36. številka. Ljubljana, v četrtek 13. februvarja 1902. XXXV. leto. bhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vefja po posti prejeman za avstro-ograke deiele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden meaec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petitvrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Pogin krščanske demokracije. Vatikan se je dvignil proti krščanskemu socializmu in brez usmiljenja zadavil svoje lastno dete. Krščanstvo socialstvo je nastalo z encikliko »Rerum novarum«, ki jo je izdal 1. 1891. papež Leon XIII. V tej enci-kliki je papež socialnemu gibanju dovolil še dosti široke meje in ponekod se ie duhovščina tudi res z vnemo in z resnimi in poštenimi nameni lotila organizacije krščanskih socialcev in dela na socialnem polju. Seveda v Avstriji se tako ni zgodilo, pač pa v Belgiji, v Reni, v Švici in v Italiji. Toda laški gospodarji katoliške cerkve niso tega gibanja prav nič prijazno gledali, a ko so videli, da zadobiva krščansko socialstvo ponekod resno lice, da je to res socialno gibanje, so hitro in z močno roko posegli vmes. Belgijski župnik Daens, ta pravi krščanski socialist, je bil prva žrtev. Kaj, hudiča, pa je mož tudi poskušal ljudstvu pripomoči do boljšega položaja in do večjih pravic, mej tem ko je bila prava njegova naloga, ljudstvo va-Tati in slepiti, da se ne strga z verige. Daens je prišel hitro v nasprotje z belgijskimi škofi, ki so ga suspendirali in njegovo stranko večinoma razgnali. Krščansko socialstvo ae imenuje v Italiji krščanska demokracija. Tudi to organizacijo je sedaj zadela tista usoda, kakor belgijske krščanske socialiste. Vatikan hoče krščansko socialstvo v Italiji ubiti. Te dni so vsi italijanski listi, katoliški in nekatoliški, priobčili okrožnico kardinala Rampolle, ki mesto popolnoma oslabelega papeža vlada katoliško cerkev. Glasilo ljubljanskega škofa je prišlo vsled te okrožnice, ki pomeni smrtno obsodbo za krščanski socializem, v tako zadrego, da si ni znalo pomagati drugače, kakor da okrožnico sploh taji. »Slovenec« se pač boji, da bi se njegovim krščanskim socialcem odprle oči, ako bi izvedeli, kako in kaj je s to okrožnico, in da bi te ljudi prevaril, skuša eksistenco okrožnice utajiti. Ne bomo se prerekali s kakim Lam-petom, vprašamo pa g. knezoškofa: Ali imate že tako malo spoštovanja pred papežem in sv. kongregacijo za cerkvene zadeve, da sme Vaš list že kar utajevati eksistenco cerkvenih uradnih določb, katerim se mora tudi Vaša milost brezpogojno pokoriti? Okrožnica kardinala Rampolle ali, kakor se ta dokument uradno imenuje »lstruzioni della sacra Congregazione degli affari ecclesiastici straordinari sull'azione popolare cristiana in Italia« je torej res izšla, kroži po vseh večjih listih in je v Italiji že provzročila revolto proti cerkvi V začetku so vatikanski krogi z vso silo podpirali krščansko-socialno gibanje, dokler je bilo naperjeno proti socialni demokraciji in je bilo upanje, da se bo dalo izkoristiti zoper italijansko državo. Toda čimbolj so se krščanski socialisti posluže vali načina socialnih demokratov v boju za svoje cilje, čimbolj so posnemali način socialnodemokratične propagande in organizacije in se približevali socialnodemo-kratičnim gospodarskim težnjam — zvišanje mezd, maksimalni delavni čas, minimalna mezda itd. — tembolj pisano so začeli gledati v Vatikanu. In ni čuda! Krščanski socialci so snovali delavska društva, posojilnice, kmetska društva, prirejali so shode, na katerih se je razpravljalo o gospodarskih težnjah, sploh, brigali so se za izboljšanje svojega gmotnega stanja in ne za lurške čudeže in za obnovitev papeževe države. Lani je Vatikan vlil prvo kapljo vode v ta ogenj, in sicer z encikliko »Gravee de communi«.Toda trn poskus ni imel uspeha. Enciklika je bila preveč previdno sestavljena. Oglasil se je potem v istem smislu »Osservatore Romano«, kateremu je kasneje priskočila na pomoč jezuvitska »Ci-vilta Cattolica«, a ker vsi ti opomini niso imeli uspeha, in je neki duhovniški list v Milanu krstil za starokopitneže vse tiste, ki se poganjajo za obnovitev papeževe države, se je Vatikan končno odločil, da trešči z železno roko vmes. Zgoraj omenjena okrožnica jemlje krščanskim socialistom zadnjo trohico svobode. Resno socialno delo jim je s tem popolnoma prepovedano. Njih društvena pravila bodo odslej veljavna, le Če jih odobri škofijstvo, ravno tako so škofijski cenzuri podvrženi vsi njih spisi, oelo tehnični spisi, s socialnimi demokrati ne smejo stopiti v nobeno dotiko več, tudi na shodih ne smejo več s socialnimi demokrati razpravljati, saj bi se kakemu krščanskemu socialistu jelo celo še svitati. Tudi znakov, ki so socialističnim podobni, ne smejo več nositi in nasprotje proti višjim krogom, to je nasprotje proti kapitalizmu, se tudi ne sme več gojiti, saj je cerkev največji kapitalist, ampak se mora zatirati. Prepoveduje se krščanskim socialistom tudi vsako gibanje zoper obliko vlade, to pa le zunaj Italije, v Italiji pa je dolžnost vsacega kršanskega socialista, da deluje na obnovitev papeževe države. Zunaj Italije je prva krščanska dolžnost, podpirati vladajoče, v Italiji pa je upor, revolucija, prva krščanska dolžnost. Očividno je, da hoče cerkev krščansko socialno gibanje ubiti, vsaj v kolikor je socialno. Kjer je krščanski socializem vseskoz nesocialen in nima druzega namena, kakor ljudstvo ohraniti pod duhovniško komando, tam mu seve ne pojdejo do živega. V Italiji ae delavstvo neče udati. Don Murri, vodja krščanskih demokratov, se je sicer kot duhovnik pokoril inje odložil uredništvo lista »Domani d' Italia«, ali list vztraja na svojem stališču, protestira proti izdani okrožnici in neče nič slišati o tem, da bi am krščanski socialisti podvrgli. Ti se sploh postavljajo na stališče, da jim cerkev v posvetnih zadevah nima ničesar ukazovati ter zahtevajo popolno svobodo glede organizacije kakor tudi glede političnih in gospodarskih zadev. Nastal je ljut boj mej krščanskimi socialci in mej Vatikanom, vendar je brez dvoma, da bo zmagal Vatikan, in da bo krščansko socialnemu gibanju konec. Velik del tistih, ki stoje v tem taboru, se pa gotovo ne podvrže, resnični socialci se obrnejo kam drugam, kar utegne postati pomembno za evolucijo socialne ideje v Italiji. Košta Tavšanović. Plemenit mož, slovit srbski politik in naroden mučenec, žrtev Milanove brezobzirne maščevalnosti je te dni umrl. Srbski narod je ž njim izgubil najboljšega sina, najčistejši značaj. Svoje življenje je nesebično žrtvoval za blagor dragega mu naroda, a zato je žel od Milana le ne-hvaležnost in preganjanje, zato je moral trpeti celo v okovih. Enake velikane duha I in značaja zna ljudstvo čislati šele takrat, ' kadar jih več ni, kadar jih pogreša. Svojo slavo si je Tavšanović priboril s svojimi narodnogospodarskimi reformami za srbsko državo. Ko je 1. 1889. zmagala radikalna stranka v Srbiji, je postal Tavšanović minister poljedelstva in notranjih zadev, in baš takrat se je najsijajneje pokazal njegov organizatorski duh. Začel je snovati strokovne šole, pospeševal je poljedelstvo in obrt, ustanavljal po celi deželi poljedelske zadruge, ki so srbskemu kmetijstvu pridobile izredno nravno in gmotno moč. Da povzdigne srbski narod v gospodarskem oziru, za tem je stremil od mladih nog; narodno gospodarstvo si je izbral za svojo stroko, v kateri je postal spreten mojster. Njegove narodnogospodarske reforme so pognale med narodom globoke korenine, narod mu je neomejeno zaupal ter v njem videl svojega dobrohotnega prijatelja. Toda Milan je mrzil srbski narod in potemtakem tudi njegove plemenite voditelje, in med temi je najbolj črtil Tavšanovića, njega se je najbolj bal ter si prizadeval, da ga uniči. Tavša-novič je moral 1. 1889. bežati v tujino, ter se je smel šele po več letih vrniti v domovino. V Belemgradu je osnoval »Be- „Na dnu morja". Z letošnjo svojo maskarado je dosegel »Sokol« višek tega, kar v Ljubljani ljudstvu sploh nuditi more in nihče menda društvu ne bo nehvaležen, če se bo katera prihodnjih maskarad reprezentirala zopet malo ponižneje. Deviza »na dnu morja« bila je že v lanskem predpustu sprožena za letos, sedaj se je izvršila, in to na iz-vanreden način. Več tednov so bili nekateri gospodje, kojih imena smo že včeraj objavili, pri delu. Še v ponedeljek se je delalo v dvorani od ranega jutra do po-lutreh zjutraj. — Toda oglejmo si dekoracijo ! Glavni prospekt nasproti vhodu Je kazal razvaline pogreznjenega bajnega mesta Vinete. Bele in rudeče korale so Porastle polrazpadle dvore in oboke, somi, ?oljščavke, skati plavajo pri oknih ven in ootri, alge raznih barv in oblik se nemo 8Penjajo v sinjo morsko neskončnost, ob-•tajajočo to sliko. V robovih prospekta videti je bilo visoko skalovje, deloma 8Ukano, deloma plastično stvorjeno kot Prehod k stranskima stenama, to pa tako travno, da človek ni mogel takoj določi) kaj da je na podobi, kaj pa resnič- nega. Po skalovju, tudi deloma slikane, rastle so raznobojne aktinije, alge in korale, nad skalovjem pa je visel, pravzaprav res plaval, ker se ni videlo, kje da je pritrjen, G m dolg morski volk, ki se z osteklelelimi, grozo vzbujajočimi očmi in strašnimi zobmi, rep visoko, glavo pa nizko, ravno zaganjal proti svojemu plenu. Izdelan je bil tako izborno, da bi ga lahko sprejel kak muzej kot pravega. Med korale, rastoče na skalovju, pa so bežale manjše ribe, koje je prestrašila senca nevarnega velikana. Pod belo koralo, rastočo spredaj na skali, zdel je skrit morski konjiček. Pred orkestrom, ki je sviral pred popisano scenerijo, nadaljevala se je dekoracija, predstavljajoča vinetske razva line, in ta okvir je neizmerno veliko pripomogel do plastične iluzije. Ravno nad kapelnikovo glavo, že precej visoko pod stropom — ki je bil vseskozi zelenkasto-višnjevo preoblečen — plavala je skupina nežnobelih morskih klobukov, na levi od njih pa je jadrala velekrasna in velikanska zlata riba. Spodaj pred orkestrom so se po razvalinah plazile razne globokomorske jegulje s komično ustvarjenimi, korcu podobnimi žreli. Na skalovju v levem kotu rastlo je mnogo koral — v to so se porabila cela dre- vesa! — nižje zdolaj pa je, oprijemaje se s tipalkami za kamenje in alge, urno v svoj skalni brlog bežala okrog 2 m dolga tintnica; boječe je škilila z ze-lenoblestečimi mačjimi očmi okrog, da ji kak dober prijatelj ne izmakne steklenice šampanjca, katero je nekje urno in krepko ugrabila z jedno tipalko; ta grda pijanka! Zavidno sta ji gledali dve (naslikani) hobotnici, gomazeči med kamenjem. Veliki stranski prospekt, na desni od vhoda, kazal nam je potopljeno ladijo, ki se je nekoliko na stran vlegla in koje jambore je zarastel morski mah. Spredaj na tleh so ležale velike in majhne, rudeče in rumene morske zvezde in raki, okrog »vraka« pa se je razvijalo bujno podmorsko življenje. Tam so plavala, — deloma že daleč zadaj, vidna le kot temnovišnjeve silhuete, — najrazličnejša bitja, zlasti člani globokomorske faune s svojimi nemogočimi žreli in zobmi kakor zobotrebci. Poleg ladije se je dvigala ostra skala notri do stropa. Ker ravno tam iz stene moli železna telovad-ska priprava, zakrila se je tako, da je tvorila naprej moleč nos te skale. Na tem nosu pa so rastle iz ene točke, obdane od koral in mahu, tri mnogo metrov dolge, makovemu perju podobne alge, ki so segale skoro do stropa, od todi ae pa s konci sklanjale zopet daleč v globino. Med njimi je plavalo par morskih klobukov; spodaj, pod šopom krajših, visečih alg, pa je mirno prežal kake 2l/a m dolg lisast mačji som. Obe steni, kjer je galerija, sta bili do prvega nadstropja zagrnjeni — iz-vzemši odprtine v zidu — s skalnato dekoracijo ; okrog žarnic so bile naslikane morske zvezde in anemone, ki so tako-r»koč fosforescirale. Zgoraj je bila »voda« s plavajočimi živalimi. Tam, kjer so na stenah vdelane telovadne lestve, bile so skale plastične in poraščene s koralami. Sredi dvorane je bil železni drog, ki sicer nosi krogotek, vporabljen kot nosilec plavajoče globokomorske zvezde, s kakimi 14, več metrov dolgimi griva-stimi nogami. Zvezda, že itak karmin-ru-deča, bila je znotraj razsvetljena z rude-čimi žarnicami in je krasno nasprotovala hladnovišnjevemu stropu. Pod stropom bo še plavale razne živali, tako črna glo-bokomorska jegulja, toniua, globokomor-ska riba z velikanskim trebuhom, s širokim gobcem in zobmi, nožem podobnimi itd. Te vrstice naj zadostujejo, ker je itak nemogoče, z besedo popisati impozantni utis in celotnost dekoracije »na dnu morja«. Kdor je ni sam videl, ta ne bo imel pravega pojma o nji. (Konec prili.) legradsko zadrugo«, koje načelnik je bil do 1. 1899. Takrat pa je bil vprizorjen od samega Milana Kneževićev atentat; Milan se je hotel namreč silovito iznebiti svojih političnih nasprotnikov. Tavšanović je bil ravno takrat v Zagrebu na slavlju srbskega pesnika Zmaja Jovana Jovanovića. Prijatelji so ga ob tej priliki svarili, naj ne hodi v Beligrad, vendar to ga ni splašilo. In res, Milanovi rabeljni so ga prijeli ter hoteli iz njega izsiliti izjavo, da je o n najel Kneževića za Milanov umor. Vzlic temu, da je Knežević sam slovesno zatrjeval, da ni imel z Tavšanovićem ni kakih zvez, je bil Tavšanović obsojen na večietno ječo. In vendar še to ni zado ščalo spletkarskemu Milanu. Srbsko ljudstvo je proslavljalo Tavšanovića kakor narodnega mučenca, in Milan je uvidel, da je moralna zmaga pravzaprav na Tav-šanovićevi strani. Zato je kanil uničiti ga tudi moralno. Podmitil je dva člana »Be legradske zadruge« in ta sta na Milanovo povelje ponaredila delnice ter razglasila, da se je s tem zagrešil Tavšanović. Tav-šanovićeva nedolžnost je bila srbski javnosti jasna in razvidna, vendar pa sta ga obsodila maščevalni Milan in njegova svojat na sedemletne ječo. L. 1900 je bil pomiloščen in je takoj pričel zopet z izvrševanjem svoje velike ideje, da povzdigne srbske trgovske vezi z inozemstvom in narodno gospodarstvo v deželi. Toda trpljenje v ječi 1. 1899. in 1900 je izpodkopalo njegovo zdravje, šel se je zdravit v Nico, toda nemila smrt ga je na potu pokosila v Reki komaj 48 let starega. Košta Tavšanović je bil mož jeklenega značaja, mož redke nadarjenosti, ves navdušen za blagor svojega trpečega naroda, in radikalna stranka v Srbiji izgubi v njem svojega najvplivnejšega člana. V IJsihlJrtiii. 13 februvarja. Nadvojvodov kavalir. Radi »častnega kavalirja« vlada v ogrskih političnih, krogih veliko razburjenje in med listi najhujša nesloga. Nadvojvoda Franc Ferdinand je želel vzeti seboj na Rusko dva kavalirja: avstrijskega in ogrskega. Izbral si je grofa Ivana Zi-chyja, predsednika katoliške narodne stranke, ki dela Szellovi vladi najodloč-nejšo opozicijo. Listi trdijo, da je pro vzročil ta vojvodov sklep pater Fischer Colbrie, znani pridigar dunajskih klerikalcev, ki je pridobil za Zichyja patra Abela, spovednika nadvojvode. Odločno klerikalni in opozicijonalni grof Zichy kot spremljevalec nadvojvode seveda ogrski vladi ni bil ljub, zato je Szell priporočal nadvojvodi, naj si izbere drugega spremljevalca. Nadvojvoda je to odklonil. Szell je na to sporočil cesarju, da sklepa nad vojvode ogrska vlada ne more odobravati, ker je proti vsakemu običaju. Cesar je zato sam odredil, da Zichy ni šel z nadvojvodo, ki pa je grofa sprejel posebno milostno ter mu izrekel svoje obžalovanje. Nadvojvoda je vzel seboj le avstrijskega častnega kavalirja, ogrskega pa ni maral nobenega. Ogrski vladni listi dolže kleri kalne časopise, da so zanesli vso interno zadevo v javnost, ker se bahajo s somiš-ljenstvom nadvojvode, ki je protektor katoliškega Schulvereina. Klerikalni listi pa napadajo Szella, češ, da je on kriv, da Franc Ferdinand v svojem spremstvu nima nobenega ogrskega kavalirja. Vsi listi pa Be bavijo s političnim prepričanjem prestolonaslednika. Pogajanja z Ogrsko. Ministrski predsednik Koerber je imel 11. t. m. v Budimpešti štiri ure dolgo konferenco s Szellom radi avtonomnega tarifa. Poroča se, da so je doseglo le delno sporazumljenje. Glede prepornih točk sta si pridržala odločitev, ko se posvetujeta še z drugimi ministri. Vršilo pa se bo še več konferenc, a nobena več v Budimpešti, nego vse nadaljnje na Dunaju. Boj za splošno volilno pravico v Belgiji. Belgijski socialni demokratje so začeli z vso silo boj za splošno enako direktno volilno pravico. V Bruslju so se vršile po ulicah že velike demonstracije Policija ni opravila ničesar. Demon-strantje so nosili rudeče zastave po mestu ter demonstrirali pred parlamentom, pred uredništvi in pred bivališči raznih poslancev. Predlog socialnih demokratov v zbornici ni prišel na vrsto, ker ga je kle- rikalna večina znala zavleči. Toda to kle rikalcem ne pomaga. Z zavlačevanjem se razburjenost delavstva in vsega socialno-demokratičnega volilstva še veča in razširja. Demonstrantom na čelu stoje tudi občinski svetovalci bruseljski in seveda socialnodemokratični poslanci. Posl. Van-derveldeje imel te dni na demonstrante govor, v katerem je dejal: »Ako nam zbornica splošne velilne pravice ne dovoli, nastane revolucija!« Baje je ta grožnja resna, in so socialisti pripravljeni z vsemi sredstvi obnoviti dogodke iz 1. 1893. Vojna v Južni Afriki. O Devvetovem operiranju se poroča: Na Sv. večer je naskočil z uspehom T\veefontein (vshodnje Bethlehema), vznemirjal angleške linije ter se utaboril blizu Elandskopa I 2000 možmi. Kitchener ga je hotel ujeti ter je spustil nanj 23 angleških kolon, ki so 5. in 6. t. m. v polkrogu začele prodirati proti Dewetu. Ta pa je po svoji navadi razdelil svoj oddelek na manjše četice ter ušel skozi sistem block-hiš in skozi vse mreže. Sistem torej nima prav nobene vrednosti. Kitchener poroča, da so izgubili Buri v zadnjem tednu 69 mrtvih in 17 ranjencev. 574 Bu-rov je bilo ujetih in 57 se jih je udalo. To so velikanske številke ! General French poroča, da so Buri 60 angleških voz z živili in streljivom na poti v Blan-fort zajeli ter odpeljali. Polkovnik Crabbe je potem Bure napadel in jih pognal v beg. Angleži so imeli 13 mrtvih in 48 ranjencev, Buri pa baje celo 24 mrtvih in 47 ranjencev. Burskega poveljnika Eras-\v u s a in generala V i lj o en a je obsodil Kitchener na deportacijo. Najnovejše politične vesti. Lord Dufferin, bivši indijski podkralj, je umrl v Londonu. — Revolucija v Belgiji. Ker noče zbornica sprejeti zakona o splošni in direktni volilni pravici, narašča razburjenost med ljudstvom z vsakim dnem ter se prorokuje revolucija. Kralj se je vrnil iz Nizze v prestolnico. — V Afganistanu napoči že baje prihodnji mesec meščanska vojna. Ljudstvo ni zadovoljno s svojim mehkužnim vladarjem, emirjem Habbih Ullah-Ka-nom. Vrhu tega sta se oglasila istočasno Isak-Kan in Mehmed Ismail s pravicami do prestola. — Nova pogodba med Angleško in Japonsko se je sklenila in podpisala dne 30 m. m — Za sedem novih višjih deželnih svetnikov je zaprosilo praško nadsodišče pri pravosodnem ministrstvu. — Zastopniki sladkorne industrije iz vseh dežel, v katerih se izdeluje sladkor ter prideluje sladkorna pesa, so imeli včeraj v dunajski zbornici obširna posvetovanja. — Med angleško in nemško diplomacijo je nastala ostra napetost, ker se je izvedelo, da je posredovala Nemčija 1. 1898. tajno v špansko ameriškem konfliktu. — Med angleško in 11 a 1 i j o se vršijo dogovori zaradi sredozemskega vprašanja., Dopisi. Iz Idrije. (Naši uradni prostori.) Že večkrat se je pisalo, kakšne prostore ima v Ljubljani finančna uprava. V naslednjih vrsticah hočem dokazati, da tudi Idrija ni nič na boljšem v tem oziru, preje na slabšem. Za gotovo vem, da ga ni kraja na Kranjskem in naj si bo tudi mala vas, kjer bi bila sodnija in davčni urad nastanjena v tako slabih, zdravju škodljivih prostorih. Najslabše je pač za davčni urad, naj torej govorim o teh prostorih najprvo. Vsi uradni prostori obstoje iz dveh sob. Jedne manjše za blagajno, ki je v bivanje porabna in druge večje, v kateri se vplačujejo davki in je natlačenih šest davčnih uslužbencev. Ta prostor, obsegajoč komaj 70 ms, služil je pred časom za shrambo živega srebra in je vzpričo oboka in silnega omrežja podoben bolj kaki srednjeveški jetnišnici, kakor pa uradni pisarni v 20. stoletju. In v tem prostoru mora šest oseb opravljati službo dan na dan. Smilijo se nam gospodje uradniki, da morajo bivati v teh zaduhlih, zdravju škodljivih prostorih. Naj se le pomisli, kak zrak mora biti v sobi, kjer imajo vedno opraviti stranke in posebno pozimi, ko se skoraj nič ne zrači. Kmetje grejejo pri peči svojo mokro obleko in da se s tem ne napravi najboljšega vzduha, se ume je. Vemo, da morejo gosp. uradniki potrpeti, a mi davkoplačevalci smemo zahtevati s popolno pravico, da odrajtujemo svoje davke v človeka dostojnih prostorih in da se nam ne bo treba bati, da se nalezemo kužnih boleznij o priliki plačevanja. V tem oziru je posebno neprijetno za davčne izvedence in zaupne može, kateri morajo po več ur požirati sprijeni zrak in sedeti v mrzli ■obi, katera je, kakor sem že zgoraj omenil, za bivanje neprimerna, da se človek prav lahko prehladi. Prav taka je, nič boljše s prostori, v katerih je nastanjena sodnija. Res je, da ima več prostorov, bolje lukenj, a še vedno jih manjka, tako predvsem predsobe k sobi g. sodnika in g. pristava. Ljudje, ki pridejo od daleč, morajo čakati na mrzlem hodniku, ali ako se jim dovoli v ekspeditu, kjer pa je potem vzpričo male sobe tak zrak, da skoraj ni mogoče prestati. Posebno manjka sodišču večje, za obravnave primerne sobe, katere se sedaj vrše ali v sobi gosp. sodnika ali v pristavovi. V kakšnem stanju pa je vlažno stanovanje sluge in jetniške celice, pa raje ne pišem. — Že z ozirom na navedeno je res skrajni čas, da dobe uradi v mestu dostojne prostore. Pomisliti je treba, da se je prebivalstvo Idrije v zadnjih dveh desetletjih podvojilo in kar je bilo pred petdesetimi leti dobro, ne more v sedanjem času reforme več odgovarjati svojemu namenu. Gotovo hvaležna naloga je državnemu poslancu, g. dru. Fer-jančiču, ki nam je s svojo vplivno besedo že večkrat pomagal, da tudi to stvar na primernem mestu ožigosa ter naj se odločno upre, ko bi se hotelo pustiti radi slaboznanega samo — kranjskega »Spar-8ystema« še nadalje urade v sedanjih prostorih. Kakor smo čuli, ponudil je g. Turk prvo nadstropje v svoji hiši pri farni cerkvi na trgu davčnemu uradu v najem. Hvalevredno nad vse bi bilo, da bi sprejela finančna uprava to ponudbo, saj bi dobil tako davčni urad lepe prostore prav v sredini mesta in nam davkoplačevalcem ne bi bilo treba šteti visokih stopnic v odročnem gradu. Pridržujemo si, ko izvemo odgovor finančnega ravnateljstva, spregovoriti o tej stvari še kako besedo, pa bolj trpko. Izpred sodišča. Poročati imamo še, da se je pred včerajnim popoludne vršila tajna obravnava proti Jožetu Jermanu iz Mengša radi hudodelstva zoper nravnost. Obsojen je bil na 3 mesece. Včeraj pa je predsedoval gosp. de-želnosodni svetnik Andolšek sledečim obravnavam: 1. Nevaren mutec. Anton Ulc, po domače »Slanetov«, 1. 1846. rojen in doslej nekaznovan ter stanujoč na Olševku, je nem, a menda precej neprijeten nemec. Togoti se silno nad Nežo Ulc, ženo svo jega, v Ameriki bivajočega brata Jožefa, ker ista ni njega vzela in mu noče dati neke njive. Dne 5. decembra m. 1. je ta njegova jeza izbruhnila na tak način, da je napadel Nežo in jo ranil na rokah. France Mlakar mu je vzel »hlapca« iz rok, na kar je pa togotni nemec sunil Nežo z nogo v trebuh. Poleg tega jo je baje še s kamenjem čakal in ji nevarno pretil, da jo ubije. Radi tega je bila včerajšnja obravnava. Togotni mutec je dobil osem dnij zapora. Neža Ulc pravi: »Če se kaj zgodi, ne bom jest uržah . . .« 2. Bombardiranje s steklenicami. Dne 8. decembra m. 1. zvečer so sedeli v gostilni A. Krašnarja v Dolgih Poljanah domači fantje ter tudi fantje iz Budanja. Nakrat so se pričeli »rukati« in začuli so se glasovi: »Danes pa bomo Sirkovce plačali!« Ni minulo pet minut in že so frčali kozarci in steklenice po sobi semtertja. Konec tega bombardiranja je prišel šele, ko je 1 1879. rojeni Jože Le-mut, po domače »Vlakov« iz Dolgih Poljan udaril z dvolitersko steklenico 43 let starega Janeza Premova po glavi in ga težko ranil. Obravnava proti njemu se je pa preložila in tako bodemo imeli priliko, poročati še enkrat o tem Poljanskem bom-bardementu. 3 O tistem, ki je procesijo delal ... Mivšek Jakec, po domače »Kogačan«, 1. 1874. v Rovtah (okraj Logatec) rojeni samski hlapec, je tisti, ki je delal procesijo. Sedel je enkrat par tednov, ker si je napravil »plajšč« in križ ter pO vasi igral procesijo; cilj te procesije je bila gostilna, konečni cilj pa luknja . . . Včeraj se je imel poredni Jakec radi nekaj druzega zagovarjati. Dne 27. dec. je šel z nekimi tovariši iz gostilne v Blokovi Vasi in prepeval po potu. 121etni sin posestnika Pišlarja mu je vrgel kepo snega. Radi tega se je s starim Pišlarjem spri in istega oklofutal. Pišlar je tekel v hišo in se oborožil s sekiro, a Jakec in njegovi tovariši so mu vzeli sekiro in ga oklofutali še enkrat. Sekira je pa Jakca tako razjarila, da je šel k oknu Pišlar jeve hiše in udaril dvakrat s pestjo na »romu«, tako da so šipe po sobi in postelji letale. Poleg tega je Jakec še kamen v sobo vrgel. Za vse to bode sedel 3 tedne. Jakec, Jakec, — procesije in šipe so nevarne stvari; človek se presneto lahko ureze . . . 4. Končno se je imel še »Ameri-kanec« zagovarjati. Bil je to 1. 1879 rojeni Francelj Progar iz Javornika pri Tre-beljnem. »Zakaj ai hotel v Ameriko iti?« ga vpraša sodnik. »Da bi kruha služil —«. Sodba: 10 dnij in 10 K. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. februvarja — Osobne vesti. Substitutom notarja dr. Radaya v Mariboru je imenovan notarski kandidat g. J. Kogej, ki zopet otvori pisarno dne 15. ali 17. t. m. — Deželni odbor kranjski je kot svoja zastopnika v deželnem šolskem svetu zopet izvolil deželna odbornika gg. dr. Schafferja in dr. Tavčarja. — Soc- demokratje in Per-nerstorfer. »Der Holzarbeiter«, glasilo soc. dem. organiziranih lesnih delavcev v Avstriji, piše v svoji zadnji številki pod zaglavjem »Cil 1 i-M arb urg-S t iirg k h P e r n e r s t or f e r« tudi tole: »Samo ta štiri imena vam povem, ona so ravno tako skromna kakor pomembna. Maribor je oddaljen od Dunaja 290 km, Celje pa 357 km, med obema mestoma leži torej 67 km; a reprezentantje nemškega naroda zahtevajo od onih sloven skih državljanov, ki hočejo pošiljati svoje otroke v celjsko gimnazijo, ker stanujejo v Celju ali v okolici, naj jih pošiljajo v mariborsko gimnazijo. To je sicer blazno, a to ne de nič, zoperni grof Stiirgkh zahteva to v interesu nemškega naroda, in s tem punktum. Celje je nemško mesto, ker je tam merodajno nemško meščanstvo lahko vse večne čase tam dominiralo zato naj bi se preselila slov. gimnazija v Maribor. Navadno zavedni delavec bi dejal: Vi, Nemci, nimatt nikake pravice, Slovencem predpisovat:, kje hočejo imeti svoje gimnazije, kajti vsak narod ima pravico do samodoločbe, to je najvišji postulat demokracije. A poslanec Pernerstorfer ni mogel zavzeti tega jedino pravilnega in istinito soc. demokratičnega stališča. Pernerstorfer ne more iz svoje malomeščanske kože; to razumemo končno; nerazumljivo pa nam je, da se imenuje soc. demokrata«. — Potem si predstavlja list, kako mora tako nesocialistično postopanje ovirati praktično agitacijo in pravi: »Tako je, kakor da bi hotel Pernerstorfer reči : »Ljubi moji Slovenci, množite se kakor ribe v vodi, a ostanite mi tri korake od telesa ; ekspandirajte se, razširite se do severnega pola ali v puščav* Saharo, a pustite mi le Celje nemško . To so pač besede, ki dokazujejo, da v celi stranki avstrijske soc. dem. duh Pernerstorferjevega »malomeščanstva« ne vlada, saj je »Holzarbeiter« glasilo jednih največjih organizacij, ali pri tem ni pozabiti, da ni vodstvo ničesar storilo v svrho, da bi se bil Pernerstorfer vsaj glasovanja vzdržal. Kaj pomaga po toči zvoniti, če pa voditelji vendar delajo, kar hočejo! — Stavka pri tvrdki Toman je menda končana. Kršč. socialci so jo porabili v namen, da se rehabilitirajo, kajti bili so umazani od vevškega štrajka sem. Zal, da so jim šli kamnoseki na led. Radovedni smo, kaj bode »kršč. soc. zveza« z onimi delavci naredila, ki so žrtve tega nespametnega hujskanja v štrajk in ki stoje sedaj sredi zime brez dela in pomoči. Kaj in kdo je — rehabilitiran? — Drugi poučni izlet prostovoljne obrtno-nadaljevalne sole v Zagorju ob Savi. Piše se nam: Prvi poučni izlet naše šole v Ljubljano v lanskem letu nam je ostal v tako prijetnem spominu, da smo komaj čakali, da priredimo drugega. Pač je za izlete bolj pripravno poletje, toda lanskoletni izlet nas je prepričal, da se morajo taki poučni izleti prirediti ne vsako leto, temveč večkrat. Prišli smo toraj v Ljubljano na pustno nedeljo, a ne da se zabavamo na ta dan, temveč da se v prvi vrsti kaj poučimo. r Ljubljani smo si ogledali mestno elek-rarno. Ker uporabljamo v Kisovcu pri Za-orju tudi že elektriko, ker se nam v ližnji prihodnosti v Zagorju obetajo večje lektrične naprave, so nam bila dobljena »zjasnila gotovo le v korist. Od tu smo e podali na magistrat, kjer smo si ogle-ali telefonsko postajo in druge zanimi-osti. Od magistratnega poslopja bi radi li tudi v muzej. Vreme je bilo vendar eugodno in radi tega je bil muzej zaprt - mislimo pa, da je obiskovanje muzeja ivno za take dni najbolj pripravno. Ko mo si pridobili vstopnice za gledališče, jer moramo zahvaliti intendanco gledalca, da nam je prihranila dobre sedeže, i smo še v »Narodni dom«, da si ogle-amo tudi sokolsko telovadnico. Po obedu no se kaj dobro zabavali v gledališču - pogrešali smo vendar godbe. Mislili no si, v malem Zagorju imamo kar štiri odbe, ki tekmujejo med seboj, katera bi a*topila, a v Ljubljani so sedaj drame v ovenskem gledališču brez godbe. Po -edstavi smo krenili takoj v bolnico, kjer &s je čakal g. dr. M. Zarnik, ki nam pre-iva na naši obrtno-nadaljevalni šoli že rugo leto »Prvo pomoč pri nezgodah«. . dr. M. Zarnik nam je v družbi z dru-m gospodom razjasnil in razkazal, kako i vspešno vporabljajo Rontgenovi žarki medicini, ogledali smo si tudi razne fo-grafične podobe, narejene s proizvaja-em Rontgenovih žarkov ter razne instru-ente, ki jih rabijo zdravniki pri raznih ieracijah. Pustna nedelja, svet nori in se ibava s plesom in petjem — tudi mi no se zabavali, a na drug način. Vrnili no se iz Ljubljane s prijetnimi spomini i podali smo se k počitku s prepričanjem, i tega dne nismo prenoreli, temveč da smo pridobili marsikaj za nas potrebnega in mčnega. Za nas večinoma priproste de-vce in obrtnike pa je bil ta izlet, ki se izvršil v vzornem redu, le časten. Kako i pa pri pri nas zanimamo za take po-ine izlete, znači naj le to, da je bilo nogo udeležnikov tega izleta do jutra v užbi. Pri nas je stremljenje po višji iz-irazbi kaj živahno, zato nas zelo veseli, i čujemo, da priredita gospoda dr. M. srnik in nadučitelj Lj. Stiasnv v postu jkoliko znanstveno poučnih predavanj. — S Pivke se nam piše: Kakor > sliši, se prestavi poštni urad s postaje restranek v Slavino, kar pa nikakor ni rav, ker je Slavina najbolj stranska in Idaljena vas za vasmi, katere bi imele tu ij poštni urad. Izvzemši vas Koče, katera 15 minut od Slavine oddaljena, je naj-ižja tri četrt ure oddaljena, druge pa di eno do eno in pol ure. Ako misli vnateljstvo res poštni urad postaje Pre-ranek prestaviti, naj ga prestavi kolikor ogoče v bližino postaje, katera je najbolj sredini, ali pa naj napravi, ako že hoče, i urad v Slavini, druzega pa kje bolj v edini. Prosimo poklicane faktorje, da bi agovolili ozir jemati na predstoječe. — eč prizadetih. — Nova stavba. Gospod Anton olavšek, posestnik in gostilničar v Trbov-ih, kupil je parcelo nasproti nove justične ilače, ter bode začel staviti poslopje že početkom pomladi. — Na ulici je umrl včeraj popodne sobni slikar Franc Zupan. Pil je »pred še v Klemenčevi gostilni na Kra-»vskem nasipu. Prišedši iz gostilne na osto, je bruhnil kri iz sebe, se zgrudil i tla in umrl. — Na zadnji živinski semenj ■ Grahovem, kateri se je vršil zaradi >delje 10. t. m. prignalo se je do 1200 av živine, največ volov. Kupčija je bila ^ljub zelo neugodnemu vremenu dokaj živina. Došlo je razun kupcev iz Gorice Trsta tudi več Moravanov, kateri sled-i so nakupili 23 vagonov volov. Pri->dnji živinski semenj bode 22. marca. — S petrolejem užgal se je »jaški sluga Henrik Premer. Vlil je pe-3lej v peč, da bi se drva lažje užgala. er je bila v peči že žerjavica, vnel se u je petrolej v posodi, katero je držal v ki in se razlil po njegovi roki. — Izgubljene reči. Izgubljeno bilo v nedeljo 9. februvarja na poti 'ančiškanske ulice do hotela »pri Ma-!u« južni kolodvor, Podnart v Tržič, iljantno uhano. Najditelj se naproša, isto i tukajšnem magistratu ali g. Polaku Ljubljani, Frančiškanske ulice štev. 8 oti dobremu plačilu oddati. — Prostija- Ker je igra »Krojač Fips« v knjigarnah v Ljubljani razprodana, prosi »Bralno društvo na Bledu« kakega rodoljuba ali društvo, za posojilo teh bukvić v svrho prireditve zgoraj imenovane igre. - * Najnovejše novice. A r n o 1 d R i k 1 i, znani ustanovitelj atmosferičnega zdravilišča na Bledu, je obhajal te dni v Volšperku na Koroškem svojo 801etnico. Njegovo zdravilišče na Bledu obstoji od leta 1855. — Parnik »Zora« je eksplodiral v Trstu. Vozil je premog za Lloyda ter so se premogovi plini užgali. Prednji del ladje je zletel v zrak. Trije uslužbenci so težko ranjeni. — Prva ženska v diplomatični službi je gospica de Villeneuve, kije ravnokar imenovana za tajnika pri francoskem generalnem tajniku v New Yorku. — Notar pl. Rigler, ki je poneveril v Gradcu 45.662 K, je obsojen v 15 mesečno ječo in izgubo notarijata. Rigler je Mariborčan. — Obesila seje na Dunaju Antonija P., hči bivšega deželnosodnega svetnika v Celju. Po očetu je podedovala lepo premoženje, a ga je zapravila na potovanju, v bedi pa je prijela za vrv. — Spomenik Kneippu hočejo postaviti na Dunaja. Tozadevni odsek upa nabrati 100.000 kron.— Princ pod kuratelom. Princ V. Thurn-Taxis, zadnji čas nadporočnik v 9. husarskem polku, je postavljen pod kuratel. — Zaradi 20 gld., ki jih je dolgovala nekdaj premožna Ana Stanzel v Novem Tičinu zakoncema Klement, je zadavila v spanju ženo Klementova ter hotela isto storiti tudi z možem, da bi se odkrižala dolžnikov. Obsojena je v smrt na vislicah. — Vdovi Crispijevi je odkazal italijanski kralj 15 000 lir letne penzije — Kuga v Bagdadu. Zopet so zbolele za kugo 4 osebe, 2 sta že umrli. — Kosilo za — pokoj duše kralja Milana je priredil arhimandrit samostana v Krušedolu. Ceremonija, ki vsaj kaj — zaleže! * Grof Tolstoj — nevarno bolan. Iz Odese poročajo, da je grof Tolstoj na Jalti jako opasno obolel. Poleg oslab-ljenja srca ima tudi akutno vnetje pljuč. Baje se je bati, da Tolstoj bolezni ne prenese. * Župnik Mitterndorfer, ki je znan izza svoje časniške pravde na Dunaju, pri kateri se je razkrilo mnogo svinjarij in goljufij tega »gospoda«, je dobil šele sedaj ordinarijatsko p r e p o-ved, da ne sme več čitati maše. Na Slovenskem so ordinarjati hitrejši proti — pesnikom; proti svinjarijem in goljufom pa take prepovedi še nismo doživeli ! * Glasovanje radi spomeni-kovega prostora. V Dole hočejo postaviti Pasteurju spomenik. Obč. svet se radi prostora ni mogel zjediniti, zato se bo 16. t. m. vršilo glasovanje vseh meščanov. Predlogi so trije. Večina glasov določi prostor. ' Bigotna morilka. V ^ambrouse v franc. departementu Avevron je rodila nedavno neka pobožna vdova nezakonsko dete. Njen zakonski sin je menih, hči pa nuna. Iz sramu pred otrokoma je novorojenca udušila v perilu. Predno ga je umorila, ga je sama krstila, češ, da pride potern vsaj njegova duša v nebesa. " Nova bolezen. V Kongu je epi-demično razširjena bolezen — spanja. Že več rodov je radi te nove boiezni izmrlo. Nedavno so pripeljali iz Konga v Bruselj 23 spečih zamorcev, da jih poskusijo ozdraviti. Zdravniki menijo, da ostanejo oboleli neozdravni, dokler se ne najde primeren serum. Bolezen provzroča neki bacil, ki živi v reki Kongo in v perutnini, ki ima kolero. Evropejci doslej te bolezni še niso dobili. Društva. — Splošno slov. žensko društvo bo imelo v nedeljo ob zvečer v »Mestnem domu« javno zborovanje, na katerem bo predaval g. dr. K. Triller o italijanski pesnici Adi Negri. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v petek, dne 14 februvarja 1902. 1., ob 7. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma» zbor. Dnevni red: Poročilo v zadevi potresnega posojila. — Jugoslovanski klub »Slov. Besede« na Dunaju (L, Braennerstrasse 7) priredi domačo zabavo z igro Goerlitza »Popolna žena« in drugim programom v soboto, 15. t. m. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice je bil storjen sklep, da se bo jutri pralo umazano perilo dunajsko. Kakor znano, so dunajski liberalci zaceli nabirati prispevkov za volilni fond za prihodnje obč. volitve. Lueger je radi tega interpeliral in v svoji interpelaciji predstavil nekatere teh liberalcev kot sleparje Ministrski predsednik Korber je danes odgovoril na to interpelacijo, rekši, da liberalci postopajo pravilno, in da vlada nima nobenega vzroka kaj storiti, ker sme vsaka stranka zbirati za volilni fond. Tudi se je zavzel za nekatere na-padence, zlasti za člana gosposke zbornice Lobmavrja G ros s je interpeliral prezidenta Vetterja, kako da je sploh mogel sprejeti Luegerjevo interpelacijo. Lueger je potem začel nemške liberalce izzivati in dražiti in je trdil, da je Lobmavr na sleparski način postal častni meščan dunajski. Prišlo je do ostrih konfliktov mej liberalci in Lue-gerjevci Ko je Lueger rekel, da nemški liberalci nimajo poguma predlagati, naj se o Korberjevem govoru otvori debata, je vstal dr. Vogler in v imenu nemških liberalcev predlagal, da se ta de bata jutri otvori. Predlog je bil sprejet in se bo torej jutri pralo umazano perilo. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o rekrutnem zakonu. Budimpešta 13. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice sta bili podani dve interpelaciji zastran afere z grofom Zichvjem. Obe vprašata, zakaj ni nadvojvoda spremljal noben ogrski kavalir. Petro grad 13. februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj odpotoval na Dunaj. Petrograd 13. februvarja. Iz Yalte se poroča, da Lev Nikulajevič Tolstoj umira. Pariz 13 februvarja. Angleško-japonska pogodba je vzbudila velikansko senzacijo. Vse časopisje je jedino v tem, da je ta pogodba naperjena zoper Rusijo in Francijo. Bero lin 13 februvarja. Izjava ministra Craubournea v angleškem parlamentu, da je laž, kar pravi Nemčija, da je namreč Angleška hotela provzročiti skupen nastop vseh velesil zoper Združene države pred špansko-ameriško vojno, a Nemčija je to preprečila, in trditev Craubournea, da je Nemčija t3 stvar sedaj povodom potovanja princa Henrika spravila na dan, da bi se združenim državam prikupila — je provzročila nepopisno srditost v vseh političnih krogih. Vlada hoče baje dokumentarično dokazati, daje „Nordd AUg. Ztg." govorila resnico in da laže angležki minister. Cesar Viljem je neki kar iz sebe in je šel osebno nad angleškega poslanika. London 12. februvarja. V mesecu marcu poj de kralj Edvard v Pariz, kjer obišče prezidenta Loubeta, in v Italijo, kjer bo imel sestanek s kraljem Viktorjem Emanuelom. Književnost. — „Morski volk", humoristični list, ki ga je izdal ljubljanski »Sokol« ob priliki svoje maskarade »Na dnu morja«, se dobiva v Schwentnerjevi knjigo tržnici po 20 vin. številka. »Morski volk« je prinesel toliko duhovitega humorističnoga in satiričnega gradiva politične, kritične in lokalne vsebine, da se vsakdo ob njem prav izborno zabava. Po pošti izven Ljubljane se vračuni poštnina. Poslano..*) Častiti g. urednik! Ker se na moj članek v »Slovenskem Narodu« z dne 3. januvarja pisatelj mene napadajočega do pisa s Ponikve ob južni železnici do zdaj ni oglasil, prosim, da sprejmete moj dalji članek. Najpoprej opomnim, da omenjeni dopis ne izvira s Ponikve, temveč iz peresa nekega že dlje časa v Celju naseljenega g. doktorja. — V prvem odstavku orne njenega dopisa pravi pisatelj: Kmečko društvo na Ponikvi ob južni železnici je zborovalo dne 22. septembra na Ponikvi. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od* govorno le tolike, kolikor določa zakon- — Cita se, da je na tem zborovanju bil govornik tudi Ludovik Kresnik iz Čreš-njevce pri Slovenski Bistrici. — Kdo je ta Kresnik? Spominjam se, da je pri zadnjih volitvah v državni zbor bil kmetski kandidat, katerega pa niso postavili kmetski volilci, posebno slovenski ne, kateri se je postavil iz lastne mogočnosti, za katerega pa so šli s čudovito in sumljivo gorečnostjo nemškutarji celega mariborskega volilnega okraja kar jih še kje leze in gre. G. doktor iz Celja, kot pisatelj dopisa s Ponikve: zakaj se ne oglasite, saj imate le priprostoga kmeta pred seboj in nikakor kakega bistroumnega jurista. Kakor se mi zdi, je Vaš spomin in Vaša srčnost še manjša kakor Vaša postava; kajti Vi se celo ne spominjate več, da je ta Kresnik ravno isti Kresnik, pri katerem ste ravno Vi iskali v velikih straheh pomoči proti napadom nemčurske stranke, ob času, ko ste še v Mariboru prakticirali. Zakaj pa niste prišli kot slovenski narodnjak v bližnjo Ponikvo h kmetskemu zborovanju? Seveda, Vam manjka srca za napredne slovenske narodnjake. Ako bi se bilo vršilo zborovanje v klerikalnem smislu, gotovo bi Vas ne bilo manjkalo. G. doktor! Bil sem pri zadnjih državnozbor-skih volitvah res kandidat, in sicer sem sprejel kandidaturo vsled prošnje naprednih Slovencev slovenjebistriškega in mariborskega okraja. Dobil sem pa glasove tudi od nemške stranke, kajti ljubši je bil isti v moji osebi napreden slovenski kmet, kot pa reakcionaren doktor ali profesor. Moja kandidatura mi je gotovo v čast, kajti čeravno se je ista razglasila v celo zadnjem času in vkljub grozoviti nasprotni klerikalni agitaciji, sem dobil črez 100 glasov, in me je klerikalni kandidat v slovenjebistriškem in mariborskem okraju komaj za 6 glasov prekosil. Dalje pravi dopis s Ponikve: »Mož (namreč Kresnik) je bil nekdaj več časa naroden, saj so ga Slovenci podpirali«. — Prepričan sem, gosp. doktor, da ste s tem grešili zoper svojo vest in prepričanje; — kajti ni mogoče, da bi bili Vi tako pozab-ljivi postali in ne vedeli, da sem bil ves čas svojega političnega postopanja (30 let) neprenehoma v narodnem taboru. — Povejte mi, kdaj in kje sem zanemarjal svojo politično dolžnost, — ali že kot župan, ud okrajnega odbora, ud okrajnega šolskega sveta, krajni šolski ogleda, ali kjer že koli? Brez zamere in brez usmiljenja, g. doktor! ne prizanašajte mi; na dan s pravico in resnico. Vam je vendar vse natančno znano. Pred 30 leti, v istih razburjenih časih, v kojih, si Slovenec in še najmanj klerikalec ob času volitev na ulico upal ni; v katerih časih so ponesrečila narodna prizadevanja vrlih Slovencev, kakor g. dra. Jožeta Vošnjaka in drugih, vsled grozovitega pritiska nasprotnikov, takrat sem stopil jaz na politično bojno polje. — Kjer je bilo najnevarnejše, tja sem bil postavljen gotovo jaz. Storil sem neustrašljivo kolikor je bilo mogoče, in več kakor je bila strankarska dolžnost, saj so me podpirali neustrašljivo vrli narodnjaki, kakor gg. Peter Novak in Fran Mlakar. Bili smo takrat Slovenci mero-dajni, v zdanjih važnejših časih pa, ko je politično bojno polje precej očiščeno, se usiljuje vodstvo f a r j i - z e j s k i klerikalni duh, ter ubija vse brez izjeme, kar se mu ne upogne ali ukloni, bodisi Nemec ali Slovenec. Veljavo pa ima tudi najostud nejši nemškutar, če se hlini. — Ves spod-nještajerski svet ve, koliko velikanskih moraličnih in nezaceljivih materijalnih ran sem dobil vsled političnih bojev, v svojo nesrečo in nesrečo svojcev. — Deloval sem zmiraj nesebično, pri tem ko so se mastili neki agitatorji na račun agitacijskega fonda. In Vi, g. doktor, pišete dalje v dopisu s Ponikve: »Slovenci so mu že svoje storili, in ga (namreč Kresnika) rešili materialnega pogina«. G. doktor, to že presega vso mejo predrznosti. — Dovolj znano je, da sem bil vsled političnih bojev celo uničen, kajti stali so me nasledki veliko tisoč goldinarjev. To je tudi Vam znano. — Moj značaj pa mi ni nikdar dopuščal in mi ne dopušča, živeti ali kaj zavživati od milosti. — Rajši poginiti! Obdržala in rešila me je moja žilava trpežnost in marljivost mojih, z menoj ponesrečenih svojcev. G. doktor, jeden sam dokaz zadostuje, da opravičite Vaš črez vso mero nesramni napad. Strogo Vas tirjam, povejte mi, kdaj in s čim bi me bili rešili Slovenci materialnega pogina? Dragi Slovenci! ne zamerite mi vprašanje: Kdaj sem kaj zahteval? — Saj bi Vam bil hvaležen. — Pač pa dokažem jasno in neovržno, da ravno Vaši pajdaši, g. doktor, in sicer narodni hlineži so me v moji žalostni periodi brez usmiljenja nesramno ropali. — če Vam ljubo, gosp. doktor, naznanim imena teh prijateljev vrlih Slovencev. Vi, g. doktor, ste me v svojem dopisu s Ponikve označili kot odpadnika in nemškutarja. — Od kdaj in zakaj to obdolženje od strani klerikalne stranke, bodem natančno pojasnil v prihodnjem in zadnjem članku. Gospod doktor iz Celja, na svidenje; ne čakajte, da Vas jaz imenujem! Ludovik Kresnik. kmet na Čreanjevci. Zahvala. Slavnemu občinstvu, ki me je povodom moje benefice pri operi „Favoritinje- na odru dne 7. t. m. počastilo a mnogobrojnim obiskom in me odlikovalo, s« na tem mestu srčno zahvaljujem. V Ljubljani, dne 13. februvarja 1902. Tytus Olszevvski, slovenski operni pevec. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. februvarja: Marija Pere, aasebnica, 81 let, Marije Terezije cesta st 11, ostareloat. Dne 8. februvarja: Blaž Ločnikar, gostač, 74 let, Havptmanica st. 8, ostarelost. Dne 9. februvarja: Ana Ule, kurjačeva hCi, 'U ure, Radeckega cesta Bt. 1, Sivljenske slabosti. — Alojaij Fuchs, delavec, 44 let. Poljanska cesta St 52, otrpnjenje srca. — Vera Tauses, oficijalova hči, 5 let, Resljeva cesta It. 12, vnetje aopilnih organov. — Jera Čebavs, gostija, 71 let, Pokopališka cesta &t 29, ostarelost. Dne 10. februvarja: Tereaija Kleinschmidt, aasebnica 80 let, Radeckega cesta St. 11, pljučni edem. — Ivan Honigman, posestnik, 40 let, Radeckega cesta 6t. 11, jetika. — Eliaabeta Kuhar, posestnica, 70 let, Merosodne ulice Bt. 1, pljuCnica. v deželni bo Inici: Dne 7. februvarja: Gregor Kočar, gostač, 73 let, pljučnica. — Konrad Stupica, natakar, 22 let, jetika. — Anton Steblaj, misar, 31 let, jetika. — Matija Tegelj, dninar, 33 let, jetika. — Reza Kopač, Šivilja, 70 let, arčna hiba. — Jera Bratkovič, kuharica, 62 let, ostareloat. Dne 8. februvarja: Lucija Petrič, goatija, 83 let, ostarelost. Doe 9. februvarja: Julija Hanaman, trgovčeva vdova, 64 let, jetika. V vojaSki bolnici: Dne 7. februvarja: Ivan Zengerer, pefiec, 21 let, pljučnica. V hiralnici: Dne 7. februvarja: Jožef Medved, kajžarjev sin, 25 let, jetika. — Fran Maček, gostač, 80 let, ostarelost. Moteoro'ogično poročilo. Viiina nad morjem S06'2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm. Stanje oso — o J3 Čas opa- baro- 05 O. CU> Vetrovi j zovanja metra S g v mm. 12. 9. zvečer 7353 05 sr. s vzhod 13. 7. zjutraj 731 1 05 sr. ssvzh » 2. popol. m A 17 si. ssvzh. Nebo S 5 \4s »neg sneg „ oblačno r! Srednja včerajšnja temperatura 15', nor-male: —0-5°. Dunajska borza dnć 12. februvarja 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 101*45 Skupni državni dolg v srebru .... 101 20 Avstrijska zlata renta....... 12140 Avstrijska kronska renta 4% .... 98'80 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'10 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 9735 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1635"— Kreditne delnice......... 697 50 London vista.......... 239 55 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 22'/, 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 19 04 Italijanski bankovci........ 9330 C kr. cekini........... 1131 Tužnega srca javljamo vsem prijateljem in znancem, da je po volji Vsega-mogočnega naSa predraga mati in taSča, gospa Ana Hrasky vdova po gozdnem oskrbniku In posestnica po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti v 83. letu svoje dobe v nedeljo dne 9. februvarja mirno v Gospođu zaspala. Pogreb predrage ranjce bo v četrtek dne 13. februvarja ob 3. uri popoldne v Podebradeh v rodbinski grob. V Pragi, dne 10. februvarja 1902. J. Vlad. llnukv, prof. c kr. čeBkega tehničnega vseučilišča v Pragi, Jurij Unuky, gozdni oskrbnik v Ciste, sinova. — Marija Hratkj roj. Kon-iiiar, s in ah a. (399) Namesto posebnih oznanil. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, oairoma sestre, gospodične Albine Cimolini izrekamo vsem, kakor tudi za lepe vence in častno udeležbo na zadnji poti, naj-pri8rčnejSo zahvalo. (396) V Ljubljani, 12. februvarja 1902. Žalujoča rodbina. )fo prodaj je majhno posestvo (za K 6000) v Laškem trgu (Markt Tuffer). Več pove gospa Oisterscheg v Laškem trgu. (336—3) Dobro urejen paromlin v Slavoniji išče za mesto Ljubljano na Kranjskem spretnega (379—2) ki bi za provizijo prodajal njegove proizvode. — Interesenti, ki so zmožni dati dovoljno garancijo, naj svoje ponudbe in reference naslove na: „Slavonija-paromlinf delniško društvo v Vinkovcih". Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl veliko zalogo in trgovino s pristnim belim, rdečim in črnim v Zalokarjevih ulicah št. 3 t % otlmat|. Odprto bo vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od 3. ure popo-ludne do 6. ure zvečer. V ostalem času sprejemam naročila pri Avstrijskem cesarju" sv. Petra cesta 5. Cene so nizke in za pristnost se jamči. Za obila naročila se vljudno priporoča (385—2) Ante Birin, vinotržec. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Izubijane ju*, kol. Proga oei Trhli. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aossee Solnograd, čez Kleln-Reifliag v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Selzthal v Solnograd, Inomost, oes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 8. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, 6es Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jeseni, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, ces Klein-Beifiing v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos L in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 16. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proge v Novo medte ln v Sooevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. nri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Ansseea, Ljub na, Celovca, Beljaka, (Monakove-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Karlovih varcv, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi L in 11. razreda), Budeievio, Soln^rada, Linca, Stevra. Pariza, Geneve, Curi. •. Bregeuca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gbt>i>. i^juona, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjntraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod ls Ljubljane drž. ko), v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob ~. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari _-5 m le ob nedeljah in praznikib v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru, — Prihod v LJubljano drž. kol. ig Tra-mnibr. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 u> dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1) Kmetska posojilnica ljubljanske okote registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|»°|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure : razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (304—4) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Eden ali dva (397~ jelitcu Častitemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo ^rojeijl^© obrt preselil 5 $u. Petra cc$tc PTjrjH^H^SnraSr hoffer sinov skiti Peugeot, | Stefanie koles « katere nudim po tntl fnl. kakor tovarna. Pristne Švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in Jamstvo! Z vgemjBpoBtovanjem Fr. Čuden JJ»r*«»© u mk - urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. ■prejmeta se v trgovino • papirjem p U. Cotman-u, Mestni trg. Posojilnica v Celj razpisuje službo Plača po dogovoru. Ponudbe se spri jemajo do 28. svečana 1902. 394- Dobro izurjeno prodajalko trgovsteca DoniočDita ■e sprejme takoj v trgovino ■ meianir blagom. Ponudbe pod F. Jk Z. poste restan? Senožeče. (396—: S ta ra, ren o m i r a n a gostilna z gospodarskim poslopjem in zelenjadnir vrtom, umrlega Frana Praschnikerj v Kamniku h. st. 19, se odda \ najem solidnemu in kavcije zmožnemi gostilničarju. Več se izve pri Ferd. Tomazinu oskrbniku v Kamniku. (372—ć Službe Išče knjigovodja korespondent neoženjen, 24 let star in zna več jezikom Ponudbe pod M. K. na upravništvi »Slov. Naroda«. (400—1 St. 6690. (398—1) Ustanova za Tojašte sirote Pri mestnem magistratu ljubljansken podeliti je za tekoče leto Josip Suhnlovo ustanovo n vojaške sirote z znesku 75 K 60 h. Pravico do te ustanove imajo ubog« sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, in je prošnje za pode litev taiste vložiti pri tem uradu do dne 4. marca letos. Mestni magistrat ljubljanski dne 8. februvarja 1902. Lepo polt doseže in razne napake odstrani v kratkem času, kdor porabi popolnoma neškodni, z nagrado odlikovani »pariški £ouise-Crem nezmotljivo sredstvo zoper pege. Cena dveh škatljic 4 K. Po pošti se pošilja previdno, tudi z navodilom, ne da bi se vsebina izdala. J. Vojtech č. 583. (220-8) Praga, Kralj. Vinogradi, Češko. alanda Ceylon-čaj Je Jedrnat, aromatleen, rimi, St. I v zavojčkih a K —'20, K —'50, K l'25 Št. 2 „ „ „ „ --24, „ -'60, „ l'50 St« 3 ,, „ „ „ —"32, m —"80, n 2.— •e dobiva v vseh večjih Hpeeerljiiklli trgovinah. (2593—20) Izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 13352852