoši do uživanja jogurta Mladi so že krepko zakoračili v letošnje poletne počitnice, s tem pa tudi v iskanje študentskega dela, ki ga želijo opravljati. Na e-Študentskem servisu trenutno beležijo rekordno ponudbo del, objavljenih je namreč več kot 5600. Mladim je torej na voljo velika izbira, kot poudarjajo na Študentskem servisu, pa so bolj zaželena tista dela, ki so najbolje plačana in se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Prav tako so iskana strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve. Prevladujejo predvsem dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing), dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela (vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje). Med ponudbo prostih del pa na servisu prejmejo tudi ponud- be tako imenovanih nenavadnih del oziroma del, ki so zaradi svoje narave ali zahtevanih pogojev posebna. Nenavadna dela plačana nadpovprečno dobro, a znimanja je malo V zadnjih letih so na Študentskem servisu objavili tudi kar nekaj razpisov za dela, ki nekoliko odstopajo od klasične ponudbe: kovanje kovancev v kovnici z izdelavo Najbolje plačana dela Trenutna povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 7,3 €/h bruto (6,17 €/h neto). Najbolje plačana dela so tista, ki zahtevajo določeno znanje: poučevanje in inštruiranje od 10,8 €/bruto dalje, vaditelji in trenerji plavanja od 11 €/h bruto dalje, računalništvo in programiranje od 11 €/h bruto dalje, selitve pa od 9,4 €/h bruto dalje. Sicer pa delodajalci pogosto iščejo mlade, ki bi bili pripravljeni sodelovati v različnih raziskavah. Na Študentskem servisu so tako že objavili razpise za delo, kot je neprekinjeno ležanje 48 ur in redno uživanje jogurta večkrat na teden. in prodajo turističnih kovancev, postavitev in shranjevanje preše, izdelava kovancev. Prisoten je srednjeveško oblečen pomočnik, ki pomaga ali odtisne kovanec. Zanimiva ponudba je obesagala še naslednja dela: vrtenje kolesa sreče in podeljevanje nagrad v maskoti, pa cepljenje kokoši na kokošji farmi, vožnja promocijskega tricikla po vnaprej določenih lokacijah v poletnih mesecih (z zahtevano spretnostjo in zanesljivostjo), sodelovanje v raziskavi s pogojem minimalne starosti 18 let in moškega spola, »delo« pa je obsegalo redno uživanje jogurta večkrat na teden. Nadalje so delodajalci iskali pastirja za čuvanje domačih živali Foto: Pexels.com Mladi si želji predvsem poklice, kjer lahko delo opravljajo od doma in poklice, ki omogočajo potovanje po svetu, kot je npr. fotograf. in pastirja za krave, pa solinarja, hlevarja za delo s konji v centru za konje s posebnimi potrebami, sprehajanje psov, osebo za maskoto veverice ipd. Tovrstna dela so običajno dobro plačana, z nadpovprečno urno postavko, ki znaša 7,3 evra na uro bruto (6,14 evra na uro neto), seveda pa zaradi specifičnega dela in posebnih znanj, ki jih delodajalci zahtevajo v nekaterih primerih, na e-Študentskem servisu zanje ne beležijo velikega povpraševanja. Kot poudarjajo, se v zadnjem času srečujejo z mladimi, ki si želijo delo vplivneža, modela ali celo čarovnika, vendar je takšnih ponudb za delo zelo malo. Mladi bi najraje delali za računalnikom doma ali potovali po svetu Foto: sta/M24 Na strani e-Študentskega servisa se je znašel razpis za cepljenje kokoši na kokošji farmi. Ponudb za nenavadna dela torej ne manjka. Kakšne želje pri iskanju dela pa imajo mladi? Letos so na e-Študentskem servisu izvedli an- keto, v kateri so spraševali dijake in študente, kaj je njihov sanjski poklic. Mladi so omenjali predvsem poklice, kjer lahko delo opravljajo od doma (trgovanje s kriptovalutami, IT, retuširanje fotografij za modno industrijo …), in poklice, ki omogočajo potovanje po svetu (fotograf, vodja turističnega podjetja, učitelj surfanja v tujini, lastnik nepremičnin airbnb). Mnogi se bodo na karierni poti seveda odločili za drugo smer, glede na odgovore pa nas v prihodnosti zagotovo čaka kar nekaj poklicev, ki se nam dandanes zdijo nenavadni. Prav tako lahko pričakujemo zaposlitve, ki jih bodo mladi lahko opravljali kar z domačega kavča. Sara Štrk Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 5. julija 2022 11 Podlehnik z 11. občinski praznik in 24 let občine Rdeča nit prireditve – medgeneracijsko sodelovanje Osrednja prireditev ob občinskem prazniku v Podlehniku je bila …? Težko je najti besedo, ki bi najbolje opisala, kar je bilo mogoče videti, doživeti, slišati v Podlehniku. Ne da se opisati z besedami, sliko ali zvokom, vsak medij odvzame del leska nastopom mladih, starejših, srednje generacije. Prireditev je bila užitek. Podlehniški župan Sebastian Toplak zelo rad uporablja besedo medgeneracijski, saj se ta pojavlja v povezavi z medgeneracijskim parkom, načrtovanim medgeneracijskim centrom in sodelovanjem. To sodelovanje različnih generacij je neotipljivo, ampak nedvomno obstaja. Rezultat tega sodelovanja je bila namreč občinska proslava. Ljudski pevci in godci iz Jablovca in TD Podlehnik, pevke iz Društva Trstenke, Pihalni orkester Podlehnik, katerega zasedba že nakazuje na povezovanje in sodelovanje različnih generacij, pa člani dramske sekcije, mladi glasbeniki iz osnovne šole, otroci iz vrtca ter seveda otroški in mladinski pevski zbor … Pisana bera nastopajočih je združila plesne, glasbene talente in pričarala prireditev, ki je odražala ljudskost, modernost, domačnost … Nastopi niso pustili ravnodušnega nobenega obiskovalca. In da ta ustvarjalna energija, ne le v glasbi, temveč tudi na ostalih področjih, v Podlehniku ne bi usahnila, si bo občina tudi v prihodnje prizadevala z različnimi projekti, je poudaril župan Sebastian Toplak. V nagovoru zbranim je spomnil na investicije, ki jih izvajajo – energetska obnova in Foto: Mojca Vtič Prejemniki zahval in priznanj nadgradnja šole in vrtca, vlaganja v cestno infrastrukturo, prostorsko urejanje, in napovedal cilje, ki jih želijo doseči. »Vse pa izvajamo in načrtujemo z namenom, da ustvarimo okolje, ki bo privlačno za vse.« 11 priznanj in zahvalnih listin ne, dan kasneje, ob 50-letnici delovanja, še PGD Podlehnik. Prejemniki občinskih priznanj pa so: Jakob Feguš za udejstvovanje in dosežke na glasbenem področju, Bernarda Trafela za delo na kulturnem področju in v društvu podeželskih žena, Marija Vaupotič za ohranjanje ljudske pesmi in druge kulturne dediščine, Ernest Večerič za negovanje šeg in navad, Dragica Kajzer za dolgoletno delovanje v prostovoljstvu in društvu upokojencev ter Bogdan Šimenko za ohranjanje žive kulturne dediščine in ohranitev lika rogati haloški korant. Prejemniki zahvalnih listin pa so Zvonko Mlakar za dolgoletno delo na področju turizma, pater Benjamin Mlakar ob 50-letnici delovanja v duhovniškem poklicu, listino pa je prejel tudi pater Andrej Sotler za neutrudnost in vztrajnost pri ohranjanju cerkva ter za ohranjanje sakralne in kulturne dediščine. Slednji se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil za opažen trud ter dejal, da so ta priznanja spodbuda tudi za nadaljnje delo. »Želim si, da bi še naprej gradili pristne odnose in da bi se opogumili, da postanemo še boljši in da skupaj zgradimo boljši svet.« Mojca Vtič Prihodnost občine, ki premore otroke s toliko ustvarjalnosti in poguma, je zagotovo svetla. Občinska prireditev pa ni le priložnost za povzetek izvedenih ali napoved investicij, temveč je tudi dogodek za podelitev priznanj tistim, ki so v lokalni skupnosti še posebej izstopali. Priznanji župana sta prejeli družina Pernek iz Loži- Sveti Andraž z Turistični projekt Razgledi Ostragove se nadaljuje Dornava z Združili štiri dogodke Na vrsti je nakup osmih e-koles Polenšak v prazničnem vzdušju V Drbetincih so lani postavili razgledni stolp, do konca leta pa bodo uredili še okolico. Člani Slovenjegoriškega društva General Maister smo v parku pred cerkvijo svete Marije, ob kipu Generala Maistra, pod vaško lipo pripravili slovesno prireditev, v katero smo združili štiri dogodke. Foto: Mojca Vtič Foto: SD Razgledni stolp Ostragova služi tudi kot prostor za druženje ter postojanka za pohodnike in kolesarje. Mimo nekdanje lovske opazovalnice na hribu Ostragova, ki s 309 metri nadmorske višine velja za najvišjo točko občine, vodi pohodniška in kolesarska pot. Zato so se v Svetem Andražu odločili ob njej urediti postojanko, na kateri si bodo lahko pohodniki in kolesarji odpočili in nabrali novih moči. Podrli so dotrajano prežo in na njenem mestu postavili stolp z močnejšo konstrukcijo in devetimi kvadratnimi metri površine, s katerega se ponuja čudovit razgled na Slovenske gorice. Karte za lažjo orientacijo Pripravili so projekt, ga poimenovali Razgledi Ostragove, ga skupaj s partnerjema, Turističnim društvom Vitomarci in turistično kmetijo Pri kapeli, prijavili na razpis Lasa Ovtar Slovenskih goric in za nekaj manj kot 60.000 evrov vredno investicijo pridobili dve tretjini sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zraven stolpa so uredili tudi 40 kvadratnih metrov velik pokrit prostor za sprejem obiskovalcev, tako da bodo lahko tam organizirali še kakšne prireditve, sprejeme in degustacije. Na Ostragovi so namreč že pred tem tradicionalno potekale tri prireditve: kresovanje, paralelno žakljanje in postavitev klopotca. V drugem delu projekta, ki ga izvajajo letos, dokončan pa naj bi bil do konca leta, bodo poskrbeli za okolico stolpa in opremo, kar vključuje zasaditev medonosnih rastlin, postavitev miz in klopi ter namestitev vhodnih tabel. Kot pravi županja Darja Vudler Berlak, bodo kupili osem e-koles, prikolice za kolesa, GPS-naprave za sledenje opremi in zaščitne čelade, da si jih bodo lahko ljudje izposodili. »Vzpostavili bomo sistem rezervacij in izposoje pri ponudnikih. Kdor si bo želel izposoditi električno kolo, bo izpolnil obrazec in plačal varščino, sam najem kolesa pa bo brezplačen.« Nekaj denarja bodo namenili še za promocijski material, posneli pa tudi krajši promocijski film in izdelali kolesarske oziroma pohodniške karte, da se bodo obiskovalci lažje znašli na terenu. SD Foto: MH To je bila ena izmed prireditev v sklopu 27. občinskega praznika občine Dornava, praznovali smo dan državnosti, po dveh letih smo s pesmijo obudili tradicionalno prireditev Petje pod lipo, svoj častni prostor pod soncem pa so s spominsko ploščo dobili Maistrovi borci iz naše lokalne skupnosti. Postavljena je ob kipu Generala Maistra, ki že kar nekaj let stoji v parku. Na spominsko ploščo so vklesana imena Franca Bezjaka iz Mezgovcev ob Pesnici, Franca Čuša iz Dornave, Martina Janžekoviča iz Brezovcev, Antona Kristoviča iz Dornave, Andreja Majcna in Antona Mara iz Bratislavcev, bratov Peteršič (Franca Jožefa in Jakoba) iz Dornave ter Jožefa Zavca s Polenšaka. Prireditev se je začela s himno v izvedbi Pihalne godbe občine Dornava ter s slavnostnim prihodom praporščakov. Slavnostni govornik je bil Milan Lovrenčič, častni predsednik Zveze društev General Maister in častni član Slovenjegoriškega društva General Maister, ki je skupaj z županom Jankom Mercem in Jožetom Hojnikom, predsednikom SDGM, slovesno in častno odkril spominsko ploščo. Farni župnik Dušan Todorovič je opravil blagoslov, nato je spregovorila potomka enega od Maistrovih borcev Marjeta Pihler. Bilo je nadvse svečano, saj so se prireditve udeležili predstavniki Zveze društev General Maister, kar nekaj sosednjih društev ter druga slovenska domoljubna društva. Po dveletni prekinitvi je sledila tradicionalna prireditev Petje pod lipo. Ni pomembno, kakšnega žanra je bila pesem, pomembno je bilo, da je bila zapeta z zanosom in žarom in da je bila slovenska. Nastopili so: OPZ Marijine zvezdice s Polenšaka, ki jih vodi Gregor Rihtar, ljudske pevke Lükarce TED Lükarji iz Dornave, ki jih vodi gospa Marija Belšak, ženska vokalna skupina Enigma iz Dornave pod vodstvom Damjane Žampa ter ambiciozni mladi pevki, solistki Vida Veršič in Amadeja Dvoršak. Sledile so zahvale vsem, ki so dali idejo o postavitvi spominske plošče, vsem, ki so idejo tako ali drugače podprli, vsem, ki so pomagali pri sami organizaciji in realizaciji prireditve ter nastopajočim. Martina Horvat Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 5. julija 2022 Ptuj z Literarni večer z Manco Izmajlovo navdušil občinstvo Pomena kakovostnega dihanja se vse premalo zavedamo V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so na literarnem večeru, ki ga je vodila Darja Plajnšek, gostili Manco Izmajlovo, slovensko pevko, mezzosopranistko, igralko in voditeljico. Ob tej priložnosti je tudi predstavila svojo knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči, ki je priročnik o ruski dihalni tehniki, o dihalni telovadbi, za katero pravi, da lahko vsakemu izboljša kakovost življenja, krepi imunski sistem, povrneta se življenjska energija in dobro počutje. Udeležencem literarnega večera jo je Manca tudi v živo predstavila, ob koncu večera pa je tudi zapela. Odzivi na knjigo so zelo pozitivni, v pripravi je že drugi ponatis. Izjemen pa je bil tudi odziv ptujskega občinstva na junijskem literarnem večeru. Foto: Črtomir Goznik Manca Izmajlova je napisala priročnik, v katerem predstavlja rusko dihalno telovadbo, za katero pravi, da lahko vsakemu izboljša kakovost življenja. Vdihni življenje S priročnikom Vdihni življenje s polnimi pljuči Izmajlova želi predvsem opozoriti na pomembnost kakovostnega dihanja za zdravje ljudi in njihovo dobro psihično počutje. Prinaša njene osebne zgodbe o vseh stvareh, ki se jih je naučila v različnih državah o tem, kako profesionalne pevke skrbijo za svoje zdravje in vrhunsko dolgoletno formo, tudi prehrano, gibanje superživila, odnos do dela in življenja. Stiskanje v prsih, strah in tesnoba, kar je tudi sama izkusila in zelo dobro pozna, so izginili z rednim izvajanjem ruske dihalne telovadbe. Danes tudi več nima težav z glasom, še bolj je predana glasbi, petju, ki je njeno osnovno poslanstvo. Številne težave izginejo takoj, ko ponovno vzpostavimo dihanje, kakršno nam je dala mati narava ob rojstvu. Manca Izmajlova se je z rusko dihalno telovadbo začela intenzivneje ukvarjati v obdobju, ko je nenehno zbolevala. Temelji na starih vadbah altajskih menihov. Priporočena vadba je 23 minut enkrat ali dvakrat na dan. Zato, da jo izvajamo, ne potrebujemo ničesar, niti miru, vaje lahko izvajamo kjerkoli, med kuhanjem, likanjem, zlaganjem perila. Obsega hitre kratke vdihe skozi nos in stiskanjem pljuč, ki s kombinacijo preprostih gibov, trinajstimi osnovnimi vajami okrepijo celoten dihalni aparat in vse povezane mišice. Vsaka vaja odpre rebro v drugo smer, razgiba druge dihalne mišice, zraven pa tudi delno telo. Dejstvo je, je povedala Manca Izmajlova, da okrog 80 odstotkov ljudi diha plitvo, kar pomeni, da dihajo samo z zgornjim delom pljuč. Tudi ponoči ne preklopijo na refleksno globoko dihanje, ki bi ga morali izvajati s spodnjim delom pljuč. Posledično to pomeni, da organom, vsem celicam v telesu, manjka kisika. S plitkim dihanjem tudi ne izdihamo vsega zraka, z novim vdihom tako tudi ne moremo napolniti celotnih pljuč. London in Moskva – veliko življenjsko in umetniško darilo Dramsko igro in muzikal je študirala v Londonu, operno petje pa v Moskvi. Z obeh svetov je dobila veliko, je povedala. V Londonu se Foto: Črtomir Goznik Manca Izmajlova, slovenska pevka, mezzosopranistka, igralka, pedagoginja, učiteljica posebne dihalne telovadbe in voditeljica, je bila gostja literarnega večera v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. je naučila izjemne discipline, veliko odrskih veščin in da moraš delati, da sebe prodaš, da se to ne zgodi samo po sebi. „Imeli smo tudi simulirane avdicije pred znanimi ljudmi, ki so povedali, zakaj bi nas vzeli, zakaj pa ne. Dotaknila sem se vseh odrskih zvrsti, zlati pa dobro spoznala muzikal, dramatiko, naučila sem se pripovedovanja zgodb, kar mi koristi na koncertih, ker so vsi moji koncerti prepleteni z zgodbami. Zelo dobro sem se naučila angleščine in tudi nekaj angleških dialektov,“ je povedala o študiju v Londonu. Moskva je bila že drugačna, tudi zato, ker je bil z njo mož Benjamin. Kot Slovenka v Moskvi je imela višji status, izredno lepo so jo sprejeli. „Skupaj pa gre za krasna svetova. Vsakič, ko stopim na oder, na nek način koristim oba. Vsaka kultura, ki sem jo spoznala, vsak jezik, ki sem ga dodobra spoznala, je ogromno darilo življenja in tudi veliko darilo z umetniškega stališča. Spoznaš nov krog ljudi, nove knjige, literaturo, nov svet.“ Izjemen koncertni in repertoarni opus v 25 različnih jezikih V več kot dvajsetih letih glasbene kariere je nastopila na več kot tisoč koncertih po vsem svetu. Poje v 25 različnih jezikih, na njenem repertoarju je več kot 350 klasičnih in modernih skladb. Album Slovanska duša s skladbami v devetih originalnih jezikih ji je prinesel mednaro- dno prepoznavnost. Ustvarila sta ga skupaj z možem Benjaminom Izmajlovim, violinistom, komponistom, dirigentom in glasbenim producentom. Drugi tak skupen projekt je bil Slovensko srce. Oba projekta sta dosegla platinasto izdajo. Sledila je turneja sto srčnih koncertov, ki so bili podlaga za izdajo Pesmi mojih krajev, nato pa izbor znanih ruskih pesmi 20. stoletja. Manca Izmajlova letno nastopi na okrog 50 koncertih, sodeluje pa tudi pri organizaciji koncertov in projektov. Z največjim veseljem zasebno poučuje petje, predava o glasbi, o kulturi. Pri svojem delu ima največjo oporo v družini. Nikoli si tudi ni želela tako velike kariere, da ne bi imela časa za družino. MG Ptuj z Operna noč na Panorami Najlepši uvod v ptujsko festivalsko poletje Društvo Arsana je tudi letošnji, že 14. glasbeni festival začelo izjemno, z Operno nočjo na Panorami in z več kot 5.000 zadovoljnimi obiskovalci iz Slovenije in tujine, zlasti še iz Avstrije oz. Dunaja. Tudi vreme je prisluhnilo tem čarobnim glasbenim in pevskim trenutkom. Kljub grozečim napovedim, temnim oblakom in bliskom so dežne kaplje padle nekje drugje, ne pa tudi na to edinstveno naravno prizorišče Panorame, ki sedaj že nekaj let gosti prvi dogodek vsakoletnega ptujskega festivalskega poletja, ki se konča z avgustovskim festivalom Dnevi poezije in vina. Nastopila sta Simfonični orkester SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča in Zbor Opere SNG Maribor pod vodstvom Foto: Črtomir Goznik Simfonični orkester SNG Maribor in Zbor Opere SNG Maribor s solisti sta tudi letos ustvarila izjemno umetniško doživetje. Foto: Črtomir Goznik Več kot pet tisoč obiskovalcev je zaploskalo na Operni noči na Panorami zborovodkinje Zsuzse Budavari Novak. Solisti so bili Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Petya Ivanova, Irena Petkova, Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt in Martin Sušnik. Generalna pokroviteljica Operne noči je bila Zavarovalnica Triglav s partnerji. Škoda je le, da takšnega vrhunskega in edinstvenega dogodka mesto še ni prepoznalo, da bi poskrbelo tudi za drugo ponudbo. Redko se zgodi, da organizator pripelje nekaj tisoč obiskovalcev, ki jim – razen glasbenih užitkov – nihče ne ponudi ničesar. Še dobro, da so obi- skovalci tega ptujskega spektakla na to že nekako navajeni in kar sami poskrbijo za tekoče in druge priboljške. Verjetno pa domači cekar ni pravi odgovor za te in tudi druge dogodke, ki so nadvse pomembni za turistični razvoj nekega okolja. MG Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Atletika Čeh do zmage na domačem terenu največjega konkurenta Stran 14 Nogomet Po dolgem času zmaga Stran 14 stran 13 Marko Roškar Prioriteta bodo specializirani seminarji Stran 15 Tenis Na Ptuj dva naslova, en del izjemne družinske zgodbe Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Luka Janžekovič »Aluminij bom vedno nosil v srcu, nekateri pa si ne zaslužijo, da so del tega kluba« Luka Janžekovič je celotno dosedanjo športno pot preživel pri Aluminiju, od svojega 9. leta starosti je kar 16 sezon neprekinjeno nosil dres kluba iz Kidričevega. Pri 25 letih je zbral natančno 198 nastopov v članskem moštvu šumarjev, nazadnje je bil po odhodu Matica Vrbanca kapetan moštva. Po letošnji sezoni mu je pogodba potekla, nove ni podpisal, zato je sledilo neizbežno slovo. Zdi se, da se kot dolgoletni kapetan od Aluminija poslavljate na precej nenavaden način, brez stiska roke – vsaj novinarji nismo bili o čem takšnem obveščeni. L. Janžekovič: »Pri Aluminiju sem bil 16 let, zato bo to vedno moj klub, celo več od tega, vedno ga bom nosil v srcu. Dal mi je vse, tudi sam pa sem se trudil, da mu vse vračam. Ne morem pa demantirati, da si nismo segli v roke, še več, na moj zadnji dan v klubu niti besede adijo ali hvala ni bilo izrečene. Ker sem človek, ki si takšne stvari vzame k srcu, me bo to zagotovo spremljalo oz. bo ostal določen priokus. Nimam pa NK Aluminij zato kaj manj rad, imam pa svoje mišljenje o nekaterih ljudeh in funkcionarjih tega kluba. Nekateri si ne zaslužijo, da so del tega kluba.« Kljub precejšnjemu prometu z novimi igralci ste nazadnje izpadli iz prvoligaške konkurence. L. Janžekovič: »Zadnja sezona 2021/22 je bila zelo turbulentna, rezultatsko in v vseh drugih vidikih – predvsem pa same igre in 'kemije' v klubu – povsem drugačna, kot je bil spomladanski del prejšnje 2020/21. Za to sezono si lahko podelimo velik minus, ni enega vidika, za katerega bi lahko rekli, da je pozitiven. Igralci smo zagotovo tisti, ki nosimo krivdo za rezultatski neuspeh. Kot dosedanji kapetan popolnoma prevzemam krivdo za svoj del, a gre še za večje stvari, za stvari, na katere igralci nismo imeli vpliva – kadrovanje zagotovo ni bilo dobro in je bilo v veliki meri vzrok za izpad.« »Nekateri igralci enostavno niso bili obravnavani tako, kot bi morali biti« Zanimivo je, da je bil lani spomladi in v večjem delu sezone 2021/22 isti trener, Oskar Drobne, razlika v igrah pa je bila ogromna. L. Janžekovič: »Oskar Drobne je bil do mene vedno dober, v privatnem življenju je zelo dobra oseba, vedno odprt za pogovor. A smo se igralci in strokovni štab v tej sezoni zelo razdvojili, ni bilo nobene harmonije. Spremembe so bile nujne in so se potem dejansko zgodile, prišel je Robert Pevnik. Opravljal je presneto težak, a dober posel, manjkala je le pika na i – nekaj minut je bilo odločilnih, dve tu in dve tam, pa bi se lahko zgodil rezultatski preboj in posledično obstanek v ligi. Omenil bi še tekmo prvega spomladanskega kroga proti Radomljam doma, ki smo jo izgubili 0:4. Zame je bila tista tekma kazalnik razvoja naslednjih dogodkov, nekateri igralci enostavno niso bili obravnavani tako, kot bi morali biti, kot bi si zaslužili glede na vse prikazano v preteklosti. V nadaljevanju smo ostali hladni, enostavno ni bilo istega žara, kot je bil leto prej. Tudi kakšnega pritiska uprave nismo čutili podobnega kot leto prej, kot da obstanek ne bi bil 100 % prioriteta. Vse skupaj, poteze vodstva in naše predstave na igrišču, ki so bile pod vsakršnim nivojem, so botrovale temu, da nismo našli poti iz brezna.« »Bil sem kapetan, a se nisem želel postaviti nad klub« Nekaj časa si se tudi sam znašel na rezervni klopi. L. Janžekovič: »Lani novembra sem povedal odgovornim, da pogodbe z Aluminijem, ki je veljala do 30. 6. 2022, ne bom podaljšal. Posledično so se v zimskem prestopnem roku začeli prihodi vratarjev, kar je v profesionalizmu povsem logično in normalno. Sam sem bil pripravljen sesti tudi na klop za rezervne igralce in sem jasno povedal: 'Če imate boljšega, ga postavite v gol'. Bil sem kapetan, a se nisem želel postaviti nad klub. Spomladi sem vseeno začenjal tekme med vratnicami, od nekaterih ljudi iz kluba pa so prihajali očitki, da Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič: »Igralci smo zagotovo tisti, ki nosimo krivdo za rezultatski neuspeh. Kot dosedanji kapetan popolnoma prevzemam krivdo za svoj del, a gre še za večje stvari, za stvari, na katere igralci nismo imeli vpliva – kadrovanje zagotovo ni bilo dobro in je bilo v veliki meri vzrok za izpad.« nisem pri stvari, da že imam dogovorjen prestop v Avstrijo in podobne. A ni bilo tako, še danes npr. ne vem, kje bom nadaljeval kariero. Še najmanj pa si ne dovolim, da nekdo govori o tem, da mi je bilo vseeno, ali se bo v Kidričevem igrala prva liga tudi v prihodnosti ali ne. Tega mi nihče ne more očitati, takšne besede so bile zlonamerne. Moje predstave so bile slabše kot v prejšnji sezoni, a je bilo veliko povezanega z vsem ostalim dogajanjem v klubu. Ne meni ne mojim soigralcem se iz tega ni uspelo dvigniti.« »Ni potrebno ne vem kaj, že stisk roke, podpisan dres v dar in beseda hvala bi bilo dovolj« Tudi prejšnji kapetan – Matic Vrbanec – z Aluminijem ni želel podaljšati pogodbe. L. Janžekovič: »Že večkrat sem poudaril, da je Matic eden mojih najboljših prijateljev, veliko sva preživela skupaj na igrišču, druživa pa se tudi izven tega. Tudi njega je odnos kluba prizadel, čeprav tega ne želi izpostavljati. Že takrat sem bil šokiran, zakaj mu klub ni pripravil takšnega slovesa, kot si ga je zaslužil s svojim dotedanjim delovanjem na vseh področjih, kot igralec Aluminija in kot človek. Ni potrebno ne vem kaj, že stisk roke, podpisan dres v dar in beseda hvala bi bilo dovolj. Za klub sem iskal razne alibije – klub sem pač Deset od deset Pomemben človek v tvoji karieri je bil v zadnjem obdobju tudi Mladen Dabanović. L. Janžekovič: »Mladen je super oseba, na lestvici do deset bi mu dal desetko. V zadnjem obdobju je bil kot trener vratarjev res močno prisoten v mojem življenju, zvečine sva odlično sodelovala, v obojestranski želji po napredku pa sva imela tudi kdaj različne poglede. Vse pa je ostalo na profesionalnem nivoju, zato se še sedaj slišiva in sva ohranila topel odnos.« vedno postavljal v ospredje in ga dvigoval nad vse. Vem, da midva z Maticem nisva edina, ki se jima je to zgodilo, v bližnji in tudi bolj oddaljeni preteklosti je bilo še več podobnih primerov. Res bi želel poudariti, da takšen odnos ni pravi, tako se z igralci, ki s(m)o v klubu preživeli toliko let, ne dela.« Kako naprej? L. Janžekovič: »Za zdaj še ne vem! Jasno je, da si želim iz kariere, ki sem jo gradil skozi vsa ta leta, iztisniti največ – ob pravi ponudbi ne bi ostal hladen. Sem pa pripravljen tudi na druge scenarije, zaradi službe lahko tudi zaključim igralsko kariero in se sprijaznim s kakšno vlogo v ljubiteljskem nogometu. Kaj bom naredil, bo izključno in samo moja odločitev!« Pričakovati bi bilo, da bi na naslov prvoligaškega vratarja in celo kapetana moštva prišlo kar nekaj ponudb. L. Janžekovič: »Že novembra mi je šlo skozi glavo sto scenarijev, na vse sem se pripravil. Glede na število odigranih tekem v 1. ligi in glede na starost bi pričakoval nekaj ponudb, a ne živim v oblakih, temveč realno na trdnih tleh. V naših klubih so domači igralci podcenjeni in razvrednoteni, posledično slovenski nogomet izgublja vrednost. Moje mnenje je, da sem kar nekaj dal nogometu na našem območju, res sem se trudil predstavljati Ptuj kot rojstno mesto in kidričevski Aluminij na najboljši način. Karkoli bom naredil v prihodnosti, bom naredil z dvignjeno glavo.« Obžaluješ, da nisi sprejel kakšne izmed ponudb v prejšnjih letih? L. Janžekovič: »Vedno sem igral na karto, da čim bolj se uveljaviš doma, toliko lažje ti bo v drugem klubu, v tujini. Tujina je za nogometaša odprto morje, redki izplavajo, zvečine se poklapani vračajo domov. Nogometni vratarji imamo ob tem daljšo igralno dobo od ostalih igralcev, potreben je tudi daljši čas za dozoritev. Zaradi tega sem okleval pri sprejetju ponudb. Po drugi strani mi v Aluminiju ni nič manjkalo, že zelo zgodaj sem se odločil tudi za delo. Kaj bi bilo, če bi takrat katero ponudbo sprejel, ne bom nikoli vedel.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 14 stran 14 torek z 5. julija 2022 Atletika z Tekma diamantne lige v Stockholmu Čeh do zmage na domačem terenu največjega konkurenta Zadnjo tekmo pred odhodom na svetovno prvenstvo v Eugene (15. do 24. julija) je najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh opravil na Švedskem, na domačem terenu največjega konkurenta Daniela Stahla. Za opravljeno si zasluži čestitke, saj ostaja neporažen na letošnjih tekmah diamantne lige. Zapored je slavil v Birminghamu, Rabatu, Rimu in sedaj še v Stockholmu, pri čemer je v treh primerih presegel magično mejo 70 metrov – 71,27 v Angliji, 70,72 v Italiji in nazadnje 70,02 na Švedskem. Tudi v Maroku ni veliko zaostal za mejnikom, le za pičlih 32 cm, zmogel je daljavo 69,68 m. Favorit pred domačo publiko je bil Daniel Stahl, ki drži v rokah najboljši izid sezone (71,47 m). »To je moja najljubša tekma v celi sezoni. Šel bom domov, odigral nekaj partij kart in se pripravil pri starših. Zabavno bo,« je v napovedi pred tekmo dejal olimpijski prvak, nato pa nekaj besed namenil tudi našemu atletu: »Ponosen sem na Kristjana Čeha. Je velik talent in zelo sem navdušen nad njim. Za mlajše športnike je vedno dobro, da rastejo, in to me motivira.« Tekma pa se ni zapletla po njegovih željah ... Tekmo je odlično začel najmlajši udeleženec tekme, 20-letni Mykolas Alekna, svetovni prvak v metu diska do 20 let (gre za sina Virgilijusa Alekne, prav tako odličnega metalca diska, op. a.). Ta je dosedanji osebni rekord (69 m) že v prvi seriji krepko popravil in se približal znamki 70 m – 69,81 m. Za 23-letnega Podvinčana je bil to pravšnji izziv. V prvi seriji je zmogel 67,75 m, nato pa je naredil tri zaporedne prestope. Najboljši met je zmogel v peti seriji, ko je disk poletel 70,02 m daleč. To se je na koncu iz- Diamantna liga v Stockholmu, disk, rezultati: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Mykolas Alekna (Litva) 3. Daniel Stahl (Švedska) 4. Andrius Gudžius (Litva) 5. Sam Mattis (ZDA) 6. Lawrence Okoye (VB) 7. Simon Pettersson (Švedska) 8. Matthew Denny (Avstralija) 70.02 m 69.81 m 67.57 m 67.37 m 63.69 m 63.34 m 63.21 m 62.49 m kazalo za zmagoviti met. Za konec je dosegel še en odlični izid – 69,40 m. Šele tretji je bil tokrat svetovni in olimpijki prvak Daniel Stahl, ki je imel najdaljši met 67,57 m. „Bila je kar napeta tekma. Alekna je že v prvi seriji postavil lep osebni rekord in povedel. Sam sem šel v prvi met tako, da bi zagotovo dosegel dober rezultat in ne na polno. Potem sem želel preveč in sem mete zgrešil. A sem imel tako dobro tehniko, da sem si dejal, da moram disk le spraviti v sektor. Zadnja dva meta sta bila res dobra,“ je tekmo povzel slovenski rekorder in dodal: »To je bilo prvič, da sem tekmoval proti Nogomet z NK Aluminij Po dolgem času zmaga, ugnali novega romunskega prvoligaša Kristjan Čeh je še naprej nepremagan na tekmah letošnje diamantne lige, po Birminghamu, Rabatu in Rimu je slavil še v Stockholmu. V treh primerih je presegel znamko 70 metrov. Alekni. Fant je mlad in nadarjen. Pri njegovih letih sem vrgel 63 m. Navdušen sem.“ Član Atletskega kluba Ptuj se je nato obrnil proti vrhuncu sezone: „Zmaga je lepa popotnica za svetovno prvenstvo v Eugenu v ZDA. Na diamantni ligi nisem izgubil še nobene tekme v sezoni, v disku je le še finalna tekma lige in skupno krepko vodim. Tudi raven mojih metov je veliko višja kot lani, ta zadnja tekma pred SP mi je dala res lepe občutke.“ Po tekmi se je Čeh vrnil v Slovenijo, že 5. julija pa bo odšel na priprave v ZDA, najprej bo vadil na univerzi v Oregonu, ko se bo lahko treniralo na tekmovališču SP v Eugenu, pa tam. JM, sta Šport invalidov Na Ptuju finale državne lige v atletiki za paraplegike Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v kakovostnem srečanju z romunskim prvoligašem zabeležili zmago. Aluminij – F.C. Universitatea Cluj 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Skiba (38.). ALUMINIJ (1. polčas): Pavli, Jovan, Martić, Črnčec, Zukić, Frešer, Jagić, Bizjak, Brest, Marinšek, Skiba. (2. polčas): Banić, Šlamberger, Alisson, Mihalić, Munić, Ciganovič, Plantak, Kmetec, Medved, Borovnik, Topić. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so drugi teden priprav na sezono 2022/23 v 2. ligi zaključili s pripravljalnim srečanjem z novim romunskim prvoligašem, ekipo F.C. Universitatea Cluj. Trener Robert Pevnik je minutažo enakomerno razporedil med 22 igralcev, s prikazanim pa je lahko bil povsem zadovoljen. Z nekaj aplavzi so temu pritrdili tudi navijači, ki se jih je v vročem nedeljskem popoldnevu zbralo več kot 100. Strelec edinega zadetka na tekmi je bil pred koncem prvega polčasa Poljak Daniel Skiba, eden od številnih nogometašev, ki so v tem trenutku v Kidričevem na preizkušnji. Šumarji so imeli še nekaj lepih priložnosti, ostalo pa je pri minimalni zmagi. Za Aluminij je to prva zmaga po dolgem času, zadnje so se veselili v pripravah na spomladanski del sezone, januarja letos … »S tekmo proti Cluju smo zaključili prvi del priprav. Tekma s kakovostnim tekmecem je bila zanimiva, še posebej pa me veseli, da smo parirali ekipi, ki je v zaključnem delu priprav. Fantje so garali skozi vso tekmo, dinamika je bila prava, predvsem prvi polčas je bil dober z naše strani. Vsi igralci so pokazali določeno kakovost, tudi tisti na preizkušnji, od katerih pričakujemo, da so boljši od naših in da pokažejo znake vodje na igrišču. Zelo sem vesel, da tudi naši mladi igralci napredujejo iz tedna v teden, kar je odličen obet. Krasiti nas morajo borbenost, hitri prehodi in tekoča igra, na tem bomo delali še naprej. Veseli me, da so fantje videli, da lahko premagamo tudi tako močnega tekmeca,« je dejal Pevnik. Trener Aluminija je razkril še nekaj načrtov za naslednje tedne. »Zaenkrat ritma treningov še ne bomo veliko spuščali, morda za nekaj odstotkov. Tako bo vse do naslednjega pripravljalnega srečanja, ki ga bomo odigrali v soboto, ko se bomo v Kidričevem merili z Domžalami – za slednje bo to generalka pred novo sezono v 1. ligi, ki se začenja 15. julija. Glede novincev si želimo videti še kakšno njihovo tekmo, potem pa bodo padle odločitve. Računamo tudi na sodelovanje z Mariborom. Verjamem, da lahko sestavimo konkurenčno ekipo. Za zdaj smo lahko zadovoljni, moramo pa ostati delovni,« je zaključil Pevnik. Jože Mohorič Foto: SJ Utrinek s podelitve pokalov najboljšim ekipam Društvo paraplegikov Podravja s sedežem v Mariboru je ob soorganizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj izvedlo četrto (zadnje) kolo državne lige v atletiki za paraplegike in tetraplegike. Na ptujskem štadionu je bilo najboljše Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske, ki je osvojilo tudi naslov državnega prvaka ter prehodni pokal. To je bila že 27. sezona ekipnega tekmovanja, na katerem občasno sodeluje tudi po sedem slovenskih društev od devetih. Letos je bila udeležba nekoliko skromnejša, saj so nastopila le štiri društva, kar pa ne zmanjša pomembnosti tekmovanja. Kot je dejal predsednik DP Podravja, ki pokriva 37 občin, Boris Klep, so k nekoliko manjši udeležbi vplivali razni dejavniki: od poškodb in bolezni tekmovalcev v posameznih društvih do posledic dveletnega korona obdobja, ko so bili treningi okrnjeni. Vseeno pa je bil vesel, da se je na Ptuju, kjer imajo organizatorji vse razumevanje Zavoda za šport Ptuj, zbralo kar 34 tekmovalcev, ki so se pomerili v štirih metalnih disciplinah (disk, kij, kopje, krogla) in štirih tekaških (100, 200, 400 in 800 metrov). Tekmovalci so kljub visoki vročini dosegli dobre rezultate in dokazali, da invalidski voziček ni ovira pri premagovanju športnih naporov. Tekmovanje je potekalo brezhibno po zaslugi odličnega vodenja, ki je bilo tudi tokrat v rokah neumornega Janeza Hudeja iz Celja in ob strokovno opravljenem delu sodnikov Atletskega kluba Ptuj ter številnih prostovoljcev. Ob zaključku je prisotne pozdravil vodja športa pri Zvezi paraplegikov Slovenije Gregor Gračner, ki je najboljšim podelil tudi pokale. Vrstni red finala: 1. DP JZ Štajerske 4.386 točk, 2. DP ljubljanske pokrajine 3.814, 3. DP Koroške 3.614, 4. DP Prekmurja in Prlekije 2.397 točk. Končni vrstni red državne lige: 1. DP JZ Štajerske 17.331 točk, 2. DP Koroške 14.608, 3. DP ljubljanske pokrajine 14.206, 4. DP Pomurja in Prlekije 8.757 točk. Silva Razlag sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HQH HHQHP HQ PHVWX QD QDMGHWH QDM DMGHWH QQDMYH DM DMYHĀ DM MY R åSRUWQ åS W Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Šport torek z 5. julija 2022 15 Nogomet z Marko Roškar, predsednik DNT Ptuj Prioriteta bodo specializirani seminarji za trenerje različnih starostnih kategorij V drugi polovici junija je Društvo nogometnih trenerjev Ptuj dobilo novo vodstvo, na volilni skupščini so na čelo postavili Marka Roškarja. Gre za 29-letnega inštruktorja nogometa in pomočnika selektorja Aleksandra Radovanoviča pri reprezentanci U-17. Ta nam je razkril prioritete delovanja in še nekatere zanimive poglede na razvoj nogometa v Sloveniji. Kakšne bodo prioritete vašega delovanja? M. Roškar: »Najprej bomo naredili podrobno analizo trenutnega stanja glede trenerjev v naši medobčinski zvezi, ob že poznanih težavah želimo detektirati še vse manjše, s katerimi se soočajo trenerji. Ena od osnovnih nalog bo, da se približamo trenerjem, kar bomo storili preko specializiranih strokovnih seminarjev, na katerih jim bomo za posamezne starostne kategorije ponudili ustrezne kakovostne vsebine. To je prva večja stvar, ki pa je nujno potrebna – izobrazba je ključna. Hkrati bomo iz vseh klubov MNZ Ptuj poskušali pridobiti informacije o celotnem trenerskem kadru in o njihovi trenerski izobrazbi. Tistim, ki zaradi različnih vzrokov še nimajo ustreznih licenc, bomo do njih pomagali. Skupni imenovalec vseh teh prvih ukrepov je dvig kakovosti dela trenerjev, tako z mladimi kot tudi s starejšimi kategorijami.« Govori se je tudi o nekaterih spremembah pravil pri mlajših kategorijah. M. Roškar: »V sklopu MNZ Ptuj in v sklopu magistrske naloge na Fakulteti za šport, ki se je lotevam, smo že analizirali velikost igrišč pri selekcijah U-9 in U-11, opažamo namreč, da so igrišča prevelika. Že grobe analize kažejo na to, da je bila naša teza pravilna. Že v naslednji sezoni bomo v MNZ Ptuj testno poskušali spremeni- Nova sestava upravnega odbora Društva nogometnih trenerjev Ptuj: Marko Roškar, predsednik UO Sandi Mertelj, podpredsednik UO Filip Žnidarič, Martin Potočnik, Marko Avgustinovič, Aleš Jurčec, Gorazd Černila – člani UO ti predispozicije tekmovanj, če se bo zadeva pokazala za uspešno, pa bi to lahko bila osnova za spremembo na nacionalni ravni.« Pomembna novost: aplikacija e-trening Kakšno sodelovanje načrtujete, oz. želite s krovno trenersko organizacijo – Zvezo nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) –, kjer je na mesto predsednika pred kratkim prišel Bojan Prašnikar. M. Roškar: »S krovno organizacijo sem kot inštruktor sodeloval že doslej, tudi s tem novim vodstvom. Jasno je, da si želimo res dobro sodelovanje in vse kaže na to, da bo to dejansko široko. ZNTS z novo strukturo že oblikuje programe, preko katerih si želi dodatno izobraževanje trenerjev in približanje njihovim težavam, tukaj smo si povsem enotni tudi v našem DNT, še posebej glede izobraževanj za posamezne starostne kategorije. Morda so bila v preteklosti izobraževanja preveč splošna, tako z vidika težavnosti kot z vidika starostnih kategorij, posledično trenerji posameznih mlajših selekcij niso imeli veliko od izobraževanj. Atletika z DP za starejše mladince V povezavi z ZNTS je novost tudi aplikacija e-trening. Gre za nadgradnjo razvojnega programa NZS, s katerim smo se v inštruktorski službi ukvarjali že dobra tri leta. ZNTS je priskočila na pomoč predvsem s finančnimi sredstvi, s katerimi smo oblikovali spletno aplikacijo. Ta je preko sistema register dostopna vsem trenerjem s trenersko licenco. To je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih korakov pri sistematičnem delu trenerjev v mlajših kategorijah. V aplikaciji so oblikovani učni načrti za selekcije od U-9 do U-13, trenerje pa preprosto vodi skozi programe treningov. Hkrati je v aplikaciji zbran velik nabor posnetih vaj, trenutno so posnete 503 vaje. Z njimi lahko trener na enostaven način preko telefona v petih minutah sestavi program treninga. To smo naredili predvsem zaradi tega, da smo šli naproti trenerjem, saj se zavedamo, da profesionalcev v manjših klubih pri delu z mlajšimi selekcijami praktično ni. Tako lahko trenerji ob drugih službenih obveznosti hitro in učinkovito sestavijo trening, aplikacija pa jim preko nekaj klikov omogoča, da dobijo sestavljen trening, ki je na nek način že sistematiziran in razdeljen v določeno časovno obdobje.« Kaj porečete na dejstvo, da le redkokateri trener iz MNZ Ptuj vodi kakšen drugoligaški klub (nazadnje Franci Fridl in Jura Arsič), v 1. ligi pa glavnega trenerja ni bilo vse od Bojana Špehonja. Le Miran Emeršič je bil nazadnje pomočnik glavnega trenerja pri Aluminiju. M. Roškar: »V prvi ligi je velika specifika trenerskih mest; dejstvo je, da je na voljo le deset mest, nekaj od tega jih zasedajo tuji strokovnjaki, nekaj trenerjev pa je stalnica na tej sceni. Razveseljivo je, da se dobri trenerji vračajo v domače okolje, takšen je primer Simona Rožmana. Foto: Črtomir Goznik Marko Roškar: »V DNT se bomo poskušali osredotočiti tudi na mlade trenerje, jih izobraziti in s tem lahko dolgoročno računamo na boljše igralce. Logika je povsem enostavna: če se na začetku nogometnih poti naredijo dobri temelji, potem je nadgradnja lažja.« O trenerjih iz naše regije je nehvaležno govoriti, saj je od vsakega kluba oz. ljudi v prvo- in drugoligaških klubih odvisno, na kakšen način izbirajo trenerje. Dejstvo je, da če bi imeli več klubov v teh ligah (v lanski sezoni sta bila takšna Aluminij in Drava), bi bilo več možnosti, da bi kakšen domač trener dobil priložnost. Klubi ob uvrstitvi stopničko višje po navadi zaupajo domačim trenerjem, saj ti najbolje poznajo okolje in igralce – to je naraven izbor. Morda pa je še pomembnejša stvar ta, da naši trenerji vodijo mladinske pogone – na tem področju imamo kar nekaj dobrih trenerjev. Če smo realni, je to okolje, v katerega moramo največ vlagati. V DNT se bomo poskušali osredotočiti tudi na mlade trenerje, jih izobraziti in s tem lahko dolgoročno računamo na boljše igralce. Logika je povsem eno- stran 15 stavna: če se na začetku nogometnih poti naredijo dobri temelji, potem je nadgradnja lažja. S tem pridobivamo vsi, najprej bodo močnejše naše lige v MNZ Ptuj, posledično pa bomo dobili kakšnega predstavnika več v najmočnejših ligah. To je zdrava pot razvoja, bo pa treba zavrteti kakšno leto, da se stanje stabilizira in da so klubi, kot sta Aluminij in Drava, znova pripravljeni na korak naprej.« Kako pa se lotiti pridobivanja novih članov trenerske organizacije? M. Roškar: »Ob že omenjenem posodobljenem naboru vseh trenerskih imen iz MNZ Ptuj in tistih, ki imajo željo po izobraževanju, se bomo vključili v program, ki ga pripravlja NZS, imenuje pa se Mladi trener. Za ta poklic želimo navdušiti fante, ki so pravkar zaključili mladinske kategorije in se morda bolj kot v igralski vidijo v trenerski karieri. Ena od težav je ta, da se mladi trenerji želijo takoj vključiti v veliki nogomet, kjer se igra 11 na 11, torej od selekcije U-15 naprej, s poudarkom na članskem nogometu. Malo pa je tistih, ki se vidijo v funkciji razvojnega trenerja, kjer bi delal samo z mladimi. Ko takšnega trenerja prepoznamo, moramo resnično vložiti vse moči, da ga čim dlje zadržimo v tem segmentu in da mu nudimo vso podporo. To je po mojem mnenju celo ključna stvar za razvoj celotnega slovenskega nogometa.« Kako pa gledate na spremembe v mlajših ligah NZS, ki se obetajo od sezone 2023/24 dalje? M. Roškar: »Te spremembe bodo dobrodošle, saj so bile sprejete na podlagi strokovnih analiz in z namenom, da se približamo standardom, ki so v drugih državah že uveljavljeni. Zdi se mi prav, da se ločita mladinska in kadetska liga, da dobi mladinska večji pomen, saj gre za zadnjo stopničko pred prestopom v člansko kategorijo. Nekoliko je čuden občutek, ko gresta ekipi skupaj na tekmo ter ena čaka, da prva odigra. Veliko je bilo debat okrog tega, da se združujeta kadetska liga in liga U-15, zato bo zanimivo videti, kako se bo to obneslo v praksi. Spremembe niso pomembne samo za 1. lige, ampak tudi nižje, in bo res treba pozorno spremljati, kaj se bo zgodilo npr. z 2. mladinsko in kadetsko ligo ter nižjimi ligami U-15. Ni 100 % zagotovila, da se bo v praksi vse obneslo idealno. Novost je tudi ta, da bodo kadeti znova igrali dva polčasa po 45 minut in ne več 40 minut. V zadnjih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo U-17, kjer sem pomočnik selektorja Radosavljevića, se nam je konkretno zgodilo, da smo bili v dveh tekmah v 80. minuti v dobljenem položaju in smo bili z eno nogo že na EP, potem pa smo v zadnjih minutah izgubili tekmi proti Srbiji in Turčiji in ostali brez nastopa na EP. Reakcija zveze je bila, da spremeni igralni čas v teh kategorijah na 45 minut na polčas. Fantje potrebujejo ta občutek za napor, ki pride najbolj do izraza v zaključkih tekme. To spremembo so v zadnjih letih uvedli npr. tudi Hrvati in učinke ocenjujejo kot pozitivne.« Jože Mohorič Nogomet z NZS Čurin Prapotnik tokrat Sprememba tekmovalnega sistema v mladinskih kategorijah Pred časom so člani drugi Izvršnega odbora NZS V Novi Gorici je konec tedna potekalo Prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke. Na njem je nastopilo več kot 250 atletov, med njimi sta bila tudi člana AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik in Nina Kirič. Slednja je v metu kopja osvojila 4. mesto, zmogla je daljavo 29,49 m. Večja pričakovanja je imel eden najboljših mladih slovenskih šprinterjev Anej Čurin Prapotnik, ki je v predtekmovanju dosegel najboljši čas med vsemi 21 nastopajočimi v teku na 100 m – 10,99 s. V final- nem teku sta se za zmago znova „udarila“ z Jernejem Gumilarjem, podobno kot že na nekaterih zadnjih domačih preizkušnjah. Tokrat je daljšo potegnil član ljubljanskega Massa, ki je zmagal z rezultatom 10,48, Anej je za njim zaostal za pet stotink. Rezultati, 100 m (m): 1. Jernej Gumilar (MASS) 2. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 3. Timotej Cvelbar (Šenčur) 10,48 s 10,53 s 11,00 s JM sprejeli sklep o spremembi tekmovalnega sistema v mladinskih kategorijah. Izvršni odbor NZS je potrdil spremembo tekmovalnega sistema v mladinskih tekmovanjih pod okriljem NZS, ki stopi v veljavo s sezono 2023/24. Ligi 1. SML/SKL in 2. SML/ SKL bosta poslej ločeni, 1. SML bo v sezoni 2023/24 štela 16 klubov, 2. SML pa na vzhodu in zahodu vsaka po deset klubov. Ob tem se združita 1. SKL in enotna liga U15, ter 2. SKL (vzhod/zahod) in ligi U15 vzhod in zahod. 1. SKL/U15 bo tako združevala 14 klubov, 2. SKL/U15 vzhod in zahod pa bosta vsaka šteli po 10 klubov. Doslej: 1. SML (14 klubov) 1. SKL (14 klubov) 2. SML – vzhod (12 klubov) 2. SKL – vzhod (12 klubov) 2. SML – zahod (12 klubov) 2. SKL – zahod (12 klubov) Liga U-15 – vzhod (16 klubov) Liga U-15 – zahod (15 klubov) Od sezone 2023/24 naprej: Foto: AZS Tekmeca in prijatelja: Jernej Gumilar in Anej Čurin Prapotnik 1. SML (16 klubov) 2. SML – vzhod (10 klubov) 2. SML – zahod (10 klubov) 1. SKL/U-15 (14 klubov) 2. SKL/U-15 – vzhod (10 klubov) 2. SKL/U-15 – zahod (10 klubov) Foto: Črtomir Goznik V mlajših kategorijah se v sezoni 2023/24 obetajo spremembe, še posebej je izpostavljena samostojna mladinska liga (doslej je v 1. ligi skupaj štela kadetska in mladinska liga). »Že dlje časa smo se o tem pogovarjali in iskali optimalni tekmovalni sistem za tekmovanja mlajših selekcij. Analiza trenutnih tekmovanj v kategorijah starejših dečkov, kadetov in mladincev ter ugotovitve, pridobljene na podlagi opravljenih posvetov med nogometnimi deležniki, so pokazale, da lahko z ustreznimi spremembami sistema tekmovanj dosežemo dvig kakovosti nogometne igre na vseh nivojih mladinskih kategorij. Namen tega preoblikovanja lig je povečati konkurenčnost lig, povečanje zanimanja in medijske izpostavljenosti ter ne nazadnje boljše priprave na igranje v članski kategoriji. Še posebej se izpostavlja samostojna mladinska liga, ki predstavlja elitni del mladinskega nogometa in je zadnja stopnica pred igranjem na najvišjem nivoju. Zato je še posebej pomembna ločitev mladinskega in kadetskega dela tekmovanja, saj je mladinski del zaradi načina dela bistveno bližje članskemu nivoju kot nivoju mlajših (kadetskih) tekmovanj. Predlog je bil tudi soglasno podprt na zadnjem posvetu s predstavniki mladinskega nogometa, predstavniki trenerjev in drugimi relevantnimi deležniki,« je pojasnil podpredsednik NZS Stanko Glažar. JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 Šport, rekreacija 16 Na Ptuj dva naslova, en del izjemne družinske zgodbe čiča (ŽTK). Naslednji preizkus je bil po rankingu najmočnejši, 2. nosilec Matic Dimic (Triglav). V dvoboju vrstnikov – oba sta letnika 2001 – in zadnjih državnih prvakov (Planinšek je zmagal lani poleti, Dimic pa pozimi) je bil boljši Planinšek, odločilna je bila podaljšana igra drugega niza, v katerem Planinšek v podaljšani igri ni dovolil preobrata. torek z 5. julija 2022 DP za člane, rezultati, posamezno: Tenis z Poletno člansko državno prvenstvo Na igriščih TK Branik Maribor je potekalo letošnje poletno državno prvenstvo za člane in članice. Za TK Terme Ptuj se je v moški konkurenci končalo na zmagovalen način. Med posamezniki je lanski naslov branil član ptujskega kluba Filip Jeff Planinšek. Kot 8. nosilec je v uvodu ugnal dva Mariborčana, Aljaža Kirbiša (Branik) in Jana Kup- stran 16 Polfinalni dvoboj je Jeff preskočil brez večjih težav, nepostavljenega Domna Korelca (TOP), ki je predtem pripravil nekaj presenečenj, je ugnal v dveh nizih. Posebna zgodba turnirja je bil finale, še posebej zaradi tega, ker sta istočasno na dveh igriščih igrala brat in sestra Planinšek, Filip Jeff med moškimi in Annika Planinšek (ŽTK MB) med dekleti. Slednja je kot nepostavljena igralka pred tem ugnala dve nosilki, tretjo še v finalu. Po vrsti so klonile Moni Potrč (ŽTK MB), Meta Marenk (Triglav) in v finalu s 6:3, 4:6, 6:0 še Brina Šulin (Radomlje). 1. krog: Planinšek (8.) – Kirbiš (Branik) 6:2, 6:2, Kovač – Mileusnič (ŽTK MB) 4:6, 6:2, 6:4, Hazdovac – Korelc (TK TOP) 2:6, 1:6; 2. krog: Planinšek (8.) – Kupčič (ŽTK MB) 6:3, 7:5, Kovač – Mikovič (LTA) 2:6, 1:6; četrtfinale: Planinšek (8.) – Dimic (Triglav, 2.) 6:2, 7:6(4); polfinale: Planinšek (8.) – Korelc (TOP) 6:1, 6:4; finale: Planinšek (8.) – Vetrih (S. Gradec, 5.) 5:7, 7:6(4), 6:0. Dvojice: 1. krog: Kovačič/Kupčič – M. Mikovič/N. Mikovič (LTA) 7:6(7), 6:2; četrtfinale: Kovačič/Kupčič – Kovač/Žnuderl (Ptuj/ŽTK, 4.) 6:3, 6:1, Planinšek/Tomac (Ptuj/Branik, 2.) – Korelc/Lepin (TOP) 6:3, 6:2; polfinale: Kovačič/Kupčič – Planinšek/Tomac (2.) 4:6, 6:4, 10:5; finale: Kovačič/Kupčič – Emeršič Potočnik/Mileusnič (ŽTK) 6:2, 6:3. Žiga Kovačič (TK Terme Ptuj) in Jan Kupčič (ŽTK Maribor) sta postala letošnja poletna državna prvaka med dvojicami. Filip je bil na sosednjem igrišču v izgubljenem položaju proti Mihu Vetrihu, po izgubljenem prvem nizu 5:7, je tudi v drugem zaostajal 1:5. Peti nosilec iz Slovenj Gradca je imel že tri zaključne žogice za končni naslov, a je bil Filip dovolj vztrajen, da mu jih je uspelo ubraniti in niz pripeljati do podaljšane igre. Tam je član TK Terme Ptuj pokazal več zbranosti od tekmeca in ga je osvojil z rezultatom 7:4. S tem je bilo odpora leto mlajšega Korošca praktično konec, v odločilnem tretjem nizu mu je – podobno kot sestra na sosednjem igrišču svoji tekmici – zavezal teniško kravato … Preobrat, ki ga ne vidimo pogosto. Med dvojicami je nastopalo devet parov, pri treh so bili prisotni člani TK Terme Ptuj, Filip Jeff Planinšek (skupaj z Majem Tomcem iz Branika sta bila 2. nosilca), Tilen Kovač (z Marselom Žnuderlom iz ŽTK MB sta bila 4. nosilca) in Žiga Kovačič (z Janom Kupčičem iz ŽTK MB). Najbolj »vroča« je bila prav dvojica Kovačič-Kupčič (letnika 2002 in 2001), ki je na poti do finala izločila 4. in 2. nosilca, v zaključnem dvoboju turnirja pa še člana ŽTK Maribor Gala Emeršiča Potočnika in Frana Gordana Mileusniča (oba letnika 2003). JM Rene Glavnik (1939 – 2022) V družini Planinšek se lahko veselijo dveh naslovov članskih državnih prvakov, to sta postala Annika in Filip Jeff Planinšek. Toni Hazdovac, Filip Jeff Planinšek in Luka Hazdovac (TK Terme Ptuj) Atletika z 19. Ormoški nočni ulični tek Ponovno presegli mejo 150 udeležencev V Ormožu je v organizaciji domačega atletskega kluba potekal tradicionalni, letos že 19. Ormoški nočni ulični tek. Generalni sponzor prire- ditve je bil Javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož, vsi udeleženci so se lahko teka udeležili brez prijavnine. Največ udeležencev – skupaj kar 65 – se je podalo na najdaljši preizkušnji, ki sta pri moških znašali 4800 (6 krogov po 800 metrov), pri žen- skah pa 4000 metrov (5 krogov). Zmage se je veselil Rok Puhar iz Šenčurja, na stopničke pa se je zavihtel tudi član domačega kluba Blaž Orešnik. Podobna je bila slika tudi pri dekletih, kjer je slavila članica Atletskega društva Štajerska Špela Gonza, zadnje mesto na stopničkah pa je ujela domačinka Andreja Gorčan. Zelo so bili zasedeni tudi teki najmlajših, na 550 metrov dolgo progo se jih je podalo 44. Rezultati: moški na 4800 m (50): 1. Rok Puhar (Šenčur) 2. Matej Šturm (On running team) 3. Blaž Orešnik (AK Ormož) 14:30,9 +23,1 +31,4 Ženske, 4000 m (15): 1. Špela Gonza (AD Štajerska) 2. Jasmina Ilijaš (TK Marathon 95) 3. Andreja Gorčan (AK Ormož) 14:00,9 +18,0 + 1:02,2 Tek društev (3 x 550 m): Foto: Host Utrinek z Ormoškega nočnega teka 1. Miklavž Dikline 2. RK Jeruzalem Ormož 3. UE Ormož 4. OŠ Ormož Družinski tek (1100 m): 1. Družina Pajek 2. Družina Pintarič 3. Družina Hergula Otroški tek (1000 m, letniki 2007 do 2010), fantje: 1. Lukas Dovnik (AD Štajerska) 2. Nik Žnidarič (Miklavž pri Ormožu) Dekleta: 1. Živa Majdič 2. Iva Tia Kolarič Otroški tek (550 m, letniki 2011 in mlajši), fantje: 1. Jaka Horvat (Ormož) 2. Nel Lukman (Športna šola DADA) 3. Miha Kelenc (Športna šola DADA) Dekleta: Foto: Host Utrinek s podelitve priznanja najboljšim 1. Neja Marinič Kuzman (PMB) 2. Meta Bezjak (Športna šola DADA) 3. Mia Melenc (Športna šola DADA) JM Rene Glavnik je bil praktično vse življenje zapisan športu, v mladih letih kot vsestranski tekmovalec v številnih panogah, v zrelejših letih pa kot neutrudni športni delavec. S starši, sestro in štirimi brati je živel v Amnévillu v Franciji. Po materini smrti (1942) in očetovi priključitvi osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji se je s sestro preselil k babici v Središče ob Dravi (1944), kjer je obiskoval osnovno šolo. Nato se je vpisal na srednjo Gradbeno šolo Maribor (1963), pozneje pa še na Prometno šolo v Mariboru (1969). Po končanem šolanju se je zaposlil v trgovskem podjetju Izbira Ptuj. Na Ptuju se je tudi poročil in si ustvaril družino. Šport ga je prevzel že leta 1946, ko je pri TD Partizan Središče ob Dravi začel vadbo splošne gimnastike in nadaljeval z orodno telovadbo. V mladosti se je preizkusil še kot voznik speedwaya, strelec na glinaste golobe in tekmovalec v kartingu, motokrosu, moto skiingu, smučarskem teku in še čem. Med svojim udejstvovanjem v različnih panogah je dosegel številne uspehe. Je trikratni nosilec naslova vice šampion Jugoslavije v kartingu, z ekipo so bili tudi petkratni državni prvaki. Na evropskem prvenstvu na Poljskem (1977) je v kartingu dosegel sedmo mesto. Udeležil se je tudi državnega prvenstva v streljanju na glinaste golobe v Novem Sadu (1967), kjer je sodeloval v ekipi Lovske zveze Ptuj, ki je dosegla naslov državnega prvaka. Pri mnogih športnih klubih je bil aktiven v organizacijskem smislu. Tako je bil npr. med ustanovitelji Plavalnega kluba Terme Ptuj, v katerem je deloval kot trener, tehnični vodja in član upravnega odbora. Nezanemarljiv je njegov prispevek pri izgradnji objekta za Brodarsko društvo Ranca Ptuj, močan pečat pa je pustil še pri AMD Ptuj. Leta 1985 je postal član, dve leti kasneje pa že predsednik Kolesarskega kluba Ptuj. Na položaju predsednika je bil do leta 1992; od takrat pa vse do leta 2018 pa je opravljal delo tehnično-organizacijskega direktorja. Prav v tem obdobju so številni kolesarji kluba dokazovali svoje sposobnosti s številnimi vrhunskimi uvrstitvami tako doma kot v tujini. René Glavnik je pobudnik najštevilčnejšega slovenskega kolesarskega rekreacijskega dogodka, Poli maratona, ki že 20 let zapovrstjo presega okvire kolesarjenja. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja, med drugim zlato, srebrno in bronasto Bloudkovo značko. Prav tako je prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa in nagrado za življenjsko delo v MO Ptuj. Zadnja leta se je boril z boleznijo. Pokončen, kot je bil, se ji dolgo ni hotel ukloniti, a nazadnje ga je vendarle premagala. Slovesov Rene Glavnik ni maral, raje je imel nove, pogumne izzive v življenju in druženja z mladimi športniki. Ti ga bodo – kot gospoda in športnega navdušenca – ohranili v trajnem spominu. Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 5. julija 2022 17 Ptuj z Jelena Vuković Marin – ustvarjalka copat za otroke Zavrč z Minimalna podražitev vrtca Copati za prav vsako otroško nogico Dražje varstvo za najmlajše Na Ptuju zgodbe o uspehu piše vse več mladih ustvarjalk. Ena izmed njih je komunikologinja in magistrica ekonomskih znanosti Jelena Vuković Marin, ki izdeluje otroške copate blagovne znamke Mia&mika. Trenutno so najbolj popularni pikčasti, kar jo izjemno veseli, saj si otroci večinoma želijo igrive in barvite copate. Iz njene delavnice, ki si jo je pred časom uredila v Fürstovi hiši, se vsak dan sliši zvok šivalnega stroja. Ustvarjanje v osrčju najstarejšega slovenskega mesta jo osrečuje, hkrati pa iz njega črpa navdih, kreativnost in energijo. Pred štirimi leti so bili njeni copati v Berlinu uvrščeni v del razstave Fashion trends for the future, kar je izjemen uspeh. Še večji pa je prestižna mednarodna nagrada Junior Design Awards, ki jo je v kategoriji najboljša obutev za prve korake prejela kar dve leti zapored. »Nagrade so ljudem pomembne, saj dajo tvojemu izdelku neko objektivno oceno. In seveda sem vesela vsakega takega uspeha, predvsem zato, ker je komisija vse copate, ki so se uvrstili v ožji krog, tudi dejansko testirala,« je dejala Jelena. Njeni copati so trenutno edini v Sloveniji, ki so prejeli eno najboljših priznanj v otroški branži. Zgodba copat se je začela pred desetimi leti, ko je njen sin potreboval mehke copate brez podpore. »Ker je bilo njegovo stopalo specifično, mu prav nobeni copati niso ustrezali – bili so preozki in sploh si jih ni mogel obuti oz. zapeti. In že takrat sem dejala svoji mami, da bi rada nekoč izdelala udobne copate, ki ne tiščijo, so mehki, enostavni za obuvanje in rastejo s stopalom.« Le nekaj let za tem je zbolela za akutno obliko nevrodermitisa in znova obudila idejo o šivanju copat. V samo dveh dneh je s pomočjo interneta našla naravno strojeno usnje, ki ni obdelano z voski in je primerno za alergike. Izkazalo se je, da je takrat izbrala prav, saj ga uporablja še danes. »Nato sem kupila šivalni stroj, čeprav nisem znala ne krojiti in ne šivati, še niti nisem znala napeljati«. V domači dnevni sobi, za mizo, je čez dan pisala magistrsko nalogo, ponoči pa ustvarjala copate. Foto: Mimi Antolović Copati Mia&mika so izdelani iz strojenega usnja. Copati so dobili ime po otrocih »Blagovno znamko sem poimenovala po mojih dveh otrocih. Nekega dne, ko se mi še sanjalo ni, da bom izdelovala copate, sem kupila domeno Mia&mika. Vse ostalo se je nato odvilo kar samo od sebe, verjetno je že bilo tako namenjeno.« Foto: arhiv Štajerski tednik Vrtec v Zavrču bo v novem šolskem letu obiskovalo 42 otrok. Foto: Mimi Antolović Ptujska ustvarjalka otroških copat Jelena Vuković Marin Otroci radi nosijo udobne in mehke copate Ker je perfekcionistka, je vse faze izdelave skrbno načrtovala, prav ničesar ni prepustila naključju. Pri oblikovanju copat je izhajala predvsem iz anatomije otroškega stopala in ga temu primerno tudi prilagodila. »Oblike so organske, ni ostrih robov, vse je zaobljeno, resice pa so motorično zanimive za manjše otroke; vsaka podrobnost ima torej funkcijo. Zelo pomembna je tudi izbira kakovostnega materiala. Za strojeno usnje nemškega porekla sem se odločila predvsem zato, ker je to usnje najvišje kakovosti, je trikrat certificirano, stopalo se v njih ne poti, je izredno trpežno, hkrati pa je mehko.« Prvi copati so tako nastali pred sedmimi leti in se v tem obdobju niso spremenili – tako modeli kot material ostajajo enaki, na kar je ptujska ustvarjalka izjemno ponosna: »Brez ambicij, analiz trga ali predznanja v krojenju in šivanju mi je že takoj v startu uspelo izdelati udobne in mehke copate, ki jih otroci radi nosijo. Še posebej sem vesela vseh tistih, ki jih moji copati spremljajo vse od rojstva do šole.« Trenutno je eden izmed večjih izzivov, na kakšen način še povečati prepoznavnost in prodajo copat. Zaradi epidemije, pa tudi vojne v Ukrajini, je namreč izjemno upadla prodaja unikatnih izdelkov višjega cenovnega razreda. Jelena zato veliko časa in energije vlaga v urejanje spletne strani, pa tudi objave na spletnih omrežjih. »Vse bolj pomembna je aktivnost na Facebooku, Instagramu in drugih omrežjih ter promocija izdelkov skozi zgodbe. Tudi zato sem se pred časom odločila, da izpostavim delček sebe, svojega življenja, kar je bila zame izjemno težka odločitev. Ljudje namreč želijo spoznati ustvarjalca, se z njim na nek način identificirati, povezati.« Estera Korošec Videm z Druženje in obujanje spominov Srečanje Levičekov V soboto, 18. junija, se je po dolgem času zbrala družina Gabrovec iz Ljubstave, ki jo domačini poznajo pod imenom Levičekovi. V majhni haloški vasici v Vidmu pri Ptuju sta si Jožef in Rozalija Gabrovec ustvarila družino s petimi otroki. Rodili so se jima: Jožefa, Marija, Zofija, Rezka in Anton. Otroštvo in mladost so preživeli v hribovitih predelih Haloz, nato pa si je vsak na svojem koncu ustvaril družino. Na žalost je ena izmed sester, Rezka, ki jo je življenjska pot ponesla v Avstralijo, že pokojna, vendar so se z besedo in kratkim opisom njenega življenja spomnili tudi nje. Srečanja so se udeležili vsi štirje otroci skupaj s svojimi družinami. Vseh bratrancev in sestričen je 19, skoraj vsi pa že imajo ustvarjene družine, tako da so bratje in sestre po večini že dobili nazive dedkov in babic, nekateri izmed njih pa celo pradedkov in prababic. Foto: EL Namen srečanja je bilo obujanje spominov in druženje, kar je v teh časih zelo pomembno, saj premalo časa namenjamo družini in takšnim dogodkom. Po skoraj 12 letih se je Cene vrtcev se ponekod višajo za več kot 10 odstotkov, drugače pa je v Zavrču, kjer so dvignili ceno samo za prvo starostno obdobje, in sicer za 6,5 odstotka. Nova cena, ki začne veljati s prvim septembrom letos, bo tako znašala okoli 484 evrov. v družini marsikaj spremenilo in ta je postala kar znatno večja. Na srečanju ni manjkalo smeha, nekaj je bilo tudi joka, predvsem pri obujanju spominov, brez dvoma pa je s srečanja vsak odšel napolnjen z dobro voljo in lepimi spomini, ki jih bodo z veseljem obujali na nadaljnjih srečanjih. Eva Lajh Za drugo starostno obdobje bo cena enaka tisti, ki je v lanskem šolskem letu veljala za kombinacijo (454,44 evra). Kot je pojasnila Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, so se cene spremenile zaradi dodatnih zaposlitev (odprtje polovičnega oddelka in s tem dodatni deleži zaposlenih), spremembe višine regresa (1074,43 evra), spremembe višine stroška prehrane zaposlenih (4,47 evra), predvidene rasti stroškov materiala in storitev ter zagotavljanja sredstev za živila. Stroški dela prestavljajo v strukturi vseh stroškov 86,65 odstotka cene vrtca. Vrtec Zavrč bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 42 otrok v treh starostnih skupinah. Še letos se bodo zvišale tudi cene vrtca v Cirkulanah, delež povišanja še ni znan, saj trenutno potekajo usklajevanja s tamkajšnjo občino. EK Sv. Andraž z Knjižnica se seli v nove prostore Poklon Vitomirju Knjižnica KUD Vitomarci se vse od leta 1970 stiska v premajhnih prostorih za približno 6.000 enot gradiva. Foto: KUD Vitomarci Dolgoletna knjižničarka KUD Vitomarci Ema Ilešič v natrpani knjižnici, ki se bo kmalu selila v večje prostore. Kot je znano povsod po Sloveniji, je bralna kultura v občini Sveti Andraž na zavidljivo visoki ravni, kar potrjuje tudi visok jubilej nekdanjega bralnega društva, danes KUD Vitomarci, ki je lani slavilo 130-letnico delovanja. Takrat je tudi padla odločitev o nujnosti gradnje primernejših prostorov, kot so obstoječi v večnamenski dvorani. »Nova knjižnica bo v prizidku ob dvorani. Ne gre za neko veliko novogradnjo, saj bo merila le 30 kvadratnih metrov, a prostori bodo namenski in bodo zadoščali za potrebe knjižnice,« razlaga županja Darja Vudler Berlak. Čeprav so novo knjižnico uvrstili v načrt razvojnih programov, torej so vanjo v vsakem primeru nameravali investirati, pa so poskusili še s prijavo na razpis preko Lasa Ovtar Slovenskih goric za pridobitev nepovratnih sredstev. Pohiteli so s pripravo investicijske dokumentacije, a na lanskem razpisu sprva niso imeli sreče, zato so projekt Vitomarci včeraj in danes nekoliko spremenili, gradnji nove knjižnice dodali še turistične vsebine, poskusili znova in marca letos uspeli. Investicija je sicer vredna približno 50.000 evrov, od tega bo šla polovica denarja za novogradnjo. »V novih prostorih, računamo, da bomo knjižnico vanje preselili konec avgusta, bodo naši bralci veliko lažje dostopali do knjižnih zbirk. Projekt predvideva tudi obnovo spomenika talcem iz druge svetovne vojne, ki stoji v središču občine, digitalizacijo in ponatis knjige lokalnega pisatelja iz prve polovice 20. stoletja Ignaca Koprivca ter izdelavo lesene skulpture staroslovanskega kneza Vitomirja, ki je po legendi ustanovil Vitomarce. »Za otroke bodo organizirali Vitomirjev tabor, kulturno dediščino pa nadgradili z virtualnimi sprehodi in jo tako mladim in starim predstavili na zanimiv in drugačen način,« še pravi županja, ki ustanovitev Turističnega društva Vitomarci in posledično Turistično informativne pisarne, ki aktivno promovirata turistične znamenitosti, dogodke in lokalne ponudnike v občini ter ustvarjata turistične zgodbe, ocenjuje kot zelo dobro odločitev. SD Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 5. julija 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Naglas Novi začetek s polko Moja ljubi Vsi člani ansambla Naglas prihajajo iz občine Rogatec, izpod Donačke gore. Pevec Uroš Korez, prvotni ustanovitelj ansambla, igra tudi bobne. Zaposlen je v bližini doma, skrbi za svojo kmetijo, kjer ima konje, ki jih v prostem času tudi jezdi. Aleš Šket je basist in pevec, ki obvlada tudi igranje tamburice, saj igra v tamburaški skupini Rogatec. Ob službi ustvarja z lesom, v prostem času tudi kaj lepega nariše. Aljaž Kamenšek igra akustično in električno kitaro, poje tudi najvišji glas. Zraven odgovorne službe si rad vzame čas za prijatelje, za vaje in izpolnjevanje igranja na kitaro. Renato Kamenšek je harmonikar in pevec ter polovica klaviaturista v ansamblu, se radi pošalijo drugi člani ansambla, saj je ta instrument začel vaditi šele pred kratkim. Največkrat je tudi glavni šofer in najodgovornejši član v ansamblu, pa ne samo zato, ker je najstarejši, ampak ker si preprosto vzame največ časa za prav vse zadeve, ki so zelo pomembne ali celo tudi nepomembne. V službi se ukvarja z lesom, prav tako velikokrat po službi. Igra tudi pri tamburaših Rogatec, kjer brenka na bugarijo. Prosti čas rad preživi z najožjimi družinskimi člani ali pa si da duška na štirikolesniku. Ansambel Naglas je nastal že pred leti. V ansamblu sta takrat sodelovala še dva druga člana, vključno z zdajšnjim članom Foto: zasebni arhiv Ansambel Naglas Aljažem Kamenškom. Sčasoma se je nekoliko spremenil, nato je sledil štiriletni premor, ko ansambel ni deloval. Brata Aljaž in Renato sta še naprej igrala za svojo dušo, za ožje sorodnike. Kmalu se je ponovno pojavila želja po resnejši poti. Poklicala sta Uroša in se dogovorila za nekaj vaj, kmalu pa so ugotovili, da je za boljšo oz. dobro glasbo potreben še četrti član. Pridružil se je Aleš. Iz prvih skupnih vaj je prišel tudi prvi skupni nastop. V garaži hiše, kjer živita kitarist in harmonikar, so si uredili glasbeno sobo. Vaje so imeli tedensko, včasih tudi dvakrat. Začela so prihajati nova vabila za nastope, ki pa jih je odnesla korona kriza in to že na začetku novega obdobja delovanja ansambla Naglas. „Vendar kot mnogi ansambli tudi mi nismo odnehali. Še naprej smo vadili enkrat tedensko, četudi ni bilo nastopov, nismo izgubili volje, vztrajali smo in še vztrajamo. Koronska kriza je minila, nastopi so se začeli, tako da smo dejansko začeli resno nastopati šele letos. Čedalje bolj uživamo in upamo, da se koronsko obdobje več ne bo ponovilo. Igramo predvsem narodno-za- bavno glasbo. Zelo radi igramo tudi Brendijeve ter Don Juanove uspešnice, kjer na nastopih vključimo tudi bobne. V tem kratkem času, odkar ponovno nastopamo, nam je uspelo ustvariti že tudi eno lastno skladbo Moja ljubi, za katero je besedilo napisal Gregor, avtor glasbe pa je naš prijatelj David Bevc. Skladbi lahko priskluhnete na Youtube kanalu pod naslovom ansambel Naglas Moja ljubi,“ je povedal Renato Kamenšek. Na vsakem nastopu dajo vse od sebe, vso energijo, dobro voljo, to poslušalci tudi cenijo in čutijo. Izvaja- jo glasbo za vse generacije. Svojo prvo skladbo so namenili mlajši generaciji, njihova naslednja avtorska glasba pa bo nagovorila starejšo generacijo. Trudijo, da ne bi ostali samo v novejšem stilu narodno-zabavne skladbe. Narodno-zabavna glasba jim pomeni veliko, spremlja jih vsak dan, tudi med delom. Podpirajo festivale, ki so ob dobrih rezultatih lahko dobra odskočna deska ter motivacija za naprej. „Mi osebno o festivalih še ne razmišljamo, prav tako ne delamo v tej smeri. Trenutno delamo zase, v prvi vrsti pa za ljudi, ki na naših nastopih pričakujejo bolj zabavo kot pa festivalski nastop. Vendar nikoli ne reci nikoli, morda pa bomo nekoč nastopili tudi na festivalih,“ pove Renato Kamenšek v imenu ansambla. Trenutno si želijo čim več nastopov. Po prvi lastni polki si želijo tudi prvi lastni valček. Sicer pa si želijo, da bi se zdajšnje stanje brez korone obdržalo, da bodo lahko glasbeni nastopi potekali v živo in da bodo lahko s svojim igranjem in petjem razveselili čim več ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. MG Prejeli smo Z ravnanji na svojih dvoriščih lahko veliko storimo v dobrobit narave in vseh nas V današnjem času se vse pogosteje dogaja, da se dvorišča domovanj spreminjajo v pusto krajino, kjer skoraj ni možnosti za razvoj česa živega. V priročniku »Načrtovanje in organizacija gradbene parcele stavbe« pa je zapisano, da je treba del površin gradbene parcele stavbe nameniti podpori naravnih procesov: zadrževanju in ponikanju vode, rasti rastlin z globokimi koreninami, s tem pa omogočiti življenje organizmov v tleh in nad njimi, omogočiti hlajenje, prečiščevanje ozračja. V stiku z naravo se bo dvignila tudi kakovost bivanja. Vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki z nalivi nas opozarjajo, da moramo svoje ravnanje usmeriti v podporo naravnim procesom. Za eno- in dvostanovanjske stavbe navedeni priročnik podaja priporočen najmanjši delež raščenega terena na parceli v velikosti vsaj 40 % (razen v najbolj zgoščenih delih naselij). Z vzpostavljanjem najmanjšega potrebnega deleža raščenega terena na parceli zagotovimo zadostno sposobnost ponikanja vode. Vsrkavanje deževnice omogoča bogato ozelenitev, bogata ozelenitev pa spet povečuje možnost vsrkavanja deževnice. V času vse pogostejših nalivov je pomembno, da je na parceli čim več površin, ki so sposobne zadržati vodo. V priročniku piše, da bi vsak vrt moral imeti delček sonaravne ureditve za podporo pticam, manjšim živalim in žuželkam, ki so pomembne za opraševanje rastlin (med katerimi so tudi kmetijski pridelki); to izhaja iz poročila Združenih narodov, ki opozarja na pomembnost ohranitve biotske pestrosti za proizvodnjo hrane in na alarmantno stanje na tem področju. Če bomo na lastni parceli na- mesto zgolj puste, neprestano pristrižene trate imeli tudi sonaravne ureditve, ne bomo le prispevali k biotski pestrosti, temveč bomo lahko tudi uživali v občudovanju pisanih metuljev, v poslušanju ptičjega petja in opazovanju življenja na parceli. Predvsem pa je treba poudariti, da bomo z omogočanjem razvoja biotske pestrosti prispevali k blaginji vseh nas, saj bomo pripomogli k obstoju opraševalcev, od katerih je odvisna naša prehrana. S tem bomo pripomogli k delovanju naravnega krogotoka, ki sam poskrbi, da se škodljivci ne množijo v pretiranem obsegu. Namesto kovinskih ograj, ki se v sončni pripeki pregrevajo in ne omogočajo življenja, se raje odločimo za živo mejo (in morebiti dodano žično mrežo). Živa meja je lahko pravi raj za žuželke, tudi za ptice. Ko stopimo blizu žive meje, lahko neposredno začutimo njeno živost, ko iz nje sprhutajo ptice. Živa meja se ne pregreva in aktivno sodeluje v naravnih procesih fotosinteze, v katerih se porablja toplogredni ogljikov dioksid in proizvaja kisik. Dobra plat take žive ograje je tudi, da zanjo ni treba trošiti rudnih bogastev (pri koriščenju rudnih bogastev se uničuje narava in prispeva k večanju toplogrednih izpustov). Glede parcel eno- in dvostanovanjskih stavb v priročniku beremo, da naj bo na raščenem delu gradbene parcele stavbe zasajeno najmanj eno visoko listnato drevo, del zelenih površin pa naj ima sonaravno obliko za podporo ekosistema malih živali. Nikar se ne bojmo odpadnega listja, kakšne odpadle veje. Vse to lahko uporabimo za pripravo domačega komposta; lahko pa le zložimo na kup (na primer pod vejami kakšnega grma, da ne izgubimo prostora) in nastal bo prostor za prezimovanje ježev. Ježi so zelo koristne živali, saj so zaradi svojega ‘jedilnika’ zelo dobri pomagači v boju proti škodljivcem. Poleg hotela za žuželke imamo lahko tudi hotel za ježe. Potrebnih je čim več sonaravnih ureditev. Otresti se moramo razmišljanja, da je pospravljeno le tisto, kjer ni nobenega odpadlega lista ali veje. Ko hodimo na sprehode v naravo, občudujemo njeno divjino – naravno okolje, ki ni bistveno spremenjeno zaradi človekove dejavnosti. Imejmo vsaj kanček te divjine tudi doma. Krajina z intenzivno kmetijsko pridelavo, kjer so večje površine z le eno kulturo, kjer je premalo mejic ali pa jih sploh ni, je danes marsikje zelo revna z vidika biotske raznovrstnosti. Ponekod celo ugotavljajo večjo biotsko pestrost v urbanih okoljih, v katerih se trudijo sonaravno urejati urbani prostor. Z ravnanjem na svojih dvoriščih lahko veliko prispevamo k dobrobiti narave, s tem pa tudi k dobrobiti vseh nas. Z omogočanjem razvoja biotske pestrosti prispevamo k obstoju naravnih sovražnikov škodljivcev, prispevamo k obstoju opraševalcev, s tem pa pomagamo pri proizvodnji hrane in prehranski varnosti vseh nas. V stiku z naravo pa se dvigne tudi kakovost bivanja. Šteje vsak najmanjši korak, storjen v dobro narave, s tem pa v dobro vseh nas. Naredimo jih čim več. V Sloveniji se radi pohvalimo z raznolikostjo narave. Zakaj bi se potem na svoji parceli, kjer domujemo, obnašali drugače? Danica Hren, Hajdina Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Težave bučevk v letošnjem letu Zadnjič sem pogledala svoje stare članke in opazila, da jih že deset let res pogosto začenjam z vremenskimi opazkami. Seveda ni nič čudnega, saj pridelava vrtnin poteka na prostem in smo v bistvu zato zelo odvisni od vremena. Tudi letos ni nič drugače. Počasi se vse vremenske spremembe, danes vroče jutri mrzlo, danes dež, čez dva dni suho, začenjajo poznati tudi na rastlinah. Letos očitno najbolj trpijo bučevke. Kumare in rumenenje listov Vzrok rumenenja so lahko tudi že pršice Tudi pršice lahko povzročijo pojav, ki ga opisujete z rumenenjem listov bučevk. A pojav se od blizu zelo razlikuje od kumarine plesni. Najprej opazimo, da so na nekaterih rastlinah listi svetlejši, od blizu pa je ta svetla barva v bistvu na »hribčkih« med listnimi žilami. Kmalu pa opazimo, da so listi polni drobnih, svetlih pikic, vbodov. Takrat običajno na spodnji strani listov že opazimo pod lupo drobne, majhne pajkom podobne živalce. To so pršice. Pršice so zelo nevaren škodljivec in v bistvu jih lahko ustavimo samo v začetku, ko vidimo majhne, svetlejše predele med listnimi žilami. Takrat začnemo redno tretirati posevek s pripravkom iz njivske preslice, na začetku trikrat zapored v tridnevnem presledku. Namesto preslice lahko upora- V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Delitev solastnine Z bratom sva vsak do polovice solastnika večjega gradbenega zemljišča. Na kak način si lahko zemljišče razdeliva v naravi, tako da bo vsak imel svoj del, o katerem bo lahko odločal sam? Solastnina je poleg skupne lastnine ena od oblik lastnine več oseb na isti stvari. Gre za solastninsko pravico več oseb na nerazdeljeni stvari, ko je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Sicer je solastnina glede upravljanja nekoliko manj toga od skupne lastnine, kljub temu pa vam ne omogoča samostojnega odločanja o vprašanjih, povezanih z zemljiščem. Pripada vam polovica celotnega zemljišča, v naravi pa ni določeno, katera polovica je to. Foto: MP Kumarna plesen (začetek Pseudoperonospora cubensis) bimo žveplene pripravke, vendar je v tem primeru treba zelo paziti, da je temperatura v času tretiranja pod 25 oC, v nasprotnem primeru bo žveplo poškodovalo liste. Med kupljenimi, a ekološkimi pripravki na pršice delajo tudi piretrini (med njimi ima registracijo samo Kenyatox (Flora) verde). Vendar z njimi lahko tretiramo samo uši, torej če so prisotne, nam bodo obenem pomagali tudi proti pršicam. Tudi azadirahtin (Neemazal ali Neemtonic) uničuje pršice. Torej tudi v ekološki pridelavi nekaj le lahko naredimo. Sama svetujem, da v primeru napada pršic dodamo naravno močilo – olje pomarančevcev. In predvsem, a ločeno od žvepla, dodamo še hranila, najbolje pa pripravke, ki vsebujejo morske alge in bodo hitro zacelili rane, ki so jih pršice s svojim sesanjem povzročile. Foto: Pravni nasvet Ni plodov Foto: MP Tudi mene preseneča, kako pogosto se letos pojavlja, da kumare nimajo skoraj nič ženskih cvetov. Samo ti pa seveda kasneje dajejo tudi plodove. Ta pojav ni zelo redek pri sortah, ne bi pa se smelo dogajati pri hibridih. Seveda je ta pojav močnejši, če so kumare preveč gnojene, že pred leti so Italijani dokazali, da preveč hlevskega gnoja ta pojav povečuje. Prav tako je močnejši, če so kumare sejane direktno, niso vzgojene iz sadik, tudi če so bile sadike prevelike ali sajene v res premrzlo zemljo. Kaj lahko naredimo? Poskrbimo, da se bodo rastline čim bolje počutile. To pa pomeni rahlo, vedno V ospredju desno je ženski cvet bučke, v ozadju moški brez plodnice. tudi v globino dovolj vlažno zemljo, ki pa mora biti tudi hladna. Torej je treba tla tudi prekriti z zastirko. S tem pa poskrbimo, da so korenine rastlin v dobrem okolju in normalno funkcionirajo, obenem pa tudi varčujemo z vodo. Če je polžev res veliko, potem uporabite zastirko iz gozdne praproti, bezga ali zlate rozge. Rastline pa tudi zalivajte tedensko z algami, lahko pa tudi s koprivnim ali celo kamiličnim pripravkom. A sama menim, da prav pri cvetenju največ pomagajo prav morske alge. Odmiranje plodičev kumar in buč Foto: MP Začetni napad pršice stran 19 Nasveti torek z 5. julija 2022 Listi na kumarah rumenijo iz več vzrokov. Na žalost je najpogostejši prav kumarična plesen. Če se torej na listih pojavljajo rumene pege, ki so omejene z listnimi žilami, potem je vaše bučevke, ne samo kumare, tudi buče, lubenice in melone, napadla kumarina plesen (Pseudoperonospora cubensis). Ni tako redka, v drugi polovici poletja in življenja rastlin se redno pojavlja, a tako zgodaj poleti le redko. Seveda je vzrok vreme, ki je rastline res utrudilo, še preden so začele roditi. Potrebno je ukrepanje. Žal večina domačih pripravkov ne bo zadoščala. Treba je vsaj enkrat, bolje pa dvakrat, uporabiti bakrene pripravke, lahko so to bakrena listna gnojila. Namesto njih lahko uporabite tudi pripravek iz sode bikarbone. Svetujem sledeče. Čim prej poškropite posevek z bakrom ali sodo, po treh dneh pa še s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Nato pa ponovite vajo še enkrat. Kljub temu da ste alge uporabili na listih, svetujem še redno zalivanje z njimi celo poletje, vsaj enkrat na teden. V primeru bolezni jih lahko nadomesti ognjičev ali regratov pripravek. Potrebno je namreč utrditi, ojačati koreninski sistem. Prav tako, če je zemlja okoli rastlin zbita, jo najprej prerahljajte, potem pa nujno prekrijte z zastirko. COLOR CMYK Tudi ta pojav ni nekaj novega, saj se z njim srečujemo že nekaj let. Vzrok tega pojava so prešibke korenine in preveč plodov na rastlini. Ojačati moramo torej koreninski sistem. Torej vsa navodila zgoraj veljajo. Poleg tega pa naslednje leto ne sadite prevelikih sadik, naj bodo čim manjše, dovolj je samo en list, da le gredo iz lončka. Pred presajanjem jih zalijte z morskimi algami, ponovite pa zadevo še teden dni po presajanju. Če je zemlja še zelo mrzla, potem nadaljujte to vsak teden, dokler se ne ogreje. Kumaram po presajanju redno odstranjujte zalistnike oz stranske poganjke, vse dokler niso visoke vsaj en meter, bolje pa meter in pol. Plodove pa trgajte čim bolj redno. Zdaj pa je najbolje, da počakate, da se kumare same spravijo k sebi. Pomagate pa jim lahko z algami ali aminokislinami. Slej kot prej bodo same vzpostavile ravnotežje in spet rodile. Ponovna setev Za tiste, ki imate kumare in bučke res radi, pa še ne nasvet. Solatne kumare zdaj posejemo še enkrat, seveda v lončke. Te bodo veliko bolj zdrave, rodne, saj jih ne bo več zeblo. Enako naredimo lahko tudi pri grmičastih bučkah, le da bi jaz to naredila nekje v sredini julija. Potem vas bodo razveseljevale pozno v jesen. Saj veste, mlada rastlina je veliko bolj odporna od stare, od poletja in drugih zadev izmučene rastline. Vreme bo vedno bolj krojilo tudi pridelavo na vrtovih. Zastirke in namakalni sistemi pa so edina možnost, s katero lahko vremenske neprilike omilimo. Miša Pušenjak Če z bratom o načinu razdelitve soglašata, si lahko nepremičnino v solastnini razdelita s pogodbo. Pred tem je treba pri geodetskem podjetju naročiti odmero – geodet bo na podlagi naročila obeh solastnikov napravil odmero tako, da bosta iz sedanje parcele nastali dve novi (manjši parceli). Na podlagi njegovega elaborata bo pristojna geodetska uprava vpisala novi parceli v kataster nepremičnin. Nato bosta sklenila pogodbo o razdelitvi solastnine, v kateri bosta določila, katero od novo odmerjenih parcel prejme kateri od dosedanjih solastnikov. Podpise na pogodbi bo treba overiti pri notarju, dokončno pa bosta postala lastnika novo odmerjenih parcel (vsak svoje) z vpisom v zemljiško knjigo. Seveda je mogoč tudi pogodbeni dogovor, da eden od solastnikov prevzame celotno parcelo in drugemu izplača vrednost njegovega deleža. V tem primeru ni potrebe po odmeri, saj bo celotna sedanja parcela pripadla enemu lastniku. Tretja možnost je, da z bratom nepremičnino skupaj prodata – tudi v tem primeru odmera ni potrebna. V primeru, da o načinu razdelitve ne soglašata, lahko vsak od solastnikov predlaga, da o delitvi odloči sodišče. Predlog se vloži pri okrajnem sodišču, na območju katerega nepremičnina leži. Sodišče bo odločalo v nepravdnem postopku. Če je mogoča delitev v naravi (praviloma je večja zemljišča mogoče razdeliti v naravi), bo sodišče opravilo takšno delitev. Nepremičnino bo poskušalo razdeliti tako, da bo vsak od solastnikov prejel tisti del, za katerega bo izkazal upravičen interes. Seveda bo tudi v tem postopku sodeloval geodet, ki bo opravil odmero, pristojna geodetska uprava pa bo novi parceli vpisala v kataster nepremičnin. V primerih, ko delitev v naravi iz kateregakoli razloga ni mogoča, lahko sodišče odloči, da se stvar v solastnini proda in kupnina razdeli med dotedanje solastnike (civilna delitev). Na predlog enega od solastnikov lahko v takšnem primeru sodišče odloči tudi, da ta solastnik prevzame stvar v celoti in drugim dotedanjim solastnikom izplača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. V vašem primeru bo najverjetneje prišlo do razdelitve v naravi – če ne na podlagi pogodbe, pa v sodnem postopku. Tako pogodbeno kot tudi sodno razdelitev pa je v izogib zapletom in v cilju čim hitrejše rešitve v skladu z željami solastnikov smiselno opraviti ob sodelovanju pravnega strokovnjaka, to je odvetnika ali notarja. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 5. julija 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji V Kapadokiji Prvič se je zgodilo, da sem na poti imel meglo in malo dežja, kar je sicer malo pokvarilo celotno vzdušje, vendar pa sva bila z Otom odločena, da se na to ne bova ozirala. Najprej sva imela v načrtu ogled prastarega mesta Soganli, nato pa še vstop v podzemno mesto Kaymakli. Po kakšni uri vožnje se je pokrajina začela kar malo spreminjati, da sva se kljub megli kar pogosto ustavljala. Celotna Kapadokija je prepredena z objekti in bivališči, ki so vklesana v skalo, tako da je celotna pot zelo pestra, če te takšne stvari seveda zanimajo. Soganli je v bistvu zaspana periferna vasica, nekaj kilometrov naprej pa je istoimenska dolina z mnogimi cerkvami, ki so seveda izgubile to prvotno obliko. Tu so med 9. in 13. stoletjem živeli bizantinski menihi, zgradili pa naj bi kar okoli 100 teh cerkva, ki so pravzaprav bivališča v skalah. Ob vstopu v dolino stoji manjši muzej, kjer en poba pobira vstopnino in prijetno sem bil presenečen, ko me je ogovoril v angleščini. Končno se mi ni bilo treba truditi z iskanjem informacij, ampak je raziskovanje potekalo bolj sproščeno. Ti menihi so mo- rali biti bolj alpinistične sorte, saj v teh planinah pravih cest ni, ampak obstajajo zgolj vijugaste potke po grušču in živi skali, od bivališča do bivališča. Zaradi slabega vremena si z Otom nisva mogla utreti poti bolj v globino planin in sva dokaj hitro zapustila to zgodovinsko najdišče. Kljub temu pa sva potem po poti še marsikje našla bolj očuvane in zanimive jame, tudi z zgodbami lokalcev. Foto: Dani Zorko Gašperček težko daš v potovalko, tudi če je nov. Foto: Dani Zorko Bivališče pri treh jurčkih Pokrajina v Kapadokiji je ponekod čisto nadrealna. Predstavljajte si mnoštvo pokončnih podolgovatih skal, ki se proti vrhu ožajo, čisto na vrhu pa tiči velik kamen. Te skale dosegajo zelo solidne višine in ko svoje doda še rjavordečkasta barva, to na daleč izgleda kot površina nekega drugega planeta. Popularno je, da lahko greš na ogled območja kar z balonom, zato nisva bila presenečena, ko sva srečevala terence, ki so prevažali ogromne košare za balone. Že tako je bilo mrzlo, pa tudi vreme ni bilo prav naklonjeno panoramskim letom. Bila je sobota, in ko sva iskala kakšno neturistično dogajanje, sva v nekem križišču naletela na polno avtov in ugotovila, da je prav tisti čas obratoval bolšji sejem. Obema so se zaiskrile oči in že sva korakala po promenadi. Oblačila in take zadeve naju niso zanimale, ampak bolj lokalna ponudba hrane, oreškov, slaščic in kakšnih pekovskih izdelkov. Pa tudi vzdušje je na teh dogodkih vedno pristno, brez ihte in z neštetimi lokalnimi obrazi, ki jih je pri nas zamenjala industrija. Seveda sva morala nakupiti nekaj drobnarij, bi pa človek vzel še kakšno stvar zraven, a kako boš to vse spravil domov? Na voljo so bili recimo krasni novi štedilniki ali pa pečke, kar bi pasalo v kakšno letno kuhinjo ali vikendico … Ali pa neke vrste orodja, ki jih pri nas sploh ne dobiš. Ja, ne gledam zgolj turističnih spominkov, ampak vsakič, ko doma iščem kakšno stvar, se spomnim, kako poceni je bila nekje na potovanju. Doma samo še čakajo, da si enkrat pripeljem kakšnega kombajna ali letalonosilko … Foto: Dani Zorko Okrogle preste gredo za med. KOLOFON Aktiven andezitski stratovulkan se nahaja v severozahodni Kostariki, natančneje približno 90 km severozahodno od kostariškega glavnega mesta San José in v središču istoimenskega nacionalnega parka. V višino meri 1670 m in velja za mladega, saj naj bi bil star le 7500 let. Je zelo priljubljena kostariška turistična atrakcija, saj turiste privablja tudi s potočki lave in naravnimi termalnimi vrelci. Zadnji izbruh je bil leta 2010. AKRIDIN - aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila, DAUGAVA - latvijsko ime reke Zahodna Dvina, EPIKUR - grški filozof, ki je učil umirjeno življenje za dosego sreče Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 5. julija 2022 COLOR CMYK torek, 5. 7. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Čez poletje prinašamo predvsem glasbo in sprostitev Poletni program Radia Ptuj bo precej sproščen, saj se tudi ustvarjalci programa odpravljajo na zaslužen dopust, vmes pa tudi že snujejo nove vsebine, s katerimi bodo v jasenskem času skrbeli za zabavo in dobro voljo poslušalcev. Štajerska budilka klasično ostaja na programu od 5.30 do 10. ure, nato poslušalcem Dalibor dela družbo še do 12. ure, ko se poslušalcem pridruži popoldanski voditelj. Program odlikuje predvsem dobra glasba, ki je je v tem poletnem času še več, nasploh pa je v programu še več svežine, zabave in dobre volje. Kako pa bodo poletne mesece preživeli voditelji Radia Ptuj? Odgovorni urednik Domen Hren: „To poletje dolgega dopusta zame ne bo, saj je pred nami veliko dogodkov, ki terjajo veliko dela. Sicer pa sem mnenja, da ko si starš, dopust pomeni, da otroke čuvaš na neki drugi lokaciji. Bomo si pa z družino privoščili več krajših izletov – skušali bomo čim bolj aktivno raziskati Slovenijo. Ena od želja je spoznati Kranjsko Goro in Tamar s kolesom. Prejšnji konec tedna smo preživeli v Istralandiji, kjer je predvsem hčerka uživala na adrenalinskih toboganih. Z ženo sva oba rada doma, zato nam takšni krajši dopusti zelo ustrezajo. Veliko časa bomo preživeli na skiroju in v domačem bazenu. Letos imamo doma končno letno kuhinjo, zato bom veliko tudi za žarom.“ Natalija Škrinjar v teh dneh že uživa na dopustu. Z možem sta se odpravila na Pašman, kamor se že vrsto let rada vračata. Sicer pa v poletnih mesecih uživa tudi v druženjih s prijatelji in ob domačem bazenu. Marjan Nahberger: „Letošnji dopust bo kar pester, saj gresta z nama z ženo na dopust tudi vnuka Larik in Ino. Vsi dedki in babice pa dobro vedo, da takrat, ko so zraven majhni vnuki, ni poležava- nja in je veliko aktivnosti. Sicer pa bomo desetdnevni dopust preživljali v Novalji na Pagu, kamor se vračamo že tretje leto.“ Natalija Škrlec: „Letošnji dopust nas še čaka, na lepše se bomo odpravili čez slab mesec dni. Letos smo izbrali Gradac na hrvaški obali. Radi spoznavamo nove kraje, zato se nikoli ne vračamo na isto lokacijo. Za nas je dopust predvsem čas, ki ga kot družina preživimo skupaj, sami. Partner in sin imata rada vragolije v vodi, sama pa se bolje počutim nekje v senci, s knjigo v roki.“ Dalibor Bedenik: „Letošnji dopust bom preživel na otoku Pag v Novalji, v prvi polovici avgusta. Dopust bom tudi letos izkoristil za umirjeno poležavanje z družino, mogoče kakšen krajši izlet, predvsem pa kopanje in uživanje ob vodi.“ Tadej Gerečnik: „Letošnji do- Foto: Radio Ptuj pust bom, po nekaj letih premora, preživel na Hrvaškem, v Dalmaciji. Verjamem in upam, da bo med oddihom veliko počitka in poležavanja. Seveda bom preveril tudi, kakšno je tam nočno življenje, čez Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 6 8 3 1 9 4 8 4 5 9 8 7 8 6 3 5 6 5 1 4 9 6 3 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Posel < << < << << <<< < << <<< << < << -------------- na katerih sodelujem kot tonski mojster. Pravi čas za oddih zame pride septembra, ko se poletni vrvež umiri. Takrat si bom baterije napolnil nekje v hribih.“ NŠ www.tednik.si Sudoku z Sudoku Ljubezen dan pa bom večino časa preživel na plaži, plaval, skakal v vodo in se potapljal.“ Tone Topolovec: „Letošnji dopust bom preživel delovno, saj poletni čas prinaša vrsto prireditev, Denar € €€ €€€ € €€ € €€ € € €€ €€€ €€€ Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM Zdravje ›› ››› ›› ››› › ›› › ››› › ››› › ›› na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 5. do 11. julija 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Anica Horvat, 2257 Polenšak Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK torek z 5. julija 2022 Poslovna in druga sporočila  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ 3WXM   3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si 22 www.radio-tednik.si stran 22 Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 5. julija 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 23 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek Rene Glavnik S SPODNJE HAJDINE 25A Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v torek, 5. julija 2022, ob 12.30 na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11.30. Žalujoči: žena in sin z družino www.re www .rrepor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE PREDSEDNICA BO Kako sta obogatela Nataša Pirc Musar in njen mož Aleš Musar med tranzicijo KRŠČANSKI KAMELEONI Nova Slovenija bi se rada odlepila od Janše in prilepila h Golobu OZADJE LOČITVE Spopad zakoncev Cvikl - Legan za luksuzno vilo pod Ljubljanskim gradom INTERVJU Gabriela Babnik, pisateljica: Pri nas niti ne gre za rasizem, ampak primitivizem Pride takšen trenutek … Boleč, ko si osamljen …. Ko se zlomiš in močno pogrešaš … Ko veš, da je naposled spomin vse, kar imaš ... Danes mineva leto dni, ko si v ponedeljkovem jutru, 5. 7. 2021, mirno in tiho odšla od nas, draga mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja Ana Krivec IZ NADOL 53, 2287 ŽETALE Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih izgube naše drage. Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, obiščete njen prerani grob, prižgete svečko ali ste z njo v mislih. Draga naša Anica, pogrešamo te, hkrati pa vemo, da paziš na nas. Tvoji Simona, Mia, Jani, brata Vinko in Jože z družino, nečaki Žan, Primož in Barbara z družinama ter ostalo sorodstvo Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Umrli so Stanislav Medved, Mihovce 39, roj. 1957 – umrl 23. junija 2022; Milan Purg, Majšperk 60, roj. 1953 – umrl 25. junija 2022; Anton Mihelač, Nova cesta 12, roj. 1931 – umrl 24. junija 2022; Ignac Matjašič, Peršonova ul. 21, Ptuj, roj. 1938 – umrl 26. junija 2022; Herbert Potočnik, Placar 55, roj. 1985 – umrl 23. junija 2022; Janez Lah, Maistrova ul. 22, Ptuj, roj. 1951 – umrl 24. junija 2022; Albin Cafuta, Tržec 2a, roj. 1944 – umrl 25. junija 2022; Veronika Jamnik, Formin 60, roj. 1934 – umrla 26. junija 2022; Jožef Lorber, Sestrže 39, roj. 1962 – umrl 26. junija 2022; Alojz Kopše, Breg 33, roj. 1949 – umrl 22. junija 2022; Alojz Kolednik, Pohorje 45, roj. 1956 – umrl 28. junija 2022; Tiana Štern, Stojnci 52, roj. 2011 – umrla 28. junija 2022; Marija Volgemut roj. Juhnar, Zabovci 101a, roj. 1939 – umrla 28. junija 2022; Rene Glavnik, Sp. Hajdina 25a, roj. 1939 – umrl 30. junija 2022; Alojz Lipavšek, Rimska ulica 11, Ptuj, roj. 1931 – umrl 28. junija 2022; Marija Volgemut, roj. Juhnar, Zabovci 101a, roj. 1939 – umrla 28. junija 2022. Dolgi so dnevi, še daljše so noči. Kajti dragi moj, odšel si ti. Solze bodo zemljo polnile, a tvojega srca ne bodo nikdar več zbudile. SPOMIN Danes, 5. julija, mineva dve leti, ko si se poslovil, dragi mož, svak, boter in brat Stanko Horvat Z GRAJENŠČAKA 40A Sedaj pa mirno spi in si odpočij, saj na tvojem grobu svečka vedno bo gorela. Žalujoča žena Anica Čeprav te ne moremo prijeti za roko, ostajaš v naših mislih in srcih. V SPOMIN Minilo je 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat ter boter in stric Srečko Kelc GRADIŠČA 1B, CIRKULANE Hvala vsem, ki prižgete svečko njemu v spomin. Njegovi najdražji www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 5. 7. 2022 COLOR CMYK Kronika 24 stran 24 torek z 5. julija 2022 Ptuj, Žabjak z Ogromen črn oblak dima se je vil nad mestom Če ne bi pogasili stebra, bi zgorela še hiša ... „Ravno smo se najedli in nameravali počivati. Ko sem pogledala ven, se je vil črn oblak, zdelo se mi je, da bo neurje, da so črni oblaki. Nato sem se zavedla,da je to dim, da gori gospodarsko poslopje tik ob naši hiši. Mož je odhitel ven, jaz pa sem začela gasiti steber hiše, ki ga je že zajel ogenj. Sploh nisem videla, kako velik požar je. Naenkrat je postalo prevroče, vrata so bila prevroča in nisem mogla zapustiti hiše. K sreči je sosed v vmesnem času že poklical gasilce, nekaj minut preden smo jih mi obvestili. Šele gasilci so me s pomočjo lestve spravili iz hiše iz zgornjega nadstropja,“ dan po veliki tragediji pretreseno pravi Ana Bezjak iz Žabjaka. Ogromen črn oblak dima, ki se je v nedeljo vil nad velikim delom Ptuja, je dal slutiti, da gre za požar velikih razsežnosti. Zagorelo je okrog 13. ure, v samo nekaj minutah se je ogenj razplamtel po celotnem gospodarskem poslopju in zajel tudi del hiše, kar pa je k sreči lastnikom uspelo hitro pogasiti in preprečiti še bistveno večjo tragedijo. V nekaj minutah je zgorelo okrog deset starinskih motorjev in več avtomobilov, oldtimerjev. Ogromno truda in časa, ki ju je Marijan Petek leta vlagal v restavriranje starih vozil, je zgorelo v nekaj minutah. Kar je lahko, je pred ognjem hitro umikal in reševal, a veliko ni mogel storiti, saj je bil proti tako veliki sili nemočen. Kaj bi lahko bil vzrok požara, še vedno ne vedo. »Na podstrešju smo imeli veliko stiropornih platojev, v katerih smo gojili rože. Zgoraj je bil tudi namakalni sistem za kumare, plastika je gorela kot nora. V gospodarskem poslopju so bile tudi gume, še dve povsem novi traktorski gumi z zračnicami. Vse je gorelo,« se nedeljske tragedije spominja Petek. V času požara je bil v hiši tudi pes, ki so ga požrtvovalno reševali gasilci. Še dan kasneje je vse okrog hiše Foto: ČG Okrog hiše v Žabjaku je vse zoglenelo in črno od saj. Foto: DZ Visok, črn steber dima se je v nedeljo popoldne vil nad Žabjakom in Ptujem. Foto: 112 Ptuj Požar je gasilo več gasilskih društev. v Žabjaku črno. Forenziki so že bili na delu. Kaj je zanetilo tako velik požar, še ugotavljajo. Hiša je k sreči ostala cela, je pa polna saj in vonja po dimu. Ponekod so se od vročine stopili fasada in okenske police. Leta 2008 je hišo Marijana in Ane poškodovalo močno neurje, uničilo je streho in razbilo okna. Zdaj ju čaka ponovna sanacija. Kolikšna je dejanska materialna škoda, še ni znano, prav tako niso prepričani, ali je bilo gospodarsko poslopje zavarovano skupaj s hišo. To bodo vedeli šele po sestanku z zavarovalnico. Zavedajo se, da je velika sreča v nesreči to, da so vsi nepoškodovani in da ni zagorela tudi hiša. Največje zasluge za to imajo gasilci, člani Prostovoljnih gasilskih društev Ptuj, Grajena, Podvinci, Spuhlja, Kicar in Hajdina. Dženana Kmetec Foto: ČG Kakšna je materialna škoda, še ni znano, neuradno pa naj bi znašala več kot 60.000 evrov. Lastnika sta pretresena. Foto- ČG Požar je zajel tudi steber hiše, Ana in Marijan sta takoj začela gasiti in preprečila še bistveno večjo tragedijo. Ako je dež na Cirila in Metoda (5.), oreh in kostanj domala ogloda. Rojstva: Katja Roškar, Biš 27c, Trnovska vas – deček Tim; Sara Kovačec, Podvinci 127, Ptuj – deček; Tadeja Matjašič, Stojnci 51, Markovci – deklica Vita; Maruša Korpič Lesjak, Rabelčja vas 29c, Ptuj – deček Rožle; Barbara Kancler, Gajevci 16a, Gorišnica – deček Tine; Valerija Murko, Ulica Jožeta Pučnika 1, Kidričevo – deček Maj; Nataša Štumberger Krajnc – deček Miha; Tamara Ačko – deklica Ella; Leja Ladinek – deček Gabriel; Larisa Rosič – deklica Leona; Eva Turin – deklica Pika; Mateja Ahej – deček Jaka; Barbara Bernjak – deček Noel; Tajda Šrot Volavc – deklica Flora. Poroke – Ptuj: Zlatko Ačko in Sanja Korez, Štatenberg 67; Matej Galinec in Marjetka Šuen, Tržec 54; Domen Ovčar, Finžgarjeva ul. 29, Ptuj, in Mateja Bremec, Lokavec 222, Nova Gorica; Ivan Majerič, Povodnova ul. 15, Ptuj, in Sabina Brkič, Slovenski trg 5, Ptuj. Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 28, na Primorskem okoli 30 °C. OBETI: V sredo bo precej jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja. V četrtek bo dopoldne delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Napoved za Podravje Vir: ARSO