POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava:, Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celi e. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščence m. vsaka beseda Din 0.50 Ste«. 14 • Maribor, sobota, dne 3. ffe»ryrj» 1940 > Leto XV Določena minimalna ptaia za nameSience trgovske pomočnike in višje pomožno osebje. Ban dravske banovine je na pobudo Svobodnih strokovnih organizacij izdal uredbo o minimalnih plačah privatnih nameščencev. • Minimalna plača za trgovske pomočnike znaša din 900 mesečno, za ostalo pisarniško osebje pa din 1000. Vrednost hrane se zaračuna mesečno z din 240, vrednost stanovanja z din 60. Izvzeti so vajenci, volonterji, praktikanti, pomožno osebje pod 18. leti in taki, ki samo izjemno opravljajo pretežno trgovske ali višje posle. Volonter je oseba, ki je zaposlena radi iz-učitve, praktikant je pa tsiti, ki je zaposlen skozi 3 mesece zaradi strokovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri -do'tičnem deloda- j jalcu. Ta uredba velja od 31. januarja t. 1. * Minimalna mezda za delavce nekoliko zvlfana Veljavna pa bo šele od 1. aprila 1940,- Ban dravske banovine je na novo določil mezdo za delavce in delavke nad 18 let v industriji, neglede na kraj in v obrtih v krajih z nad 5000 prebivalci na din 3 na uro, v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci pa od din 2.75 do din 3. Za delavce izpcd 18 let velja mezda neglede na kraj in obrat v skupini a) din 3, v skupini b) din 2.75, v skupini c) din 2.50. Za delavce nekaterih lesnih obratov neglede na kraj zaposlenja velja mezda din 2.50 na uro oz. din 2.25, ako ima delavec manj kot 18 let. Ta uredba pa bo veljavna šele od 1. aprila 1940. * Skrajni čas je že bil, da se je določila minimalna mezda za nameščence. Minimalna mezda za delavce se v splošnem ni mnogo zvišala, Strokovne organizacije bodo imele slej ko prej nalogo, da spravijo mezde in plače na dostojno višino. Načrtno gospodarstvo zagotovi delo in kruh V boju proti draginji nov načrt uredbe. V smislu novega načrta uredbe o pobijanju draginje industrijci in trgovci ne bodo primorani zaprosti za dovoljenje, da smejo povišati cene, ampak bodo samo dolžni povišane cene javiti oblasti. ZviSanje prejemkov drZavnih nameifencev in pobijanje draginje. Ministrski odbor se je pričel posvetovati o zvišanju prejemkov državnih nameščencev. Načelno je odbor sklenil, da mora vlada vpoštevati položaj nameščencev zaradi naračajoče draginje in jim povišati prejemke. Povišati se morajo prejemki nižjim nameščncem in onim z otroki. Predvsem pa, tako pravijo, je treba skleniti kontrolo cen in draginje, da ne bodo imeli špekulanti pobude za nadaljnje zvišanje cen. Kdaj pride to vprašanje na vrsto na seji ministrskega sveta, ni še gotovo in je odvisno od tega, da se konzumenti prej zavarujejo pred špekulanti. Če vodijo premišljeno in pravilno go- j spodarsko politiko, se bodo balkanske j dežele mogle, kljub ogromnim vojnim motnjam, prebiti srečno skozi to ne- J srečno dobo. Balkanske dežele imajo v glavnem za izvoz življenjske potrebščine in industrijske surovine ter pol-fabrikate. Za tako blago je danes do- ; volj kupcev. Teikoie pri uvozu preko mor -skega blaga. Vojna na morju jc poslabšala in podražila promet blaga iz Evrope v prekomorske dežele in obratno. Vse dežele zahodne in srednje Evrope in vse baltske dežele so uvažale po morju, iz Amerike, Afrike in Azije znaten del življenjskih potrebščin in industrijskih surovin. Boji po morjih in blokada pa sedaj otežkočajo dovoz, ki je zaradi tega zmanjšan. Kolikor ga je še, je pa jako drag. Pomorske družbe prevažajo blago po zvišanih prevoznih cenah. Računajo namreč s tem, da utegne biti ladja, ki pluje na morje, potopljena po podmornici ali mini. Družbe zahtevajo od po-šiljalca blaga višje prevozne cene za pošiljanje blaga, ki naj bi jim nadome-1 stile izgubo ipri delu, ker bi sicer namesto izgubljene ladje ne mogle nabaviti novo. Riziko za ladjo samo se prenaša na zavarovalno družbo. Te družbe so pa s svoje strani zvišale zavarovalne premije, kar se tudi prenaša na stroške prevoznine za blago. Končno mora biti tudi blago naprej plačano in zavarovano. In to povečava obremenitev blaga. Pa tudi mornarji na ladjah nimajo danes samo večjo plačo, marveč morajo biti tudi zavarovani za velike vsote za življenje, za kar se zopet plačuje zavarovalnina zavarovalnim družbam. Zaradi nevarnosti ne plovejo več posamezno. Združuje se jih po nekoliko sto in plovejo ob spremstvu vojnih ladij. Ladje morajo čakati po pristaniščih. Čakanje in spremstvo pa zopet znatno podražuje blago. In tako se dogaja, da so ameriške in azijske življenjske potrebščine in surovine, če se jim posreči, da pridejo v Evropo, tako obremenjene, da jim se cene dvignejo nekolikokrat nad normalno ceno. Zaradi teh težkoč dovoza preko morja so prišle balkanske dežele v ugoden položaj. Njih izvozno blago se zahteva. Ni se več treba brigati ne za cene in ne za kupce. Sami prihajajo in ponujajo jako dobre cene. Taka izjemna situacija pa zahteva tudi izjemno pametno in organizirano gospodarsko politiko. Osnovno vprašanje je: kakSen naj bo c l| te gospodarske počitke? Ali morda pridobivanje novih tržišč? Ali posebne usluge tej ali oni državi, kateri bi se prodalo, kar potrebuje in drugo pa prikrajševalo? Ali pa morda prepustiti privatnemu kapitalu, da po načelih zaslužka prodaja blago v inozemstvo? Mi zastopamo vedno stališče, da se v takih izjemnih. razmerah ne sme dopustiti svoboda razpolaganja z velikimi narodnimi dobrinami, življenjskimi potrebščinami in surovinami. Ne sme se dopuščati, da jih privatni ljudje, ne domačini, ne tujci, svobodno kupujejo m svobodno prodajajo, komur hočejo. Te množine življenjskih potrebščin in surovin morajo biti pod javno kontrolo in njihovo izkoriščanje mora služiti najvišjemu javnemu blagostanju. Njih kupovanje cd malih proizvajalcev se mora vršiti ne za privatna, ampak za javna skladišča. Ta skladišča, pa naj bodo last zadrug, države ali organiziranega in kontroliranega trgovskega kapitala, morajo dajati malemu proizvajalcu kot akontacijo del cene in ostalo 'pa se mu izplača po popolnem vncvčenju žetve. V inozemstvo se mora prodajati na debelo. Izključiti je treba konkurenco, varovati domače cene in tako omogočiti, da pride domači proiz-1 vajalec do najbolje cene. ' Na ta način je mogoče kontrolirati izvoz ne samo glede cen, ampak tudi po količinah. Nič se ne sme izvažali, 'nar, je v deželi nujno za prehrana prebivalstva in očuvanje domačega obrta in industrije. Centralizirana prodaja omogočava tudi dvojne cene. Notran”e c?ae morajo biti nižje kakor prodajne^ cene preko meje. Notranje cene morajo odgovarjati povprečnim zaslužkom, kupni moči domačih kupcev. Če se kartelom dovoljuje v državi, kakor zunaj meja (n. pr. cement v državi 78 din sto kilogramov, v inozemstvu 16 din, sladkor v državi 14 din, v inozemstvu 4 din), tedaj mora biti tudi obratno z našimi proizvodi, ki jih inozemstvo od nas nujno zahteva. Cene se morejo določevati kakor se hoče, samo če se vse blago prevzame in z njim trguje pod javno kontrolo. ' ■ Niti pri izvozu v inozemstvo ni potrebno, da bi bil cilj čim višja prodajna cena. — Razen tega pa je treba čuvati svojo latstno proizvodnjo pred razkrajanjem in zastojem zaposlitve svojega mestnega prebivalstva. Inozemstvo zahteva od nas blago, ki ga nima. Ali tudi mi nimamo marsikaterega nam nujnega blaga: bencina, petroleja, koksa, barv, žvepla, kositra, mnogih kemikalij in mnogo potrebščin za stroje. Pokvari se v Beogradu tramvaj — pa ga ni mogoče popraviti, ker ni potrebnih delov tam. Delavci ostanejo brez dela, ljudje propadajo v zimi zaradi zmanjšanega prometa. Avtomobili rjave brez bencina po garažah in cela vrsta delavcev po garažah ostaja brez dela. Brez cinkove pločevine in kositra, brez osnovnih barv preneha delo po stavbah za mnoge obrtnike in delavce. Brez prediva se ustavijo tkalnice m predilnice. Če je inozemstvu potrebna naša kmetiška in rudarska produkcija, je potreben uvoz za pet milijonov naših ljudi, ki so navezani na mestno produkcijo: surovin, polfabrikatov in industrijskih izdelkov iz inozemstva. Naša gospodarska politika bo samo takrat na primerni višini, če bodo oni, ki jo vodijo, ne samo uvidevali vzajemno odvisnost uvoza in Izvoz«, ampak tudi pravilno pogodili, da vzpostavijo potrebno sorazmerje izvoza po vrsti in količinah blaga. Gospodarske politike ne more več biti brez gospodarskega načrta. Vedeti se mora, katero blago in v koliki količini ga potrebujemo iz inozemstva za našo lastno proizvodnjo in potrošnjo. Naše blago se me sme prodajati v inozemstvo ne zaradi valute in ne zaradi cene, — Predvsem se mora zamenjavati za naše nujno blago, — Samo višek, kadar ga imamo, se sme dajati za odplačilo dolgov ali za gotovino. Zakaj, če se gre samo za tem, da proizvajalci s sela dobivajo boljše cene, se cilj ne more doseči. Mestna proizvodnja se bo zrušila, cene mestnega blaga bodo strahovito poskočile. Onim s kmetov bo s tem z eno roko dano, z drugo pa vzeto. — Mestno prebivalstvo pa ne bo imelo nobenega vira za življenje, bo brez prejemkov. Tega pa vendar mOra nekdo prehranjevati. Pasti mora v javno breme. Narodno gospodarstvo v celoti pa postane zrahljano. Po tej poti se ne sme hoditi. Vojno gospodarstvo mora biti načrtno gospodarstvo. Cilj gospodarske politike vsake države mora danes biti uvedba načrtnosti v skupnost domače proizvodnje, v notramji in zunanji promet z blagom in v začrtanje poti po načrtu, po katerem naj se vse delovno prebivalstvo zaposli in ves narod oskrbi z nujnimi potrebami. Dr, Ž, Topalovic, »Rad. Novine.« Kdo naj izvede volitve? Dragiša Cvetkovič želi obnovitev radikalne stranke. Šef bel^Uskega generalnega štaba je odstopil, Odstop je izzval razne komentarje. Vlada pa odklanja vsako pojasnilo. Odstopiv-Si šef ho prevzel poveljstva neke večje arkadne edinice. Dragiša Cvetkovič je predlagal odboru radikalne stranke načrt, kako naj se obnovi srbska radikalna stranka. —-Radikali vseh smeri se ogrevajo za obnovitev, ker bi stranka imela potem vpliv v Srbiji in državi. JRZ v Srbiji ni posebno popularna, zato se Srbom zdi , potrebno, da koncentrirajo politične ! sile v strankah, zlasti radikalni, ki še j največ štejejo. Zlasti je važno tudi vprašanje bodočih volitev v narodno skupščino. Nekateri mislijo, da naj bi se izvedle /o-lit.ve v sedanjih razmerah, drugi zopet menijo, da bi jih morala izvesti nevtralna vlada. Koncentracijska vlada bi iež- I ko ustrezala zahtevam. Glavno je, da I so volitve svobodne in da se vrše v po-j polni politični svobodi. I/ Hrvati odklanjajo nevtralno vlado, ker ne gre, da bi v tako važnem trenutku zastopali Hrvate ljudje, ki nimajo s hrvaškim gibanjem nič skupnega, !\ Videti je tudi iz vsega postopka dr;a 1 Mačka, da ne želi, da bi se pred volitvami razšla ali izmenjala zveza med dr. Mačkom in JRZ oziroma Dragiša Cvetkovičem.________ Umrl je v Zagrebu Ljudevit VVieser, dolgo- letni predsednik in pozneje tajnik organizacije grafičarjev. Umrl .te v 84. letu svojega življenja. Korfarenca drlav Balkanske zveze prične danes, dne 2. februarja v Beogradu. Odločni Švicarji Švica se upre vsakemu gospodarskemu pritisku. Dopisniku »Daily Maila« je izjavil predsednik (švicarske konfederacije Pilet-Golas, da je Švica odločena braniti svojo neodvisnost. Če bi katera država skušala vršiti na Švico gospodar-ski pritisk, se bo ta uprla z vsemi svojimi silami. V Švici ni tal za fašizem. Švicarski' nacistični dnevnik »Die Front« je radi pomanjkanja naročnikov postal tednik. Novi boji na Finskem Finci napadli 54. rusko divizijo z bokov in za hrbtom. Južno od Suomusalmija je v teka velika bilka v oddaljenosti okrog 30 km od sovjetske meje. Finsko armadno po-veljstvo se je tu poslužilo s pridom iste taktike, kot proti 44. in 163. ruski diviziji. Izkoriščujoč terenske prilike in veliko izvežbanost svojega moštva v gibljivi vojni na smučih, so mnogoorojne finske vojaške edinice prišle za hrbet 44. ruski diviziji pri Rastiju in pričele istočasno z napadi tudi na obeh bokih. Razvili so se boji velikega obsega, ki še vedno trajajo. Ruska divizija napada, da bi se prebila skozi finski obroč, vendar doslej ni uspela. Največja ne- varnost ruski diviziji grozi radi tega, ker je odrezana od oskrbovališč in so zveze z zaledjem razen tega tudi minirane po Fincih. Na skrajnem severu so Rusi podvzeli več uspešnih napadov, vendar pa so se po kratkem prodiranju ponovno vrnili v izhodne postojanke. Na Karelijski ožini so samo manjši boji. Ruska artiljerija obstreljuje M.an-nerheimovo črto. Sovjetska letala so od početka vojne napadla finska mesta 643 krat in vrgla 20.337 bomb. Doma in '/& svdu m —n n -ir*—"——— Ljubljanska delavska zbornica zahteva p«-1 kupil vozni listek za potovanje vi Nemčijo. V c,Udi„ socialnopolitičnih kakor 1“‘SE mo v listih. Mi smo o tem že povedali *voje vitelj talcozvane »Federation Fasciste Suisse« mnenje. Rekli smo, da je tr^ba pri tem silne (švicarska fašistična zveza), ki je začela de-opreznosti. Zgradile so se ustanove kolikor- lovati leta 1934 z namenom, da ukine demo- toliko in vsako rušenje ustanov, ki so za vse Na zaoadni fronti so boji izvidnic pehote in pa topništva. Za večje operacije so vremenske prilike neugodne. Vreme ovira tudi letalstvo. Od začetka vojne do sedaj je padlo na zapadnem bojišču v celoti samo 40 angleških vojakov. i Potopljena nemška podmornica, ki }e napadla angleške trgovske ladje. Neka nemška podmornica je napadla angleške trgovske ladje, ki so plule v spremstvu vojnih ladij. Vojne ladje so se lotile podmornice, ki pa je zbežala. Pozneje je podmornico odkrilo neko angleško lovsko letalo, ki jo je potopilo z bombo, več nemških mornarjev je bilo rešenih in vjetih. Žeško-moravskl protektorat zdruiijo z Nemčijo Nemška vlada (poroča Havas) je obvestila vlade balkanskih držav, da bo marca ali aprila meseca češko-morav-ski protektorat vključila nemškemu carinskemu sistemu. Vse trgovske pogodbe s Češko bodo zaraditega izgubile veljavnost in bo, treba gospodarske od-nošaje iznova urediti. kracijo in uvede v Švici avtoritativen režim. , ... , ... ..Iz švicarske vojske je bil že pred leti od>pu- delavstvo v državi enako vazne, bi pomenilo ggen> je jjjj že takrat zapleten v, sumljive podiranje ustanov v škodo delavstva. Manija, zveze z inozemstvom. ki se pojavlja po sporazumu, nikakor ne Žrtve prometnih nesreč in žrtve vojne. — oškodovati delavskih interesov. Iz Londona Poročajo: V sedanji vojni je padlo j« i . okrog 3 tisoč angleških vojakov, od kar tra- t h i delavske pa na) pu- vojna je pa naš|0 ipri raznih prometnih ne- sti delavstvu, da jih bo dalje izpopolnjevalo 'n izboljševalo. srečah v vsej Angliji smrt okrog 5 tisoč oseb. Doma je torej zaenkrat bolj nevarno kot na Kdo le bo deleien teh podpor? »Jutro« z dne 2. t. m. poroča: Delavska zbornica v Ljubljani objavlja sklepe, ki jih je sprejel upravni odbor na svoji torkovi seji. Med drugim je razdelil 83.000 dinarjev »strokovnim organizacijam in brezposelnim delavcem«. Iz objave ni razvidno, katere strokovne organizacije so dobile podpore in po kakšnih vidikih je bila dodeljena podpora brezposelnim delavcem. Na novo je upravni odbor Delavske zbornice nastavil pri centrali v Ljubljani Petra Lombarda, pri ekspozituri v Mariboru Danico Krašovic ter za poročevalca iz Dravske doline Petra Rozmana in iz radovljiškega sreza Matevža Markiča. Spremenjen načrt volilnega zakona je spre-jat. Uvedeni so nosilci okrožnih list. vel smo izvozili kot uvozili Iz Inozemstva Državna trgovinska bilanca 1939 aktivna. V letu 1939. je Jugoslavija izvozila blaga v vrednosti 5.251.1 milijona dinarjev, uvozila pa v vrednosti 4.975.3 milijone dinarjev. Trgovinska bilanca je bila v minulem letu aktivna za 545.8 milijonov dinar j 3 v ali nad pol milijarde dinarjev. 27 mesece« v polarni noil Ruski ledolomilec »Sedow« se je vrnil v Murmansk po več kot 27 mesečni odsotnosti. Ledolomilec »Sed6\v« je 30 let stara ladja, ki so jo že rabljeno prodali Angleži carski Rusiji. Takrat se je zvalai »Beotic«. Pred leti so jo preimenovali po ruskem kapitanu za severne odprave Sedoiwu, ki je 1. 1925 ponesrečil. Ledolomilec je krenil skupno z več drugimi ledolomilci s Sibirskih otokov v oktobru 1. 1937 proti severu. Namen odprave je ‘bil dognati gibanje ledenih polj okrog tečaja. Bočim so se ostali ledolomilci brez večjih težav pravočasno že pred dvemi leti vrnili v Murmansk, je »Sedow«, kateremu se je pokvarilo krmilo, ostal zamrznjen med ledenimi ploščami, ki so večkrat grozile streti ladjin trup. Na »Sedo\vu« je bilo 17 ljudi s 30 letnim kapitanom Badiginom. Sloviti norveški raziskovalec polarnih krajev Nansen se je pred 44 leti s svojo ladjo »Fram« odpravil1 v isti smeri. T udi Nansonovo ladjo je oklenil ledeni oklep in jo gnal od vzhoda proti zapadu. »Sedow« je plul še precej bolj severno kot Nansenova ladja »Fram«, tako da je bil le kakšnih 400 km oddaljen od severnega tečaja. Pri tem pa so z merjenjem ugotovili, da' so se toplotne razlike ob tečaju silno spremenile. Kljub višji zemljepisni širini je bila temperatura obe leti 6 stopinj višja kot jo je ugotovil Nansen. Leu se giblje hitreje kot pred 44 leti, ker je »be-dow« rabil za isto pot kot Nansen enompol-krat manj časa. Pa tudi ledena skorja, ki je bila pred 44 leti debela tri metre, je imela' sedaj samo še dva metra. »Sedowa« je končno rešil ledenega oklepa ledolomilec »Stalin«, ki mu je prišel na pomoč. Vsekakor je moštvo ladje mnogo pretnpelo. ako vzamejo, da je dve leti prebilo v polarni noči. Merjenja m i opazovanja, ki jih je izvršila posadka bodo velike važnosti za polarne raziskovalce, ba I tudi praktičnega pomena. .Jelovška Politiko" ne dobivo nobenih submli, zato poravna] naročnino! Slovenski »Jugoras« ali ZZD je v beograjski , .... c .... ,, , , • . Turski poslanci povabljeni na ogled Magi- »Samoupravi« ,ako lepo naštel uspehe svo,ega j notoye |inije francoska vlada je povabila sku- . delovanja v Sloveniji, o katerih ,pa v njihovem pjno turških parlamentarcev, da si ogleda slovenskem glasilu nismo nikdar nič čitali. Poročilo je objavilo glavno tajništvo za slovenijo. Slovenci domov! »Hrvatski dnevnik« piše v polemiki s »Slovenijo«, ki je napisala, da iaj slovenski železničarji vztrajajo na Hrvatskem tudi v novih razmerah tako-le: »Slovenija« očitno smatra, da je Hrvatska življenjski prostor slovenskih uradnikov in da množica Hrvatov mora gladiovati, med tem ko mora biti za Slovence mesta na Hrvatskem v javnih službah ... Vsak naj skrbi za se, v redu bo, .iko se tudi Slovenija pobriga za svoje ljudi ter jih Magiuotove utrdbe. Obisk se bo vršil v začetku fobruarja. Usoda poljskih Židov. Zanimivo je, kaj poroča nemški nacistični list »Schlesische Zei-tung« o usodi Židov na Poljskem. List potrjuje, da je feilo v mestu Lask iPri hišnih Preiskavah, ki jih je naredila nemška policija ustreljenih sto Judov. List dalje poroča, da je bilo v kraju Sieradz ustreljenih 35 Judov, v Pabja-nicah so ipa javno pretepli devet mladih Ju- ‘ dov, ker niso hoteli pozdraviti nemške zastave. Člankar imenovanega lista pravi, da Judje sami olajšujejo oblastem delo s tem, da jih veliko števila napravi samomor Pred aretacijo. Za razpust komunistične stranke na Švedskem se prizadeva konservativna stranka. zaposli doma. Ne govori iz nas nobena mržnja Finsko-nemški kliring podaljšan. Klirinška proti Slovencem, ampak čut pravičnosti in skrb ; Pogodba med Finsko in Nemčijo je bila prav-za lastno kožo in žep « — Res zanimivo, kako si gotovi ljudje predstavljajo rešitev državnih problemov. Kaj bi bilo, ako bi n. pr. Zedinjene države Severne Amerike hotele reševati gospodarske in socialne proibleme na hrvatski način? Kaj (bi rekli pri »Hrvatskem dnevniku s.ii obisku dr. Leya pišejo nemški časopisi zelo vzhičeno. Turčija je dobila 15 milijonov iuntov šterlin-gov posojila, Anglija in Francija sta poslali Turčiji v vojne namene zlata v vrednosti 15 milijonov angleških funtov ali 3360 milijonov dinarjev. Zelo so se povišale cene železnim izdelkom najmanj za 8 do 30 odstotkov. »brivski pomočnik Štraus, ki je kritizira! Hitlerjev govor in nemško-sovjetski pakt. Sodišče je upoštevalo njegovo politično neizkušenost kot olajševalno okoliščino1. Koliko so zapustili $emcl v Litvi? Frankfurter Zeitung« poroča, da je nedavno govoril minister javnih del Berzinš v Litvi o premoženju Nemcev, ki so se odselili v Nemčijo. Minister je pravil, da se je šele sedaj pokazalo' kako veliko premoženje so imeli Nemci v tej državi. Nastalo je vprašanje če bo litvanska država sploh mogla izplačati Nemcem odškodnino za premoženje, ki so ga tam pustili. Za enkrat še niti ni jasno, koliko milijonov latov bi morali zato plačati Nemčiji. Pri- Bivšl švicarski polkovnik obdolžen vohun-; bližno 60.000 ha zemlje je bilo že prevedeno stva. Iz Švice poročajo: Policija je aretirala lza sprejemljivo ceno v last litovske države, bivšeiga polkovnika švicarske 'ojske, Arthur- j Odškodnina bo najibrž znašala čez 10') mili- ja Fonjallaza. ker je vohunil za neko vojsku- j j0n0v latov. Nadalje bo treba, izpopolniti okrog jočo se velesilo. Fonjallaz je bil aretiran na 50,000 služb, ki so bile izpraznjene po odhodu kolodvoru v Schaffhausenu v trenutku, ko je Nemcev. Zane Grey: 64 Mož iz žozda Odpravili so se na pot in jezdili dolgo, počasi in stirno navkreber pod igličasto streho gostega smrečja. Čim so bili na višini, je imela Helen dopadenje nad izletom. Vendar ni bilo nikjer nobenega odprtega mesta odkoder bi bili lahko imeli razgled na gorske grebene, ki se je zdel Helen tako lep in užitka poln. Dale ju je vodil po pobočju gori in doli in nazadnje skoro cisto v dolino, kjer so prijahali iz gozda na plan; skromno z gozdom porasli grebeni so se pii-kazali njihovim očem, zeleni' travniki so ležali pod njihovimi nogami in v strugah se je bleščala gladina vode v sončnih žarkih. Parkrat je moral Dale osorno poklicati Pedru nazaj k sebi, kajti pes je vohal divjačino. »Tu je nekoč neka zver trgala svoj plen«, je rekel Dale, ki se je bil zaustavil in pokazal na par ooe-ljenih kosti pod neko smreko. Belosiva dlaka je ležala raztrosena daleč naokoli. »Kakšna žival pa je bila to«, je vprašala Bo. »Srna. Raztrgal jo je lev in požrl. To se je moralo zgoditi enkrat v pretekli jeseni. Vidite, celo lobanja je počena. Kljub temu pa ne bi mogel trditi, da jo je leVi« Prijezdili so iz gozda ven na s travo poraslo jaso, ki je bila obdana od ostrorobih skal in zelenega grmičevja. Tu je Helen slišala Pedra prvič lagati. Dlaka na hrbtu se mu je naježila, in Dale ga je moral parkrat prav ostro poklicati, da je ostal v njegovi bližini. Dale je razjahal. »Hola, Pedro, nazaj, semkaj«, je ukazal, »bkoro st: boš lahko pognal za divjačino .. . Dekleti, kmalu bosta nekaj videli. Toda ostanita v sedlih.« Dale, s psom ob strani, ki je z naježeno dlako nemirno vohal po tleh, je koračil ob robu jase sem ter tja in pomigal dekletoma, da naj prijahata za n,im'»Poglejta, kako je tod v krogu trava pohojena«, je rekel kazoč s prstom na dotično mesto. »To more biti samo gorski lev. Priplazil se je tu sem in oprezoval za divjačino. Sled je od danes zjutraj. Pridi u, mogoče se nam posreči, da ga izsledimo.« Dale se je sklonil, trdo držeč Pedra m se razgledoval po travi. Nenadoma se je vzravnal m njegove sive oči so se mu zaiskrile. »Tu je naskočil svdjo žrtev.« Toda Helen ni mogla opaziti ničesar kar 01 (O lahko uverilo o pravilnosti Dalejeve trditve, gozdovnik je napravil dolg korak — in potem še enega. »Na tem mestu se je panter pognal svoji žrtvi na hrbet. Napravil je ogromen skok. Ali vidita, kako ostro so zarisani sledovi, parkljev napadene divjačine.« Dale je razmaknil tiravo in pokazal dekletoma globoko vdrto svežo sled divjačine; bilo je očitno, da je tu pričel besen boj med žrtvijo in napadalcem. »Pridita«, je zaklical Dale, naglo stopajoč . . iu je srpa Doskočila s panterjem na hrbtu. Se aj na prej. Pedro, ti ostaneš pri meni. Sled je sveža.« Dale je šel dalje, vodeč svojega konja na uzdi, in tu in lam kazoč na travo. »Tu! Vidita! Dlako.« Helen je opazila par sivih šopov dlake raztresenih po zemlji, in dozdevalo se ji je, da je videla v travi male temne »proge, koder je morala ne dolgo pred njimi hoditi neka živfal. Nenadoma je Dale obstal Ko je Helen prišla dj) njega, je stala Bo ze pri njem; strmela sta na neko široko, potlačeno mesto v travi. Celo Helen je & svojimi nevaiemnu očmi mogla opaziti razločne sledove boja. Belosivi sopi dlake so viseli na zlomljenih travnih biljkah. Helen je videla dovolj, toda Dale jo je molče opozoril še na neko krvavo liso. »Na tem mestu je panter podrl divjačino na tla; najbrž ji je zlomil vrat. Ta srna je tekla s panterjem na hrbtu sto metrov daleč. Vidita, tu je še opaziti sled, koder je panter svoj plen odvlekel s seboj.« »Dekleti, skoro bosta videli tudi srnico«, je razlagal Dale in odšel dalje. »To se je bilo šele pravkar zgodilo; komaj par minut je od tega.« »Kako pa to veste?«, je poizvedovala Bo. »Poglejte travo. Ko je panter vlekel po njej svoj plen, jo je povaljal; sedaj biljke zopet vstajajo.« Dale je znova obstal na drugem koncu jase, pod neko smreko z globoko visečimi in na široko razraščenimi vejami. Pogled na Pedra je pognal Helen kri hitreje po žilah. Pes je bil divji od nestrpnosti, da bo lahko pričel goniti. Boieče je pogledala Helen v smeri, v katero je kazal Dalejev prst, kajti pričakovala je, da bo zagledala leva. Namesto tega pa je videla ležati na tleh srno, ki je molela vse štiri od sebe, jezik ji je visel iz gobca, oči so ji osteklenele in dlaka ji je bila krvava. »Dekleti, panter nas je čul in pobegnil. Vendar ne more biti daleč«, je rekel Dale, med tem ko se je sklonil in dvignil srnino glavo. »Še topla. Vrat ima zlomljen. Tu so sledovi njegovih zob in krempljev ... Mlada srnica. Le ne bodita občutljivi, dekleti. To ie nekaj vsakdanjega, kaj takega se dočaja v gozdu vsako uro. Glejta, tu le ji je lev slekel kožo, čistejše kakor ga je bi ne bil tega posla mogel opraviti; in prav tu jo je nagrizel. ko nas je slišal priti.« »Kakšna morija! Samo ako vidim kaj takega, mi postane slabo!«, je vzkliknila Helen. (Dalje prihodnjič.) 7g> naših UccUei/ TRBOVLJE NABAVNI PRISPEVEK IN — PAVOVO PERJE Trboveljska premogokopna družba je 31. januarja izjplačala svojemu delavstvu nabavni M A KI BO tt Brezposelnost, pooraiitev In pomanjkanje bombaia CELJE Domače prilike so potisnjene precej v ozadje „ ., . , . ... . . , .. . . , .. , i radi časopisnih polemik okrog novega volil- Radi pomanjkanja surovin so tekstilni to- sledice za vse nase gospodarstvo. Nabava su- nega zakona za skupščino S tem pa ni reče-varnarji primorani nabavljati bombaž v Italiji rovin za našo tekstilno industrijo postaja to • ■ ' prispevek in sicer za oženjene brez razlike in je v to svrho v prvem četrtletju letošnjega rej resno vprašanje in je upravičena bojazen, kategorij din 300, samcem pa istotako brez razlike Kategorij din 150. Pred izplačilom gornjega nabavnega prispevka je generalno ravnateljstvo v Ljubljani Povabilo iz Trbovelj in ostalih revirjev glavne leta dovoljen uvoz bombaža za Jugoslavijo da bo ta industrijska panoga, ki zaposluje vi Slo- v znesku 17 milijonov' lir. Cene so oci lanskega leta poskočile skoraj za 100 odst., kar bo imelo seveda za posledico podražitev blaga, ki ga bodo izdelovali v naših tekstilnih tovar- VolUve obratnih zauonibov V nekaterih obratih v Mariboru m okolici i Oddanih glasov 161, so se zadnje dni vršile volitve obratnih za-1 ‘ rdeča lista 110 glasov, 4 zaupnike, upnikovi, ki kažejo lep porast glasov in man-1 bela lista 45 glasov, 2 zaupnika. žaupnike 11. rudarske skupine in sicer načelni-1 n&h iz italijanskega bombaža. Kontigent bom ka Ptiberšeka Franca in lokalne načelnike Mur-1 baža, ki je določen za prvo četrtletje pa vrhu-ha Filipa iz Trbovelj, Bedenik Ivana iz Hrast- ] tega ne bo zadostoval za potrebe naše tekstil-rdka, Krambergerja Antona iz Zagorja, Diaci ne industrije, zato se je bati, da bodo radi Alojza iz Hudejatne, Strmana Franca iz Raj-! pomanjkanja surovin tekstilne tovarne še na-henburga in Hoglerja Jožeta iz Kočevja. Tem prej obratovale v skrčenem obsegu, kar po zaupnikom H. skupine se je sporočil sklep družbe in se jih je pooblastilo, da lahko to delavstvu na običajen način razglase. Ko je za to izplačilo zvedel nek gospod v Irbovijah, se je odel v pavovo perje ter razlagal svoji okolici, da je to njegovo delo. Sploh pa ta gospod trosi okrog tako gorosta-sne vesti o tem, kakšne velikanske zasluge ima za rudarje in kaj jim je že vse priboril! Seveda je to vse samo pavovo perje, ker si lasti zasluge drugih za sebe. Rudarjem da pa misliti to, da- se temu gospodu, ki je ves čas nastopal kot eden izmed prviih v stavkovnem Pokretu ni skrivil las n.a glavi, med tem ko morajo vsi drugi verovati v moč zakonskih predpisov. Naši diletanti vabijo. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« vprizori v nedeljo, dne 4. februarja s pričetkom ob pol 4. uri pon. v »Delavskem domu« burko v 3. dej. »Maskerada«. Vstopnice za to Prireditev so v predprodaji v trgovini »Delavskega doma«. Na pustili torek priredi SK »Amater« v dvo-| rani »Delavskega doma« pustno rajanje s pričetkom ob 7. uri zvečer. Igra »Delavska godba«. K obilni udeležbi vabi — odbor. HRASTNIK Kot vse kaže, bo letošnje leto res leto volitev. Pričeli borno z volitvami v Bratovsko Pisane pa so tudi že volitve obratnih zaupni kov M. rudarske skupine, katere se bodo vršile 3. marca t. 1. Pri tem ipa je novost to, da /So te volitve razpisane na podlagi zakona o zaščiti delavcev, ne pa kot je bilo doslej običaj, da so se viršile po določilih rudarskega zakona. Število zaupnikov se bo zato dvignilo in bo znašalo.v obratu Ojstro in Hrastnik skupno 13. Vendar pa bo poslovna doba zaup-u.kov trajala 3 leta; čas pa bi že tudi bil’, da se razpišejo volitve v »Delavsko zbornico«, v samouprave itd., kar bi bil najboljši dokaz demokratizacije javnega življenja. — Rudar. Sestanek strokovne organizacije Zveze rudarjev. Dne z8. t. m. se je vršil v prostorih »Konzumnega društva« širši sestanek rudarjevi, katerega je sklicala agilna podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Poročal je s. Bedenik, lokalni načelnik II. skupine, ki je na kratko obrazložil predvsem nov način volitev nbratnih zaupnikov in kako je do tega prišlo, spremembo »službenega reda« za rudarje, ki veniji okrog 15.000 delavcev, pričela hirati. Napeti bi bilo treba vse sile, da se ta katastrofa, ki je sicer neizbežna, prepreči. V našem mestu je bilo ob koncu tega leta nad 1200 brezposelnim kar je izredno visoko število, ker tudi v dobi* najhujše gospodarske krize ni bilo v našem mestu mnogo več brezposelnih. Če bodo to brezposelno armado povečali še tekstilni delavci, pa bi to pomenilo, da gremo naproti še mnogoi hujši dobi,; kakor smo jo zad-rneni zlasti hud udarec za prizadeto tekstilno | rija leta preživeli, čeprav se naša država dela\istvo, prav tako pa ima to tudi slabe po- ‘ ne nahaja v vojni. datov URS-ovih svobodnih strokovnih organizacij, ki so dobile ponekod večino, čeprav v prejšnjih letih iz raznih razlogov niso mogle postaviti kandidatne liste, ali pa so jim bile razveljavljene. Delni rezultati so ti-le: Jugotekstil: rdeča lista (Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije) 78 glasov, 5 zaupnikov, plava lista 19 glasov, 1 zaupnika. Mariborska tekstilna: Matos vila, Radvanje: rdeča lista 4 zaupnike. Kovina: rdeča lista (SMRJ) 5 zaupnikov. Tovarna usnja Frcund: rdeča lista 4 zaupnike. Delavci, skrbite, da si boste izvolili v, vsakem obratu obratne zaupnike, ki so velikega pomena zlasti v današnjih težkih časih, ko svobodne strokovne organizacije skušajo odrivati tudi nekateri »tudidelavski zastopniki«. Ne podpisujte vendar nobenih »Izjav«. Zad- nja alkoholnih pijač, ki sicer polagoma, toda nji čas smo prejeli zopet kar celo vrsto sodb zanesljivo ubijajo odporno moč v človeku, na vpogled, ko so delavci tožili za svoje, si- Baš delavci pa rabijo največ odporne sile v cer popolnoma upravičene zahtevke za zadr-; boju za svoj obstanek, da ne omenjamo števil-žane bolezenske šihte, za mezdo ob orožnih j nih žaloiger, ki jih dan za dnem povzroča vajah, za neplačane nadure in 50 odst. povi- alkohol. šek, ali za 14 duevmo zakonito odpovedno dobo, pa so svoje tožbe vendarfe zgubili. Zakaj? Zopet povožen premikač na glavnem kolodvoru. Vlak iz Gradca je dne 1. februarja ob Čeprav določa zakon o obrtiii in zakon o za- 9. uri zjutraj do smrti povozil 30 letnega pre-varovanju delavcev, da mora delodajalec tak- ! mikača Antona Deutschmana s Pragerskega, skladmco, ki bodo dne 25. februarja. — Ra/t srič zahtevke plačati in da se jim delavec niti očeta dveh otrok. odreči ne more ter je vsaka nasprotna pogod-1 • Posebna delegacija tekstilne industrije in ba neveljavna, pa velja po sedanjem razlaga- odposlanec ministrstva trgovine je odpotovala nju zakonov mnenje sodišč, da se delavec tem g Milano, ker so italijanski dobavitelji bom-zahtevkom ne more odreči le med službovu- baža povišali cene bombažu za 1 liro pri kg njem. Po odpustu pa se delavec vsem tem 1 tudi za stare zaključke, radi česar bi bila hu- tvojini pravicam lahko odreče s podpisom predložene »Izjave«, ker je takrat baje že popolnoma neodvisen od delodajalca. Delodajalci do prizadeta tekstilna industrija v Jugoslaviji. Češki listi o mariborskem koncertu. Praški dnevniki so prinesli v svojih kulturnih rubri- ,;o seveda predvsem bolje organizirani kot | kalt kratko informativno notico o prireditvi delavci in so bili o tem razlaganju prisilnih do- ^koncerta mariborske Glasbene matice, na ka-ločil naše socialne zakonodaje po sodiščih žejtferem.so predvajali Smetanovo pesnitev »Mo-ponovno podučeni od svojih delodajalskih orga-1 ja domovina« (Ma v!a,st). nizacij. Zato so si dali večinoma že vsi delo-1 Zveza brivsko - frizerskih pomočnikov Pri-dajalci kar tiskati »izjave«, katere ob zad-! rfcdi v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. s pričet-njem obračunu predložijo delavcu v podpis, j kom ob 4. uri popoldne v društveni dvorani Uradniki, ki so seve tudi skoro vsi v dušev-; Sodna ul. 9-II. čajanko. Vsi prijatelji delavske nem taboru delodajalcev, imajo pri tem ved- solidarnosti vljudno vabljeni. — Odbor, no zelo »nujno« delo, delavec se mora hitro | Pišejo nam: Za rusko menzo, ki jo hočejo podpisati, tte da bi prečital, toda vse to nič ne ustanoviti v Mariboru, pobirajo ruski emigran- pomaga. Kakor hitro ima delodajalec podpis na taki izjavi, si je že delavec izrekel obsod- ... ho, sam se je vsemu odrekel, tožba je zgub- i ljati še nove, posebno pa-ne z nabiralnimi pose je v mnogočem zboljšal in omenil še na-! l.iena, in še je obsojen na plačilo stroškov. — J lami. Ruski emigranti, ki žive že 20 let v Ju- bavni prispevek, ki ga je TPD dala svojim Kolikokrat smo že svarili pred takimi podpi-1 goslaviji. so se gotovo že privadili na našo Rudarjem. Za njim so govorili še drugi, medjsL a v®e zastonj. Toda vedno zadene takšna hrano. Davčne knjižice morajo vsi delodajalci nemudoma predložiti davčni upravi soba štev. a v svrho pregleda. Poslovne knjižice in legitimacije. Oni. ki so v popisovalnem oddelku mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6 naročili nameščen-ske legitimacije in poslovne knjižice, se pozivajo, da jih tako.i dvignejo istotam. Število dijakov brez negativnih ocen znaša manj kot 50 odstotkov. no, da se delavstvo ne zanima za politične prilike v srezu in občini sami, ;........... . i t.. i it i u ^ toiiiin Celje je in ostane industrijski kraj. Večino prebivalstva tvori industrijsko delavstvo. Občinska uprava, ki bo hotela dobro r-cslovati, bo morala računati s tem delavstvom. To in še mnogo drugega bo morala popraGti nova občinska uprava, ki bo debila zaupanje Potom tajnih in svobodnih volitev. Naloga socialističnega delavstva pa je, da že danes zbira vse sile in pripravi močno, dobro organizirano skupino, ki bo vedela kaj hoče in kaj mora storiti. Trdno smo prepričani, da pride prej ali slej do demokratizacije političnega in gospodarskega življenja v občini. Delavstvo je v svoji borbi za življenjski obstoj zelo zainteresirano kdo gospodari na občini. Naloga socialističnega gibanja je. da pride na občini do izraza in veljave socialna demokracija. SLOVENSKA BISTRICA Po čudnem naključju prijet vlomilec. — V gostilni g. Rasteiger je dne 27. januarja bil zasačen vlomilec, ki je imel veliko smolo. Zasačila sta ga. natakarica in nek mlad gospod. Okrog 1. ure ponoči sta zaslišala neko praskanje po šipi v posebni gostilniški sobi in sta za trenutek opazovala nepovabljenega gosta. Ko je že izrezal šipo je natakarica poklicala domače, kateri so ga prijeli in izročili orožnikom. V tatu so spoznali nekega 66 letnega že poznanega vlomilca Pihler Ivana, kateri .ie že odsedel 18 let ječe. Imel je pri sebi pravo vlomilsko orodje. SELNICA OB DRAVI Naš vodovod. Kar se tiče občinskega gospodarstva, smo Selničani znani daleč naokrog. Citatelje »Delavske Politike« 6o gotovo zanimalo, ako jim podrobneje razložimo, kako smo pri nas neposredno v zvezi z zadnjo svetovno vojno zgradili vodovod. Posestnik a. Krojs, ki je .padel v minuli svetovni vjojni je zapustil vse svoje premoženje občini. Ko se je na občini o tem zvedelo, sp začeli ugibati, Kaj bi s posestvom. Takratni odbor jo je hitro ipogruntal. Sklenil je posestvo prodati in z izkupičkom zgraditi že dolgo zaželjeni vodovod. Posestvo je bilo prelepo, da bi ga bil smel dobiti samo eden, zato so odločili, da se bu razparceliralo. S tem je bilo omogočeno, da je vsak reflektant na kakšen prirastek lahko dokupil nekaj k svojemu posestvu, kajti iz Kroisovega posestva so napravili nič manj kot 20 posameznih parcel. Parcele so šle v denar hitro in poceni. 1 isti, ki so kupili te parcele, so imeli od tega lep dobiček. Zato pa je moral občinski odbor z žalostjo ugotoviti, da se je nabralo premalo denarja iz izkupička in da bo Mimi tudi župan s. Malovrh, ki je zlasti po-i nepopravljiva zguba težko zaslužene mezde udarjal potrebo strokovne organizacije, med- j le one delavce, ki ne čitajo »Delavske Politike« sebojno strpnost, dokler ni soglasja o tem ali in vsled tega ne vedo, kakor si varujejo svo-onem vprašanju, predvsem pa o prepotrebni ie sicer že preko 20 let uzakonjene pravice, enotnosti med delavistvom, zaupanju delavstva Proračun za leto 1940-41. Mestni proračun uti h0)i^ P*!®dstavnike, 'ter le tako bomo kro- za leto 1940-41 in sicer proračun mestnega Drenr?"-JS° . °°9™osi: s<;*5‘ ‘n drugim! Vseskozi zaklada s podjetji, regulacijskega sklada in u:iCeY .n ‘n Podučen govor s. Malovrha zaklada ustanov je izgotovljen. Proračun je «•« V Ul O, i ' ILlIU VI Ilci je on sprejet z največjimi simpatijami. Tem e. am pa je treba tudi brezpogojno slediti, dovolj jasno pokazale, kam ‘ mgauu iiiiaiii»iu u«. i a v. mcu uiauuiiiu mami. v - se ie ‘ned rudajji pokazala j istem roku je tudi vlagati pismene pripombe zlasti v zadnjih akc.ii.ah. Takih sestankov ho k Proračunu, potrebnih se več, od rudarjev pa se pričaku- razpoložen na vpogled občinstvu od vštevši 1. februarja do vštevši 5. februarja 1940 v mestni finančni upravi med uradnimi urami. V ti. Po našem mnenju ie takšnih kuhinj v tnestu morala občina še nekaj iz svojega prispevati že dovolj in ni prav nikake potrebe ustanav- za vodovod. Ko so se posvetovali glede zgrad- nje vodovoda, so pozvali nekega tedanjega iniženjerja s Fale, s katerim so se dogovarjali in obenem tudi izrekli željo, da naj bi falska družba prevzela gradnjo. Vodovod se je gradil. Napravljen je bil velik rezervoar, v ka- terega se steka vsa voda Lokarjevega potoka. Ta ipa prinaša s seboj smeti, gnojnico, žagovi-no in tudi crkovino. To kar se večkrat zajezi tam okrog rezervoarja napravi dostikrat vodo neužitno. Ker pa ni bilo dovolj denarja, se je tudi naprava za čiščenje vode gradila bolj širokogrudno. Posledica te širokogrudnosti je, da sedaj udarja umazanija v cevi in teče iz vodovodnih pip žejnim Selničanom v škafe. ie še boljše udeležbe. SEVNICA OB SAVI Mezdno gibanje v kopitni tovarni VVinkle in na parni žagi. Za 19. januarja je sresko načelstvo v Brežicah razpisalo razpravo za sklenitev kolektivne pogodbe med kopitarno AVin- ; 62,63 milijonov dinarjev znaša osnutek proračuna mestne občine za 1. 1940-41. V tej vsoti pa je vnešert proračun mestnih podjetij, ki sam znaša 31,65 milijonov dinarjev. Skoraj 27 milijonov dinarjev so minulo leto izdali Mariborčani za alkohol. Izpilo se je nad . 1,335.000 litrov vina. 61.500 litrov vinskega kle in njenim delavstvom. Vodštvo Tovarne'ieimošta’ 7(,)4’00(t !itrov piva , in 25JKM> !itrov iprei skušalo skleniti' Dovndho „ „„......... =_V žganja. Na trošarini je dobila mestna obema najprej skušalo skleniti pogodbo z neorganiziranimi delavci, vsled česar bi bila izločena organizacija in zakonito izvoljeni obr. zaupniki. Ker se pa to ni posrečilo, je poklicala delavske zaupnike in z njimi sklenilo sporazum. Pristalo je na zvišanje plač za 10 odst., pri akordnih mezdah pa na 15 odst. in še nekaj drugih ugodnosti v korist delavstva. Na ta “ačin je odpadlo posredovanje politične oblasti. Delavstvo si je po dolgih letih potom strokovne organizacije zopet enkrat priborilo nekaj svojih pravic, ki mu pripadajo. Brez organizacije ni nič. — Med podjetjem »Parna zaga«, katere lastnik je bivši baron Hoschck 'n njegovim delavstvom so se vršila že dvakrat pogajanja za povišanje mezd in sklenitev kolektivne pogodbe, obakrat pa so propadla, kljub temu, da so pri tem podjetni najnižje Mezde med vsemi tukajšnjimi obrati, Ker last-Mk kljub večletnemu bivanju pri nas še do danes ne obvlada slovenščine, zato je poslal 'vojega zastopnika prokurista Sevničana na a pogajanja, da je zastopal interese tuje-(Ui P0^jetn‘ka. Delavci na parni žagi naj se klenejo strokovne organizacije, ker le potom ‘o si ibodo priborili svoje pravice. Zavedajmo .e vsi, da smo potrebni enakih pravic in naj ne v naših Vrstah nobenega, ki bi bil izdajalec \a‘nega sebe in skupnosti. Delavci, bodimo ' dnosni, ker ustvarjamo svet. Razredni boj, ki «m. vsiljujejo tisti, katerim delamo, bo j koč končan, ko bo zavladala gospodarska socialna enakopravnost. za alkoholne pijače nad 2,678.000 dinarjev. Ta ogromna količina popitih alkoholnih pijač kaže, da bi bilo treba posvetiti več pažnje protialkoholnemu gibanju, kajti te številke so silna Obtožba. — Pijančevanje je najbolj nezdrav pojav slovenskega na- Gasilci so imeli občni zbor. Lansko leto so - Ako »bi se bila prodaja posestva organizirala nastopili pri 36 požarih. Reševalni oddelek Pa kako drugače, bi bil izkupiček zadostoval za je izvršil 2200 prevozov. Pomagal je v 56 pri- ] napeljavo vodovoda izpod Šentjanža in Sel-merih obratnih ,nezj;od, 49 primerili cestnih j njčani bi danes pili zdravo gorsko vodo .Tako nesreč in v 18 slučajih samomora. | pa Selničani od vodovoda nič nimajo, kot ie- Letos je Betnava zopet oživela. Po desetih j zo in skrbi ter doplačila. Ko bi takratni odbor letih je letos zopet prvič toliko snega, da je,bj| vsaj- toiiko previden in ne bi bil zasul edi-mnrabna skakalnica vi Betnavi. _ j nega občinskega studenca, ki nam je dajal res Poslopje kmečke hranilnice v Poljčanah »e] dobro in mrzlo pitno vodo! Tako pa smo se-r.ogorelo. tako da ie ostalo samo golo zidovje.: (jaj večkrat brez vode za kuho in Pitje. In kaj Zgorela je tudi knjižnica. »bo šele sedaj, ko bomo dobili novo šolsko Halo, kam? Kdor se hoče v tem pustu do-1 zgradbo za 800 otrok, ako ne bo zdrave pitne bro zabavat’ in se srečno poročit’, mora dne vode? A M '■»•••' • • || 3. februarja v gostilno »Triglav« (Voller) prit’.Iti tk k trt 'frt 'film vit u. , i., Na obilen obisk vabi — Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo«. Narodno gledališče: V ipotek. dne 2. febr. ob 15. uri: »Vse za šalo«. Znižane cene. Zad roda. Osobito delavci, ki si često skušajo uto- njič. Ob 20. uri: »Via Mala«. Znižane cene. piti svoie težave in bed« v alkoholu, bi se ■ Sobota, dne 3. febr. cb 20. uri: »Othelo«. Nemorali čimbolj Izogibati prekomernega uživa- delja, dne 4. febr. ob 15. uri: »Prodana neve- LAŠKO Kakšne dohodke predvideva proračun cestnega odbora? 1. Cestna doklada 19 odst. od Predpisa din 4,079.334.16. ki znaša din 774.967, obresti' naloženih glavnic din 3000, drugi dohodki di-ni 3300, iprispevek banovine din 906.479. železniška uprava din 688, 50 odst. izredni prispevek banovine po § 26. zak. o cest. odborih din 380.000, kar da skupno dohodkov din 2,068.415. Proračun je torej srečno uravnovešen in morejo tako naši delavci vsaj letos pričakovati večjih javnih del. CRNA PRI PREVALJAH Občina poziva vse lastnike blcikljev, da jih prijavijo do konca februarja t. I. pri občinskem uradu ter 'Plačajo takso in pristojbino:. Pro- plačal kazen. »Vzajemnost« vabi na pustno veselico, katero priredi v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. v dvorani gostilne Knez v Črni, s pričetkom ob 6. uri zvečer proti vstopnini din 4 za osebo. Za obisk se priporoča — odbor. RADVANJE i Občni zbor prostovoljne gasilske čete se bo ponovno vršil, ker pristojna oblast ni odobrila v smislu društvenega zakona rednega občnega zbora, ki se je vršil v nedelio. dne 21. jan. t. 1. Bivši predsednik g. Pintar ie že pred potekom funkcijske dobe odlomil svoie mesto. Na zadnjem občnem zboru na ie bil izvoljen za predsednika gostilničar, trgovec in posestnik g. Pschunder. V gasilski četi ie prišlo do ne metne knjižice je prinesti s seboj. Za biciklje,, sporazumov menda radi društvene dvorane, ki so že bili prijavljeni znaša pristojbina din | ki bi jo najrajši zasedla nekatera druga dru-16.50, za novo prijavljene pa din 27.50. Kdor štva. k« menijo, da bi jim tudi gasilsko društvo svojega bieik.ja do danega roka ne prijavi, bo moralo odstopiti svojo dvorano, \\ \ j MEŽICA »Vzajemnost« priredi na pustni torek, dne 6. februarja t. k »Maškerado s plesom« s pričetkom ob 4. uri pop. v dvorani pri Toffu. Vabi se vse delavstvo, da se odzove vabilu. Prve tri najlepše maske dobijo lepe nagrade. Za vsestransko razvedrilo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. Za obilno udeležbo se priporoča — odbor. TEZNO PRI MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 4. februarja v gostilni Felič pustno veselico s pestrim sporedom. Začetek ob 15. uri. Maske dobrodošle. Za obilen obisk s priporoča — odbor. STUDENCI PRI MARIBORU »Vzajemnost« -prired! v soboto, dne 3. februarja v prostorih gostilne Kristovič (prej Spurej) svoj družabni večer s pričetkom ob 7. uri zvečer. Na sporedu so razne recitacije, pevski nastopi in šaljivi prizori. Vabimo vse delavstvo, zlasti pa naša bratska društva, da se vsi udeleže te naše prireditve. — Odbor. Kupujte, dokler še imamo veliko zalogo češkega in angleškega blago po znano nizkih In še starih cenah za JL1. S M A m S m damske in moSlni odgovornosti naroda ter na načelih svobode in pravice. Turčija danes lahko pristopi k delu, da brez Železničarji in nagrada strahu izgradi popolno svobodo misli in tiska. Zemljepisni položaj Turčije, ki leži med Črnim in Sredozemskimi morjem in se s svojimi mejami dotika Balkana, bližnjega vzhoda in Rusije, ji daje veliko politično važnost. Turčija se je še , vedno znašla, da svoje močne postojanke ohra- ! ni in jih celo okrepi. V začetku najnovejše dobe je Turčija oklevala, ali naj postane balkan-sko-evropska ali izključno azijska država. — Pozneje, ko je dozorela zamisel vzajemnega sodelovanja vsega Balkana, se je Turčija odločila, da hoče biti oboje. Od tistega trenutka dalje se Turčija vedno bolj zanima za ustalitev razmer na Balkanu in je temu cilju posvetila mnogo svojih najboljših naporov. Turki so dobro razumeli, da pomeni mir na Balkanu tudi varnost Balkana, a tudi varnost Turčije same. — Turčiji ni uspelo samo, da je politično vplivala na pomiritev Balkana, marveč je šla še dalje in si zavarovala mir tudi s svojima sosednimi državami na severu in na vzhodu, to je z Rusijo, z Iranom, Irakom in Afganistanom, ter na zadnje tudi s Francijo v Siriji. Končno jo ie ankarski pakt z Anglijo in Francijo postavil v ospredje političnih stremljenj dveh nasprotujočih si taborov, ter jo zavaroval hkrati na Črnem in na Sredozemskem morju. Turčija je vedno bila iskrena sotrudnica Balkanske zveze. Vedno se je iskreno trudila, da bi se ta zveza okrepila in razširila tudi še na j Bolgarijo. Prepričani smo, da je prišel trenu- j tek, ko bo tudi mogoče, da bo balkanskemu j združenju pristopila tudi Bolgarija, ko bodo , stori ene gotove malenkostne žrtve od dioločene strani. Iz pisanja turškega časopisja se namreč j odraža težnja, da naj se Balkan organizira in krepko med seboj poveže. Balkanski narodi so dovolj močni, ako so med seboj čvrsto povezani, da odklonijo vmešavanje katerekoli velesile, ki bi na Balkanu želela zavirati težnje drugih velesil. Balkan je dosti močan, da sč zoperstavi vsakemu napadu, naj pridie od katerekoli strani! Ko se je razširila novica, da bi se Balkanska zveza razširila tudi na Podonavje, je turški tisk — čeprav ni bilo nobene službene objave — takoj izrazil polno priprav*-ljenost Turčije za to, kajti, naj zapreti nevarnost katerikoli državi na Balkanu ali Podonavju, vedno v polni meri zadene tudi Turčijo. — Turčija danes lahko sama sebe brani. Toda, kadar bo ta obramba povezana z Balkanom in Podonavjem, kadar bo Turčija stala na Karpatih, Madžarska, Romunija in ostale balkanske države pa v Anatoliji, pot^m to varnost j vseh mnogo večja in nevarnost pred presenečenji mnogo manjša. Težka in naporna železniška služba je dovedla merodajne činitelje do spoznanja, da je treba železničarjem dati priznanje za njihovo težko delo in trud v obliki nagrade. Nagrade pa niso deležni vsi železničarji, temveč' !e napotrebnejši in najsiromašnejši. \ > » , ■ v Pravičnejše bi bilo, da bi se nagrada, če jo že dobimo, razdelila v obliki sledeče skale, tako, da bi bili nagrajeni oni, ki najbolj trpijo in najmanj z,aslužijo: Leta službe Profesionistl 1— 6 35% 13 din 7—12 30% 13 din 13-19 25% 13 din 2)0—27 20% 11.5 din 28—35 15 % 9 din 42 10% 6.5 din vpreč. 24°/o PoUvalificirano in pomožno osebje 50% 15 din 45% 15 din 40% 14.8 din 35% K din 33% 12.5 din 30% 13 din 30% Nastavljene! in podurad-niki 35 Kol:ne, Koline«, ki je popolnoma ponarodela in je tipično češka. V filmu iz življenja tega Františka KtrocTia so uglasbili nič manje nego 52 čeških ljudskih pesmic in 'bo torej imel film velikanski uspeh med narodom. Upamo, da ga bomo kmalu slišali tudi pri nas. Sploh poročajo listi, da se je češki film ravno v teh čas;h znatno dvignil in dosegel umetniško višino. Samo eno podjetje »Bromfilm« bo izdelalo letos 8 no/ih čeških filmov. Kaj zahteva češki delavec? »Narodni prače«, glasilo združenih strokovnih organizacij češkega delavstva v Pragi, je napisal minulo nedeljo: »Češki delavec hoče spopolnjeno socialno zakonodajo, pravično mezdno politiko, dostojno starostno zavarovanje, higijeno doma in v delavnici, pristop v vodstva vseh institucij, v katerih ima pravico in dolžnost soodločati, kratkem alo vse, da !>i se mogel čutiti kot polnopraven član naroda, za katerega blagostanje prispeva s svojim delom,« Francozi za Čehe. V francoski javnosti so zadnji čas oživeli simpatije za Čehe in Slovake. Poročali smo že, da oddajajo francoske radio postaje v Parizu, Touloniu in v Bordeauxu češka poročila z uvodno pesmijo »Teče voda, tieče ...« — »Čsl. Boj« pa poroča, da bo v petek, dne 2. februarja posebna svečana prireditev v pariški ' operi v korist češkoslovaškega »Rdečega križa« v Franciji. Pokroviteljstvo so prevzeli »Verska svoboda« v novi ■ Španiji. »Der schweizerische evanselische Pressedienst« poroča: Obljuba generala Franca, da bo nova Španija priznala venko svobodo, se ni izpolnila. V Barceloni na primer je mnogo cerkva zaprtih. Ponekod so cerkvena poslopja spremenjena v dvorane, ki služijo za javne prireditve. Evangelijske šole so v vsej državi1 zaprte, tudi tam, kjer še obstojajo evangelijske cerkve. Protestanti morajo mnogo pretrpeti radi svojega verskega prepričanja, kar povzroča velika vznemirjenja. predsednik parlamenta F. Heriot, notranji in prosvetni minister ter bodo sodelovali najodličnejši francoski umetniki pod vodstvom nemškega skladatelja Oskarja Straussa. Kmalu na to se bo vršil poseben koncert češkoslovaške umetnosti v Parizu. — Koncem januarja je priredilo Društvo francosko-britanskega prijateljstva v Parizu predavanje o minulosti in bodočnosti Češkoslovaške, »Družba za sočasno god- ^ bo« pa je priredila poseben koncert češke moderne glasbe. Kino za češke vojake. V mestu, kjer se nahaja češkoslovaška vojska na Francoskem, si gradijo češki vojaki novo poslopje za svoj kino, ki bo v kratkem dogotovljen. Delavski pravni svetovalec Iz SlovaShe Novo radiopostajo bodo zgradili Slovaki v okolici mesta Trnave in je v to svrho že vstavljeno v proračun 17 milijonov kron. Postaja bo imela 100 do 200 kW in jo bodo zgradili še letos. Razen tega mislijo zgraditi še moderno, radiopostajo s kratkimi valovi. Na Slovaškem je jKaje sedaj 83.000 radio poslušalcev, ki imajo aparate. \i \ Nabori za Žide, »Narodni Politika« iz Prage javlja, da so bili dne 10. januarja na Slovaškem nabori za Žide v svrho dodelitve v delovna taborišča, ki so organizirana po nemškem vzorcu. Potrjenih je bilo čez 5000 Židov, ki so morali že nastopiti, službo, nekaj pa jih je bilo oproščenih iz gospodarskih razlogov. ■ .1 Hlinkov poslanec — duhovnik v Parizu. V cerkvi za tujce ima v Parizu vsako nedeljo mašo in pridigo monsignor Pavel Machaček, bivši generalni tajnik in poslanec Hlinkove | slovaške ljudske stranke, ki je tudi slovaški pisatelj. Po maši poroča poslanec Machaček v prostorih sv. Cirila in Metoda o slovaških cerkvenih razmerah. Poslane: se počuti v Parizu bolje kot .doma. , Pcliski učenjak" v koncentracijskem taborišču. Poljak prof. Sjedlecki ima znatne zasluge za izpopolnitev podmornic. Sedaj je umrl v koncentracijskem taborišču Dachshausenu. Premog iz Italije v Nemčijo. Iz Italije vozi vi Nemčijo dnevno j o 40 vlakov natovorjenih , s premogom. Trdi sc pa. da je vsled pomanjkanja tovornih vagonov promet med Nemčijo in italjio zmanjšan za 10 .odstotkov. Trošarina za vino (črna) Vprašanje: Ali moram plačati trošari- j no za vino, ki setn ga dobil \i dar in ga uporabljam zase? Odgovor: Nova uredba o državni troša-j rini določa, da se plačuje trošarina na vino. ko se daje vino v promet ali potrošnjo in da plača trošarino prevzemnik vina, ki mora prevzem prijaviti finanpni kontroli. Ne plačuje pa se trošarina na tisto vino, ki ga porabijo proizvajalci za hišno potrebo. Po besedilu uredbe ste zato dolžni plačati trošarino tudi, če ste prejeli vino brezplačno, vsaj če ste ga prejeli večjo količino. Zato je bolje, da stvar prijavite, ker ste lahko v nasprotnem primeru občutno kaznovani. Zoper plačilni nalog pa morda napravite pritožbo. Dedščinska taksa (Nova Štifta) Vprašanje: Sestrična mi je v oporoki zapustila 2000 din. Koliko mi sme davčna uprava zaračunati dedščinske takse? Odgovor: Po novih predpisih 5 odst. Popravljanje najetega lokala (Mežica) Vprašanje: V obrtnem lokalu, ki ga imam najetega, sem moral že ob selitvi izvršiti sam razna popravila, ki jih najemodajalec pri mesečni najemnini nič ne upošteva. Sedaj so zopet potrebna popravila. Ali jih moram izvršiti jaz ali najemodajalec? Odgovor: Najemodajalec, je dolžan najemniku izročiti prostore v uporabnem stanju in jih tudi vzdrževati ves čas v takem stanju. Vsa potrebna popravila, preslikanje itd. ie zato dolžan oskrbeti sam na svoje stroške, razen, kolikor niso popravila postala potrebna \sled najemnikovih poškodb. Vi ste dolžni najemodajalcu naznaniti nedostatke in ga pozvati, da jih odpravi, ako pa sam tega noče storiti, lahko izvršite popravila Vi in zalrte-\ate povračilo. Enako lahko zahtevate povračilo za popravila izvršena ob vselitvi. Ce ste sami napravili pod, ga lahko tudi odnesete, vendar ta morate vzpostaviti prejšnje stanje. Tožbo za povračilo gornjih izdatkov je treba vložiti v 6 mesecih iio prestantku najemnega razmerja. Plačilo kazenskih stroškov (Celje) Vprašanje: V kazenskem postopanju je pet oseb zastopal en odvetnik in je sedaj vseh pet obsojenih, da mu plača stroške nerazdelno. Samo dve od teh oseb pa imata nekaj premoženja in zahteva sedaj odvetnik plačilo teh stroškov od teh dveh. Ai upravičeno? Odgovor: Ker so vsi obsojeni na plačilo stroškov nerazdelno, lahko zahteva odvetnik plačilo celega zneska stroškov! tudi samoi od enega. Ako pa dotičnik plača vse, je upravičen terjati od ostalih povračilo in sicer od vsakega eno petino stroškov. Popravila vseh vrst klobukov, barva, kemično čisti in fazonlra oo zadnji modi od 10—28 din. Istotam dobite nove klobuke, čepice, okraske, peresa itd. po najnižji cent Izdeluje se vse v lastni delavnici. Se priporoča BABOŠEK VLADKO klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska ulita 5 g|llllll!ll!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllillllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lll 1 LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ M v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domačp zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno delaje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov a din na pogrebninah In doti. | Zavaruje xa pogrebnino zdrave = osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do m največ din 10.0004— in M sa doto mladoletne od 1. do 16. do g največ din 25.000-— plačljiva ob dovr- §§ šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO = IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.