PREMUSKI PRflVILNlKI GOSPODflBSKIH ORGflNIZflCU Skromna sredstva za izplačilo Iz tovarne strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku Tovama strojev »Iyo Lola Ribar« v Zelezniku ima dolo- Norma za dosego premije je JSene finančne težave, ki so nastale v zvezi s splošnim zmanj- v načelu postavljena pod dio- Sanjcm investicij pri nas v primerjavi s prejšnjim letom. ločenim planom, ozironia nor- To je vplivalo tudj na ustvaritev sredstev za premije. V mo stoodstotne izpoinitve. Z- razliUo od industrije volnenih tkanin »Oktobarska sloboda« drugimi besedami, premijo je v Bcogradu (o katere premijskem pravilniku smo pisalj v mogoče doseči, preden je bila ^rejšnji številki našega lista),ki prenaša razen sredstev u- dosežeraa norma aJi plan. Ta- stvarjenih iz dela dobička za plače v tekočj realizaciji znat- k,a metoda je poleg metode, da ne rezcrve iz razdobja v razdobje, pa celo iz leta v lcto, je je premijo mogoče doseči, ko tovarna strojev »Ivo Lola Ribar« izplačala letos premije se preseže dolučerua tehnična samo za prvo tromesečje. Načela premijskega nagrajevanjj Premijski pravilnik, po ka-terem so iz,plačevali prcmije ali izkustveaa norma, oziroma delovni plan, mana tudi v Izvrši- praksi in v lHeraturi, posebno v podjetjih z individiialno in maio serijsko proizvodnjo, ka-Posamemi uživailci premij tere izrazit preds.taynil< je kovost projektiranja, tev in kakovost postavljenih nalog. ra m-vo tromeseMe leta lg^fi ^ navadrao zaLntaresirami za prav tovarna stroj^v v Zelez- te M vTnonJteUlS dve do štriri osnove za premd- niku. Tako metodo uporablja- ^iaU načrt^eaa oremi^ ^0™ za premijsko nagraje- ski proizvodnji zato, ker. je ^keiT Dravil^ika I d vanie da*> ob ^1 ustvaritvi tam zelo težko ugotoviti trdne sedff ™a^iato dPlovn^S tudi negattvne rezultate. Ker normative, norme in pteae. sedaj iazpiavl]ajo v delovnem ^ JUrai rezliltati doseženi Posebno imratanie le. -te ie kolektivu. v tera članku vpražanje je, če je bomn ukvariali * tem nafr- P° Wamenzih • osnovah, kri- meja, ki je "dolocena za vsako bomo ukvarjali s tem nacr negativnimi rezultati, osnovo, najbolje postavljena. tom, ceprav se z izjemo uki- doJsež|nim? po drilgih premij. Brez daijŠLh ^uSerij je leiko »itve nekaterih osnov za pre- skih osnovah, je lahko ustva- reči, da je na primer prav ^JSgfiTAV^- ritovpremUv^atnimenre-^O^ ustvari^ ^ostavUervega kuje posebno od prvega. Srmoter pravilnika je, da s alna in objektivna. Vendar s plana nortnalno in da se že pri pogojem, da so instrumenti, kj izpolnitvi 91% lahko doseže za nremiiami"vzDodbuia delavce ^zpodbujajo k izpalnJtvJ ali 2''- premije. Ali, da je zmanj- to uslužbLnče k hhre«emu ^^ določenih nalog, ugo- šanje za.loge nedokonfiMie bolSmu. ougov posameznikav. Vir sred-Btev za premijsko nagrajeva-jne je določen z Izločitvijo 15 odstotJtov zneska, s kateritn gospodarska organizacija so-deluje pri dobičku za plače. Sredstva, ki jih izločijo, viožijo v premijski sklad. No, ker je znesek obračunaniih pre-mij lahko večji ali manji od premijskega sklada, s.kaiterim razpolaga podjetje, se ob ob-lačunu, če so sredstva sklada visn-osti. nagrajevamje. Razen načela večvrsbnih o- Alf so premije v podjetju ulvo Lola Ribar« dale zadovoljive rezultate? Medtem ko smo v članku, kl feti odstotek, za katerega so ^S ™lh^S ^»L^1^™!?*- večja, premije prenesejo v na- snov za premijsko nagrajevia- slednje ra^dobje, če pa .so nje p^mezmkov vsebuje pre- manjša, se obračunane premije mijsk)1 pravitoik podjetja »Ivo proporcionalno zmanjšajo za Lola mb3irf tudd drugo, gicer sredstva premdiskesa sklada """•"/«—'- * —— --<~...... yii\^ našega Usta o premdj- 5anS od sCno Ibi^una- Premijskega nagrajevanja: na- gkem nag^ajevaiIlju v ^okto- uih premij. ^10 medsebojnega nasproto- ^^ sioboai«, mog/bi navesAi Osiiove za obračunanje red- v&nia interesov posamezndh u- ^^t« pozitivnih rezultalav, ki nih premij so: izvršitev pro- živailcev premdj. Tega načela, so biU doseženi zaradi dabro gi-ama in plana podjetja, upo- ki prexlstavlja osnovo pri go- posbavljeiuh osnov za premnij- razbijanje proizvodnih zmoglji- spodarskih oa-ganizacijah z ve- sko nagrajevanje, kakor tudi vosti, zaposiitev delovne sile liko serijako ali množiono pro- zaradi (to v prvi vrsti) sred- v proizvodnji, iz.po!njevanje izvodnjo, v gospodarskih or- stey za pemije, ki jih je pod- norm, popravki norm, zniža- ganiaacijah strojegradmje, kjer jetje preneslo ix prejšnjih. let, nje režijskih stroškov, delovna prevladuje posaimična proiz- so v Zelezniku letos izplaeaild produktivnost, rentabdlnost vodnja, kakor je to y tovairoi premije samo za prvo irom»- proizvodnje, znižanj« lastne strojev »Ivo Lola Ribar««, ni se&je. To pa ne zaradi slabo cene, stanje okvar in dodelov, moigoCe popolnoma izvesti. Z»~ posbavljanih osnov za premij- oapake v izdelavl, zmanjšanije to ga tudi pxemijskl pravilnik slko nagrajevanje, teonvee za- z&iog izdelkov in nepotrebnega ni vzel kot osnovno načeito, radi majhndh sredstev za iz- materiala, zmanjSamje bole- temveč ae ga je Doslužil le pteutik) i>retnlj. pri dehi, Japoinitev roka, ka- deln*. . Ker tovama ai knela re- zervnih sredstev za iziplačilo premij, kaikor tuidi zato, ker sedanjj delež pri dabičku za plače, iz katerega se izlocajo premijska sredstva, ni omogo-čal tegja izlaianja, od aprlla v Zelezniku ne izpiačujejo več premij. Zaoiimainje za premije iin za sam premijski sistem je bdio veLiko. V prvem tromesečju so na račirn premij izplačali 550.000 din. Premije posamez-nikov so se gibale od 800 do 6.000 din aili povprečno 2.880 din za tri mesece. To niso bile velike premije, so pa vendar precej učinkovale, kar je pokazail tudi obračun. No, zaradi določenega aastoja v investicijski graditvi, proizvo-dd tovarne strojev v Zelezni-ku pa s-o večinc»ma namenjeni za investicije, kiakor tudi za-radi odpliačevamja anuitet, ki za tovarrvo strojev y Zelezniku niso majhne, je bil dobiček, ki ga je bilo mogoče Lzločiti za izplaiilo premij za prvo fero-mesečje maihen, kasneje pa je popoLnoma izostal. Zato &i ni bilo mogofe ustvariti pravo podobo učinkovainja premij-skega nagrajevanja, Pomanjkljivosti premijskega pravilnika Ker še ni dovolj izkušenj v uparabljanju pravilnikov, bo-mo priipomniilii nakaitere stva-ri ob raz.pravliaaniiu o njegovih določbah. Ze prej smo poveda-Ii svoje p&mislcke o pravilnosti višine določenih norm za dosego pre-mij, ki so pod tehničnimi in izkustvenimi normaimi in de-lovnim planom. PosebrK) v prvih letih uporafoe takega de-likatnega instrumenta, kakoar je premijski pTavitaik, je po-trebno imeti opera#vitK) po-oblastilo v pravilmifcu za po-pravek obračuna po določenih normativih in plamih. To za-to, ker ni bilo motgoče v na-prej določiti vseh momentov, ki zelo vplivajo tako na pre-sego kaikor na neizpolnitav ta-ko norm kakor tudi plaoiov brez zasluge kakor tudi brez krivde posameznih uživaloev pretnlj. Taka dolofrba, Ceprav povzroča, da je pravilnik dal-no negiguren, je po našem mnenju vendarle le patrebna. Premijskii pravilnik tovame v Zelezniku omogoča njegove spremembe in dopolnitve po delavskem svetu na predlog upravnega odbara, vendar ne pove, kdaj in v kakšnem smi-slu se laliko naipravijo izpre-membe in dopolnitve. Misli-mo, dia je rtujno, da našteje vsaj najosnovnejše primere, kdaj je potrebno praviilnik apremeniti in, kakor smo že o-mendli, da vsaj v prvem letfcu določi tudi možnost popravkla že obračunane premije. Taka določba in njena striktina u-poraba bo povzročila, da bo premijski poravilnik Se bolj re-sen. Seveda bl roorala biti po-dana pravica do pritožbe tudd k taikam odločitvam, ki so bl-le sprejete tia temelju ome-njenega pootiiastila o poprav-ku že obračumane premije. Posebno osnoyo m prem^s tvori tudi zmanjšanje zaik>g iz-delkov im nepotrebnega mate-riala. Kot normo vzaatnejo sta-nje zaloig v prejšnjem mesecu. Mnenja smo, da bi bila za to osnovo tnnogo boljša norma braina obračanja sredstev ka-kor stanje v prejanjem me-secu. Nesprejemljiva se nam pravtako tdi osnova za prerni-jo tovarniškeiga zdravnika. Tovairniški zdravnik dobi pre-mijo, če se stroški boleznd na enega delavca ali u^.užbenca zmanjšajo y primerjavi a staroški na enega delavca v prejšnem mesecu. Tu se zdi, da je zdravnik stimnliran, da odoibrarva čim yeL bolni^cih dopustov nekvalificirainim de-lavcem, ker so strožki za čas njihovega bolniškega doptista manjši fcakor stroški visoko-kvalificiranih šn kvalificiranli delavcev in uslužbencev. C& je že potrebno, da dobiva to-varniSki zdravnik pramijo, naj bi bila zasnovana na dnevu -bolniku, ne pa na stroških, Mnenja smo, da so premije za računovodsko osebje, ki so določene za ažurnost in Izpo-njevanje določenega roka za knjiženje in obračime, pravil-ne. Prav tako pa misliimo, da bi bilo potrebno dolotiti tudi premije za skrajšainje postav-ljenih rokov. Ta pripomba se namaša tudii na vse drugo o-sebje, ik dobiva premijo za iz-polnitev postavljenih nalog do določenih rokov. Drugače po-meni daločeni odstotek na ra-čun premije, preprosta poveča-nje plaič za pravočas.no izpoi-nitev nalog brez možnosti, da se premije fahko povečajo, če je bilo delo opravljeno prejd časoiru Zdi se, da so za pre-mije, a.U botLje povedano, pe-nale za neitapotajeno kakovost našli preveč praprosto rešitev, Odvzem 25"''« sprejete pramdje v priineru, če se v roku treb mesecov ugotovi naipaka, lahko pripravi vsakega, dba opravlja svoje Tialoge pravočasno, ven-dar z napakami iin dd pri tern vetKiarle spravi 75% pre-mije. Pramijske osn^ove mcy-rajo biti trdne, toda tam, kjer to ni mogoče, je treba najti drugo bolj prožno reSitev, ie~ prav bi vsebovala tudi neikaj subjektivnega. Znižanje režijskih stroScov, ki, je doJočeno samo za neka-tera delovna nvesta, bi bilo po tiašem mnenju potrebno raz-širiti na vse odd^ke, ker je sicer možnost, da se določenfl premijske osaiove realizirajo na breme povečanja stroškov. Velika škoda je, da podjet-j je ne razpolaga z določenim rezervnim premijsikim skJa-dom, ki bi ga lahko uporafolja-lo v času, ko ne doteikajo pre-mijska sred&tva a tekoiega poslovauja. Premije bi marali v naifelu izplačevaiti, če ustva-rijo določene oanove, to pa tu-> J di v primeru, ako ima podjet-^ je v nekem razdobju fmančno izgubo. Zmanjšanje izgub predstavlja namreC pravtako uspešno poslovtamje, ki bi ga bik> treba nagraditi, kiaikor se delavcu, ki dela po normi, prizna preseganje norme, pa čeprav podjetje ni ustvarilo dobiaca. verjetmo je, da bo ru>vi naiin odplai6evanje ainui-tet za dolgoro&rve kredilte, ld ga predlagajo za, le*o 1957, o~ mogočil tudi toviami srtJX)jev »Ivo Lola Ribars v Zelemiku, da do kraja preizilcutsi y pratesl svoj jaemijski praviltvik. Božidar Race