ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 -1 (16) pregledno izvirno znanstveno delo UDK 061.2"1848-1918" prejeto: 1999-01-15 PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918) Branko MARUŠIČ Z R C SA ZU , Zgodovinski inštitut Milka Kosa - Raziskovalna enota Nova G orica, SI-5000 Nova Gorica IZ V LEČ EK Ljudje so se zaradi različnih interesov združevali v skupnosti', bratovščine in družbe, ki so podobo, na pravni podlagi zasnovanih društev, dobile od sredine 19. stoletja. Pregled obravnava sedemdesetletno društevno dejavnost v Avstrijskem primorju od leta 1848 do konca leta 1918. Njegov uvodni del je namenjen predzgodovini, ki se začenja od druge polovice 18. stoletja (predmarčna doba). Sledita še razdobje revolucije leta 1848 in Bachovega absolutizma (1848-1859) ter čas, ki se začenja z uvajanjem parlamentarizma v avstrijski državi in traja do njenega razpada (1918). Pregled sledi upravnopolitični porazdelitvi (Trst, Goriško-Gradiščanska, Istra) in ločeno prikazuje društva pri Slovencih, Hrvatih, Italijanih in Nemcih. Društva ostalih jezikovnih skupnosti niso posebej obravnavana. Ključne besede: društva, zgodovinski prikazi, Avstrijsko primorje, Trst, Goriška, Istra, 1848-1918 RASSEGNA DELL'ATTIVITÁ DELLE SOCIETÁ NEL LITORALE AUSTRIACO (1848-1918) SINTESl In base ai loro interessi, la popolazione si associava in comunitá, confraternite e societá, che assunsero forma di societá organizzate su base giuridica dalla meta dell'Ottocento. La rassegna esamina settanta anni di attivitá delle societá nel Litorale austríaco, dal 1848 alia fine del 1918. La parte introduttiva tratta ¡I periodo antecedente a partiré dalla seconda meta del Settecento. Seguono quelli del la rivoluzione del '48 e dell'assolutismo di Bach (1848-1859) e quello che inizia con l'introduzione del parlamentarismo nello stato austríaco e dura sino al suo disfacimento (1918). La rassegna segue la divis ione politico-amministrativa (Trieste, la provincia di Gorizia e Gradišča, l'lstria) e ¡Ilustra separatamente le societá che operavano tra sloveni, croati, italiani e tedeschi. Non sono prese in particolare considerazione le societá di altre comunitá linguistiche. Parole chiave: societá, rassegne storiche, Litorale austríaco, Trieste, Goriziano, Istria, 1848-1918 Društva so prostovoljne in stalne združitve več oseb, ki žele doseči določen, skupen in prostovoljno izbran cilj s trajnim delovanjem, ki temelji na določenih pra­ vilih; društvo vodi enotno vodstvo, ki se mu članstvo podreja (Andrejka, 1928, 10). Najstarejša človekova združenja in družbe (društva, krožki, bratovščine) so nastajali in delovali brez državnih zakonov, pač pa so si ustvarila nenapisana ali napisana pravila in statute, po katerih so se ravnala. Društveno državno pravo je tako bilo razmeroma mlad pojav in je nastajalo šele s poja­ vom moderne države, ki je želela z ustrezno zako­ nodajo urediti tudi razmere na področju društvene aktiv­ nosti, predvsem zaradi pojava društev, ki so bila sum­ ljiva (prostozidarske lože in širjenje prosvetljenskih idej) zlasti absolutističnim vladarjem. V društvenem delovanju v habsburški monarhiji od srede 18. stoletja dalje je mogoče razlikovati tri periodi- zacijske enote. Prva obsega razdobje do leta 1848, 163 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 druga čas revolucije in Bachovega absolutizma (1848- 1859), tretja pa ustavno razdobje po letu 1860 do konca monarhije (1918). Za prvo razdobje je značilna najprej velika omejitev delovanja cehovskih organizacij. Kasneje je vladar pri­ dobil pravico, da s potrjevanjem ali z zavračanjem potrjevanja pravil postavlja nadzor nad delovanjem in razvojem društev. V predmarčni dobi (1843) je avstrijska država sprejela prve predpise glede ustanovitve privatnih društev, pred tem namreč ni poznala kakih občeveljav- nih predpisov. V tem času so nastajala predvsem kme­ tijska, industrijska in obrtna društva, muzejska, znan­ stvena in filharmonična ter društva, ki so bila vsebinsko drugače utemeljena. Predmarčni čas ni poznal političnih društev. V revolucijskem letu letu 1848 so se najprej razširila politična društva, ki so imela zakonske osnove za svoje delovanje v novi državni oktroirani ustavi (25. 4. 1848). Nova društvena zakonodaja je nastala že potem, ko se je revolucija končala. Tako sta marčna ustava (1849) ter "kromeriška" ustava (15. 4. 1849) zagotavljali državlja­ nom ustanovitev društev "brez vsakega oblastnega dovo­ ljenja" (Vrbnjak, 1983, 40). 17. marca 1849 je bil objav­ ljen poseben cesarski patent, s katerim je bilo urejeno uresničevanje pravice svobodnega združevanja in zborovanja. Cesarski patent je strogo ločeval politična društva od nepolitičnih, prva so morala imeti posebno dovoljenje za ustanovitev, za nepolitična pa je bilo do­ volj, da so predložila oblastem svoja pravila štirinajst dni pred ustanovitvijo. Po uvedbi absolutizma (31. 12. 1851) je cesarski pa­ tent 26. novembra 1852 znova urejal vprašanje društev, in sicer na stališču, da mora imeti društvo za svoje delovanje dovoljenje vladarja ali vlade. S tem se je v društveni zakonodaji uveljavil tako imenovani konce­ sijski sistem. Kot v predmarčnem času tudi v dobi abso­ lutizma niso bila dovoljena politična društva. Dovolje­ nje za svoje delovanje so morala imeti društva, ki so se bavila s pospeševanjem znanosti in umetnosti, poljedel­ stva, rudarstva, gozdarstva, obrtništva, trgovine in drugih proizvodnih panog, pa tudi prometna, zlasti pomorske družbe, podjetja za izgradnjo in za vzdrževanje želez­ nic in mostov, dalje rudarske, akcijske, kreditne in zava­ rovalniške družbe, pa tudi rentni in preskrbovalni zavo­ di, hranilnice in zastavljalnice. Za delovanje družb, ki so krepko posegale na gospodarsko področje (promet, zavarovalništvo, hranilnice, zastavljalnice, gradnja cest in mostov, rudarstvo, akcijska društva), je dajalo dovo­ ljenje ministrstvo za notranje zadeve, za vsa ostala (kre­ ditni, zavarovalni in rentni zavodi, društva za pospeše­ vanje umetnosti, znanosti in poljedelstva) pa vladar. Po padcu absolutizma se je z oktobrsko diplomo (1860), zlasti pa s februarskim patentom (1861), začela nova in v dobi trajanja habsburške monarhije zaključna etapa v razvoju društvenega življenja. V ustavnem ob­ dobju je veljala še stara zakonodaja, vendar se je spremenila njena uporaba. Med zakoni, ki jih je v avstrijskem parlamentu izsilila nemškoavstrijska liberal­ na stranka v zameno za pristanek na dualizem, je bil tudi zakon o pravici združevanja z dne 15. novembra 1867. V primerjavi s patentom iz leta 1852 je bil de- mokratičnejši, saj je temeljil na načelu široke društvene in zborovalne svobode in samouprave. V drugem členu je zakon določal, da društva in družbe, ki ustvarjajo dohodke, prav tako tudi društva, ki opravljajo bančna, kreditna in zavarovalniška opravila, kot tudi rentni za­ vodi, hranilnice in zastavljalnice ne sodijo v pristojnost zakona in veljajo zanje posebni zakoni. Zakon tudi ni veljal za cerkvene redove in za kongregacije ter verske družbe, obrtne zadruge in podporne zadruge obrtnikov, rudarske družbe in bratovske skladnice, za pridobitne in gospodarske zadruge, za registrirane podporne blagajne, za vodne zadruge ter meščanske in strelske garde. Delo­ vanje vseh iz patenta (1852) izločenih združenj so ure­ jali posebni zakoni, izdani že pred tem kot zakonodaja o hranilnicah (1844). Za akcijske družbe (trgovina) je veljal trgovinski zakon (1862), za zastavljalnice patent iz 1852, za vodne zadruge zakon iz leta 1869, za pri­ dobitne in obrtne zadruge zakon iz leta 1873, za zava­ rovalnice so veljale odredbe ministrstva za notranje za­ deve (1896), za rudarske družbe in bratovske skladnice pa se je uporabljal zakon iz leta 1854 in zakon o bolniškem zavarovanju delavcev (1888). Vsa "društva in družbe, ki merijo na dobiček" (Državni osnovni zakoni, 1910, 259), pa so še vedno sodila pod določbe cesar­ skega patenta iz leta 1852. Društveni zakon iz leta 1867 ni dovolil ustanovitve društev, ki so bila protizakonita, protipravna in državi nevarna, sem so sodila tudi tajna društva. Dovoljena so bila seveda tudi politična društva, ki pa niso smela imeti svojih podružnic, kar pa ni veljalo za nepolitična. Si­ stem, ki ga je začrtal zakon o društvenem pravu, je veljal do konca monarhije. AVSTR1JSKO-ILIRSKO PRIMORJE (Avstrijsko primorje, Primorje) Enotno upravno območje Avstrijsko-ilirsko primorje (Österreichisch-illyrische Küstenland, Litorale austro-illi- rico) so sestavljali neposredno mesto Trst s svojim ob­ močjem, goriška-gradiščanska grofija ter mejna grofija Istra s kvarnerskimi otoki (Cres, Krk, Lošinj). Območje je obsegalo le malo manj kot 8000 km2, na njem je pre­ bivalo malo pred prvo svetovno vojno 894.568 pre­ bivalcev. Primorje se je pričelo sredi 18. stoletja obli­ kovati v upravni teritorij s središčem v Trstu, kjer je bil sedež komerčne intendance (1731, obnovljena 1748), predhodnice kasnejšega gubernija (1776) oziroma na­ mestništva, ki je pričelo delovati 1. januarja 1850 na podlagi določil oktroirane ustave (4. 3. 1849). Avstrijsko primorje je bilo prirodno, gospodarsko ter narodnostno in jezikovno raznolik prostor. Trst z bližnjo okolico je ANNALES • Ser. hist. socîol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 bil največje mesto v Avstrijskem primorju, hkrati pa največje pristanišče avstrijske monarhije in pomembno gospodarsko središče; po statistiki iz leta 1910 je skoraj 40% tržaškega prebivalstva živelo od trgovine in pro­ meta. V razdobju 1846-1910 je mesto povečalo število svojega prebivalstva za 182%, v istem razdobju je šte­ vilo prebivalstva v deželi Goriško-Gradiščanski naraslo za 39%, v Istri za 69,6%. Raznolikost med posameznimi deli Primorja se je ka­ zala tudi v društvenem življenju, ki je imelo največ žarišč in največjo razvitost v mestih (predvsem Trst, Gorica in Pulj). Poleg tega pa je na društveno delovanje vplivala tudi narodnostna sestava posameznih dežel in njihovih središč. V Trstu je leta 1910 živelo 190.913 avstrijskih državljanov, od tega 118.959 Italijanov, 56.916 Slovencev, 12.635 drugih (povečini Nemcev) in 2403 Hrvatov in Srbov. V deželi Goriško-Gradiščanski so imeli Slovenci večino, saj je tu leta 1910 živelo 154.751 Slovencev (vključeno je neznatno število Hrvatov in Srbov) in 90.146 Italijanov. V Istri so bili večinsko prebivalstvo Slovani. Tako je po štetju iz leta 1910 tam živelo 168.184 Hrvatov, 55.134 Slovencev in 147.417 Italijanov. Ob za državo tako pomembnem središču, kot je bil Trst, je živela agrarna Goriška, v katere gospodarstvu sta predstavljali pomemben delež tudi mala industrija in trgovina. Z mnogimi preži- vetvenimi in gospodarskimi problemi se je srečevala tu­ di Istra, njeno gospodarstvo je nosilo poudarke obmor­ ske lege. PREDMARČNA DOBA Za dežele Avstrijskega primorja je bilo v pred­ marčnem času značilno delovanje cerkvenih bratovščin, ki so nastajale že v prejšnjih stoletjih, cehovskih zdru­ ženj, bralnih (zabavnih) krožkov priviligiranih mestnih slojev, kulturnih (znanstvenih) in glasbenih društev, humanitarnih (dobrodelnih) in strokovnih združenj. Delovanje teh društev je bilo omejeno predvsem na mesti Trst in Gorica, v istrskih mestih pa so delovali poleg cerkvenih bratovščin in strokovnih društev še bralni krožki. V mestih so bili Italijani večinsko pre­ bivalstvo. V tem času je delovalo tudi več neformalnih in tajnih združenj (prostozidarji, jakobinci, karbonarji), ki pa jih ta pregled ne upošteva. Trst Društveno življenje Trsta je v predmarčnem času zrcalilo podobo sodobnega evropskega mesta, ki je začelo rasti v 18. stoletju v duhu strpnosti, ki naj bi služila kot primer in v "vzdušju svobode in optimizma", kot je zapisal zgodovinar Giulio Cervani (Umana, 1958, 98). Poleg tega pa se tedanji Trst ni predajal zgolj surovi gospodarski aktivnosti in "ni bil izključno vezan na slučajnosti in prehodnosti trgovskih razmerij, ampak tu- u i_ £ b r ici, fisziTÆ a .-S 'aspas/ i ttitct it . Z, L ric.-V î. ' , , ̂ ; . -grÿ/efc ^ v f i e * Sl. 1: Dopis Trgovskega in obrtnega društva v Gorici (20. 4. 1900). Izvirnik se tako kot ostali na tem mestu reproducirani dokumenti nahaja v zapuščini dr. Henrika Tume (Zgodovinski inštitut ZRC SAZU, Ra­ ziskovalna enota Nova Gorica). Fig. 1: A letter by Trade and Craft Society in Gorica (20. 4. 1900). The original, like other reproduced do­ cuments in this place, is preserved in the héritage o f Henrik Tuma, pHd (Historical Institute ZRC SAZU, Research Unit Nova Gorica). di aktivno zavezan k ustvarjanju in razmišljanju o idealnih in klasičnih vrednotah" (Apih, 1958, 27). Društva tistega časa se niso opredeljevala na narod­ nostni podlagi, pač v značilnem tržaškem kozmo- politizmu, ki je nosil močne poudarke takrat še vedno kulturnega in ne političnega italijanstva. V začetku 19. stoletja je še vedno deloval v Trstu Casino Nobile di san Pietro (1763), za časa francoske zasedbe je prekinil z delom, nato pa je na pobudo odvetnika Domenica Rossettija (bil je tudi dolga leta njegov vodja) obnovil svoje delovanje. Leta 1839 je prevzel novo ime Casino Vecchio. Med svojim službovanjem v Trstu je bil član kazina tudi francoski konzul v Trstu, pisatelj Stendhal. Kazino pa so obiskali tudi cesar Franc I. s soprogo, knez Metternich in Maria Luisa Parmska. Društvo, ki je zbi­ ralo ugledne meščane Trsta, je ves čas svojega obsta­ 165 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 janja - prenehalo je po prvi svetovni vojni - v primerjavi z velikim delom tržaških sorodnih društev delovalo narodnostno in politično zmerno. Januarja 1810, še v času Ilirskih provinc, je Paul Schubart pobudil ustanovitev domoznanskega društva Societa del Gabinetto di Minerva. Kasnejše delovanje tega društva je bilo tesno povezano z imenom Dome- nica Rossettija, ki se je predajal tudi domoznanstvu, pogostokrat tudi z namenom, da mu zgodovina pomaga pri dokazovanju municipalnih (indipendentističnih) pra­ vic Trsta, zlasti v odnosu do avstrijske države (Trst je z Avstrijo in ne v Avstriji). Minerva je delovala po vzoru domoznanskih društev, ki so bila tedaj v različnih avs­ trijskih deželah (predavanja, naravoslovne zbirke, knjiž­ nica, raziskovalno delovanje), in tako je leta 1829 pri­ čela izdajati svoje glasilo Archeografo Triestino. Revija izhaja še danes in je še vedno glasilo društva Minerva. Po Rossettijevi smrti (1842) je Minerva preživljala krizo, ta se je končala okoli leta 1860, takrat je društvo štelo okoli 60 članov, deset let kasneje pa že 300, kljub temu, da se je del članstva priključil novemu društvu Societa degli ingegneri e degli architetti (1878). Sicer pa je Minerva pobudila še nekatera druga tržaška društva kot Societa per la lettura popolare (1869), Circolo filologico Triestino (1873-1894), Societa Adriatica di Scienze na- turali (1874) in je leta 1903 postala del zveze društev Ateneo di Trieste skupaj s Circolo artistico, Associazione medica Triestina, Societa adriatica di Scienze naturali, Societa Triestina di igiene, Societa degli ingegneri e degli architetti. Društvo Minerva se je v zgodovini Trsta profiliralo kot italijanska ustanova, zlasti od druge polo­ vice 19. stoletja dalje, toda nastalo je kot izraz tržaškega kozmopolitizmna, zato je bilo tudi nosilec vrednot, "ki jih je tržaško prebivalstvo čutilo kot svoje, ne glede na svojo nacionalno pripadnost" (Simčič, 1996, 178). Leta 1829 je nastala z združitvijo nekaterih glasbe­ nih in gledaliških krožkov Societa Filarmonico-dramma- tica. Tudi pri ustanovitvi tega društva je odigral po- mebno vlogo Domenico Rossetti, poleg Pietra Kandlerja in drugih. Kandler je nadaljeval Rossettijevo delo tako pri ustvarjanju kulturne podobe Trsta kot pri uteme­ ljevanju tržaškega municipalizma. Delovanje društva je bilo povezano z možnostjo pridobitve lastnega koncert­ nega in gledališkega prostora, kar je še pred letom 1848 povzročilo prvo krizo v delovanju društva. Težave je tedaj rešil Francesco Hermet, ki je bil po letu 1860 med vodilnimi tržaškimi italijanskimi liberalnimi politiki. Društvu, ki ga je vodil, je dal močne italijanske na­ cionalne poudarke. Tako usmeritev je nakazalo že leto 1848, ko se je društvo preimenovalo v politično orga­ nizacijo Societa dei Triestini. Po revolucionarnem raz­ dobju 1848-1849 je društvo obnovilo svojo prvotno dejavnost in dobilo leta 1884 prostore v občinskem gledališču. Postalo je središče tržaškega "liberalnonacio- nalnega življenja par excellence, predstavljalo je vsako- nevno zbirališče italijanskega meščanstva, pri tem je nasprotovala društvu Casino Vecchio in tako prevzelo osrednje mesto v narodnostnem življenju Trsta" (de Petris, 1958, 105). Filharmonično in dramatično društvo je bilo prav zaradi svoje usmerjenosti razpuščeno ob pričetku vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo (1915). Po vojni je obnovilo delovanje, ob nastopu fašizma pa je prenehalo delovati (1922) in njeni prostori so postali sedež fašistične stranke v Trstu. Gospodarsko in družbeno podobo Trsta so že v času pred letom 1848 označevale tamkajšnje pomorske in zavarovalniške družbe in podjetja. Leta 1831 je bila po angleškem zgledu z združitvijo manjših pomorskih za­ varovalniških družb ustanovljena družba Assicurazioni Generali Austro-ltaliche. Leta 1833 je bil ustanovljen zavarovalniški del avstrijskega Lioyda (Lloyd austriaco, Österreichische Lloyd), tri leta nato (1836) je zavaro­ valniški pridružil še paroplovno dejavnost (kasneje tudi gradnjo ladij), tretja Lloydova sekcija, "umetnostno-lite- rarna", pa je nastala leta 1849. Prav ta dejavnost v prvi vrsti gospodarskega organizma je bila "morda edinstveni fenomen pri takratnih gospodarskih podjetjih" (Apih, 1988, 30). Nova tržaška družba je že v nastajanju spoznala vrednost informacij za sodobni svet in od leta 1835 izdajala tednik Journal des österreichischen Lloyd (od 1.1848 na Dunaju Der Lloyd), tudi v italijanski verziji kot Giornale del Lloyd, v francoski pa je izhajal le krajši čas (1837). Ko je Lloyd leta 1842 ustanovil dobro in sodobno opremljeno lastno tiskarno, je razvil bogato izdajateljsko delovanje in tiskal uradni dnevnik L'Osser- vatore triestino, pa tudi revijo La Favilla in Kandlerjev tednik L'lstria. Revija La Favilla je zbirala neformalno skupino tržaških mladih intelektualcev, ki so vnašali v predrevolucijski Trst ideje evropske stvarnosti, nastale po revoluciji leta 1848 (med drugim so naglaševali potrebo po spoznavanju bližnjega slovanskega sveta). Ko je Lloyd tudi formaliziral obstoj svoje tretje umetniško- literarne sekcije, je ta okrepila tiskarsko delovanje, iz­ dajala knjižne zbirke in revije, ki so bile v italijanskem izdajateljskem svetu izvirne in edinstvene ter v središču tržaškega družabnega življenja, v Tergesteu, upravljala čitalnico. Leta 1838 je bila ustanovljena zavarovalniška družba Riunione Adriatica di Sicurtä. Iz predmarčnega obdobja je v Trstu potrebno ome­ niti še delovanje Societa Triestina all'insegnamento del- le Belle Arti, nastala je leta 1839 in je kmalu spremenila ime ter postala Societa Triestina di belle arti. Delovala je kot organizator in propagator likovne umetnosti. Leto ustanovitve Societa di amici della storia naturale (tudi Unione di storia Naturale) ni znano. Iz tega časa je tudi nekaj glasbenih šol kot Accademia vocale e instru­ mentale (1840), Scuola popolare di canto (1840), leta 1862 je ta šola postala Civica scuola di canto di fon- dazione Reyer. Societa corale (okoli 1845) je priredila več koncertov v gledališču Corti. Družabnim srečanjem pa je bila namenjena Societa delle Stanze di radunanza dei Signori commercianti associati iz leta 1814, leta 166 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 189Tje menjala statut in postala Associazione dei Com- merdanti. Svoj sedež je imela tudi v prostorih podob­ nega društva Societa delle stanze del Lloyd, katerega delovanje je izpričano v letih 1860-1875. Že pred letom 1848 je bilo v Trstu nekaj podpornih poklicnih društev in združenj kot Fratellanza dei Cap- pellai (1834) in Istituto di Mutuo Soccorso dei Com- mercianti (1842). Goriško-Gradiščanska V predmarčnem času se je društveno življenje odvijalo predvsem v Gorici in v mnogo manjši meri v manjših središčih, kot sta bili Gradišče ob Soči in Tržič (Monfalcone) v italijanskem (furlanskem) delu dežele, ter občasno v nekaterih slovenskih krajih (Kojsko, Rihemberk). V Gorici je bilo več cerkvenih bratovščin, najbolj znana med njimi je bila Unione del pio sov- vegno iz leta 1749 (statut prenovljen I. 1859). Skrbela je za duhovnike, njeni člani so bili duhovniki, pa tudi laiki. Med združenji obrtnikov je bil znana zlasti Pia Unione dei calzolai, podporni sklad goriških čevljarjev; svoj statut je združenje v skladu z zakonodajo prenovilo leta 1855. Med goriškimi društvi tistega časa ima zagotovo osrednjo vlogo goriška kmetijska družba (Societa agra- ria, Ackerbaugesellschaft), ustanovljena leta 1765. Njen ustanovitelj je bila cesarica Marija Terezija. Bila je prva kmetijska družba na Primorskem, v Trstu in za Istro so ustanovili take družbe več kot sto let kasneje. Goriška družba je v duhu fiziokratizma skrbela za napredek kmetijstva, že v prvih letih svojega delovanja je objavila več strokovnih publikacij, nato je izdajala koledar ter društveni glasili v italijanskem (Atti e memorie; od 1862 dalje) in krajši čas tudi v slovenskem jeziku (Umni gospodar, 1863-1865). Skozi celotno 19. stoletje je bila pomembno središče strokovnega in družbenega živ­ ljenja v deželi. Delo je imela organizirano po podruž­ nicah, ena izmed teh je bila tudi v Trstu (1861-1880). Goriška kmetijska družba je delovala do razpada avstro- ogrske monarhije. Ker so bili Slovenci z njenim delo­ vanjem nezadovoljni (podobno kot desetletje pred tem slovenski Tržačani), so ustanovili slovensko Goriško kmetijsko društvo (1905), ki je leta 1907 imelo 37 podružnic s 1888 člani. Društvena podoba predmarčne Gorice in njenega okoliša pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili še nekaterih društev in pobud, ki izvirajo iz 18. stoletja. Leta 1740 je Gorica dobila gledališče, ki se je kasneje preimenovalo v Teatro sociale (Teatro di societa). Prvot­ no v zasebni lasti, je gledališče postalo leta 1810 last družbe, ki je štela 74 članov. Leta 1780 je dobila Gorica literarno in znanstveno društvo Accademia degli arcadi romano-sonziaci, ki je kasneje svoj sedež prenesla v Trst, kjer pa je svoje delovanje končala in svojo knjiž­ nico (5000 knjig) poklonila občini. To pa je bila prva donacija mestni knjižnici, nastali leta 1793, z imenom Pubblica Biblioteca Arcadica di Trieste. Ob obisku kralja dveh Sicilij, Ferdinanda, je bilo 21. februarja 1779 ustanovljeno v Gorici lovsko društvo goriških plemičev Societa dei cavalieri di Diana cacciatrice in je delovalo do leta 1804. Naslednik tega društva je bilo Görzer Schützen-Verein (Societa del tiro al bersaglio) iz leta 1829, delovalo je še v ustavnem obdobju. Konec 18. stoletja je deloval v Gorici tudi aristokratski Casino di Gorizia (njegovi statuti so bili natiskani I. 1795). Leta 1817 si je baron Atanasio Degrazia zaman pri­ zadeval, da bi v Gorici ustanovil Societa di ricreazione, podobno tudi dve leti kasneje grof Giorgio Delmestri. Maja 1827 je v prizadevanju za razširjanje dobre glasbe nastal Instituto filarmonico, društvo je vodil goriški nadškof. Iz te pobude se je razvila Nuova scuola di Musiča, ki je tesno sodelovala z goriškim Gabinetto di Lettura. Iz tega sodelovanja je nastal leta 1831 Casino Civico, ki naj bi pri svojih članih stremel za "prijateljsko druženje in pošteno zabavo" (Cossar, 1955, 472). Član kazina je bil tudi goriški nadškof, ki je sodeloval tudi pri Istituto Filarmonico-Drammatico s sedežem v palači barona Degrazie v Gorici. Po razpadu Casina Civico je goriški okrožni glavar Gleisbach 27. maja 1837 potrdil pravila Casina di Societa, ki je preživel dogodke leta 1848 in prenehal delovati 15. julija 1858. Tudi to društvo je delovalo kot družabna ustanova, prirejalo je glasbene in dramatske prireditve. Razpadlo pa je zaradi nesoglasij med članstvom. P. n. gospod! H ud boj Jo b il lotos za „Goriiko ljudsko pcscjiMoo*'; naši stranki je bil vsiljen, ali frhnjmmli nmn gri nijnjnrr - fldf iH n ilir illi1,1' i|y » " - * " f ™ffinica dobro razvijala vkliub zaprekam. ■ katero atavljajo nasprotniki, S tem se najbolje pokažo mo3 steanfee. . Posojilnica ima danes okoli 1,400.000 K hranilnih vlog ; roservni zalog okoli 60.000 K, deležev pa nad 160.000, ioroj okoli 380.000 JI garancijo ali jamstva. E na petina tega denarja ni odločno naše stranko; bodimo torej pripravljeni, da ga tudi izplačamo, in sioer brez Škode v sedanjem razvitku .posojilpico. Ako letos to izvršimo, dokažemo tudi denarno silo naSe Btranke v največji meri. * Prosimo Vas torej, da obračate svojo pozornost »Goriški ljudski posojilnici«, ker ocTnje 1L bodo imeli Slovenci cele dežele velike koristi. Nabirajte jej .d o lo ž o v (po 10 gld., k i se obreatu? jejo po 6%) In h r a n i l n i h v lo g , ki so obrostujejo po 4 NaSi rojaki imajo mnogo denarja / v t u j i h denarnih zavodih, a naša posojUuica je enako varen zavod. Ves ta denar b i morgl priti.' v »Goričko ljudsko posojilnico«. • r . Kdor ne m ara vlagati denarja v to naSo posojilnico iz kateregakoli vzroka, ima na: razpolago »Jrgoosko^brino sudrugotrr ki je z neomejenim jamstvom tor lastita 2e vplačana glavnica presega hranilne vloge. Večja v arnost torej izključena. -- Tudi zadruga obrestuje po 4 '/*# , svoto nad C000 g ld . , 'la bo odpovejcTrietcTnaprej,' p a celo po . OJ) fotoi ugodnih pogojih bi pač nikdo naših ljudij ne smel imeti '„.debatja,v- tujih zavodih. . . . * ' • ; Prosimo torej, delujte v tem zm ialu! ' . . ’ - r - V G o r io i , 16. junija 1900. Izv rS evaln l odbor „narodno-napredne stranke1*. Sl. 2 : Okrožnica Narodno napredne stranke v Gorici (16. 6. 1900). Sl. 2 : A circular o f Nationally Progressive Party in Go­ rica (16. 6. 1900). 167 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 OiC OZ, ■vVa/'I vvv im ^ %1/VA.VVVĈ ■vAs-v-Co-V̂O- -̂ Jv-C '̂tlA-'V'vtyv-.A, viz-CA/W ^ - - --*c ó • -J íxz-cvAÍaa&V / -^VxyO-íSAy , (ZA,x̂ <̂r-\j~v/W _ A . • U Q . ~ 1 ~ ’ ----■'" ‘*" n awKAa/^vAcq oVjwaaAájtt /C> Assî w-i'Â / ' Sl. 3 : Dopis Tolminskega učiteljskega društva (4. 8. 1902). Fig. 3: A letter by Teachers' Society in Tolmin (4. 8. 1902). Tudi v Gorici so delovale cerkvene bratovščine, humanitarni zavodi in dobrodelni skladi. Delovali so tudi tajni krožki (na primer ilirski krožek goriških slo­ vanskih semeniščnikov). V Gorici je tudi nastalo (1846) društvo proti trpinčenju živali (Verein wider die Thier- qualerei), kot nekašna podružnica podobnega društva, ki je delovalo v Munchnu. Goriško društvo, ki sta ga ustanovila in vodila Valentin Stanič in prof. Anton Fuster, je svoje namene obrazložilo v nemško napisani brošuri (1846). Istra Istra je bila do leta 1797 razdeljena na beneški in avstrijski del. Razdeljenost je vplivala na njen družbeni razvoj, saj je bil ta v obalnem pasu ki je pripadal beneški državi, osredotočen na mestno civilizacijo, notranja Istra pa je bila v veliki meri agrarno področje. V obalnih italijanskih mestih (v 18. stoletju je delovala v Piranu Biblioteca cívica, I. 1763 je bila v Rovinju ustanovljena Accademia letteraria) pa tudi v večjih krajih v notranjosti je prevladovala tudi v slovanskem okolju italijanska kultura. Poleg cerkvenih in zlasti obrtnih bratovščin so delovali različni dobrodelni skladi in ustanove. Zelo razširjena pa so bila bralna društva. V Kopru je bil leta 1807 ustanovljen Gabinetto politico letterario, kasneje leta 1820 Societa di lettura, oblast pa jo je kmalu ukinila. Casino di societa so imeli leta 1839 v Rovinju, naslednje leto so ustanovili La societa del casino v Labinu (kot datum njene ustanovitve se navajata tudi leti 1835 in 1839, društvo je svoje delovanje obnovilo v I. 1864, 1873, 1886, 1911 in ga končalo I. 1936). Podobna društva so ustanovili tudi v Pazinu (1844) in v Motovunu (1846). 25. januarja 1841 je okrožni glavar dovolil bralno društvo v Podgradu. V mestu Krk na istoimenskem jadranskem otoku je od leta 1839 delovala Algarottijeva knjižnica s čitalnico za obiskovalce. Iz predmarčnega časa (1843) izvirajo priprave za ustanovitev skupnega poljedelskega društva za Trst in Istro. Oblast je vpraševala zainteresirane, kje naj bo sedež društva; občine v okolici Trsta so bile za skupno društvo (Kramar, 1991, 210-211). Družbo so kot Societa Agraria Istriana ustanovili šele leta 1868, vendar je imela drugačen pomen kot podobne družbe. Njeno delovno področje je prevzel leta 1884 ustanovljeni istrski svet za poljedelstvo v povezavi z okrajnimi kme­ tijskimi zadrugami (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, 1970, 530). V Istri so v času pred letom 1848 delovali pri Italijanih tajni protiavstrijsko usmerjeni krožki, ki so leta 1848 zrasli v pravo nacionalno gibanje. REVOLUCIONARNO LETO 1848 IN BACHOV ABSOLUTIZEM Oktroirana ustava z dne 25. aprila 1848 je omo­ gočala tudi ustanavljanje političnih društev. Vendar v Primorju ta demokratični ukrep ni sprožil kakega po­ sebnega društvenega gibanja. Pomemben pa je pred­ vsem zato, ker so se v letu 1848 pričela društva orga­ nizirati na narodnostni podlagi, in tako so takrat dobili svoji prvi društvi tudi primorski Slovani. Revolucionarno vzdušje, ki je trajalo manj kot leto dni, ni moglo razživeti društvenega dela. Njegovo posebno obliko so predstavljale narodne straže, ki so se tudi v Primorju pojavljale v mestih in v večjih krajih podeželja. Abso­ lutizem, ki je sledil oktroirani ustavi iz začetka marca leta 1849, je zavrl in omejil formalna shajališča ljudi. Potem, ko je izšel patent o društvih, je tržaški namestnik VVimpfen objavil okrožnico, s katero je zapovedal, da morajo društva do 18. marca 1853 zaprositi za dovo­ ljenje za svoje delovanje. Še pred tem so leta 1850 za vse tri sestavne dele Primorja ustanovili trgovske in obrtne zbornice. Trst Leto 1848 je pokazalo na eni strani, da je Trst 168 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9•1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 izjemne važnosti za avstrijsko monarhijo in da se tega zavedajo tudi Tržačani, na drugi strani pa je pod vplivom italijanske revolucije prvič nastopil v javnosti tržaški italijanski nacionalni in liberalni tabor. Italijanska preporodna misel je v Trstu zorela že pred letom 1848 tudi s pomočjo društvene dejavnosti, zlasti filharmo- nično-dramatičnega društva, ki se je konec aprila 1848 - kot zgoraj povedano - preimenovalo' v Societa dei Tri- estini. Takrat pa je v dogajanja posegla tudi tržaška in Avstriji naklonjena gospodarska elita z ustanovitvijo političnega društva Giunta centrale (kasneje preimeno­ vana v Giunta Triestina), ki ga Carlo Schiffrer pozna "kot prvo tržaško politično društvo". (Le origini dell'irreden- tismo triestino, 1878, 102). Sestavljali in vodili so ga tako imenovani fedeloni (na primer C. L. Bruck, F. M. Burger), njihovo glasilo je bil uradni UOsservatore Triestino. Obe tržaški politični društvi sta se vključevali v dogajanja časa (volitve v franfurtski in dunajski par­ lament, priprava mestnih volitev, ustavne razprave itd.), ki so takrat načrtovala bodočnost Trsta. V pomladnih mesecih leta 1848 pa razkol med tržaškimi Italijani, ki so načrtovali bodočnost mesta v Avstriji, in onimi, ki so se na svoj način odzivali na dogodke revolucije, ni bil tolikšen, da ne bi na čelo v politično društvo (pri svojem političnem delu se je posluževala različnih glasil kot La Guardia nazionale, II Costituzionale itd.) spremenjene Societa filarmonico-drammatica postavili odvetnika in domoznanca Kandlerja, čeravno si je za novo društvo največ prizadeval Francesco Hermet. Sicer pa so v politično življenje tedanjega Trsta posegali predvsem oblastni organi: "ferdinandejski" mestni svet je bil raz­ puščen, politično-ekonomski magistrat se je spremenil v mestni magistrat in 30. marca 1848 izvoljena začasna občinska komisija naj bi pripravila volitve nove mestne oblasti. V politična dogajanja pa so v drugi polovici leta 1848 posegli tudi tržaški Slovani, predvsem Slovenci, ki so bili v mestu najštevilnejši med njimi in so v okolici mesta živeli kot avtohtono prebivalstvo (v mestu so I. 1842 predstavljali 10,6% prebivalstva, v okolici pa 82,2%). Med ostalimi Slovani so bili v Trstu pomembni Srbi s kolonijo trgovcev, brodarjev in pomorščakov (I. 1845 je štela 247 članov), kot uradniki in častniki so živeli v mestu še Čehi, Poljaki in Hrvati. Šestega de­ cembra 1848 je bilo slovesno odprto Slavjansko družtvo s političnim in kulturnim programom svojega delovanja: "dvignjenje slavjanstva v Austriji ..., zagotavljanje in obramba ustavnih naprav ... podpiranje cesarstva in ustavnega prestola" (Pahor, 1971, 4; Pahor, 1970, 12). Društvo je izdajalo najprej svoje mesečno glasilo Slavjanski rodoljub (1849), ki mu je sledil Jadranski Slavjan (1850). Dejavnost društva je z uvajanjem abso­ lutizma postopoma usihala, njegov naslednik je bil Casino slavo, ki je deloval še sredi petdesetih let kot prireditelj ne zelo pogostih družabnih prireditev. Na za­ četku leta 1849 je tisk priobčil vest o snovanju po­ sebnega društva tržaških Madžarov (Laibacher Zeitung, 11.1 . 1849). Tržaška narodna straža (Guardia nazionale) je pred­ stavljala druženje tržaških meščanov predvsem italijan­ ske narodnosti. Slovenci so delovali pri okoličanskem bataljonu (Milizia territoriale), ki je kot posebna brambovska organizacija deloval že stoletja in se je leta 1805 povsem na novo organiziral. Bataljon je opravljal v mestu tudi redarsko službo in tako je sodeloval tudi pri dušenju prvih krvavih nacionalističnih nemirov julija 1868 v Trstu. Prav zaradi tega je bil 10. avgusta 1869 razpuščen. Tudi v revolucionarnem obdobju so v Trstu delovala društva, ki so nastajala v predmarčni dobi (na primer Minerva in Societa Filarmonico-drammatica). Spreme­ njene razmere, ki so nastopile po 31. decembru 1851 z ukinitvijo ustave iz marca 1849, so tudi z novim društvenim patentom (1852) izločila iz seznama do­ voljenih društev predvsem politična, ki jih je v življenje priklicalo leto 1848. V desetletju 1850-1860 se je Trst utrdil kot upravno središče Avstrijsko-ilirskega primorja z namestništvom, centralno pomorsko vlado, policijsko direkcijo, organi luške kapitanije, vojaško oblastjo (vojna mornarica, vo­ jaški bataljon mesta Trsta oziroma okoličanski bataljon), škofijskim ordinariatom, sodno oblastjo (apelacijsko sodišče za vsa tri okrožja Primorja, apelacijsko in de­ želno sodišče za Trst, trgovsko pomorsko sodišče), finančnimi organi, s konzulati 38 držav. Poleg tega je delovala trgovska in obrtna zbornica, ustanovljena 18. marca 1850. Delo borznega inštituta iz leta 1755 je nadaljevala tržaška zbornica in bančne organizacije kot Monte Civico commerciale, Monte civico di Pieta ter 26 zavarovalniških družb. Posebno mesto je pripadalo Avs­ trijskemu Lloydu, ki je imel leta 1857 v svoji navi­ gacijski sekciji 4150 uslužbencev (od tega 2506 na ladjah, 1436 pa v ladjedelnicah) in 68 ladij na parni pogon, v tretji sekciji pa 203 uslužbence, od katerih jih je 135 zaposlovala tiskarna. Statistiko (Guida scematica del la cittä di Trieste, 1857, 9-30) o tržaških družbah in društvih, ki so sodila v delokrog patenta o društvih (1852), je mogoče dopolniti še s podatki, da je v obravnavanem času delovalo 66 borznih družb (med njim Bois de Chesne & Comp., Pasquale Revoltella, J. C. Ritter & Comp., F. E. Rittmeyer & Comp.), 145 velikih družb, ki so imele obrate bodisi v Trstu ali v okolici (na primer industrijski obrati družbe Pally v Ajdovščini) ter so po svoji dejavnosti bile pomorske (na primer Avs­ trijski Lloyd), predelovalne (na primer Societa del Molino a vapore) in drugačne. Okoli leta 1855 so v Trstu poleg že omenjenih Casino Vecchio in Casino slavo delovali še Casino Gre­ co, Casino di Borsa, Casino Tedesco, Gabinetto cinese ter varstvena oziroma dobrodelna društva Societa Tri­ estina contro il maltratamento degli animali, Societa di Mutuo Soccorso dei lavoranti bottai (1850) in Societa di 169 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Mutuo Soccorso per Ammalati (1850). Ohranjeni so po­ datki o dveh glasbenih društvih Societa musicale (okoli 1855), ki je prva v Trstu izvajala Beethovnova dela, in Societa del casino filodramatico (1858). Societa d'orti- coltura del Litorale (1857) se je leta 1868 preobrazila v Societa agraria di Trieste (1868) in je delovala podobno kot sorodni ustanovi v Gorici in Trstu. Od ustanovitve dalje do prve svetovne vojne je izdajala svoji glasili L'Ortolano in UAmico dei Čampi. Družba si je pridobila velike zasluge za pogozdovanje Krasa. Ker pa Slovenci v njej niso našli pravega mesta, so ustanovili slovensko Kmetijsko društvo za Trst in okolico (1894) s podruž­ nicami v Trstu, v Križu in na Proseku; izdajalo je glasilo Gospodarski list. Goriško-Gradiščanska Odmev na revolucionarne dogodke tako na Dunaju kot v Italiji v Gorici ni bil tolikšen kot v Trstu in v istrskih mestih. V aprilskih dneh, ko so se začela po monarhiji pojavljati politična društva, so na tako združitev v Gorici prej pomislili Slovenci kot Italijani. Datum 10. maja 1848 nosijo pravila Slavjanskiga bravniga družtva v Gorici, ustanovljeno je bilo najverjetneje že 15. aprila 1848. Društvo, ki je imelo konec leta 1848 okoli 160 članov, je sicer bilo - sodeč po naslovu - kulturno, pravila pa so vendar pokazala elemente političnega de­ lovanja v duhu zvestobe habsburški monarhiji, prav tako pa tudi kasnejše delovanje. Na italijanski strani društvo v Gorici ni imelo svojega sogovornika. To seveda ne pomeni, da ti politično niso delovali. Med goriškimi Italijani so potekale razprave o narodnostnem značaju Gorice in opredeljevanje, ki se je ob tem pokazalo, je bilo v mnogočem podobno razmeram v Trstu. Goriški Italijani so za krajši čas (avgust-september 1848) izdajali dnevnik L'Aurora, ki je poudarjal svojo zvestobo Avstriji na drug način kot od 1. januarja 1850 dalje izhajajoči II Giornale di Gorizia. L'Eco del Isonzo (1849) je bil list, ki so ga izdajali v Gradišču ob Soči, v enem izmed središč italijanskega dela Goriško-Gradi- ščanske. V slovenskem delu dežele so se pojavila bralna društva, tako v Kanalu, Bovcu, Tolminu in Sežani. Pra­ vila bralnega društva v Ajdovščini je oblast potrdila ko­ nec leta 1855. Zametek društvenega zbiranja so na slo­ venskem podeželju predstavljale narodne straže (na pri­ mer v Solkanu, Rihemberku) in v Vipavi (tedaj na Kranj­ skem) so septembra 1848 uprizorili gledališko igro v korist krajevne narodne straže. Po uvedbi absolutizma pa so se po slovenskem podeželju ustanavljale cerkvene bratovščine, ki so poleg verskih nalog svoje člane na­ vajale k branju slovenskih knjig. Take skupine so delo­ vale v Kanalu, v Mirniku, na Šentviški Gori, v Libušnjah pri Kobaridu, pri Sv. Luciji in v Komnu na Krasu. Uradni dokument iz leta 1855 je poročal o delo­ vanju treh društev v Gorici, in sicer Casino di Societa, Societa del Teatro in Societa del tiro al bersaglio. Njim se je pridružila Societa Filarmónica (pravila potrjena 10. 3. 1855), predsedoval ji je goriški industrijalec nemške­ ga rodu Héctor Ritter-Zahony. Ko je Casino di Societa prenehal delovati, je njegove naloge prevzel Casino del teatro (1858), leta 1878 ga je vodil industrijalec Karl Ritter-Zahony. Istra V letu 1848 se je prav v Istri najbolj pokazal raz­ korak med mestom in njegovim zaledjem. Mesta so bolj kot dunajskim prisluhnila glasovom italijanske revolu­ cije in v političnim gibanju istrskih Italijanov so bile zelo močne unitaristične zamisli, ki so bodočnost Istre videle le v povezavi z Italijo, saj bi prebivalce polotoka rešile ne le gospodarskih težav, marveč tudi nemškega pritiska. Italijanski nacionalizem je bil v Istri močnejši kot v Trstu in na Goriškem. Istrski Slovani se spočetka v politično gibanje niso spuščali, šele kasneje so se vklju­ čili v takratne nemško-italijanske razprave o narodnosti pripadnosti istrskega prebivalstva. Nedvomno je v Istri leta 1848 obstajalo italijansko politično gibanje. Za formiranje nacionalne zavesti so imeli Italijani boljše pogoje od Hrvatov in Slovencev, slednjim so poleg drugega manjkali tudi intelektualci, da bi lahko postavili temelje za kulturno in politično ozaveščanje. V revoluciji leta 1848 se je istrsko društveno delo­ vanje združevalo v mestih, okoli že prej obstoječih bralnih društev. Leta 1848 sta nastali Socieá del casino v Malem Lošinju in v Pulju. Posebno obliko društev so predstavljale narodne straže, ki so po podatkih iz aprila 1849 delovale v 24 krajih in štele 4262 mož (ti pa niso bili vsi oboroženi). Imele so namen vzdrževati red in mir. Oblast jih je ukinila takrat, ko niso bile več potrebne (dekret z dne 22. 8. 1851) (Kramar, 1987, 206). Najmočnejšo stražo so imeli v Pazinu (vpisanih 1006, od tega oboroženih 300 mož), delovale so še v Brseču, Brtonigli, Bujah, Buzetu, na Cresu, v Gračišču, Grožnjanu, Izoli, Kopru, Labinu, Miljah, Motovunu, Novigradu, Pičanu, Piranu, Plominu, Podgradu, Poreču, Rovinju, Umagu, Vižinadi, Vodnjanu in v Voloskem (Milanovič, 1967, 160-161). Istra je bila zlasti v gospodarskih pogledih v mno­ gočem povezana s Trstom, podobno je mogoče trditi tudi za društveno življenje, in zagotovo ni slučaj, da se je prvi istrski list po letu 1848 - II Popolano dell'lstria (1850-1851) - tiskal v Trstu, urejal pa ga je Michele Fachinetti iz Vižinade. Leta 1850 se je tako kot v ostalih deželah monarhije ustanovila trgovska in obrtna zbor­ nica za Istro Camera di commercio e di industria s se­ dežem v Rovinju. Prvo pomorsko društvo je bilo osno­ vano na Malem Lošinju leta 1856, dve leti nato je propadlo. Sledila je Associazione Marittima Istriana (1869) s sedežem v Trstu. ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 USTAVNO OBDOBJE Prva leta ustavnega obdobja vse do uveljavitve zakona o društvenem pravu (15. 11. 1867) je veljala zakonodaja iz leta 1852. Društvena dejavnost je oživela predvsem zaradi nastanka novih kulturnih in političnih društev, obenem pa v okvir zakona o društvenem pravu niso več sodila društva in družbe, ki so ustvarjale dobiček, cerkveni redovi in bratovščine, obrtniške za­ druge in podporne blagajne, rudarske družbe in bra­ tovske skladnice. Prikaz društvenega delovanja v Avs­ trijskem primorju obravnava predvsem društva, ki so sodila v delokrog zakona o društvenem pravu, dasiravno ni mogoče prezreti delovanja na primer verskih in nekaterih gospodarskih združenj. Večji del društvene aktivnosti se je kljub temu, da so bila iz zakona izvzeta društva, ki so ustvarjala dohodek, odvijal v Trstu. K porastu takega delovanja pa niso pripomogla le nova politična društva, ki sicer nazorno kažejo politično pluralizacijo (predvsem klerikalci, liberalci, socialisti) druge polovice 19. stoletja vse do prve svetovne vojne, marveč tudi raznolikost interesov moderne družbe na polju že tradicionalnega kulturnega in družabnega udejstvovanja ob nastajanju mnogih novih pobud in naziranj (dobrodelnost, šport in rekreacija, mednarodne povezave). Večnarodne in večjezikovne razmere v Avs­ trijskem primorju so ne le količinsko, marveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Pri tem je potrebno opozoriti zlasti na slovensko zaledje Trsta in Gorice, pa tudi na istrsko podeželje, v nekoliko manjši meri pa tudi na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanske in Istre. Pri Slo­ vencih v Primorju so se od začetka šestdesetih let v okviru vseslovenskega gibanja ustanavljale čitalnice, bralna društva z narodnoprebudno vsebino delovanja. Tako je na vsem slovenskem ozemlju do leta 1869 nastalo 57 čitalnic, od teh jih je bilo 26 na Primorskem, in sicer 16 na Goriškem, 8 na Tržaškem in 2 v slovenskih predelih Istre; v istem razdobju je bilo na Kranjskem 16 čitalnic (od tega 7 v krajih, ki so prišli po rapalski pogodbi I. 1920 k Italiji), na Štajerskem 13 in na Koroškem 2. Bolj kot pri italijanskem podeželskem prebivalstvu se je pri Slovencih na Goriškem na prelomu stoletja pričela politična diferenciacija (klerikalci : liberalci), ki je v številnih krajih ustvarjala vzporedna kulturna in gospodarska društva. Vsa ta razlikovanja so se pojavljala tudi na Tržaškem, zlasti pa v Istri pri vseh treh deželnih narodih. A . © L (M/VWv, n-v ivtoj«. fr /w w w aavuG fffA X . fZvX¡3- ^ . «va, r é r f - W m Cv. .eWL- S'. |llr . to , dAr AñX*. vcúw • JjjWrtíVWMy ( nXo M- rT rJrVWv vvXkrujA- 1A «WfUwC djjil • LrrCívlvCOv . SklWr (u- t «kn. Wa*- ítyv* Artr. SJinko Trinajstič - o d v je tn ik u Pazinu . . Vinko gamlič p ap insld k a m o m ik i župn ik u V o loskom . _ ¿Rnta TCalac žu p n ik i d e k a n u B uzetu Si. 5 : Zaključni del okrožnice (30. 9. 1903), s katero so podpisani vabili na sodelovanje pri izgradnji dijaškega doma v Pazinu v okviru tamkajšnjega dijaškega po­ možnega društva. Fig. 5 : The final part o f a circular (30. 9. 1903) with which the undersigned were inviting to take part in building a students' home in Pazin within the frame­ work o f students subsidiary society there. predavanj v krožku so bili tudi Enrico Feri, Giuseppe Sergi, Gaetano Salvemini, Viktor Adler, Karl Renner in drugi. V politično delo socialistične stranke so bile vključene Cooperative operaie (1903), zveza kon­ zumnih zadrug socialistične stranke, bolniška blagajna in denarne ustanove. S pomočjo Universita popolare (1899, delovala je v duhu liberalneganacionalizma) v Trstu in Istituto delle Piccole Industrie je Circolo di studi Sociali petindvajset let sodeloval pri "kulturnem dvigu ljudstva" (Benco, 1958, 112). Poleg političnih so pravo društveno utripanje Trsta ustvarjala društva s poudarjenim kulturnim in stro­ kovnim (znanstvenim) delovanjem. Nekatera izmed teh so bila v dosedanje pregledu že obravnavana ali pa samo omenjena. Ob Minervi so se pojavila strokovna društva zdravnikov kot Associazione medica Triestina (1874), ki je tesno sodelovala s Societa Triestina di igiene (1889). Zdravniško društvo je bila tudi Societa 173 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 ■ 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Igea (1898), svoje društvo so pa imeli tudi zobo­ zdravniki - Associazione stomatologica Triestina. Leta 1869 je nastala Societa di letture e conversazioni scientifiche. Leta 1874 ustanovljena Societa Adriatica di scienze naturali se je posvečala naravoslovnim raziska­ vam. Poleg antropološke in prazgodovinske sekcije (arheološke raziskave C. Marchesettija) je imela še entomološko in kemijsko. Izrazito strokovna je bila tudi tržaška podružnica avstrijskega društva za pomorsko pravo (uradni jezik italijanščina), delovala je poleg dunajske podružnice (uradni jezik nemščina). Društvo Pro cultura je v letih 1909-1912 pripravljalo domo­ znanska predavanja. Poseben pomen so imela šolska društva, med njimi je bila na prvem mestu društvo Pro Patria, ustanovljeno leta 1885 v Roveretu z namenom, da bi podpirale ita­ lijansko šolstvo (ustanavljanje otroških vrtcev, osnovnih šol in otroških zabavišč) v Avstro-Ogrski, zlasti ob jezikovnih mejah, kjer naj bi preprečila vpliv nemškega Schulvereina oziroma slovenske Družbe sv. Cirila in Metoda. Leta 1888 se je društvo razdelilo na dva dela: jadranski (sedež v Trstu) in tirolski (sedež v Trentu oz. v Roveretu). julija 1890 je oblast društvo razpustila zaradi telegrama, ki ga je organizacija poslala društvu "Dante Alighieri" v Rimu. Naslednica Pro Patrie je bila Lega nazionale, nastala decembra 1890. Nadaljevala je delo predhodnice. Imela je prav tako dve sekciji (jadranska in tridentinska) ter pred prvo svetovno vojno na južnem Tirolskem ter v Avstrijskem primorju skupaj 177 podružnic s 40.000 člani, 96 šol in vrtcev, 370 knjižnic, 36 godb na pihala, vodila je več večernih in nedeljskih šol za odrasle ter obrtnih šol, štipendirala je študente za študij na italijanskih univerzah. Pred vojno napovedjo Italije Avstro-Ogrski je bila razpuščena. Po vojni je bila obnovljena, nato po nekaj letih razpuščena, znova deluje od leta 1946. V Trstu je delovalo še nekaj manjših šolskih društev, kot Societa per la scuola del popolo "Pietro Dazzi", ustanovljeno okoli leta 1880 ter so ga financirali vladni organi; imelo je podoben način delovanja kot Lega nazionale, a v manjšem obsegu. Societa scuola tecnica je bila ustanovljena leta 1903, leta 1908 pa Asso­ ciazione Salesiana. Že leta 1869 je bila ustanovljena Societa stenografica Triestina, okoli leta 1908 pa je nastal esperantistični krožek. Več je bilo študentskih krožkov kot Societa degli študenti Triestini (okoli I. 1905), ki je bila prepovedana, namesto nje je bila leta 1912 ustanovljena Associazione degli študenti Triestini. Poleg tega združenja je potrebno za dopolnitev podobe omeniti še Societa degli študenti accademici in Circolo giovanile educativo (1909). Med glasbenimi in gledališkimi društvi in skupinami je vodilno mesto pripadlo filharmonično-dramatičnemu društvu, prav tistemu, ki je nastalo leta 1829. Ker pa so tudi kulturne potrebe mesta narasle, so se pojavljali tako novi organizatorji kot novi izvajalci kulturnih pro­ gramov. Tako je bil leta 1905 ustanovljen Comitato per le grandi manifestazioni culturali, prirejal je prireditve v gledališču Verdi in Politeama Rossetti. Tri leta nato so mladi nacionalisti ustanovili Societá del Teatro popo- lare, ki mu ni uspelo, da bi si uredil lastne gledališke prostore. Delovalo je več glasbenih in gledaliških skupin kot Societá di mušica e dramatica (1860), Società Filarmónica "Euterpe" (1870), Circolo musicale Sinico (1874), Società drammatica "Carlo Goldoni" (1881), Cir­ colo filarmonico-drammatico (1887), Circolo córale "Orfeo" (1900 z orkestrom in pevskim zborom), Società dei filarmonici (1901), Comitato filarmonico-dram­ matico (1908). Razvito je bilo tudi zborovsko petje. Coro Palestriniano (1896) je nastal na pobudo znanega alpinista in pisca dr. Juliusa Kugyja, in ko je leta 1908 prenehal delovati, sta bila njegova dediča Coro misto in Coro dei Madrigali v sklopu Societá córale Teatrale, društva, ki so ga sestavljali pevci Teatra comunale. Pev­ ske zbore so imela tudi poklicna združenja (Coro dei tipografi - 1870), delavska društva (Societá córale Tri­ estina fra opérai, Circolo córale fra lavoratori - 1910), več je bilo godb na pihala (Banda cittadina "Giuseppe Verdi", godba Oratorio Salesiano) in tamburaških or­ kestrov. Sicer pa je gledališko in glasbeno podobo Trsta ustvarjalo tudi delovanje domačih poklicnih in gostu­ jočih skupin v dvoranah Teatro Fenice, Teatro Armonía (kasneje "Carlo Goldoni"), Teatro Filodrammatico, Te­ atro Mauroner, Teatro Politeama Rossetti. Na glasbenem področju so pomembno vlogo odigrale tudi glasbene šole (Conservatorio musicale "Giuseppe Verdi" - 1908). Nekaj tržaških društev je bilo namenjenih tudi umetnosti vzgoji kot Associazione Triestina di belle arti (1865, delovala je pri Scuola Triestina di Disegno), Società di Belle arti (1868-1885), Società amici dell'arte (1886) in seveda osrednje društvo Circolo artístico (1884), ki je delovalo še po prvi svetovni vojni, Circolo arte moderna (okoli 1905). Društveno podobo Trsta so seveda sestavljala tudi bralna in društva za družabnost, bila so pravzaprav za­ četnik društvenega življenja. Nekatera izmed njih so že omenjena v tem pregledu. Da pa bi bila slika popolna, je potrebno omeniti še Società del casino Triestino (1862), Società "Vittorio Alfieri" (1868), Società "La Fratellanza" (1870), Società del Casino Nuovo, Circolo "Armonia", Circolo "Fenice". Posebno mesto je pripadalo že omenjeni Associazione dei commercianti (1891), bila je namenjena premožnejšim slojem tržaške družbe. Državni uradniki so bili člani Casina degli impiegati dello Stato. Več je bilo držinskih krožkov (Club fami- gliare - 1891 in drugi). Več bralnih in družabnih krož­ kov in skupin je nastalo v desetletju pred prvo svetovno vojno. Svoje klube so imeli Madžari, ki so živelči v Trstu (Triestzti magyar Kôr), in Američani (Colonia Americana - 1891, Società Americana - 1893). Circolo sionistico (1904) je bil podružnica avstrijskega društva Sion, vabil je h kolonizaciji Palestine. 174 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Tesno povezana s politično in kulturno dejavnostjo so bila tudi športna društva. Pri Italijanih v Trstu je bila osrednja Societa Triestina di ginnastica (1863), ki je v svojem dolgoletnem delovanju nekajkrat (1865, 1883, 1902, 1907, 1910) menjala svoje ime zaradi uradne pre­ povedi delovanja. Nazadnje se je imenovala Societa Ginnastica Triestina. Društvo je delovalo v italijanskem duhu tudi takrat, ko se je ob zavzetju Rima leta 1870 predsednik društva Dompieri navduševal, da bo "zasta­ va civilizacije, italijanska zastava, visela na Campi- dogliu" (Pagnini, Cecovin, 1963, 51). Leta 1881 je nasta­ la sabljaška Societa di scherma, nekoliko kasneje pa Societa Ippica Triestina. Societa Alpina delle Giulie, prvo italijansko planinsko društvo v Trstu, je iz leta 1882. Čez tri leta se je preimenovalo v Societa Alpina delle Giulie. Delovalo je v Julijskih Alpah in na Krasu ter v Istri. Leta 1918 je postalo član italijanskega planin­ skega kluba (CAI). Club touristi Triestini (1884) naj bi bil vladna organizacija. Yacht club Adriatico je nastal leta 1903, leta 1907 pa se je ustanovila Associazione Tri­ estina per la educazione fisica. Med dobrodelnimi in humanitarnimi društvi ter združenji je verjetno najstarejše Associazione italiana di beneficenza (1867), nastalo na pobudo italijanskega konzula v Trstu. Podobno je bila naravnana tudi Societa delle sale di lavoro per giovanetti abbandonati, Societa di Soccorso per ammalati poveri in njeno nadaljevanje Societa della poliambulanza e della guardia medica (1891), dalje dobrodelno društvo Carita e lavoro (okoli 1910), Societa di patronata femminile (1910), družba La Previdenza. V Trstu je bil sedež deželnega Rdečega križa in Associzione di soccorso delle signore della Croce Rossa per Trieste e I'lstria (obe organizaciji sta bili aktivni med prvo svetovno vojno). Delovalo je društvo za boj proti tuberkulozi (1889) in za boj proti alko­ holizmu (1903). Po letu 1860 se je zlasti pomnožilo število stro­ kovnih in društev za samopomoč. Societa tipografica di mutuo soccorso per ammalati (1868) je poleg drugih poklicnih združenj utrla pot tudi že prej omenjeni Societa operaia Triestina con mutuo soccorso (krajše Societa operaia Triestina), ki je s svojim delom poleg podporne imela tudi "predsindikalno vlogo" (Maserati, 1973, 53). Ob njej je delovala prav tako liberal- nacionalno usmerjena "Fratellanza artigiana Triestina" (1878), ustanovili so jo desidenti Societa operaie Tri- estine in Unione operaia Triestina (1884), ki je delovala v monarhiji naklonjenem duhu, in še vrsta sorodnih ustanov. Zlasti dobro so bili povezani učitelji, tako po strokovni plati kot zaradi samopomoči. Strokovna uči­ teljska organizacija Sociea pedagogico-didattica per le scuole popolari del Litorale (1869) je delovala predvsem kot strokovna organizacija (njeno glasilo je bilo Ras- segna scolastica). Leta 1904 je prenehala in iz nje je nastala Lega degli insegnanti (glasilo La Voce degU in- segnanti). Njeni člani so bili učitelji in srednješolski pro- . J * * v » , ^ / $ 0 š . r ' } : Sl. 6: Vabilo na plesno prireditev Soške podružnice SPD (Tolmin, 17. 2. 1906). Fig. 6: An invitation to a ball o f the Soča Branch o f Slovene Alpine Society SPD (Tolmin, 17. 2. 1906). fesorji, slednji pa so se leta 1913 odcepili in ustanovili Societa degli insegnanti medi. Leta 1886 je kot na­ daljevanje društva za pomoč trgovskih agentov (1873) nastala Associazione Triestina di mutuo soccorso co- operatrice per agenti commercio e scritturali, ki je leta 1906 spremenila svoje ime v Associazione mutua fra impiegati privali. Podobne organizacije so imeli še postreščki (1877), tapetniki (1895), mali trgovci (1897), lekarniški delavci (1896), glasbeniki (1870), delavci, italijanski državljani (regnicoli 1900, 1907), čevljarji (1896), mesarji (1900), tiskarji (1878), tiskarji socialisti (1904), kurjači (1902). V Trstu je od leta 1850 delovala trgovska in obrtna zbornica. Ob njej je delovala še Associazione Triestina per le arti e 11 industria (1865). Pomorske probleme Trsta je reševala Associazione marittima (1883). Leta 1904 ustanovljeni zavod za pospeševanje male industrije je deloval tudi kot informativna služba o tržaškem gospo­ darstvu. Podobne naloge je imel zavod, ki ga je usta­ novila Trgovska in obrtna zbornica in ki je skrbel za pospeševanje tujskega turizma. Veliko teh društev in družb je bilo v rokah državne oblasti. Naštevanje družb s področja gospodarstva (pomorstvo, denarništvo, indu­ strija) presega vsebinski okvir tega pregleda. 175 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Slovenci Slovenska društvena dejavnost v Trstu se je začela leta 1848, svojo pravo podobo pa je dobila šele po letu 1860. Ustavna doba je najprej omogočila nastanek ne­ političnih društev, in prvo tako društvo v eni izmed dežel, v katerih so živeli Slovenci, je nastalo prav v Trstu. 29. januarja 1861 je bil namreč občni zbor Slav- janske narodne čitalnice. Slovenci so bili v večini, toda člani društva so bili tudi drugi tržaški Slovani in za­ pisniki sej so se pisali tudi v srbskem oziroma hrvatskem jeziku. Tržaška čitalnica je začela živahno kulturno gibanje, v okviru katerega so se po Slovenskem usta­ navljala bralna društva, zlasti živahno je bilo na Goriškem. Delo čitalnice je bilo spočetka omejeno na ožji krog Slovencev v Trstu, na tisti del trgovsko-obrt- niškega in uradniškega kroga, ki je v večinskem italijan­ skem okolju uspel ohraniti narodno zavednost. Ostali Slovenci, ki so tedaj živeli v Trstu ali pa so vanj prihajali predvsem kot delovna sila, so se kar v veliki meri poitalijančevali. Asimilacija je ponehala šele po letu 1880, to pa se je navsezadnje dokazovalo tudi v slo­ venskem društvenem gibanju Trsta. Tržaška okolica, ki je bila skoraj kompaktno slovenska, je zgledu slovenskih tržaških meščanov sledila šele leta 1868, potem ko je že bil v veljavi novi društveni zakon. Najprej so ustanovili čitalnico v Rojanu (njen nastanek je povezan s krvavimi dogodki julija 1868), sledile so čitalnice v Barkovljah, pri Sv. Ivanu (Verdela), v Rocolu, Skednju, Kolonji. Ker ni bilo političnega društva, so čitalnice iz tržaške okolice skupaj s čitalnico v mestu delovale posredno tudi po­ litično. Z njihovim nastankom se je okrepilo slovensko narodnostno gibanje na Tržaškem, saj je enega izmed temeljnih pogojev za uspeh spoznalo prav društvenem življenju. Tako so tržaški Slovenci pripravljali leta 1869 ustanovitev telovadnega društva Južni Sokol, vendar mu oblast ni dala dovoljenja, češ da je društvo politično. Društvo, pravzaprav podružnica ljubljanskega Južnega Sokola, se je ustanovilo v Trstu šele leta 1882. Podobno usodo je doživelo delavsko društvo "Čebela" (1869), oblast ga ni dovolila, ker da je politično; težave pa so bile tudi z njegovo pridobitveno dejavnostjo. Ob državnozborskih volitvah leta 1873 - takrat so tržaški Slovenci v dunajski parlament izvolili svojega predstavnika Ivana Nabergoja - so slovenski tržaški oko­ ličani ustanovili poseben volilni odbor, ki je novembra 1874 zrasel v Politično in bralno društvo "Edinost". Bilo je prvo slovensko politično društvo na Tržaškem in dokler se niso strankarsko organizirali slovenski socia­ listi, tudi edino. Povezovala je Slovence, ne glede na njihovo nazorsko usmeritev (predvsem liberalni narod­ njaki in katoličani), in je leta 1880, potem ko je pro­ padel poskus, da bi se Slovenci (in tudi Hrvati) v Avstrijskem primorju združili v eno politično društvo, svojo dejavnost razširila tudi na Istro. Društvo, ki je predstavljalo pravzaprav stranko (njeni člani imenovani tudi edinjaši), je imelo svoje glasilo (najprej štirinajst­ dnevnik in kasneje dnevnik Edinost) in strankarsko struk­ turo (vzporedna društva, glasila); delovalo je do sep­ tembra 1928, ko ga je fašistična oblast ukinila. Od konca sedemdesetih let se je v Trstu in v njegovi okolici razširjala društvena dejavnost predvsem zaradi rasti slovenskega prebivalstva, utrjevanja nacionalne za­ vednosti in naraščajočega pritiska italijanskega meščan­ stva in tržaškega magistrata, ki sta na gibanje Slovencev gledala neprijazno in s prezirom. Delavsko vprašanje je bilo zagotovo problem, ki se ga je zavedala tudi slo­ venska politika v Trstu, in tako je na pobudo društva Edinost nastalo Slovensko delavsko podporno društvo (1879). Društvo je preživelo prvo svetovno vojno in se je leta 1926 združilo s Tržaškim podpornim in bralnim društvom (1881) v Societa di Mutuo Soccorso Ter- gestina. Slovensko socialistično Delavsko izobraževalno pravovarstveno društvo (1893) je pri svojem delu nale­ telo na mnogo težav; v takratnem tržaškem okolju je namreč prevladovala politična moč italijanskih socia­ listov in njihovega društva Lega sociale democratica. Toda kmalu se je utrdila tudi organizacija slovenskih socialistov, zlasti ko je bil jeseni 1897 ustanovljena Okrajna organizacija za volilni okraj Trst Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS), naslednje leto je do­ bila svoje glasilo Rdeči prapor. Kasneje je nastala, v skladu s pravilnikom stranke, Deželna organizacija JSDS za Trst, prav tako tudi organizaciji za Goriško in Istro. Okrepitev slovenske socialne demokracije dokazuje tudi selitev sedeža vodstva JSDS v Trst v začetku stoletja in med prvo svetovno vojno. Kulturno-prosvetno delovanje je slovenska socialistična stranka opravljala v organi­ zaciji Ljudski oder (1905), ki je imela podružnice v tržaški okolici in drugod v Primorju. Pri slovenskih tržaških delavcih se je ob koncu sto­ letja skušalo uveljaviti tudi krščanskosocialno gibanje. Leta 1899 je notranje ministrstvo zavrnilo vlogo za ustanovitev Slovenskega delavskega katoliškega društva v Trstu, ker da ni "mogoče razvideti s potrebno jasnostjo namen omenjenega društva" (Simčič, Ukmar, 1986, 20). V Trstu pa se je slovensko katoliško gibanje težje uve­ ljavljalo in Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Trstu je bilo ustanovljeno poleti 1906. Naslednje leto je nastalo Katoliško tiskovno društvo, leta 1908 pa je na­ stala Slovenska krščansko socialna zveza, ki je zdru­ ževala katoliška društva v Trstu (in okolici) ter v delu Istre. Podoben delokrog je imela tudi oktobra 1909 usta­ novljena Slovenska ljudska stranka za Trst in Istro, ki pa ni zaživela. V slovensko delavsko gibanje pa je na začetku sto­ letja znova poseglo politično društvo Edinost. Leta 1907 je ustanovilo Narodno delavsko organizacijo z glasilom Narodni delavec, njen delokrog je obsegal celotno Pri­ morje ter se je zlasti socialni demokraciji zoperstavljala s svojimi podružnicami tudi v Istri in v slovenskem delu Goriške-Gradiščanske. 176 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Prikaz slovenskih političnih društev in gibanj na Tržaškem se končuje z omembo Krajevnega narodnega sveta (ustanovljen 11 .9 . 1918), tržaške podružnice Na­ rodnega sveta v Ljubljani. Njegovi člani so bili pred­ stavniki društva Edinost in Jugoslovanske socialdemo­ kratske stranke. Odbor je bil povabljen v Comitato di salute pubblica, ki je bil ustanovljen v Trstu 30. oktobra 1918, v dneh razpadanja Avstro-Ogrske. Pregled delovanja slovenskih društev je mogoče na­ daljevati z omembo kulturnih društev (predvsem pevska in dramatska), ki so se v Trstu in okolici pojavljala od preloma sedemdesetih in osemdesetih let. To so bila Pevsko društvo "Skala" v Padričah (1875), Bralno društvo na Proseku (1878), Pevsko društvo "Zvon" v Lonjerju (1880), Pekovsko pevsko društvo "Jadranska zarja" v Trstu in Pevsko društvo "Slovanska vila" v Škednju (1884). Ko se je to društvo razpustilo, so leta 1889 v Škednju ustanovili novo z imenom "Velesila". Sledila je ustanovitev še drugih društev, kot so bila "Hajdrih" na Proseku (1887), "Adrija" v Barkovljah, "Zarja" v Rojanu in "Danica" na Kontovelu, "Skala" v Križu (1890). Iz pevskega zbora Delavskega podpornega društva je na­ stalo samostojno Slovansko pevsko društvo (1890). Sle­ dila so Pevsko in bralno društvo na Opčinah, "Svoboda" v Rocolu (1891), "Slava" pri Sv. Mariji Magdaleni Spod- nji-Kolonkovec (1892), "Dom" v Repnu (1896), "Kolo" pri Sv. Jakobu (1896), "Slovan" v Padričah (1898), "Zvezda" v Podlonjerju (1899), "Lipa" v Bazovici (1899), "Primo­ rec" v Trebčah (1902) in "Zvonimir" v Rocolu (1902). Društva so nastopala v domačih krajih pa tudi v tržaških dvoranah (koncert slovenskih pevskih društev v dvorani Fenice januarja 1890; uspeh pevskega zbora Kolo iz Trsta 20. decembra 1898 v dvorani Politeama Rossetti). Pri nekaterih od navedenih društvev so delovale tudi godbe in tamburaški orkestri. Svoj pevski zbor (in šolo) je imela tudi tržaška podružnica Glasbene matice iz Lju­ bljane. Ta zbor je bil osrednje slovensko pevsko društvo v Trstu z naslovom Pevsko in glasbeno društvo (1907). Pri nekaterih od navedenih društev so delovali tudi dramatični odseki. Zlasti razvita sta bila pri Sv. Ivanu (Verdela) ter v Barkovljah. Slovenske amaterske skupine so prirejale predstave v različnih tržaških gledaliških dvoranah (Fenice, P. Rossetti, Armonia). Marca 1902 je bilo v Trstu ustanovljeno Dramatično društvo, ki je za­ čelo s predstavami v gledališču Armonia. Kasneje je svojo dejavnost preselilo v leta 1904 zgrajeni Narodni dom (hotel Balkan na tedanji Piazza Caserma) v Trstu. Iz Dramatičnega društva se je marca 1907 razvilo pol- poklicno Slovensko gledališče v Trstu. Poleg dramskih predstav je uprizarjalo tudi operete in opere. V Trstu je bilo med slovenskimi športnimi društvi najstarejše Južni Sokol. Ta telovadna organizacija je bila v rokah liberalnega tabora, telovadno društvo katoliške stranke "Orel" se je v Trstu pojavilo (1907-1908), a se ni uveljavilo. Posebno društvo "Balkan" so imeli še kole­ sarji; društvo je sprva delovalo kot odsek Južnega So­ kola. Za planinstvo je skrbela Tržaška podružnica Slo­ venskega planinskega društva (1904). Med preostalimi slovenskimi društvi s sedežem v Trstu je potrebno omeniti še študentovsko počitniško Akademsko društvo "Balkan" (1907), ki je imelo mrežo podružnic in lastno knjižnico. V Trstu sta delovali tudi moška in ženska Podružnica šolske družbe sv. Cirila in Metoda (1885, 1887); tu je imela svoj sedež tudi po­ družnica istrske družbe z istim imenom (1910). Ob že naštetih strokovnih društvih pa je potrebno še omeniti Ribarsko društvo (1888), Zvezo slovenskih trgovskih po­ močnikov (1898), Društvo slovenskih odvetniških in no­ tarskih uradnikov (podružnica za Trst in okolico; 1899), Zbor svečenikov sv. Pavla (1899), Trgovsko izobraže­ valno društvo (1900), Katoliško društvo slovenskih uči­ teljic na Primorskem (1902), Učiteljsko društvo za Trst in okolico (1906). V Trstu je imelo sedež tudi več slo­ venskih denarnih zavodov (Tržaška posojilnica in hra­ nilnica, Jadranska banka, Ljudska hranilnica in poso­ jilnica, Narodna posojilnica in hranilnica, Splošna hra­ nilnica, Banka "Slavija"), zavarovalnic ("Croatia"), po­ morskih družb ("Dalmatia", "Balkan", "Oceanija"), za­ drug (Trgovsko obrtna zadruga, Zadružna zveza, Gos­ tilniška zadruga "International", stanovanjska zadruga "Naš dom", Konzumna zadruga Narodne delavske orga­ nizacije, Čevljarska zadruga) in založb (Tiskarna Edi­ nost, Katoliško tiskovno društvo, Knjigarna J. Gorenjec, Knjigarna Štoka). V Trstu so bila še druga podporna društva, cerkvene bratovščine in druga društva kot Ruski kružok (1901), Zveza slovenskih in istrsko hrvatskih županov (1900) in Hrvatsko zabavno i poučno društvo "Strossmayer" (1913). Zelo pestra je bila društvena podoba po posameznih krajih, kjer so poleg kulturnih delovala še drugačna društva kot podružnice šolske Družbe sv. Cirila in Me­ toda, gospodarska konsumna društva, vzajemna društva za zavarovanje goveje živine, pogrebna društva, po­ družnice Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico, hranilnice in posojilnice. Primer vasi Opčine nazorno kaže tako podobo. V vasi je že leta 1868 nastala čitalnica, nato ji sledi po vrstem redu nastanka Pogrebno društvo sv. Nikodema (1878), Bralno društvo (1881), gasilsko društvo (1890), Pevsko in bralno društvo (1891), Pevsko društvo "Zvon" (1898), Podružnica Kme­ tijske in vrtnarske zadruge za Trst in okolico (1896), Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje ži­ vine (1899), godba na pihala (1900), Posojilno in kon- sumno društvo (1900), zadruga posestnikov (1906), Ljudska knjižnica (1907), Ljudski oder (1908), Kmečka posojilnica (1908), telovadno društvo "Sokol" (1909). Imeli pa so tudi orkester (1910), klub "Zvezda" (1910), Podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda (1910), mla­ dinsko prosvetno družbo "Sloga" (1914) in zadrugo za izgradnjo sokolskega doma (1914). Tudi v Trstu in okolici so delovale cerkvene bratov­ ščine in družbe kot Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri 177 ANNALES • Ser. hist, socioi. ■ 9 • 1999 ■ 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Sv. jakobu v Trstu (1885), Marijina družba v Trstu (1899), pri Sv. Ivanu (1903), v Rojanu (1904), Moška Marijina družba v Trstu (1905), Repentabru (1908), na Kontovelu (1911). Z mnogimi slovenskimi društvi v Trstu je povezana tudi dejavnost tržaških Hrvatov. Politično društvo "Edi­ nost" je delovalo tudi za hrvatske Istrane. V Trstu pa so imeli svoj sedež Zveza slovenskih in istrsko hrvatskih županov (1900), podružnica Hrvatskega školskega društva (1913) in Hrvatsko zabavno i poučno društvo "Strossmayer" (1913). Leta 1895 je iz Pulja preselil v Trst tednik II Diritto Croato in tu izhajal do leta 1902. Nato se je preoblikoval v La Pensée Slave in leta 1903 izhajal kot Slavenska misao. Istrski politični delavec Matko Mandič pa je izdajal v letih 1908-1909 dnevnik Balkan. Nemci Dasiravno je bila vsaj nemška kultura za Trst bolj pomembna od tistega, kar sta dali srbska pravoslavna in židovska skupnost, pa je bila vendar s tema dvema se­ stavinama tržaške stvarnosti in z dejavnostjo Slovencev uvrščena v "kulturo manjšin" v Trstu (Colognati, 1958, 102-103). Nemci, ki so se v Trst naseljevali predvsem od sredine 18. stoletja, so predstavljali gospodarsko (podjet­ niki, trgovci) in upravno (uradništvo) zelo vpliven in od­ ločilen del tržaške družbene stvarnosti in so sodelovali tudi pri "nemški kulturni penetraciji" (De Lugnani, 1986, 15) mesta. Kultura pa je seveda bila le ena od sestavin društvenega življenja tržaških Nemcev. V svetovljanstvu predmarčnega Trsta se takrat ni posebej izoblikovalo kako izključno nemško društvo. Casino, ki je nosil pou­ darek, da je nemški (Casino tedesco), je bil namenjen vsem premožnim Tržačanom. Prvo pravo nemško društvo, Triester Turn- und deutschen Gesangs -Verein, je bilo ustanovljeno 12. aprila 1850. O društvu ni ohranjenih veliko vesti, prav tako tudi ne o leta 1851 ustanovljenem Freundschaftsbundu, elitnem in eksklu­ zivnem klubu. Tržaško nemško telovadno in pevsko društvo je že leta 1853 opustilo telovadno dejavnost in iz njegovega pevskega del je nastal Deutscher Mânner- gesangverein (1856) z 200 člani. Zbor je sodeloval z orkestralnim društvom Società Musicale (1852). To glasbeno društvo ni delovalo na narodnostni podlagi in v Trstu ni le prvo, pod vodstvom dirigenta Hellerja, iz­ vajalo Beethovnova, marveč tudi VVagnerjeva dela. Združilo se je s Schillervereinom, ki je nastal leta 1860. Schillerjevo društvo je bila najbolj ugledna nemška kulturna ustanova v Trstu. Podobno tudi telovadni Turnverein "Eintracht", nastal aprila 1864. Schillerverein se je posvečal v veliki meri glasbeni dejavnosti in je imel tudi svoj pevski zbor. Sodeloval pa je tudi s pev­ skim zborom Gesangvereina (1886), veliko prireditev je pripravil v lastni Schillerjevi dvorani, ki je po letu 1918 postala Sale Dante. Svoj pevski zbor (Sângerrunde) je imelo tudi telovadno društvo "Eintracht". Glasbeno po­ dobo nemške skupnosti v Trstu je dopolnjeval tudi pev­ ski zbor evangeličanske skupnosti. Pred vojno je deloval tudi koroški klub (Club Carinziano) s pevskim zborom. Leta 1873 je bila ustanovljena v Trstu podružnica (sekcija) Alpenvereins-Sektion Küstenland osrednjega Deutschösterreichischer Alpenverein. Poleg planinstva se je ukvarjala tudi z jamarstvom, upravljala je več planinskih koč v Julijskih Alpah. Kot v drugih krajih monarhije, kjer javne šole nem­ škim otrokom ne bi omogočale šolanja v nemškem jeziku, sta bili v Avstrijskem primorju ustanovljeni dve podružnici osrednjega avstrijskega šolskega društva Deutscher Schulverein (pravila osrednjega društva uradno potrjena I. 1881). Namen delovanja društva in podružnic je bil zaščita in širjenje nemškega jezika, a so ga "druge jezikovne skupnosti sprejele kot pangerman- ska društva tout court" (Zaffi, 1995, 157), saj so na Pri­ morskem Nemci v deželi Goriško-Gradiščanski pred­ stavljali 1,2%, v Istri 1,6% in v Trstu 4,5% prebivalstva. V Trstu, kjer je nastala druga lokalna sekcija osrednjega Schulvereina (prva v češkem Plznu) in bila zelo aktivna, je organizacija že leta 1882 odprla svoj prvi vrtec. Ob osrednjem šolskem društvu Schulevereinu so obstajala še manjša kot akademsko društvo llliria, društvo za nemško šolo v Skednju, društvo za nemški licej v Trstu, združenje nemških učiteljev. Tržaški Nemci so se vključevali tudi v dejavnost ostalih tržaških društev, predvsem italijanskih, in imeli v času ve­ ljavnosti cesarskega patenta iz leta 1852 vodilno vlogo pri velikem številu borznih, bančnih, zavarovalnih in drugih družb, zlasti v Avstrijskem Lloydu (pri njegovi pomorski sekciji so bili štirje člani upravnega sveta od petih Nemci). Političnih društev tržaški Nemci niso imeli. Dejav­ nost nemških socialističnih krožkov je potrjena, očitno pa je, da niso nikoli prerasli v društva, ki bi imela zakonsko urejeno podlago za svoje delovanje. Pač pa so ob koncu prve svetovne vojne tržaški Nemci ustanovili Deutscher Volksrat für Triest in Küstenland. Tako kot podobna organa pri Slovencih (Krajevni narodni svet) in Italijanih (Comitato di Salute Pubblica) je prenehal delovati ob prihodu italijanske vojske v Trst. K nemškim, pravzaprav k državnim društvom je mogoče šteti veteranske organizacije, ki so delovale za vse prebivalstvo Avstrijskega primorja. Tako je bilo leta 1879 v Trstu ustanovljeno (prenehalo I. 1915) I. Militär Veteranen Verein für Triest und Umgebung. Ob tem društvu je delovalo še Militär Veteranen Unter­ stützungverein in Triest (1899), leta 1907 seje pridružilo veteranskemu društvu. Društvi sta poslovali tudi v ita­ lijanskem in slovenskem jeziku. Goriško-Gradiščanska V razdobju od uvedbe ustavnega življenja do za­ četka prve svetovne vojne oziroma do vstopa Italije v 178 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 vojno (1915) se je v deželi bogato razmahnilo društveno življenje, predvsem v glavnem mestu dežele ter v nje­ nem slovenskem delu. Pri Slovencih je bil razvoj to­ likšen, da so italijanski sodeželani ugotavljali, kako zna­ jo "v vsaki kotanji svoje dežele ustanoviti čitalnico", (Marušič, 1985, 85) in se pri tem kritično ozirali na razmere na njihovem podeželju, kjer pa so različna društva delovala v večjih krajih (Cervignano, Gradišče ob Soči, Krmin, Ronke, Tržič). Podobno kot v Trstu je potrebno tudi v deželi Goriško-Gradiščanski razlikovati društveno gibanje Slovencev in Italijanov ter upoštevati tudi delež Nemcev, ki pa je bil osredotočen le na Gorico. Slovenci Društveno življenje goriških Slovencev je bilo od začetka leta 1862, ko je nastala v Tolminu prva čitalnica na Goriškem (peta na Slovenskem), namenjeno v prvi vrsti uresničevanju narodne prebuje. Temu so služile predvsem čitalnice, društva s kulturnimi in družabnimi nameni. Slovenci v Gorici so ustanovili tako društvo v jeseni 1862. Njegovi ustanovitvi je nasprotoval goriški župan, ker da so slovenski "casino" poklicali v življenje tujci in bi zato lahko pobudil trenja in razprtije med goriškimi meščani. Društvo je bilo vsaj štiri desetletja takrat osrednje slovensko kulturno in družabno središče v Gorici, vse do leta 1927, ko je italijanska fašistična oblast odpravila društveno dejavnost slovenske manj­ šine v Italiji. Čitalnice so začele nato nastajati na pode­ želju v večjih središčih (Ajdovščina, Kanal, Komen) pa tudi v manjših krajih (Rihemberk, Volče, Črniče, Solkan, Skopo). Leta 1869 je v deželi delovalo 16 slovenskih čitalnic, ustanavljale pa so se tudi še kasneje, vendar so ta društva menjala svoje imena in naslove. Ti so izražali dejavnost društev (s pridevniki pevski, dramski, bralni) ali pa politično in idejno usmeritev, ko so se tudi goriški Slovenci po letu 1870 nazorsko opredeljevali (na primer Katoliško politična čitalnica v Čepovanu), še zlasti pa od leta 1899, ko je prišlo do popolnega razcepa med klerikalci in liberalci. Prvo slovensko politično društvo ustavne dobe na Goriškem in v Gorici je bilo "Soča", spočetka politično neopredeljeno, kasneje pa liberalno. Društvo je bilo organizator množičnih političnih zborovanj - taborov, leta 1871 je dobilo svoje istoimensko glasilo Soča. Ko je tako kot drugod na Slovenskem prišlo v začetku se­ demdesetih do ločitve med konservativnimi staroslo- venci in med liberalnimi mladoslovenci so se ti ločili tudi na Goriškem. Konservativni so ustanovili svoje gla­ silo Glas (1872) in nato društvo "Gorica" (1873). Po kratkotrajnem razcepu so se na Goriškem spravili in ustanovili, s sočasno razpustitvijo obeh političnih dru­ štev, novo politično društvo "Sloga" (1876) z glasilom Soča. "Sloga" je delovala do leta 1907, ko se je iz nje razvila Slovenska ljudska stranka za Goriško. Še prej, leta 1899, so se od društva odcepili liberalci, ki so leta 1900 ustanovili Narodnonapredno stranko. Krščansko socialni delavci so leta 1898 ustanovili Slovensko kato­ liško delavsko društvo z glasilom Delavski prijatelj. Krščanski socialci so bili na Goriškem zelo močni, niso pa gradili politične, pač pa so razvijali lastno strokovno organiziranost in kulturno dejavnost. Ta se je kazala zlasti v Slovenski krščansko socialni zvezi za Goriško (1907), podružnici osrednje slovenske zveze (ustanov­ ljena I. 1907). V goriški zvezi je bilo združenih 52 društev s 5047 člani, leta 1913 je nastopila samostojno na deželnozborskih volitvah. Leta 1907 je nastala na Goriškem še tretja slovenska stranka - Slovenska kmečka stranka; ustanovili so jo tisti liberalci, ki niso bili zadovoljni z delovanjem Narod- nonapredne stranke. Dve leti nato je pričela delovati na Goriškem tudi tržaška Narodna delavska organizacija. Konkurirala je sociademokratom, ki so svojo organi­ zacijo na Goriškem gradili pod vplivom tržaške okrajne (deželne) organizacije Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Deželna orgnizacija JSDS s sedežem v Gorici je bila ustanovljena leta 1912. Imela je krajevne politične organizacije (na primer v Mirnu pri Gorici) pa tudi druge oblike društev (Delavsko pevsko društvo v Solkanu) in združenj (bolniška blagajna v Nabrežini). Politično, a brez kakega vidnejšega uspeha, je delovalo Slovensko narodno politično društvo veleposestnikov za pokneže- no grofijo Goriško in Gradiščansko (1901). Pričetek vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo je na Goriškem zelo omejil ali pa povsem zavrl društveno dejavnost. Po dvanajsti soški ofenzivi, ko so se Avstro- Ogrski vrnila okupirana ozemlja (spodnje Posočje, Brda, Kobariško), se je na Goriškem društveno življenje le polagoma oživljalo. Med političnimi strankami si je naj­ prej opomogla klerikalna stranka in z združitvijo svoje stare in nove struje obnovila svoje delovanje (julij 1918). Sredi septembra so tudi v Gorici ustanovili po­ družnico ljubljanskega Narodnega sveta kot Pokrajinski odsek Narodnega sveta. V njem so bili poleg klerikalcev še liberalci in agrarci, socialisti niso sodelovali. Pokra­ jinski odsek je I. novembra 1918 prezvel v imenu "vlade samostojne jugoslovanske države" oblast nad sloven­ skim delom dežele z deželnim glavnim mestom vred. Deloval je le še nekaj dni, do prihoda italijanske oku­ pacijske vojske v Gorico (prva predhodnica je prišla 5. 11. 1918; svet je bil razpuščen 14. 11. 1918). Slovenska društvena dejavnost v Gorici in na Go­ riškem je dobivala po letu 1880, po prvih dveh de­ setletjih kulturnopolitičnega poudarka, nove vsebinske razsežnosti. Dotok novega slovenskega prebivalstva, zlasti delavskega stanu, je v mestu priklical v življenje Slovensko bralno in podporno društvo (1882), s kul­ turnimi in dobrodelnimi nameni. Kasneje mu je sledilo še nekaj sorodnih društev (Narodni sklad - 1902, Slo­ vensko sirotišče - 1905, Dijaška kuhinja - 1907, Slo­ venski odsek Pomoženega društva "Rdeči križ" - 1914, ANNALES • Ser. hist. sodo!. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Okrajni odbor za begunce - 1918). Nastala so tudi prva strokovna društva kot Učiteljsko društvo za goriški okraj (1872), Zbor svečenikov sv. Pavla (1899), Katoliško duštvo slovenskih učiteljic (1901), Pekovsko društvo (1900), podružnica osrednje slovenske učiteljske "Slom­ škove zveze" (1901), Zveza slovenskih delavk "Skalnica" (1904), Društvo krščansko mislečega učiteljstva (1907), Delavsko izobraževalno društvo (1909), podružnica Društva slovenskih profesorjev (1909). V letih pred prvo svetovno vojno je nastala Zveza županov in podžu­ panov Goriškega okraja ter slovenskih občin Gradiščan­ skega okraja (1911), za obnovo v vojni porušene Goriške pa naj bi skrbela tudi Zveza slovenskih župan­ stev po vojni prizadetih občin na Primorskem (s sede­ žem v Gorici), Društvo slovenskih veleposestnikov (1909), Zveza slovenskih kolonov (1915). Dijaška društ­ va so zastopali Akademsko ferijalno društvo "Adrija" (1902), Slovenska dijaška zveza (1908) in Klub Jugo­ slovanov (1915). Toda dijaška in študentska mladina se je neformalno udeleževala društvenega gibanja že od nastajanja čitalnic dalje. Ta aktivnost je dosegla vrh v ferijalnem društvu "Adrija" s predavateljskimi nastopi, zborovanji in potujočo knjižnico. Pred prvo svetovno vojno se je goriško slovensko dijaštvo udeleževalo pre- porodovskega gibanja, ki pa je seveda bilo ilegalno. SlOVEMSKESn PUWItlSKBffi DRUŠTVA. /30& ¿fr. sj 'in '•73# S/. 7 : Dopis Tržaške podružnice SPD (27. 4. 1906). Fig. 7 : A letter by Trieste Branch ofSPD (27. 4. 1906). Razvijala se je tudi posebna kulturna dejavnost. Zbo­ rovsko petje je že sredi sedemdesetih let doseglo tako raven, da so v Gorici leta 1875 ustanovili pevsko društvo "Slavec" kot zvezo primorskih čitalniških pev­ skih zborov. Po štirih letih uspešnega dela je društvo prenehalo. Kvalitetno zborovsko petje in glasbeno šolo je gojilo Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (1901), ki je podobno kot mnoga društva iz časov pred letom 1918 preživelo vojno in bilo nasilno ukinjeno leta 1927. Društvo je delovalo tudi kot organizator slovenskega glasbenega življenja (koncertna poslovalnica). Leta 1909 je nastalo v predmestju Gorice (Barka) Narodno izobraževalno društvo "Sočebran", izobraževalni društvi sta bili na Ajševici in v Rožni Dolini (obe naselji sta sodili v goriški občino), na obrobju mesta sta delovali izobraževalno društvo na Cingrofu (1914) in čitalnica na Blančah (1915). Narodna prosveta (1904) je bila na Goriškem pred prvo vojno vodilna kulturno-prosvetna organizacija libe­ ralnega tabora s knjižnico in dramatičnim odsekom (Dramatično društvo), ki je mogel delovati v novi gledališki dvorani Trgovskega doma v Gorici (zgrajen leta 1904 na Verdijevem korzu). Narodna prosveta je bila tako kot druga slovenska liberalna kulturno- prosvetna društva združena v Zvezi narodnih društev (1907) v Gorici. V krog društev s kulturnim delovanjem sodijo še Muzejsko društvo za Goriško (1913), Ruski kružok (1902), knjižnice (Ljudska knjižnica v Gorici - 1904, Čitalnica "Balkan" - 1914), založbe (Goriška tis­ karna - 1893, Katoliško tiskovno društvo - 1908, Narod­ na tiskarna -1914). Podobno kot v Trstu so tudi na Goriškem in v Gorici delovala šolska društva, predvsem Družba sv. Cirila in Metoda s svojima moško in žensko podružnico. Moška podružnica družbe je v Gorici nastala leta 1886, ženska pa tri leta kasneje. Na Goriškem so bile podružnice družbe (tako moške kot ženske) ustanovljene med leto­ ma 1886 in 1914 v 56 krajih. Med temi kraji je tudi furlanski Krmin (Cormons; 1911), kjer je delovalo za tamkajšnje Slovence (po večini za doseljence z bližnjih Brd) še Bralno društvo (1912). Podoben primer je bil italijanski Tržič (Monfalcone), tu je delovalo slovensko Pevsko in bralno društvo (1910) ter Društvo "Ljudska šola" (1914). K navedenim sodi tudi društvo "Šolski dom", ustanovljeno na pobudo političnega društva "Slo­ ga" septembra 1897. Skrbelo je, podobno kot Družba sv. Cirila in Metoda, za slovensko šolstvo, predvsem v Gorici, kjer se je magistrat upiral ustanavljanju pri­ mernih slovenskih mestnih šol. Zato so se Slovenci odločili, da ustanavljajo zasebne šole. V ta namen je društvo "Šolski dom" gradilo lastna šolska poslopja, svoje šole in vrtce je imelo društvo tudi zunaj Gorice. Poleg tega je bil v Gorici še Kuratorij slovenske na­ daljevalne šole za obrtne učence (1905) in podružnica osrednjega katoliškega slovenskega šolskega društva "Slovenske straže". 180 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Prvo slovensko športno društvo v Gorici je bilo telovadno "Goriški Sokol" (1887), kolesarsko društvo "Gorica" je nastalo leta 1895, od leta 1911 je delovala podružnica Slovenskega planinskega društva (to je nastalo I. 1893). Na Goriškem so bile še tri podružnice tega društva, in sicer v Tolminu (Soška podružnica SPD; 1896), v Ajdovščini (1903) in v Cerknem (1904). Poleg liberalnega "Goriškega Sokola" so imeli v Gorici tudi telovadno organizacijo "Orel" (1908). Obe društvi sta imeli svoje podružnice tudi po podeželju, tako je imel "Orel" leta 1913 v 29 podružnicah na Goriškem 716 članov. Za povezavo članov Sokola je skrbela Goriška sokolska župa. V Gorici je od leta 1909 delovalo tudi kolesarsko društvo"Danica" in Lovsko ter strelsko društvo za Goriško (1909), goriški dijaki pa so imeli v šolskem letu 1907-1908 nogometni klub "Jugoslavija". Med verskimi društvi je potrebno še omeniti Kato­ liško društvo detoljubov (1905) ter Marijino družbo, ki je imela po slovenskem Goriškem svoje prve odseke od leta 1899, v Gorici je slovenska Marijina družna nastala leta 1908. Nekatera gospodarska društva so bila že omenjena (Kmetijska družba v Gorici, Goriško kmetijsko društvo). Gospodarska društva v Gorici in v slovenskem delu dežele so izvirala povečini iz kmetijske dejavnosti (vi­ narstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, zavarovanje goveje živine). V Gorici je bil sedež sadjarskega društva (1873), sadjarskega in vinarskega društva za Brda (1895), Go­ riškega vinarskega društva (1909). Več je bilo trgovskih (kot Trgovsko-obrtno društvo za Goriško - 1899), obrtnih (Krojaška zadruga - 1899, Mizarska zadruga - 1900), stanovanjskih ("Lasten dom" - 1905, "Svoj dom" - 1909) ter denarnih društev in zadrug (Goriška ljudska poso­ jilnica - 1883, Trgovsko-obrtna zadruga - 1897, Central­ na posojilnica - 1899, Kmečka banka - 1909, Delavska hranilnica in posojilnica -1913). Med gospodarske usta­ nove sodi tudi Deželna zveza za promet na Goriško- Gradiščanskem (1909). Goriška zveza gospodarskih za­ drug (1904) je združevala gospodarska društva, ki so jih ustanovili ali vodili predvsem krščanski socialci. V njej je bilo okoli leta 1910 včlanjenih 87 zadrug. Društveno življenje goriškega slovenskega podeželja je bilo prav tako razgibano. Sestavljala so ga tako kot v Gorici društva s kulturno in prosvetno vsebino, telo­ vadna, denarna, zavarovalna, trgovska, gasilska in obrt­ na društva pa tudi cerkvene bratovščine. V delavsko- kmečkem okolju vasi Podgora pri Gorici (2200 prebi­ valcev), v kraju, kjer se je zaradi industrijskih obratov naseljevalo veliko Italijanov (Furlanov) in so tu živeli ob avtohtonih Slovencih, so bila v obravnavanem razdobju sledeča slovenska društva: katoliško bralno (politično) društvo (1891), pevsko in tamburaško društvo "Podgora" (1901), tovarniška požarna obramba (1905), Katoliško slovensko izobraževalno društvo "Branik" (1907), telo­ vadna odseka "Orla" (1908) in "Sokola" (1910), stro­ kovna organizacija (sindikat) papirničarjev (1909), po- ©RUŠTV«» i'sPfAPBSEJss _ p O O B©®j¡n!fBSEiR2®S a Q O Dornbergy dne ¿ 190 fL 'eeê epu. . wtáxfáéáH. / é txgyez ’ ' ¿te ■ • ! ¿te**-' SI. 8: Dopis liberalnega društva "Naprej" iz Dornberka (1. 5. 1906). Fig. 8: A letter by Liberal Society "Naprej" from Dorn­ berk (1. 5. 1906). družnica Družbe sv. Cirila in Metoda (1911), social­ demokratska sekcija, konsumo društvo jestvin (1906) in podružnica narodnoobrambne organizacije "Slovenska straža". V Podgori pa je bila že leta 1883 ustanovljena Societa cattolica (1883). Bolj pestra je bila podoba nekaterih slovenskih krajev, ki so bili upravna središča. Tako so imeli v Ajdovščini (900 prebivalcev) leta 1911 Bralno društvo "Edinost", Bralno in pevsko društvo, Ro­ kodelsko podporno društvo, moško in žensko podruž­ nico Družbe sv. Cirila in Metoda, podružnico Sloven­ skega planinskega društva, Lavričevo ljudsko knjižnico, društvo Sokol, Narodno delavsko organizacijo ter še Užitninsko zadrugo, Posojilnico in hranilnico in Okraj­ no bolniško blagajno. Italijani V ustavni čas goriški Italijani niso vstopili z neko trdno društveno organizacijo. Takrat je bolj ali manj deloval le Casino del Teatro (znotraj Societa del teatro) in morda tudi Societa Filarmónica, ki je leta 1859 štela 12 članov. Casino del Teatro se je končno osamosvojil šele novembra 1863. Kazino je vodila in obiskovala goriška aristokracija (1883 je bil njegov predsednik princ Egon Hohenlohe). V novih razmerah je kot prvi nastal Circolo dei commercianti ed industrianti (1861). Bralni krožek je bil liberalno nacionalno usmerjen 181 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 (podpredsednik Carlo Favetti) in je prenehal z delom ob vojnih dogodkih leta 1866. Drugo goriško društvo ustav­ ne dobe (december 1861) so ustanovili goriški Nemci, in sicer Casino "Concordia", imenovan tudi "Casino tedesco". Sledili so jim Slovenci s svojo čitalnico (1862). Prav nemške ustanove v Gorici, še bolj pa slovenske, naj bi bile "neločljivo povezave z nastankom italijanskih društev." (Fain, 1991, 28) Ta društva pa so nastajala postopoma in odsevala so tudi različno nazorsko in politično opredeljenost. Goriški liberalci so se delili na zmerne in bolj radikalne, posebno skupino so pred­ stavljali mazzinijanci, ki so bili odločno bolj ireden­ tistični in protiklerikalni, delovala pa so tudi tajna zdru­ ženja (na primer "partito d'azione"). Med goriškimi Italijani pa so bili Avstriji naklonjeni konservativci, ki so svojo politično izbiro gradili tudi na katolicizmu. Taka razcepljenost ni omogočala skupnega političnega nasto­ panja goriških Italijanov, drugače kot pri Slovencih, ki so se vsaj od začetka združevali v enem političnem društvu ("Soča"). Podobno kot v Trstu je tudi v Gorici pomembno politično vlogo odigralo sicer telovadno društvo Societa di ginnastica (november 1868), ki je imela svojega pred­ hodnika v kratek čas delujočem Societa di ginanstica, scherma e canto (1868). Ko je bilo telovadno društvo leta 1879 prepovedano, je nastala Associazione gorizi- ana di mušica, drammatica e ginnastica, po ponovni prepovedi pa nova Unione ginnastica goriziana (1889). Ostala goriška športna društva tega časa so bila poleg omenjenega strelskega društva iz leta 1829 (statut po­ trjen I. 1869) še Societa goriziana di pattinatori (1873), ki je svojo dejavnost (drsanje na ledu) izvajala na zamrznjenih močvirjih v okolici Gorice. V sedemdesetih letih je sledila kot prva ustanovitev družbe Societa cattolico-politica nel Goriziano, imeno­ vana tudi Circolo cattolico del Goriziano (1870). Dru­ štvo naj bi se kot skupna katoliška in politična orga­ nizacija zoperstavljalo liberalizmu in naj bi bilo za vse prebivalce dežele (decembra leta 1872 je bilo v društvu vpisanih 362 Italijanov in 77 Slovencev). Bilo je prav­ zaprav prvo italijansko politično društvo na Goriškem, njeno dejavnost sta podpirala lista II Goriziano in nato L'Eco del Litorale. Pri Slovencih društvo ni vzbudilo velikega zanimanja, leta 1898 se je na predlog zadnjega predsednika mons. Andreja Jordana, kasnejšega goriške- ga nadškofa, preoblikovala v Unione cattolico-sociale nel Goriziano, ki je nato leta 1906 postala Unione cat- tolica popolare del Friuli. Tako se je ustvarila politična organizacija furlanskih krščanskih socialcev, ki pa so svoj prvi javni nastop in uspeh doživeli na podeželju z ustanavljanjem kmečkih zadrug in posojilnic. V katoliško društveno dejavnost je potrebno uvrstiti tudi Associazione delle letture cattoliche (1872) in žensko društvo Circolo delle donne cattoliche (1874). Iz ka­ snejše dejavnosti katoliškega tabora je potrebno omeniti tudi prizadevanja za katoliško univerzo v Salzburgu, ki se je kazalo v goriški sekciji društva za ustanovitev take univerze (1892). Ta sekcija je imela tudi svoj ženski krožek. Societa Filarmonico-Drammatica Goriziana (1872) je delovala kot glasbeno društvo in organizator različnih prireditev, med njimi tudi Petrarcovega slavja (1874), na kateri so sodelovali tudi goriški Slovenci in Nemci. Bila je ena redkih prireditev, ki je pri skupnem kulturnem nastopu združila vse etnične sestavine mesta. Gabinetto di lettura (1873) je bilo eno osrednjih goriških ita­ lijanskih kulturnih društev, preživelo je obe svetovni vojni in bilo obnovljeno leta 1948. Zagovarjalo je ita- lijanstvo Gorice in sodelovalo z drugimi goriškimi italijanskimi liberalnimi organizacijami; društvo je imelo tudi svojo ljudsko knjižnico (Biblioteca popolare). Leta 1875 je bila ustanovljena Societa promotrice per la cura climatica in Gorizia, ki naj bi skrbela za turistični pomen Gorice. Po datumu nastanka naslednje goriško društvo je bilo Societa famigliare di mušica e dram­ matica (1882). Društvo je bilo liberalno in je delovalo šest let. Njen naslednik naj bi bila Riunione famigliare goriziana (1897), društvo, ki je zagotavljalo, da posluje izključno v italijanskem jeziku. Sledila je ustanovitev šolskih društev kot Associzione di padri a vantaggio dei loro figli (1879), ki naj bi skrbelo za dodatni šolski pouk, Societa per la difesa della lingua italiana (1885) naj bi skrbela za italijanske šole. Šolska organizacija "Pro Patria" je delovala v Gorici od oktobra 1886, sledila ji je Lega nazionale (1890). Slednja je imela podružnice po italijanskem (furlanskem podeželju) ter je s svojo aktiv­ nostjo segala v kraje na italijansko-slovenski jezikovni meji (šola Lege nazionale v Devinu). Obe šolski društvi sta dopolnili dejavnost telovadnega Ginnastica gorizi­ ana in bralnega Gabinetto di lettura. Podobno kot tržaška sekcija je tudi goriška Lega nazionale prenehala delovati v dvajsetih letih in se je znova ustanovila po drugi svetovni vojni. Prvo pravo italijansko politično društvo v Gorici je bilo Societa Unione (1884), njegov namen je bil, da po vzoru istrskega političnega društva Societa politica Istriana brani v prvi vrsti italijansko narodnost in skupne duhovne, ekonomske in politične interese. Pri tem je opozarjala na "slovansko nevarnost". Društvo, ki naj bi se za razliko od mestnih društev in organizacij posebej posvečalo kmečkemu podeželju, je vodilo zmernejše krilo goriških liberalcev italijanske narodnosti. Pri svojih namenih pa Unione ni naletela na razumevanje pri krščanskih socialcih, ki so prav na furlanskem podeželju imeli svojo politično zaledje. Leta 1903 je društvo pre­ nehalo obstajati. Med mladinskimi društvi je politično in v liberalnem duhu delovala Lega della gioventu friulana (1898), ki pa jo je oblast že po nekaj mesecih ukinila. Društvo Giovane Friuli je bilo krščanskosocialno. Še dve mla­ dinski društvi sta se predstavljali kot furlanski, in sicer Fascio giovanile friulano in Societa accademica friulana. 182 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Novo politično stranko pomeni v Gorici ustanovitev goriške podružnice italijanske socialistične stranke v Avstriji (sedež je imela v Ulici Tre Re, Sedi riunite). S stranko se je vzpostavila tudi vsa njena struktura - strokovna društva, združenja in zadružni sistem, kot ga je imela socialdemokratska stranka v Trstu (Coopérative operaie, Circolo di studi sociali, Cassa distrettuale per ammalati, sindikalna organiziranost). Spočetka so vsi ti organizmi delovali pod vplivom tržaške orgnizacije in kot podružnice tržaških socialističnih ustanov. Na Goriškem so slovenski in italijanski socialisti delovali skupaj, potem pa ločeno, kot je to bilo tudi na vsedržavni ravni. Iz furlanske sekcije socialdemokratske stranke (izdajala je glasilo II Socialista Friulano) je marca 1912 v Gradišču ob Soči nastala Federazione socialista friulana. Ob večjih društvih je nastajala vrsta manjših, kot so bila glasbena (Corpo corale; 1892), Circolo mandolinisti (1892), športna in rekreativna (Società delle corse al trotto - 1885, Veloce club Goriziano, Club ciclistico Libertas, goriška sekcija tržaške Società alpina delle Giulie - 1883) ter kulturni klubi kot Circolo Apollo (1898), obrtniški klub Circolo Fantasia (1899), trgovski Club Tersicore (1899). V novem stoletju se je pomnožilo število manjših, društev kot na primer Società cattolica per la difusione della buona stampa (neke vrste po­ družnica osrednje Pius Verein), Unione esperantista friulana, Società orchestrale goriziana. Associazione dei militi veterani per la contea principesca di Gorizia e Gradišča je le italijanski naslov za deželno veteransko društvo Militär Veteranen Verein für Görz und Gradišča, ki je bilo del državne organizacije in je delovalo za vse deželno prebivalstvo, tako tudi za Slovence - Vojaško veteransko društvo za Goriško in Gradiščansko. Deželni in državni značaj so imela še nekatera društva (As­ sociazione provinciale per il promovimento del con- corso dei forestieri, Casino di Cura, podružnica cen­ tralne komisije za ohranjevanje umetnostnih spome­ nikov itd.). V Gorici je bilo več dobrodelnih in podpornih društev kot Società di mutuo soccorso fra artigiani (1864), Associazione di mutuo soccorso fra agenti di commercio, Associazione delle Signore goriziane a sol- lievo dei poveri (1868), Associazione per provvedi- mento di orfanelle (1873), Società di soccorso per gli scolari delle civiche scuole popolari e dei giardini civici infantili (1898), Comitato delle Signore pro Ricreatori femminili, Associazione di mutuo soccorso fra agenti e scritturali. Več je bilo cerkvenih bratovščin in družb (Comitato per l'erezione della chiesa del Sacro Cuore, italijanska sekcija dunajske Rafaelove družbe, Pia Unione figiie di Maria, Consorzio Rudolfinum za duhovnike, potrebne pomoči), prav tako gospodarskih in poklicnih društev (Società goriziana trenovia, katoliška Consorzio tra im- peiegati di stato per la costruzione di quartieri minimi, liberalna Consorzio per la costruzione di quartieri minimi a Gorizia, II consorzio di consumo tra gli im- piegati, Societa fra proprietari di case e stabili, po­ družnica Federazione degli industriali deli' Austria, Lega dei datori di lavoro, Camera degli avvocati, Libera asso­ ciazione dei medici), zavarovalna (Istituto provinciale di mutua assicurazione del bestiame bovino per la contea principesca di Gorizia e Gradišča, ki je delovalo za vso deželo), denarna (Cassa di risparmio e prestiti fra impiegati), večje število strokovnih (sindikalnih) zdru­ ženj, ki so se politično delila predvsem na liberalno (na primer Consorzio industriale dei calzolai), katoliško (na primer Societa degli agronomi della provincia di Gorizia e Gradišča) in socialistično smer (podružnica Societa dei tipografi del Litorale). Društveno življenje pa ni bilo tako razvito na po­ deželju, vendar se je v primerjavi s slovenskim delom začelo nekoliko kasneje, zlasti na kulturno-prosvetnem področju. Bilo je tudi usmerjeno k združenjem, ki so skrbela za izboljšanje materialnih pogojev življenja (za­ varovalna društva za govejo živino, posojilnice). Pri društveni animaciji podeželja pa je poskrbelo politično in zadružno gibanje furlanskih krščanskih socialcev pod vodstvom Adama Zanettija, ki je deloval bolj politično, in Luigija Faiduttija, ki se je posvetil zadružništvu. Na tak razvoj so nedvomno vplivale socialna razmere, na furlanskem podeželju je bilo namreč veliko velepo­ sestniške zemlje. Nastanek prve v Koprivnem (Capriva del Friuli) je pobudil ustanovitev cele vrste furlanskih hranilnic (casse rurali). Poleg tega so delovale kmetijske zadruge, ki so se leta 1896 združile v Federazione dei consorzi agricoli del Friuli (1896). Leta 1899 se je ustanovila Federazione della casse rurali e dei sodalizi cooperativi per la parte italiana della provincia di Gorizia, ki se je leta 1907 preimenovala v Federazione dei consorzi agricoli del Friuli. Ta zveza je leta 1913 združevala 34 hranilnic in posojilnic s 4085 člani, 33 gospodarskih zadrug z 2579 člani, 19 društev za zava­ rovanje goveje živine s 1877 člani in 11 kmečko-de- lavskih društev z 903 člani. V 97 društvih je delovalo 9444 članov. Za vzorec društvene podobe v italijanskem (furlan­ skem) predelu dežele naj služita primer mesteca Cervi- gnano (sedež sodnega okraja v političnem okraju Tržič- Monfalcone; 3000 prebivalcev) in vasi Chiopris-Viscone (sodni okraj Krmin-Cormons v političnem okraju Gra­ dišče ob Soči; 1000 prebivalcev). Tik pred začetkom prve svetovne vojne (1914) so v Cervignanu delovala naslednja gospodarska društva: kmečka banka, okrajna mizarska zadruga, podružnica goriške kmetijske družbe in konzorcij za vzrejo prašičev. S kulturo in prosveto so se ukvarjali Societa Filarmmonica, Societa "Pietro Zo- rutti" in podružnica Lege nazionale, s športom pa ko­ lesarski Veloce club friulano in društvo "Lavvn Tennys". V Cervignanu je bilo prostovoljno gasilsko društvo. V manjšem kraju, kot je Chiopris-Viscone, je bila Cassa ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 rurale, konzorcij za vodo, društvo za zavarovanje go­ veje živine, zavarovalnica za govejo živino in furlanski športni klub "Veloce". Tako podobo z določenimi po­ sebnostmi so izkazovali tudi drugi furlanski kraji, vendar se v večjih krajih kažejo značilnosti kot na primer v Krminu (6500 prebivalcev), kjer delujejo katoliške (Con- sorzio cattolico fra agricoltori, Biblioteca sociale cat- tolica), socialistične (Circolo giovanile socialista), libe­ ralne (podružnica Lege nazionale) in avstrofilske (So- cietä cormonese "Austria") organizacije; v kraju sta bili tudi podružnici osrednjega italijanskega in avstrijskega turističnega kluba. V Gradežu pa tudi ribiška in turi­ stična društva in v Tržiču (Monfalcone) pomorske družbe. Nemci V nemški kazino "Concordia" so se že od začetka (december 1861) vključili najuglednejši člani goriških Nemcev. Prvi predsednik je bil industrijalec Karl Ritter- Zahony, člani pa so bili predvsem uradniki in profesorji nemške narodnosti. Delovala je na nemških pozicijah. Iz tega društva je izšel Görzer Gesangverein, ki je konec junija 1867 razvil svojo zastavo, na prireditvi so so­ delovali pevci iz Ljubljane in Trsta (Schillerverein), uradno odobritev je društvo dobilo leta 1870. Deutscher Sängerbünde (1872) ni imelo dolgega življenja. Verein für methodisches Turnen "Valetudo" (1873) je delovalo v treh jezikih, toda bilo je "organizirano za bolj učinkovito germanofilsko propagando" (Cossar, 1956, 116). Goriški Nemci so imeli tudi svoje kolesarsko društvo. Nemška društvena dejavnost seveda ni bila tolikšna kot pri Slovencih in Italijanih. To kažejo tudi težave z nemškim goriškim časopisjem, saj so že leta 1867 imeli svoj časnik Görzer Wochenblatt (1867), ki mu je sledil Görzer Zeitung (1868-1869, 1872-1873). Nemci so se seveda ustanavljali družabna društva, kot je bilo Ge­ selligkeit-Verein Schlaraffia "Goritia" (1892), pa tudi Goerzer Cyclists-Club (1885). V Gorici se je tudi usta­ novila podružnica šolske druže Schulverein, in sicer Deutscher Schulverein Ortsgruppe Görz in tudi njegova ženska podružnica (Ortsgruppe 1001 für Frauen und Mädchen des deutschen Schulvereins). Istra Med letoma 1860 in 1918 je društveno življenje zaobjelo tudi Istro in vse njene tri narodnostne se­ stavine. Pri Italijanih je zlasti v mestih predstavljalo nadaljevanje tistega gibanja in stremljenj, ki so se po­ javljala že v predparlamentarnem razdobju. Pri Hrvatih in Slovencih pa se je začenjalo brez tradicije, a vendar ob pomoči zgledov, ki so jih nudile sosednje slovenske dežele. K društvenemu življenju so prispevali tudi Nemci, ki so živeli v Istri, predvsem v Pulju, kjer je bilo glavno pristanišče avstro-ogrske mornarice. Istrski Nem­ ci so samostojno nastopali tudi na deželnozborskih vo­ litvah, vendar brez uspeha. Razmere v Istri se z raz­ merami v ostalih dveh primorskih deželah ne dajo pri­ merjati. Hrvati Društveno življenje istrskih Hrvatov zaznamujejo v šestdesetih letih, podobno kot pri Slovencih v Avstrij­ skem primorju, čitalnice. Vendar imajo čitalnice v Istri specifičen razvoj, predvsem zaradi socialnih razmer, ki so vladale pri istrskih Hrvatih in tudi Slovencih, ter seveda zaradi italijanskega sosedstva. Italijani so seveda budno spremljali spremembe pri istrskih Slovanih, ker so bile tudi čitalnice "zelo pomembna mesta narodnega prebujanja in boja zoper tujo oblast in kulturno domi­ nacijo" (Blažekovič, 1990, 186). Pri svojem društvenem delu pa so se istrski Hrvati zelo pogosto povezovali z istrskimi Slovenci pa tudi s Slovenci v Trstu in okolici. Take povezave so pogojevale administrativne meje (za istrske Hrvate je bila matična domovina v trans- lajtanskem delu monarhije) in tradicionalne vezi (gospo­ darstvo, promet). Zlasti gospodarska društva so se spo­ četka povezovala v zveze, ki so delovale v Ljubljani. Prva hrvatska istrska čitalnica je bila ustanovljena v Kastvu (1866), zagotovo tudi pod vplivom bližnje Kranj­ ske. Kastav je bil eno izmed prvih žarišč hrvatskega narodnega prebujanja v Istri. Tu so leta 1871 pripravili tudi veliko množično zborovanje - tabor, njegovo po­ litično vsebino (združitev Istre s Trstom in Gorico v eno upravno enoto) je oblast okrnila. Zgledu Kastavcev, pravzaprav tržaških okoličanov, so sledili tudi v slovenskih predelih Istre (Jelšane, Boljunec). Naslednja hrvatska čitalnica je nastala leta 1867 v Velem Lošinju in nato leta 1869 Slavjanska čitaonica v Pulju. Potem je ustanavljanje teh društev zajelo Istro in Kvarnerske otoke, kjer je leta 1871 nastala Hrvatska čitaonica v Vrbniku na Krku. V Voloskem se je društvo "Concordia" preoblikovalo v hrvatsko čitalnico "Bratimstvo" (1872), čitalnice so nato nastale še v Baški (1874), Punatu (1875), Omišlju (1876), Krku (1877), Lindarju (1883), Iki (1885), Brseču (1887), Gračišču (1887), Malem Lošinju (1887), Opatiji, kjer je čitalnica nosila ime "Zora" (1888), in Sv. Petru u Šumi (1889). V devetdesetih letih je kot prva nastala hrvatska čitalnica v Buzetu (1890), sledile so v letu 1891 hrvatska čitalnica "Danica" v Lovranu, nato čitalnice v Medulinu, Mihotičih, Pazinu (Čitaoničko društvo "Austrija") in Valturi, sledila je ustanovitev čitalnic v Marčani (1893), Dubašnici (1894), Malinski (1894), Dobrinju (1896), Nerezinah (1896), Čunskem (1897), Ližnjanu (1897), Pomerju (1897), na Unijah (1897), v Lovrecu (1898), Rovinskem Selu (1898), Moščenicah (1900) in v Tinjanu (1900). V no­ vem stoletju so nastale čitalnice v Sv. Mateju (Kastav), Jurandvoru, še ena čitalnica v Vrbniku, Srdočih (Kastav), Cresu (1905), Premanturi, Vinkuranu, Jušičih, Lanišču, 184 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Draguču, Svetvinčentu, Moščeniški Dragi, Zamašku, Puntakriži, Cerovlju, Kašteliru, Banjolah, Pičnu, Krnici in v Labinu. Ob čitalnicah pa so nastajala še druga kulturno- prosvetna društva kot tamburaški orkestri (med prvimi v Pulju in v Pazinu - 1892), pevska društva (na primer društvo "Lovor" v Opatiji - 1896), pevska in tamburaška društva (Istarska vila v Kastvu - 1901), podporna društva (na primer v Puntu na otoku Krku društvo "Rodoljub" za pomoč dijakom, v Vrbniku delavsko društvo za samo­ pomoč - 1905, dve društvi za samopomoč v Omišlju, "Domoljub" v Rukavcu - 1909, združenje sv. Mihovila v Rubeših -1901), pogrebna društva (Klenovščak, Lanišče, Račja Vas) in druga društva (na primer veteransko društvo v Pazinu - 1884, turistično društvo v Opatiji - 1908). Posebnost je bila ustanovitev Kastavskega delav­ skega društva (1887) in Radničkog društva (1906) v Vrbniku; obe društvi sta bili podporni. Prvi istarski Sokol je bilo telovadno društvo, ki se je ustanovilo leta 1897 v Pulju, leta 1899 se je tu ustanovilo še eno sokolsko društvo, in sicer telovadno in pevsko Sokol Tyrš. Sokolska društva so nastala še v Voloskem-Opatiji (1901), Pazinu, nato v Kantridi, Za­ metu in Mihotičih-Frančičih. Vsa sokolska društva v Istri so tvorila sokolsko župo "Vitezič". V nekaterih krajih so društva Sokol označevali s pridevnikom hrvatski ali ka­ toliški. V Istri ni bilo podobne organizacije, kot je bi! katoliški "Orel" pri Slovencih. Čitalniško gibanje je le del v programu političnega boja istrskih Hrvatov. Njihovo glasilo Naša Sloga, ki je izhajala v Trstu, je leta 1873 priporočila ustanavljanje posojilnic, dijaškega podpornega društva in političnega društva. Temu priporočilu so se odzvali v Kastvu, kjer je bilo leta 1874 ustanovljeno društvo Bratovščina hrvat- skih ljudi u Istri, podporno društvo za istrske dijake in študente; vodili so ga najbolj ugledni istrski Hrvatje tistega časa G- Dobrila, D. Vitezič, M. Laginja, Vj. Spinčič). Bratovščina je prenehala delovati po koncu prve svetovne vojne. Prvo politično organizacijo je predstavljalo tržaško politično društvo "Edinost", ki je svojo dejavnost razširilo tudi na Istro s pomočjo lista Naša Sloga. List je začel izhajati leta 1870 v Trstu, nato pa se je preselil v Pulj. Hrvatski istrski politiki so delovali v vodstvu "Edinosti" in Matko Mandič je bil leta 1891 izvoljen za njenega predsednika. Leta 1884 je bil ustanovljen Hrvatsko-slo- venski klub pokrajinskog istarskog sabora." Prežeti z duhom bratstva hrvatskega in slovenskega naroda v Istri, so istrski zastopniki izpolnili važno in pozitivno vlogo." (Bratulič, 1969, 301) Prvo pravo politično društvo pa je bilo ustanovljeno v Pazinu kot Političko društvo za Hrvate i Slovence u Istri (1902). Nastalo je zato, ker so bili Istrani nezadovoljni z delom "Edinosti" in so jo krivili za neuspeh na deželnozborskih volitvah (1901). Društvo je bilo politično enotno, a so v njem skušale prevladati krščansko socialne struje. Delovalo je še po prvi svetovni vojni. V desetletju pred prvo svetovno vojno se je dotlej bolj ali manj enoten politični tabor istrskih Hrvatov pričel ločevati na narodnoliberalno in na narodno krščanskosocialno strujo. Tako ločevanje pa ni vodilo v popoln politični razcep. Bolj v krajevnem obsegu, vendar kot opozicija pazinskemu političnemu društvu, je delovala Narodna zajednica (1912) v Vo­ loskem-Opatiji, ustanovljena je bila za politični, kulturni in gospodarski napredek krajev Med Učko in Kastav- ščino. Imela je več podružnic v okolišu svojega delo­ vanja. Podobna organizacija je delovala tudi za Slo­ vence koprskega okraja. Pač pa so se v samostojno politično grupacijo preoblikovali socialisti, ki so leta 1907 v Pulju ustanovili politično organizacijo Jugoslo­ vanske socialdemokratske stranke za Pulj in okolico, poleg tega so v začetku oktobra 1907 ustanovili še De­ lavsko izobraževalno podporno in pravovarstveno društ­ vo. V obeh organih so sodelovali skupaj hrvatski in slo­ venski socialisti, ki so si prizadevali, da bi delo stranke razširili na celotno območje Istre. Narodna delavska PO RO ČI© o delovanju Soške podružnice Slov. plan. društva za leto 1907. Slavni občni zbor! Minulo je -leto, odkar sem imel čast poročati v imenu odbora o našem društve­ nem delovanju in zopet mi nalaga dolžnost, da podam račun o našem delu in vspehiii v pretečenem letu ter orišem na kratko na­ črt naših sm otrov za bodoče leto. :: . Delokrog naše podružnice obsega raz- , : sežno- ozemlje od T riglavskega in M an- gartovega gorovja do vinorodnih Brd in ska- lovitcga Krasa. Velike.so potrebe planinskih naprav po teh krajih, povsod je polno hva­ ležnega in 'nu jnega dela. T o d a društvo ne more gibati kakor bi rado , ker ni na raz­ polago -denarn ih 'sredstev .. Navezani sm o leT na doneske naših članov; na samopomoč. Doslej nismo dobili še nikake podpore od države: in dežele, ki bi nas morali v lastnem interesu podpirati, ker im ata veliko korist od našega deta, posebno od prom eta s tujci. T udi naše občine se za društvo prem alo za­ nimajo. Doslej s ta izmed v s e h slovenskih občin sam o dve, ki redno plačujeta čla­ narino, nam reč Podgora pri Gorici in Po­ nikve. Čast njunima zavednim a županstvoma! Z radostjo p a pripominjam, da sta se iz­ kazali županstvi naših trgov Tolmin in Kanal . s precejšnjo denarno podporo, ki sta jo na­ klonili društvu. Naj bi služili ' v posnem o : vsem slov; občinam n a Goriškem I — Ime­ nom društva se. o d b šr lepo: zahvaljuje . tudi mašim vrlim posojilnicam in onim rodoljubom, : ki so darovali doneske za Sim on Gregor­ čičevo kočo. Posebno je omeniti sl. posojil­ nici v Tolm inu in Kobaridu, ki sta darovali vsaka ,po 100 kron. Število udov se v minulem letu ni ve­ liko spremenilo. Nabrali sm o sicer m nogo novih, toda po drugi strani pa je ža li od ­ stopilo toliko prejšnjih, da nismo veliko na­ predovali.. Vseh udov koncem leta 4 9 0 7 je bilo 2 6 5. M ed temi sta dva nova usia- novnika, nam reč bi. g. Miroslav Premru, c . ) . k. no tar v Kobaridu in; bi. g, Iz id o r: Ostan, posestnik in trgovce v Bovcu. Naj bi našla m ed prem ožnejšim i rodoljubi.posnem ovaicev! Neprijetno mi je omenjati, da izmed članov skoraj ’tretjina še ni plačala letnega doneska za preteklo leto in to kljub opetovanim opo­ minom. Na odbor se stavijo vedno večje zahteve, kažejo se vedno nove 'potrebne na­ p rave; s čim naj odbor deluje, če mu sami člani odtegujejo svojo podporo? O dbor toplo apeluje na one p . n. člane, d a čim prej od- pošljejo zastane, zn esk e : in prosi vse točnega plačevanja. Podružnica mora osrednjemu od­ boru za vsacega člana v n a p r e j plačati prispevek; 2 :K ; 4ako; nam neredno plačujoči : -člani- celo škodujejo, ker: m oramo tudi zanje plačevati. : Kl jub vsem oviram pa je odbor p o svojih močeh vršil prevzete dolžnosti. — Tekqin leta je v 0 sejah obravnaval društ­ vene zadeve. Ukrenil je vse, d a bi se že vendar enkrat razstavile reklarane'íotograiije. Nakupili sm o slike od g. Jerkiča in dali na­ praviti nekaj novih po g. í W eissu. Vse je torej pripravljeno, a ne morem o jih raz­ staviti na kolodvorih, — ker nimamo še sedaj dovoljenja! Na ponovno tozadevno., prošnjo nismo-; dobili odgovora.. O brn ili-sm o’ se za posredovanje na „Deželno zvezo za povzdigo prom eta s tujci“ . Upamo, d a pri— /: dem o vsaj po tej poti do zaželjnega uspeha. Od íotografa W eissa sm o kupili 5000- razglednic. Namenjene so bile za Tolm insko slavnost, a so došle prepozno. Priporočam o jih p . n. članom, posebno, gg. trgovcem v raznih krajih, da jih n aro če in s tem društvo- podpirajo. Akademičnerau krožku če šk e podruž­ nice sm o dali na razpolago znesek 154 K zar; napravo n o v e : Znam enite; planinskem po tk '} SL 9: Del poročila o delovanju Soške podružnice SPD (1908). Fig. 9: A part o f a report on activities o f the Soča Branch o f SPD (1908). 185 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 organizacija v Trstu je imela svojo podružnico v Pulju ter v Voloskem-Opatiji. Značilnost istrskih razmer je tudi, da se je hrvatsko društveno življenje porazdelilo na več istrskih središč, predvsem na Pulj in Pazin. Spočetka je osrednje mesto pripadalo Pazinu, kjer je ustanovitev hrvatske državne gimnazije pomenila velik preobrat, ne le za izobra­ ževanje v hrvatskem jeziku, ampak tudi za razvoj po­ litičnih razmer. V Pazinu je bilo središče Tiskovnega društva (1910), ki je leta 1911 odprlo svojo tiskarno in tiskalo krščanskosocialno glasilo Pučki prijatelj. Usta­ novljeno je bilo društvo Narodna obrana za podpiranje hrvatskih študentov, še pred tem je delovalo Dačko pripomočno društvo (1898). Pazinsko Pučko sijelo (1909) je bilo katoliško čitalniško društvo. V Pazinu je bil sedež edinega političnega društva Hrvatov in Slo­ vencev v Istri (1902), Gospodarskega društva (1900) in Sokolskega društva (1903). Narodni dom je bil zgrajen leta 1905, naslednje leto pa ustanovljeno hrvatsko planinsko društvo. Leta 1908 sta se v Pazinu ustanovili akademski ferijalni društvi Istra in Dobrila, leta 1909 knjižnica, nato glasbeno društvo (1910) in naslednje leto Odbor za prosvjetu (1911), organizator predavanj. Poleg tega je bil v Pazinu sedež učiteljskih društev Narodna prosvjeta in Hrvatska škola ter društva učiteljic "Bogoljub" in tudi drugih hrvatskih ustanov, kot so bile posojilnica (1895), čebelarsko društvo (1909), okrajna gospodarska zadruga. Kasneje, od preloma med 19. in 20. stoletjem, je vlogo središča pričel dobivati Pulj. Leta 1898 je založnik in tiskar iz Gorice Andrej Gabršček kupil Martirolichevo tiskarno, ki je po nekaj mesecih prešla v last Josipa Krmpotiča. Tu se je od srede leta 1899 tiskalo glasilo Naša Sloga, poleg drugega hrvat- skega časopisja v letih 1904-1909 še dnevnik Omnibus v treh jezikih (hrvaščina, italijanščina, nemščina), kasne­ je tudi dnevnik Hrvatski //sf (1915-1918). V Pulju je bilo tudi društvo Sokol, sedež deželne organizacije Jugoslo­ vanske socialdemokratske stranke in liberalne Narodne delavske organizacije. Tu so delovala gospodarska društva kot Istarska posojilnica (1891), Istarska vinarska zadruga (1893), Kreditno in ekskomptno društvo (1910) in Gospodarska sveža za Istru (1903). Za podobo razmer pa je treba omeniti še delovanje duhovniških združenj, kot je bilo že omenjeni Zbor svečenikov sv. Pavla (Zbor svečenika sv. Pavla; 1899) za duhovnike tržaško-koprske škofije. Duhovniki so se se­ stajali na duhovniških skupnostih - Svečeničkih zajed- nicah, posebno jih je podpiral krški škof dr. Anton Mah­ nič. Poreško-puljski škof G. B. Flapp je svojim duhov­ nikom prepovedal, da bi se udeležili skupnega sestanka istrskih duhovniških skupnosti v Pazinu (1912). V Istri je delovalo več dekliških društev Marijine družbe, hrvatski semeniščniki pa so se zbirali v Zboru duhovne mladeži hrvatske u Gorici (pred I. 1898). V Krku je bila leta 1902 osnovana Staroslovenska akademija za proučevanje gla­ golice. Pod vplivom istoimenske slovenske, a neodvisno od nje in zato, da bi se zoperstavila delovanju italijanske (Pro Patria, kasneje Lega nazionale), je nastala šolska organizacija Družba sv. Čirila i Metoda za Istru (1893). Bila je ustanovljena v Pulju, a je imela kasneje svoj sedež v Voloskem-Opatiji. Po celotnem ozemlju Istre je imela svoje podružnice (I. 1902 jih je bilo 54). Leta 1914 je vzdrževala 43 šol s 77 učitelji, 4 obrtne tečaje in 11 otroških zabavišč. V društva so se zbirali tudi učitelji, tako je poleg učiteljskega društva za koprski okraj (1882) delovalo še učiteljsko društvo za okraj Volosko (1891) in Krčko učiteljsko društvo na Krku (1891). Slovenski in hrvatski učitelji so ustanoviili skup­ no društvo Narodna prosvjeta (1897), od leta 1906 je izdajalo istoimenski časopis. Leta 1911 se je od društva odcepila skupina katoliških učiteljev in ustanovila društvo Hrvatska škola (glasilo časopis Hrvatska škola). Razvita je bila tudi dejavnost dijaških študentskih društev. Leta 1897 so istrski vseučiliščniki hrvatske in slovenske narodnosti osnovali Ferijalno društvo, ki pa je delovalo le kratek čas. Prav tako je kratek čas delovalo Akademsko ferijalno društvo "Naprijed". Omenjeno je bilo Dačko pomočno društvo s sedežem v Pazinu, podobno društvo je bilo ustanovljeno v Voloskem- Opatiji (1910). Avgusta 1908 sta se v Pulju ustanovili akademski ferijalni društvi liberalna Istra in katoliško Dobrila, potem ko nazorsko razcepljeni niso našli možnosti za ustnovitev skupnega društva. Katoliški tabor je veliko pozornost namenjal ustanavljanju mladinskih društev (na primer Hrvatska Zvijezda v Materadi ali Naša Gruda v Lovrečiči). V Pazinu je delovala Dijaška Marijina družba (1913). Vzporedno s kulturnimi in političnimi prizadevanji pa se je širila tudi gospodarska dejavnost, zlasti hra- nilništvo in posojilništvo. Prva taka ustanova je bila v Kopru, v slovenskem delu Istre (1884). Leta 1884 je bil ustanovljen kot vladni organ gospodarski svet za Istro (Consiglio agrario provinciale) s sedežem v Poreču. Med letoma 1885 in 1888 so bila ustanovljena okrajna gos­ podarska društva v Buzetu, Kastvu, Krku in Voloskem- Opatiji. Po istrskih krajih je med letoma 1891 in 1914 nastalo 51 posojilnic, med letoma 1901 in 1911 pa 20 gospodarsko-trgovskih društev in 16 konsumnih društev, ki jim je načelovala Gospodarska sveža za Istro (1903) s sedežem v Pulju. Pred tem so bila društva včlanjena predvsem v ljubljanski katoliški Gospodarski oziroma Zadružni zvezi. Po podeželju je bilo več sadjarskih, čebelarskih, obrtnih, trgovskih in konsumnih društev. V Istri so se odpirali "narodni domovi", kot središča druž­ benega življenja posameznih krajev (Kastav, Mihotiči, Pazin, Pulj, Roč, Vrbnik). Poleg pomorskih družb, ki niso bile ustanovljene po narodnostnem principu (La societa di navigazione Istria iz Pulja, Unione Istriana - Lovran, Krčko parobrodarsko društvo - Krk), so delovale še ribiške zadruge, za ribištvo je skrbela avstrijska družba za ribištvo in vzgojo rib (1888). 186 AN NALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Italijani Pri Italijanih v Istri je tradicija bralnih društev (Societá ali Casino di lettura, Casino di Societá, Societá del Casino) izhajala še iz časov pred letom 1848. V ustavni dobi so se ta društva obnovila ali pa so nastala povsem nanovo. Med prvimi, če ne prvi, je bil Casino di Societá v Poreču (1862), nato sledijo bralni kazini v Cresu (1870), Voloskem (1875), Vodnjanu (1878), Gabi- netto di Lettura v Pulju (1881), Rovinju (1888), Novi- gradu (1888), Bujah (1889), Buzetu (1889), Lovranu (1890), Maiinski (1891), Pazinu (1882), Novigradu (1893), Medulinu (1887), Opatiji (1897), Čunskem (1899) in v Velem Lošinju. Seveda predstavljajo le del društev, ki so tedaj nastajala. Tudi pri istrskih Italijanih se je društveno življenje zlasti ob koncu stoletja tudi že politično diferenciralo (v Pulju je bil leta 1900 osnovan Circolo cattollico di lettura), poleg tega pa je dobivalo večjo socialno širino, saj se je v Bujah leta 1905 Gabinetto di lettura preimenoval v Circolo agricolo- operaio con biblioteca popolare circolante, v Balah je leta 1906 nastal Gabinetto agricolo-operaio di lettura, v Kanfanaru pa Gabinetto di lettura popolare agricolo- operaio (1909). V mnogih istrskih krajih so delovala istočano hrvatska in italijanska bralna in kulturna društva, tako je v Pazinu leta 1885 nastala italijanska Societá di lettura, hrvatska čitalnica pa leta 1891. V Medulinu je nastala hrvatska čitalnica leta 1891, italijanski Gabinetto di lettura istriano pa leta 1897. Podobno je bilo tudi v drugih krajih. V Voloskem pa sta bila poleg italijanskega Casina di lettura (1881) usta­ novljena še nemški Leseverein in hrvatska čitalnica. Novost na prelomu stoletja so tudi socialistična društva, kot je bil Circolo di Studi Sociali (1905) v Labinu, ustanovitelji Circolo di Cultura v Plominu pa so bili "tutti Fianonesi di sentimenti italianissimi" (Šetič, 1990, 101). V Malem Lošinju je delovalo društvo Unione, širilo je italijansko misel po otoku Lošinju in bilo povezano z lošinjsko prostozidarsko ložo I figli d'ltalia. Prvotno bralna društva, ki so se ukvarjala tudi z glasbo in dramskim delom, so pobudila nastanek po­ sebnih kulturnih društev. V Istri je bilo med Italijani zlasti zelo veliko glasbenih društev, pevskih zborov, tamburaških krožkov in pihalnih godb. Glasbena društva (Societá Filarmmonica) so bila v Rovinju (1877), Pulju (1881), Poreču (1882), Kopru (1887), Momjanu (1892), Pazinu (1893), pevski zbor "Besenghi" v Izoli (1896), Corpo Córale cittadino v Kopru (1899), Žminju (1899), Malem Lošinju (1899), Novigradu (1899), Coro mando- Iinistico "Armonia" v Pulju (1900), Societá filarmónica popolare v Rovinju (1900), Brtonigli (1900), Bujah (1900), Vodnjanu (1902), Vižinadi (1904), Club filarm- monico "Tartini" v Piranu (1908). Leta 1884 je nastalo domoznansko društvo Societá Istriana di Archeologia e Storia patria, ki je od leta 1885 izdajala znanstveni časopis Atti e memorie. Tako kot slovenskih ljudskih šol „Družbe sv. Cirila in Metoda“ ' ■ : • ■ ■ > J ■ : v Trstu: 1. osemrazredne deške šole pri Sv. Jakobu ■-v: . s pravico javnosti (min. odi. dne 22. aprila 1893 štev. 7790) ?, osemrazredne dekliške šole pri Sv. Jakobu s pravico javnosti (min. odi. dne 22. aprila 1893 štev. 7790) 3. osemrazredne dekliške šole na Acquedottu s pravico javnosti (min. odi. dne 24. julija 1911 štev. 21.900) ' ' v." ■ T W--' a a a i Šolski leti 1914-15 in 1915-16 aiao . ‘ ' Sestavila šolska vodstva • ^ a a a : ' ■ ■ % •. 1916 * ' Samozaložba — Tiskarna „Edinost" v Trstu Sl. 10: Letno poročilo o delovanju šol Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu za šolski leti 1914-1915 in 1915- 1916 (1916). Fig. 10: Annual report on activities o f schools Družbe sv. Cirila in Metoda in Trieste for the school years 1914-1915 and 1915-1916 (1916). tržaški Archeografo Triestino izhaja še sedaj. Na šol­ skem področju sta podobno kot na Goriško-Gra- diščanskem in v Trstu delovali z istimi nameni in po­ dobnim uspehom pri delu italijanski šolski družbi "Pro Patria" in Lega nazionale. "Pro Patria" je imela svojo prvo podružnico v Poreču (26. 9. 1886), novembra 1886 pa je bila podružnica ustanovljena tudi v Kopru. Zlasti veliko mrežo svojih podružnic je imela Lega nazionale, prav tako pa tudi osnovnih šol, vrtcev in otroških zabavišč. Delovalo je še nekaj drugih ita­ lijanskih šolskih (Amid di Istruzione v Poreču 1873 z glasilom II Maestro del popolo) in učiteljskih društev (Societa magistrale v Poreču - 1900, v Rovinju - 1911). Več je bilo tudi dijaških podpornih (Societa sussidiatrice 187 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 per gli študenti poveri del Ginnasio provinciale v Pazinu 1899), študentskih (Société degli študenti istriani v Pulju - 1910) in mladinskih društev (Fascio giovanile Istriano v Piranu - 1911). Leta 1848 je italijansko politično gibanje v Istri prvič nastopilo bolj organizirano. V dobi Bachovega abso­ lutizma je bilo sicer opazno (časopis II Popolano del- 1'lstria - 1851, Almanacco Istriano - 1851-1852, revija Porta orientale - 1857-1859), okrepilo pa se je ustavnem razdobju, zlasti v povezavi z dejavnostjo istrskega de­ želnega zbora. Istrska politična emigracija (Carlo Com- bi, Tomaso Luciani) je s svojim delovanjem v Italiji so­ delovala pri ustanavljanju cele vrste odborov (Comitato istriano, Comitato nazionale segreto di Trieste e dell'lstria, Comitato Triestino-istriano, Associazione per le Alpi Giulie), ki so zagovarjali pripojitev Istre in celotnega ozemlja, od leta 1863 imenovanega Julijska krajina, Italiji. Prva prav politična organizacija istrskih Italijanov pa je nastala v začetku osemdesetih let, naj­ prej z listom L'Istria (1882), nato pa z društvom Société D ne 17. junija priredi podružnica. ce’ ejveni izlet na r.„ - .O dhod iz Trsta z vlakom državne železnice;ob 7 . .uri 20 minut zjutraj do Eodika. Iz Eodika peš na vrh Artviž. Z Artviž’ v Loko pri Zavrhku. V Loki pri nadžupanu g. Dujcu kosilo. Povrat v Trst preko Divače. --..-v . ležonad, romantično vremsko dolino, po kojej . vali bistra■Č"JRei;a .gozdu brez vaaeega napora. Jako zanimiv in obširen:je razgled z vrha. P o v ra tlA r tv iž ^Iibjko, ki leži v.-biijni-zelijnj dolini ob’Roki. '■V je Smkeüà yalèvs. Pot na vrh Artviž pelje po krasnem senčnatem q s c ^ o ra ;, ^kjidêrge'i^-planinsldm pozdravom,! >s'~' Odbop lpžaške ¡podraži VS: ‘ PJ: D. T aluëaju nengodnega vremena ae preloži ta iz le t na prihodnjo Tsr..;/ j:.,:;;,:,:;.'.::-;:,-- : : .... Sl. 11: Vabilo Tržaške podružnice SPD na izlet na Artviže (17. 6. 1908). Fig. 11: An invitation by Trieste Branch o f SPD on a trip to Artviže (17. 6. 1908). política istriana (1884), ki si je zadala kot svoj glavni cilj obrambo italijanske civilizacije v Istri. Društvo je zdru­ ževalo različne smeri istrskega političnega gibanja. Raz­ kol liberalnonacionalne stranke v Trstu na prelomu sto­ letja je pobudil razcep istrske politične stranke, iz katere je nastal Partito democrático istriano z glasilom Era nuova (1901-1902). V istrski deželi je delovalo več kra­ jevnih italijanskih demokratičnih društev, kot so bila So­ ciété democrática v Velem Lošinju (1908), Circolo libe- rale democrático v Umagu (1908). Kasneje, leta 1911, je liberalna stranka ustanovila v Pazinu Unione demo­ crática istriana. Poleg tega je delovalo politično društvo liberalnonacionalme usmeritve Unione nazionale. Svoj krožek Circolo nazionale je imela tudi v Izoli (1914). Ob koncu stoletja so se pričeli resneje organizirati istrski katoličani pod vplivom krščanskega socializma. V letih 1892-1893 je izhajal v Rovinju štirinajstdnevnik La Verltà, "prvi istrski katoliški list," kot glasilo tamkajšnje Société di Lettere cattoliche. Kasneje je imela svoje podružnice v Istri tržaška Lega Cristiano-sociale, tako je leta 1899 nastala v Izoli Société Agrícola Operaia Cattolica. Na istrskem polotoku je bilo veliko katoliških društev, ki so delovala z različnimi naslovi tudi že pred letom 1897: Circolo degli Agricoltori v Rovinju (1895), Circolo cattolico di lettura (1902), Famiglia cattolica cooperativa v Izoli (1903), neuspeli poskus zveze ka­ toliških društev Comitato diocesano parentino-polese per l'azione cattolica (1906), Circolo agricolo cattolico v Petroviji (1907), Unione cattolica popolare v Vižinadi (1907). Za razvoj katoliških društev različnih vsebinskih poudarkov se je od začetka stoletja v Pulju (tu je urejal "demokratično-socialni list" L'Avvenire, pred tem je izhajal v Trstu) prizadeval, ne posebno uspešno, Adamo Zanetti, eden od voditeljev krščanskosocialnega gibanja v Furlaniji. Katoliško politično in socialno delo v Istri je bilo tudi v novem stoletju povezano s Trstom: leta 1905 je bila kot zveza katoliških društev v Trstu in Istri ustanovljena Federazione triestina-istriana, ki pa je dejansko delovala predvsem v Istri. Ob volitvah leta 1907 je botrovala nastanku Associazione popolare ita­ liana, ki je imela podružnice v Istri (Unione popolare v Izoli - 1907, Unione popolare v Novem gradu - 1908). Leta 1914 je nastala Associazione giovanile cattolica triestina-istriana, ki je združevala istrske katoliške organizacije (podružnica v Kopru iz I. 1914). Utrjevanje katoliških vrst je sledilo poskusom infiltracije pripad­ nikov liberalnonacionalnih usmeritev, zlasti na območju poreško-puljske škofije. Delavska društva so v Istri nastajala v šestdesetih letih predvsem kot podporna. Pod vplivom tržaške So­ ciété operaia Triestina (1869) in s podobno liberl- nacionalno usmeritvijo je nastala v Kopru Associazione di mutuo soccorso fra artieri, opérai e giornalieri, ime­ novana tudi Société operaia Giustinopolitana (1869; I. 1875 je dobila žensko sekcijo). Skoraj istočano je sledila ustanovitev puljske Société Operaia Polese con mutuo 188 ANNALES • Ser. hist, sociol. - 9 • 1999 - 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 soccorso-cooperatrice (1869). Društvo je od leta 1871 izdajalo svoje glasilo II Pensiero. Sledila je ustanovitev delavskega društva v Poreču (1873), v Izoli (1885) in v drugih istrskih krajih. Deset let zatem je oblast zatrla poskus ustanovitve Circola socialista rivoluzionario per Trieste e Plstria (1883). Socialistično gibanje se je v Istri razširilo ob koncu stoletja, in sicer na pobudo jugo­ slovanske in italijanske socialdemokratske stranke. V prvem socialdemokratskem društvu v Pulju (1898) so delovali italijanski in slovanski delavci. V večjih istrskih krajih so se pojavljale podružnice tržaške Federazione dei lavoratori e lavoratrici (Pazin - 1900, Vodnjan - 1902), prav tako podružnice tržaškega socialističnega Circola di studi sociali (Pulj - 1902, Labin - 1905, Mali Lošnj - 1905, Umag - 1907) in mladinski socialistični krožki (Circolo giovanile socialista v Izoli - 1907, v Pulju - 1910). Delovalo je več krožkov Circolo operaio socialista. V domeno socialistične stranke so sodile tudi sindikalne organizacije, ki jih je bilo največ v Pulju, osrednjem delavskem središču Istre. V Istri so nastajala tudi podporna društva, tako v Vodnjanu (1878), Labinu (1879), v Pulju (Fratellanza po- lese; 1881), v Višnjanu (1882), v Bujah (1882), Umagu (1882), Novigradu (1886), Piranu (1887), Nerezinah (1903) in drugod. Bolniško blagajno Cassa ammalati so imeli v Pulju (1889), prav tam je le deset let nato nastala Cassa distrettuale per ammalati (1899), Cassa di protezione degli addetti ai negozi al dettaglio v Pulju (1900), leta 1902 je okrajna bolniška blagajna delovala v Kopru. Bila je članica Associzione delle Casse di­ strettuale esistenti nel circondario deli'Istituto di as- sicurazioni contro gli infortuni sul lavoro v Trstu. Med dobrodelna društva je sodila Societa di Beneficenza delle Signore v Pulju (1891) pa tudi Associazione Ita- liana di Beneficenza prav tako v Pulju (1900). Delovala so tudi gospodarska društva kot posojilnice (Monte di pieta v Piranu - 1879 in v Pulju - 1892), denarni zavodi katoliškega tabora (Cassa rurale v Rovinju - 1899, Cassa agricola cattolica di prestiti e risparmi v Rovinju - 1907), gospodarska društva (Solinarska zadruga v Kopru - 1871, Consorzio agrario v Bujah - 1887, Consorzio fra i pescatori della Polesana v Pulju - 1907, Cantina sociale v Rovinju - 1908), okrajne gospodarske zadruge (Vod­ njan, Labin, Motovun, Poreč, Piran), konzumna društva (Societa cooperativa di consumo v Pulju - 1900), akcij­ ske družbe ("Bagno polese" v Pulju - 1895). Ostala italijanska društva v Istri so bila duhovniška (Comitato S. Giusto e Nazario) in verske bratovščine (Marijina družba v Rovinju 1901), veteranska (Pulj - 1879, Rovinj - 1882), olepševalna (Societa di abbelli- mento v Kopru - 1882), lovska (Societa di cacciatori), družinska, rekreativna (Societa Alpina dell'lstria v Pazinu - 1875), veteranska, ki so delovala večjezično (1879 - v Pulju prvo istrsko veteransko društvo, ime­ novano po nadvojvodu Rudolfu, 1884 - v Rovinju, 1900 - v Opatiji, 1910 - Cres) in ostala (na primer društvo esperantistov v Kopru -1912). Razvita je bila tudi športna dejavnost. Tako so med drugim nastala veslaška društva "Adria" v Poreču, iz­ redno aktivna in v mestu zelo uveljavljena Societa Nautica "Pietas Julia" v Pulju (1886), veslaški klub "Liberias" v Kopru (1888), kolesarski "Veloce" club Polese v Pulju (1899), socialistični Club ciclistico Carlo Marx (1906 se je razpustil), Societa Escursionisti Istriani "Monte Maggiore" v Pazinu (1909), Societa Ginnastica v Pulju (1909), športni klub "Forti e uniti" (1910) in tekaški klub "Edera" v Pulju (1910). Istrska italijanska društva je državna oblast zlasti zaradi njihove liberalnonacionalne usmeritve, ki je zelo pogosto prihajala tudi v nasprotja z zakoni, še posebej nadzorovala. Tako so nekatera imela težave že pri registraciji pravil in društvenih simbolov. Tako je bila zavrnjena potrditev pravil Cluba "Venezia Giulia" iz Kopra (1888) zaradi imena, ki je bilo prepovedano. Tržaško namestništvo je naslednje leto že v drugo zavrnilo potrditev statuta pevskega društva "Giovanni Carrara" iz Pulja. Zaradi politične dejavnosti sta bili na primer ukinjeni društvi Societa Giovane Pola (1908) in Vita nuova v Piranu (1911); policija je preiskovala prostore športnega društva "Edera" v Pulju (1911), leta 1912 je bilo društvo razpuščeno. Slovenci Društveno življenje istrskih Slovencev - živeli so predvsem v okrajih Koper in Volosko - se je razvijalo pod vplivom razmer pri tržaških Slovencih (sodna okraja Koper in Piran) in pod vplivom dogajanj na Kranjskem (sodni okraj Podgrad). Prva slovenska čitalnica v Istri je nastala v Jelšanah (1867), sledila je ustanovitev čitalnic v Dekanih (1869), Boljuncu (1870), Materiji (1871), Podgradu (1873) in v Kopru (1878). Koprska čitalnica je bila aktivna (sprva je delovala dvojezično - hrvaško in slovensko) prav zavoljo tega, ker je imela med člani profesorje koprskega učiteljišča. Zlasti odmevna je bila ustanovitev Narodne čitalnice v Brezovici (1883), zrasla je v množično prireditev, imenovali so jo kar tabor. Čitalnice in društva so nastala v Črnem Kalu (1883), Kubedu (1884), Šmarjah (1884), Marezigah (1885), Ko­ zini (1892), Gabrovici (1904) in uradniška čitalnica v Podgradu (1905). V Pulju pa je poleg Slovenskega društva (1904-1906) delovala še slovenska Narodna čitaonica (1908). Ob čitalnicah je mogoče slediti razvoju tudi ostalih kulturno-prosvetnih društev, ki so delovala v vaseh slovenske Istre. Bila so v veliki meri pevska društva in godbe, podobo pa so dopolnjevala tudi telovadna društva. Bralno in pevsko društvo so imeli v Dolini (1879; 1894 so ga ponovno ustanovili in ga poimenovali po pesniku Vodniku), v Ospu z imenom "Domovina" (1897), v Mačkovljah z imenom "Primorsko" (1898), v Dekanih z imenom "Zrinjski" (1899), v Borštu z imenom 189 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 "Slovenec" (1899), v Plavjah z imenom "Straža" (1901), v Sv. Antonu pri Kopru z imenom "Svoboda" (1900), v Truškah z imenom "Straža", v Kubedu z imenom "Skala" in v Ricmanjih z imenom "Slavec". V Marezigah je delovalo gospodarsko in pevsko-bralno društvo "Neod­ visnost", "Ilirija" v Pobegih (1900), "Prešeren" v Boljuncu (1902), "Slovenija" v Spodnjih Škofijah (1902), "Slavnik" v Klancu (1902), "Zora" v Prešnici (1903), "Naš dom" v Badihi pri Plavjah (1903), "Sloga" v Podpeči (1906), "Gorska vila" v Podgradu, "Slovenija" v Trebešah (1907), "Lilija" na Beki (1910), "Domobran" v Manžanu pri Kopru (1914), "Ilirija" v Gonjačih (1914), "Zvezda" v Hrpeljah. Društva pa so se razlikovala tudi nazorsko in so svojo opredelitev pokazale v naslovih. Tako imamo v Dekanih Katoliško izobraževalno društvo (1903), De­ lavsko izobraževalno in podporno društvo v Boljuncu (1905) in Sočergi (1907). Taka društva so bila še v Loki pri Kopru, v Dolini, v Mačkovljah in še drugod. Bilo je še več godbenih društev, Dramatični krožek "Istra" v Kopru, Lovsko in strelsko društvo za Istro, podružnica šolske katoliške družbe "Slovenska straža" v Dolini (1911), protialkoholno društvo v Mačkovljah, gasilsko društvo v Dekanih (1912) in v Materiji olepševalno in izobraževalno društvo "Zvezda" v Ocizli. Kopališko društvo (kopališče po Kneippovem načinu) so imeli v Dolini (1907). Politična dejavnost Slovencev v Istri je bila do okoli leta 1910 povezana s hrvatskim istrskim poličnim giba­ njem. Prvo slovensko politično društvo v Istri je bila Kmetska zveza (1912), nastala je na pobudo duhovščine in je delovalo predvsem za koprski okraj. V Istri se je uveljavljalo tudi slovensko krščansko socialno gibanje in med tržaškimi društvi omenjena krščansko socialna zveza (1908) ter Slovenska ljudska stranka sta imeli de­ lovno območje v Trstu in Istri. Slovenski krščanski so- cialci pa so imeli v Istri uspehe predvsem na gos­ podarskem področju. V kmečkem okolju slovenskih predelov tudi ni uspela postaviti trdne organizacije Jugoslovanska socialdemokratska stranka, ki je delovala v mestih. Vendar je imela socialdemokratska stranka svoje sindikalne organizacije v Buzetu in v Podgorju, v Herpeljah oziroma v Kozini je bila ustanovljena po­ družnica Zveze jugoslovanskih železničarjev. Tudi v predelih Istre, kjer so živeli Slovenci, so v nekaterih krajih delovala italijanska in slovenska društ­ va. Najbolj značilen je primer Kopra, kjer so imeli Italijani razvito zelo bogato kulturno, politično in gos­ podarsko življenje. Slovenci so mogli v tem okolju ustanoviti in ohranjevati čitalnico (1878), dramatični krožek "Istra" (1908) ter pevsko in tamburaško društvo "Zvezda" (1908) in posojilnico (1883). V slovenskem delu so delovale zadruge, ki pa se niso včlanjevale v Gospodarsko zvezo za Istro v Pulju, pač pa v ljubljansko Gospodarsko oziroma Zadružno zvezo. Kasneje sta se ustanovili v Trstu bolj liberalna Zadružna zveza za celotno Primorsko in Narodna zajed- nica (1912) s sedežem v Opatiji. Bilo je več gospo­ darskih zadrug, predvsem v koprskem sodnem okraju. Poleg tega so delovala podporna društva za zavarovanje goveje živine; tako zavarovanje je sodilo v pristojnost deželnih oblasti. Posojilnica in hranilnica v Kopru (1884) je pomenila začetek istrskih slovenskih denarnih zavodov, nastajali so pod vplivom slovenskega krščan­ skosocialnega Krekovega gibanja. Podobno tudi kon­ zumna društva. Istrski slovenski duhovniki so bili člani Zbora svečenikov sv. Pavla, sodelovali so pri širjenju Dekliške Marijine družbe (delovale so na primer v Podgradu, Starodu pri Hrušici, Brezovici -1901, Dolini - 1904, Klani - 1909, Jelšanah - 1909, Ospu - 1911, Vatovljah - 1912) in pogrebnih društev. Nemci V Pulju, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvil v gospodarski in politični center istrske dežele, je naraščalo število nemško govorečih ljudi. Od 2274 leta 1900 se je njihovo število povzpelo v desetih letih na skoraj 10.000. Število Nemcev je bilo tolikšno, da so se odločili za samostojen nastop (nemška stranka) na de- želnozborskih volitvah leta 1914. V Pulju so tako de­ lovali tudi Casino Marine Verein (1876), Militär Verein "Erzherzog Albrecht" (1884), teniški klub mornariških oficirjev. V Pulju je izhajalo tudi nekaj nemških listov kot tednik z dodatkom v italijanskem jeziku Neptun (1871-1872), dvojezični tednik Pola (1885), v slovan­ skem duhu pisani Adriatische Post (1899), že omenjeni trojezični Omnibus (1904-1912), ilustrirani štirinajst­ dnevnik Österreichische Riviera-Zeitung (1904-1905), časnik Polaer Morgenblatt (1905-1906), ki se je spre­ menil v Polaer Tagblatt, tednik Brioni Insel Zeitung 1910 in tednik Südösterreichische Nachrichten (1910). * * * Ta prikaz društvene dejavnosti v Avstrijskem pri­ morju od leta 1848 do konca prve svetovne vojne, s predzgodovino, je prvi poskus, ki našteva in označuje različna društva v vseh treh upravnih sestavinah Pri­ morja in pri vseh etničnih skupnostih, ki so tu v obravnavanem času živele. Poleg arhivskih virov, ki so bili uporabljeni v manjši meri, so pri sestavi pregleda služile predvsem številne objave, saj je ravno literatura o delovanju društev zelo obsežna (Marušič, 1982, 37- 52; Claricini, 1873; Barbalič, 1952; Maserati, 1973; Monti Orel, 1976; Agostinetti, s. d .; Waltrisch, 1982; Kramar, Žitko, 1985; Bogneri, 1989; Kuret, Žitko, 1997), dasiravno zelo različne kakovosti. Mnoga društva so se s obsežnimi publikacijami ali pa le s skromnejšimi tiski spominjala svojih obletnic. Primerna bi bila tudi sestava bibliografije takih publikacij za območje (Avstrijsko primorje), ki ga pregled obravnava, ali pa za Primorsko v pojmovanju današnjih dni. 190 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Pisec članka želi spodbuditizlasti arhivske delavce, k sestavi katastra društev na Primorskem od njihovega prvega pojava vse do današnjih dni. Tudi ostali predeli slovenskega ozemlja še ne premorejo celovitih pre­ gledov, izjema je Gorenjska, ki že ima pregled kulturnih društev (Kulturna društva..., 1980). Posebna obravnava pa je bila namenjena delavskim društvom (Liška, 1978), pa tudi društveni zakonodaji in arhiviranju društvenega gradiva (Arhivi, 1983). Temeljito poznavanje arhivskih podatkov o nastanku, delovanju in prenehanju posa­ meznih društev bi omogočilo popravke nekaterih na­ pačnih podatkov, ki jih je mogoče zaslediti v pregledih zgodovine posameznih društev ali pa več različnih društev, ki so delovala v krajih ali večjih upravnih in zemljepisnih enotah. A REVIEW OF THE ACTIVITIES OF VARIOUS SOCIETIES IN AUSTRIAN PRIMORJE (1848-1918) Branko MARUŠIČ Scientific and Research Centre of the Slovene Academ y of Sciences and Arts, Institute of History, Nova Gorica Research Unit, SI-5000 Nova Gorica SUMMARY A review o f such activities in Austrian Primorje from 1848 to 1918, together with their prehistory, is the first attempt to deal with societies functioning at that time in all three administrative-political constituents (Trieste, Goriško-Gradiščansko, Istra) and in all national (linguistic) components (mainly Slovenes, Italians, Croats and Germans). The review is based primarily on fairly extensive although very diverse literature as far as its quality is concerned. The prehistory covers the time from the mid-eighteenth century to 1848. The time that follows, however, is separated into two periods, i.e. from the revolution in 1848 to the end o f Bach absolutism (1859) and from the initial introduction o f parliamentarism to the Austrian state life (1860) to the downfall o f the monarchy (1918). The article wishes to stimulate particularly the archive experts to work out a register o f societies in Austrian Litoral from their first occurrences till this very day. Key words: societies, historical reviews, Austrian Primorje, Trieste, Goriško, Istra, 1848-1918 VIRI IN LITERATURA Andrejka, R. (1928): Društveno pravo v Sloveniji. Lju­ bljana. Agostinetti, N. (s.d.): Le associazioni goriziane alJa vigilia della prima guerra mondiale. Padova. Apih, E. (1958): La societa Triestina tra il 1815 ed il 1848. V: Italia del Risorgimento e mondo danubiano- balcanico. Udine. Apih, E. (1988): Trieste. Bari. Arhivi, 6, 1983, 1-2. Barbalič, F. (1952): Narodna borba u Istri od 1870. do 1915. godine. Zagreb. Blažekovič, T. (1990): Literatura o istarsko-kvarnerskim hrvatskim i talijanskim čitaonicama u XIX. stolječu. V: Čitaonički pokret u jugoslavenskim zemljama u XIX. stolječu. Mali Lošinj - Rijeka. Bogneri, M. (1989): Cronache di Pola e delPlstria. 1847- 1914 gli anni della dominazione austro-ungarica. Tri­ este. Bratulič, V. (1969): Političke stranke u Istri za vrijeme narodnog preporoda. V: Hrvatski narod i preporod u Dalmaciji i Istri. Zagreb. Cervani, G. (1958): Indirizzi e sviluppi della vita cul­ túrale. Umana, 7/1958, 1-8. Colognati, R. (1958): Vita e cultura del le minoranze. Umana 7/1958, 1 -8. Cossar, R. M. (1955): Sodalizi ottocenteschi in Gorizia. La Porta oriéntale 25/1955. Cossar, R. M. (1956): Organizzazioni sociali mal­ to Nerate in Gorizia (1829-1914). La Porta Oriéntale 16/ 1956, 3-4. De Claricini, A. (1873): Gorizia nelle sue istituzioni e nella sua azienda comunale durante il triennio 1869- 1871. Gorizia. De Lugnani, S. (1986): La cultura tedesca a Trieste dalla fine del 1700 al tramonto dell'lmpero absburgico. Tri­ este. De Petris, P. (1958): La Societa filarmonico-dram- matica. Umana 7/1958, št. 1-8. 191 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Branko MARUŠIČ: PREGLED DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V AVSTRIJSKEM PRIMORJU (1848-1918), 163-192 Državni osnovni zakoni (1910). Ljubljana. Fain, D. L. (1991): Societa di cultura a Gorizia nel XIX secolo. V: Ottocento Goriziano (1815-1915). Una citta che si trasforma. Gorizia. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, 1, 1970. Ljubljana. Gruber Benco, A. (1958): II Circolo di Studi Sociali. Umana 7/1958, 1-8. Guida scematica della citta di Trieste, 1, 1857. Kramar, J. (1987): Izola - mesto ribičev in delavcev. Koper. Kramar, J. (1991): Narodna prebuja istrskih Slovencev. Koper-T rst. Kramar, J., Žitko, S. (1985): Hranilnice in posojilnice v Slovenski Istri. Koper. Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860-1914 (1980). Kranj. Kuret, B., Žitko, S. (1997): Zastava, sveta bodi ti nam vez. Društevni prapori na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno vojno. Trst. Laibacher Zeitung, 11 .1 .1849 , 1. Le origini delllrredentismo triestino (1813-1860), (1878). Udine. Liška, J. (1978): Naša pot v kulturo svobodnega človeka. Iz zgodovine delavskih in narodnoobrambnih izobraže­ valnih in kulturnih organizacij 1867-1977. Ljubljana. Marušič, B. (1982): Zgodovinopisje o političnem živ­ ljenju primorskih Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. Goriški letnik 9/1982. Marušič, B. (1985): Primorski čas pretekli. Koper. Maserati, E. (1973): II movimento operaio Trieste dalle origini alla prima guerra mondiale. Milano. Milanovič, B. (1967): Hrvatski narodni preporod u Istri, 1. Pazin. Monti Orel, S. (1976): I Giornali Triestini dal 1863 al 1902. Trieste. Negrelli, G. (1978): Al di qua del mito. Diritto storico e difesa nazionale nell'irredentismo della Trieste asbur- gica. Udine. Pagnini, C., Cecovini, M. (1963): I cento anni della Societa Ginnastica Triestina. Trieste. Pahor, S. (1970): Prebujanje slovenske narodne zavesti. V : Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst. Pahor, S. (1971): Tržaški Slovenci v letih 1848-49 in Slavjanski rodoljub. V: Slavjanski rodoljub. Faksimile vseh šestih številk iz leta 1849. Trst. Simčič, T. (1996): Societa di Minerva v Trstu in obli­ kovanje italijanskega narodnega liberalnega gibanja 1860-1878. V: Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovi­ narji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne. Ljubljana. Simčič, T., Ukmar, J. (1986): (1878-1971). Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu. Gorica. Srečanja, 4, 1969, 19. Primorsko vprašanje v luči zgo­ dovinskih dejstev. Storia dei movimenti politici (1979). V: Enciclopedia monografica del Friuli-Venezia Giulia 3/2. Sturman, R. (1996): Le associazioni e giornali Sloveni a Trieste dal 1848 al 1890. Trieste. Šetič, N. (1990): Talijanske čitaonice u Istri i na Kvar­ nerskimi otocima u XIX. stolječu. V: Čitaonički pokret u jugoslavenskim zemljama u XIX. stolječu. Mali Lošinj- Rijeka. Umana, 7, 1958, 1-8. Indirizzi e sviluppi della vita culturale. Valdevit, G. (1979): Chiesa e lotte nazionali: il caso di Trieste (1850-1919). Udine. Vrbnjak, V. (1983): Društvena zakonodaja in kategorije arhivskega gradiva društev s posebnim poudarkom na Štajerskem. Arhivi 6/1983, 1-2. Waltritsch, M. (1982): Slovensko bančništvo in hra- nilništvo na Goriškem. Gorica. Zaffi, D. (1995): Le associazioni di difesa nazionale tedesche in Tirolo e nel Litorale. V: Regioni di frontiera nell'epoca dei nazionalismi. Bologna. 192