IZKUŠNJE ZADNJIH DVEH LET ZDRAVLJENJA ČEBEL PROTI VAROZI S FLUVALINATOM MARJAN ZALOKAR V Čebelarju že nekaj časa zasledujem članke, ki opisujejo zdravljenje čebel s fluvalinatnim zdravilom klartan. V Čebelarski družini Bled smo se prve dni marca 1989 odločili, da zdravljenje s klartanom opravimo pri vseh čebelarjih našega območja. Z zdravljenjem smo pričeli 11. marca. S čebelarji smo se dogovorili, da bodo redno spremljali uspeh zdravljenja. Sam čebelarim v LR panjih, sistem Korbar, ki imajo na podnicah s pomičnim dnom že vgrajene mrežice. Takšno dno zagotavlja uspešno dnevno spremljanje odpadlih varoj. Enajstega marca sem vsem močnim čebeljim družinam na rob gnezda, tam, kjer je prehod čebel največji, vstavil po dve lipovi deščici. Pred tem pa sem podrl dve slabi čebelji družini. Pri preostalih 16 družinah sem dnevno nadziral število odpadlih varoj, in sicer za vsako družino posebej. Stanje sem spremljal 26 dni. V tem času sem si vse dogajanje zapisoval, tako na primer vremenske spremembe in prvo izle-ganje trotovine, ob katerem se je odpadanje varoe celo potrojilo. Poudariti pa mo- ram, da je bilo število odpadlih zajedavcev odvisno od moči družine in položaja gradil-nega sata v družini. Tudi izpad čebeljih pršic je bil prve štiri dni zelo močan, nato pet dni ni padla nobena, potem pa do 21. dneva le posamezne. Varoa je zelo močno odpadala med 15. in 19. marcem, kar sem sprva pripisal deževnemu vremenu. Po pregledu gnezda pa sem opazil prve izležene trote. Po dvajsetem dnevu zdravljenja pa je kljub močnemu izleganju trotov odpadanje praktično prenehalo. Menim, daje zdravljenje uspelo. Pri zdravljenju smo v naši čebelarski družini uporabili 3-odstotno mešanico aktivne snovi. Koprski čebelarji so zdravljenje opravili z 2-odstotno mešanico, francoski čebelarji pa zdravijo s 5-odstotno raztopino. Alen Kovačevič priporoča celo 24-odstotno mešanico. V naši čebelarski družini smo se odločili za uporabo manjše koncentracije zdravila, vendar smo bili zelo pozorni na pravilno pripravo zdravil, pri čemer zmes ne sme biti izpostavljena soncu, deščice pa morajo biti pravilno vstavljene v panj. Zdra- laMa Grafikon povprečnega Utfih preštetih kom varoe v dneh od 19. j. - 3 fr 1969 prt 16 IR TOOO 1000 s S i * i Sl. 12 13 LR/panjdatum: marec 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 april 2 3 Sa: II. 510 33 22 35 30 115 12 9 22 79 78 94 56 62 218 173 51 12 3 5 5 1 1 1626 III. 538 48 40 56 26 54 21 34 78 90 85 90 32 10 47 52 28 14 1 6 4 2 0 1356 VI. 740 64 43 104 42 96 134 69 80 138 175 281 90 58 89 78 33 24 7 5 4 1 0 2355 IX. 685 37 5 29 38 111 123 58 91 90 111 143 49 20 19 58 26 32 9 7 1 0 0 1752 X. 715 88 45 65 66 73 48 47 137 133 190 214 129 36 100 143 36 20 4 6 0 4 2 2301 XIV. 390 24 5 33 10 18 39 25 42 21 47 73 21 12 34 52 74 44 46 20 2 0 0 1032 3578 294 160 322 212 467 377 252 450 551 895 377 198 507 556 248 146 70 49 16 1042 vili smo le močne družine. Na ta način smo dokazali, da je lahko uspešno tudi zdravljenje z manjšo koncentracijo fluvalinata. Domnevam, da se z mojimi ugotovitvami ne bodo strinjali vsi čebelarji, zato jih prosim, da nam posredujejo svoje izkušnje. Za boljši prikaz mojega dela sem naredil grafikon povprečja šestnajstih družin. (Tabela 1a in tabela 1b). Grafikon prikaže odpad zajedavcev med 12. marcem in 1. aprilom 1989. Pregledi po prvem aprilu niso zanimivi, saj je odpadla le po ena ali dve varoi, in to le ob zunanjih satih v vogalih. Domnevam, da so čebele ob čiščenju satovja izbezale iz njega tudi mrtve varoe. Prednosti zdravljenja s klartanom pred doslej znanimi zdravili in načini zdravljenja so tako zaradi načina dela čebelarjev kot glede na način doziranja občutne. Uporaba zdravila ne povzroča nobenega razburjenja čebel ali pada matice, kar je bila česta posledica doslej znanih in uporabljanih zdravil. Z zdravljenjem sem nadaljeval tudi leta 1990. Pri spomladanskem zdravljenju sem uporabil klartan, kot večina čebelarjev na Taštkl. Grafikon porpttinrqo Sfrtnb pttlkUh kom roroe iponua, 1990 od S % Gorenjskem, in sicer po navodilih Alena Kovačeviča (1:4 aktivne snovi). Z zdravljenjem sem začel 30. marca, trajalo pa je do 22. aprila 1990. Zdravil sem vse panje na pasišču v Mačkovcu. Povprečni odpad varoe je bil minimalen (30. 3. šest varoj, 31. 3. 2,2, 1.4. 1,5 in 2.4. 0,5). Zaradi minimalnega odpadanja zajedavcev sem prenehal z vsakodnevno kontrolo. Nekoliko drugače sem spremljal zdravljenje doma. V LR panju št. 7 sem do 13. aprila uporabljal ameriški plastični trak z zdravilom apistan, nato pa sem ga zamenjal z običajno deščico klartana, ki je bila do tega datuma v panju št. 18. Ti dve družini sta bili po razvoju in moči zelo enaki. Učinek zdravljenja pa je razviden iz tabele št. 2. Domnevam, da je bilo zdravljenje kljub minimalnim rezultatom smiselno, saj so kasneje pri čebelarjih, ki svojih družin niso zdravili, le-te začele odmirati. Jesensko zdravljenje sem začel s polaganjem smrekovih deščic z isto koncentracijo zmesi klartana kakor spomladi. S štetjem sem pričel 21. avgusta, odpadle varoe pa sem štel do 10. septembra 1990. Odpadle varoe sem štel od prvega dne, in to ne glede na vremenske razmere. Pri beleženju dnevnega števila odpadlih zajedavcev sem spremljal tudi druga dogajanja v okolici. Lepo vreme je bilo od 24.-31. avgusta, 25. avgusta sem začel dodajati sladkorno raztopino, 1. septembra pa je deževalo in hrani sem dodal tudi zmleti česen. Tega dne sem tudi ugotovil, da je panj št. 14 prazen. Tej družini je odpadlo 1190 varoj (3,5-krat več kot pri ostalih). Od vseh štiriindvajsetih družin pa je bila le ta družina iz močnega tujega roja. O tem St. LR datumi: avgust september opomba 20 21 . 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Sa: II. 227 52 52 36 61 71 76 23 34 33 48 51 65 12 2 1 0 3 7 0 2 856 v sept. izgubil matico III. 192 72 65 26 28 25 26 18 23 19 30 52 58 1 1 2 0 1 0 2 1 642 v. 143 45 24 25 22 25 25 47 33 48 17 47 30 6 1 2 0 1 0 0 2 2 545 VII 324 141 109 58 86 68 99 74 86 87 67 133 92 46 15 10 3 2 2 0 2 1504 močan IX. 179 65 43 22 63 32 52 43 42 46 40 38 33 15 14 4 8 0 0 2 8 749 XI. 277 162 82 75 96 59 53 61 46 62 54 61 37 47 37 17 6 5 3 2 3 1245 močan XIII. 198 131 • 113 61 72 60 74 69 84 80 57 74 89 65 44 33 24 12 4 4 8 1356 XIV.. 1190 380 249 163 262 209 156 75 33 10 2 odmrla družina 2729 tuji roj XVII. dodal 224 83 110 67 43 55 42 48 70 58 70 90 56 34 14 20 5 0 1 4 1094 2730 1272 820 576 757 592 616 452 429 455 373 526 494 248 148 83 61 29 16 13 3010720 341,3 141,3 91,1 64,0 84,1 65,8 68,4 50,2 47,7 50,6 41,4 65,8 61,8 31,0 18,510,38 7,63 3,63 2,0 1,63 3,75 1191 :9 panji primeru sem razmišljal, ko sem prebiral mnenja nekaterih čebelarjev, da se ob rojenju poveča telesna temperatura čebel, zaradi česar zajedavci odpadejo. Trdim, da to ne drži. Zadnje dni kontrole sem pri družinah št. 1 in 2 ugotovil brezmatičnost. Obe matici sta bili mladi, zato mi vzrok brezmatičnosti ni znan. Ugotovil pa sem, da se odpadanje varoe poveča v deževnem ali oblačnem vremenu. Potek jesenskega zdravljenja prikazujem v tabelah 3a in 3b. V štiridesetletni praksi sem si pridobil veliko izkušenj, vendar vedno pogosteje premišljujem, da mi dosedanje izkušnje vedno manj koristijo. Čebelarji in čebele smo veliko izgubili, ko je prenehala mediti ajda. Vem, da te paše niso bile izdatne, bile pa so zelo koristne za zdravje čebel. Poleg tega so se zelo spremenile tudi razmere v ozračju. Že tri desetletja vodim evidenco donosov medu in pri tem sem Tabela 3 b. Grafikon pooprtinrqa SienB prrilehh kom taro* p* OotuMih ar/ir? 1990 do 10 fr 1990 opazil, da tudi Medard ni več tisto, kar je nekoč bil. Lahko bi našel še mnogo drugih podobnih primerov, vendar to ni potrebno, saj spremembe v naravi opažamo vsi.