Oldaja masti in rekviriranje svinj« TMfidf, oddaje masti in svinjf vlafla veliko r>ejnsnosti. Da ne bo poinot in ne bo ljudstvo imelo ž njimi združenih sitnosti, podaiemo na kratko naslednja navodila: Od vsake zaklane svinje s klavno težo do 60 kg ae mora oddati 2 kg, s klavno težo 60 do 100 kg 3% kg, s klavno težo od 100 do 150 kg 6 kg in s klavno težo nad«150 kg 10 kg surove masti. Mast je treba oddati pri krajevnem prevzemališču. Plačati jo mora trgovec ali oseba, ki jo prevzema. Mariborsko ok'.raji:o' glavarstvo (prehranjevalni oddelek) je namreč doseglo te dni, da ni treba županom izplafievati masti, kakor je prvotno doloCila namestnija, ampak treoveo. ki ja orevzeraa. Ta naj zahteva za izplačila predi!'om od atajerske nakupovalnice pri cesarski namostniji v Gradcu. Cene za oddlano mast ali špeh a naslednje: za surovo (svežo) mast ali špeh 7 K 40 v, za spuščeno mast 8 K 30 v za 1 kg. Speh ali mast mora oddati vsak, ki je zaklal kako svinjo. Kdor ne odda, mu grozi cesarski namestnik grof iClary z globo do 5000 K ali pa z zaporom do šestih mesecev. Glede oddaje svini nain dbliajajo od nmorjih StranL ^asti iz mariborskega okraja, pritožbe, da prlK^ftT^a deželrie vnovčevalnice določeni nakupo"i-alci na kmete ter kratkomalo kar ukažejo, da mora kmet do dolofienciga rokn. oddati svinjo na določenera mestn. Opozarjamo kmete, da je tako postopanje nedp;»ustno. Nakupovalec svinj sme po odtredbi c. kr. nainestniie še le tam zalitevati kako svinjo, 6e jih je v dotiCnem gospodarstvu več kot se jih potrebuje za domačft potrebe. Po namestniški odredbi se računa za vsako odrastlo osebo, ki je na hrani pri hiši (v|teti so tudi dninarji in rokodelci), 50 kg žive teže Staklane svirije, za otroke pod 14 let pa 25 k|>;. Ce ]e torej pri hiši 10 odrastlih oseb in 2 otroka pod 11 leti. se sme vsega skupa] zaklati toliko svinj. da znaša živa teža istih 11 krat 50, t. j. 550 kg. Sulio ali povojeno meso in mast že prej zaklanih svinj s;i sraCuiii in sicer se računa namesto 50 kg žive težo 80 kg suhega mesa in masti. Vsak gospodar, od katerega zahteva nakupovalec oddajo svinj, ima pravico zahtevati, da se mu preračuna, ali je pjimoran Gddati svinjo ali ne. Ce zahteva kupec oddajo svinj ne oziraje se na lastno potrebšfiino gospodarjevo, se naj gosnodar takoj pritoži na glavarstvo. Opozorite svoje poslance na vse nasilnosti. DomaCie klanje svinj se mora 14 dni poprej i\» znaniti po občinskem uradu okra]nemu glavarstvu. Naznanilo se napravi po naslednjem vzorcu: ' ,,'Slavno c. kr. okraino glavarstvo! Pndpisani j»aznanja, da bo dne . . . klal svinjo, ki je težka pri- bližno . . . kg. Prosim za klavno dovoljenje. Pri hi1- | ši je na hrani 12 oseb, med temi 2 otroka pod 14 le- '¦, ti. Dosedaj še nisem klal nobene svinje (ali pa: I- ! mam v zalogi . . . kg masti in . . . suli3ga mesa). ; Datum, podpis." Ob koncu se naj dostavi še potrdilo \ cbčinskega urada. Ko od{jošlješ to naznanilo, morag \ čakati 14 dni. Ce tekom 14 dni ne pride dovoljenje, \ smeš klati brez istega. Kaj pa je, če svinja nenado \ ma zboli ali fie zmanjka krme? Da se izogneš kazni, 1 s katerimi serdaj oblastva ne štedijo, napravi kratko ! naznanilo o tem pri občini. katera naj isto pošlje na j glavarstvo. • Glede oddaje masti smo izvedeli pri zr.dnji seji) mariborskeg^, okrajnega gospodarskega odbora; na-1 slednje zanimivosti: Kmetu se plačuje špeh po 7 K I 40 v 1 kg in spuščena mast po 8 K 30 v. Slaiboinast ki jo prodaja graški nakupovalni urad pri cesarski namestniji v naših krajih, pa stane 30—45 K 1 kg! Naša dobra zdrava mast gre iz naših krajev bogve kam, k nam pa pošiljajo graški gospodje (židje) tujo, slabo in silno drago mast. Razlika med ceno masti, ki jo odda kmet in cenami tuje židovske masti je iiaravnost gorostasria. Naši preriranjevalni uradi dobijo od graške nakuj.ovalnice mast, v kateri se naliajajo mnogokrat cele svinjske glave, noge, kosti in drvigi slabi ali nifivredni deli svin.i. Prehranjevalni oddelek mariborskega okrajnega glavarstva se je že opetovano obrnil do cesarske naraestnije, naj se opusti nepotreb^na izmeojava masti. Namestnija naj pusti mast, ki jo oddajo kmetje, za potrebe prebivalstva domačego olcraja, tujo mast pa naj uporabijo po crugod. A cesarska namestnija je gluha za take na.svete in brezobzirno zahteva. da se mora pošiljati kmetska mast v Gradec ome:n,ieni nakupovalnici. — Glavno besedo in zaslužek pri masti imaio židje. To nam pove dovolj! Kaj porefiejo k čudnemu postopanju namestnije in njene nakupovalnice glede razdelitve in cene masti delavci in mestno prebivalstvo? Ce jim je tako postopanje prav in 6e se strinjajo s takim nečuvenim navijanjera cen masti od nrndne strani, jim ne moremo pomagati. Zavarujemo se pn proti temu, da bi se vsi ti nedostatki;, slaba mast in krivda visokih cen naprtili zopet na rovaS našelga kmeta. Se enkraft pov'dar]amo, da odda kmet zdravo, okusno in snažno raast za 7 K 40 \\ oziroma za 8 K 30 v, Clary,jevi židie pa prodajajo slabo tujo mast za ceno 26, 30 do 40 K!