Štev. 14
Vlil. leto
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 20. maja 1926.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'—
Polletna naročnina.......20-—
četrtletna naročnina. . . . „ lO— Za inozemstvo je dodati poštnino. —■	Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Naš bolni parlamentarizem.
Naša država je plod zgodovinskega in etniškega razvoja. JVllalđ državni oganizem smo še. Vsi, ki smo Jugoslavijo' že težko pri-čakovilč, smo upali, da se bo začelo radi čimprejšnje ureditve države tekmujoče, resno in stvarno delo vsepovsod. Res, po vojni so; se še vedno pokazale zle posledice tudi glede solidnosti na gospodarskem polju in glede poštenja na političnem poprišču. Toida, totiko sebičnosti, zlorabe in korupcije, kakor smo jo mi doživeli in jo moramo še vedno prenašati, je pa vendar preveč.
Vlada to skupščina sta poklicani, da bi napravili red, da bi ustvarili gospodarsko, kulturno in politično podlago za utrditev in nadaljnji razvoj države, toda ravno oni sta, ki sta dosedlaj največ grešili in še grešita v gornjem zmislu. Razpaslo se je brezdelje, intriganstvo in partizanstvo, da mu skoro ni para. In tako Padajo naše vlade in ž njim skupščina že sedmo leto iz krize v krizo, vsakega po* leta, pa tudi prej. Ih zakaj. Nikakor ne v glavnem radi plemenite tekme v načelih in idejah, kj naj kotistijo državi in narodu na različen način, marveč v prvi vrsti radi osebarstva, vlastiželjnosti in koritar-stva. Žalostno, pa resnično je to! Našim strankam ie prvo strankarski interes, zadostitev, apetita organizacije in posameznikov, potem ni dolgo nič in šele tam daleč državni in skupni blagor. Ta slepota in strast gre tako daleč, da se dosedaj ni pustilo nitj ene vlade, da bj delala mirno (skupno s parlamentom) leto ali dve. Kakor hitro je izpadla kaka skupina strank iz vlade in večine, je začela takoj divjo gonjo, kako bä najhitreje vrgla obstoječo vlaldo in prišla do vladnih jasli. Posledica tega je, da se izčrpava vsaka vladna večina v odbijanju takih napadov 'n v utrjevanju svoje strankarske pozicije. Kaj čuda, če potem počiva vsako' resno, smo-treno delo v prid države m skupnosti. Ako prištejemo k tem pojavom še ponekod strogo očuvani in izvajani mentalitet po zaradi in Po lovu za denarjem, pa imamo razlago za strahoviti kaos, v katerem se danes nahaja vse državne življenje. Tako se je prav te dhi odkrivaloi brezno in blato ogabnih korupcijskih afer in naši ministri so se zmerjali — tu menda ni primere v zgodovini — z žeparji in lopovi.
Alj hočete še bolj procvitajočj parlamentarizem?! In kdaj bo bolje? Gotovo še več let, morda 10, 20 let ne. Gori opisano reži-•novanjte nas lahko do tedaj gospodarsko ali na celo politično docela uniči. Pomenljivo je, da gospodarski krogi mirno gledajo to igro, “itojmo da ne vsled načela »v kalnem je ahko ribariti.« Na drugi strani je pa moč vladajočih strank toliko, da je strt in pokopan kdor se zoperstavlja njihovi poti
Kako izvleči državo in narod iz teh strasnih zmed? Kej vse kombiniranje med
strankami in strančicami, parlamentarnimi osebami in osebicami v dolgi dobi 7 let ni prineslo zaželjenega uspeha — niismb pač še zreli za čisti parlamentarizem — bi biloi poskusiti še z enim sredstvom — nevtralno vlado (vlado strokovnjakov, uradnikov). Zakaj do sedaj še ni prišlo do tega? Ne morda zato. ker bj ne mogli spraviti skupaj v celi državi 18 nevtralnih višjih uradnikov — strokovnjakov, marveč zato, ker bi partijam odpadla iz rok — četudi za kratek čas — moč in pa korita in mastno plačane službe sploh. Ta cena je za njihovo samopašnost tolika, da riški rajo rajši vse. Ako imajo v bratski češko-slOvaški republiki že drugo uradniško vlado — prva ima po priznavanju vseh češkoslovaških strank v elikanske zasluge za vseobčo konsolidacijo' države —, ako so imeli na Poljskem mešano parlaimen-tarno-uradniško vlado itd., zakaj pri nas tega ne poskusimo? Vzrok sem ravnokar povedal.
Kaj pa bi mi imeli od uradniške vlade, seveda ob sodelujočem parlamentu? To-le:
1. Ustvarili m izvedli bi se najnujnejši zakoni gospodarske in kulturno-sodjalne vsebine. 2. Stabilizirala in depolitizirata bi se uprava, s čimer bi se pripravil neodvisen in svoje prave naloge prevzet uradniški kader, ki je potreben za konečno izgraditev države. V vso upravo, zlasti centralne vlade bi se uvedel smisel za delo, štedenje in poštenje. Sedaj s« ministri redko resortnoi usposobljeni in delavni. Saj se dostikrat ne morejo pripraviti k golemu podpisu že rešenih spisov po cele mesece. 4. Korupcijski val bi se, če že ne izsušil, tako zajezil, da bi bile — vsaj v doglednem času — nove korupcijske afere domala nemogoče.
Skratka, posledice mirnega, smotrenega eno- do tri-letnega delovanja uradniške vlade bi bile vsestranske in velikanske. Naše notranje prilike bi bile čiste in ustaljene, naš zunanji položaj neprimerno izboljšani.
Ko bi se polegle strankarske strasti in bj uradniška vlada albsolvičralai svoj minimalni poslovni program, naj bi izvedla še skupščinske volitve. V čisti neodvisni! volilni borbi naij narodi odloči, ali je za dosedanje reži-movanje alj pa za novo državno življenje.
Začela bi se druga era jugoslovenskega parlamentarizma, ki bi nam mogla prinesti vso srečo in blagostanje, ako bo boljša od dosedanje.
Uradniško vprašanje na Madžarskem.
Vlada je predložila parlamentu nov predlog glede ureditve prejemkov uradništva, ki je zelo originalen.
Vseh madžarskih uradnikov je 171.600, kar znaša 55 odstotkov predvojnega stanja, vpokojencev je pa 100.000. Vse uradnike naj se deli na 3 skupine. V prvo skupino spadajo
oni uradniki, ki so nepotrebni ali odveč. Ti se stavijo na razpoloženje: niso deležni nobenega avancementa in nobene regulacije plač, a zato so vsakega rednega službovanja oproščeni; 7.000 jih je.
Oni uradniki, ki ostanejo, se dele na 2 skupini A in B. V skupino A spadajo oni uradniki, ki se nahajajo v onem plačilnem razredu oz. na oni plačilni stopnji, kamor v resnici spadajo, skupini B pa pripadajo oni uradniki, ki so dosegli radi napredovanja nepravilnim potom v 'povojnem času višji plačilni razred oziroma višjo plačilno stopnjo, kakor jim v resnici gre. Te 2 skupini bodeta deležni regulacije in sicer prva v izmeri 45 odstotkov, druga pa le 25 odstotkov in sicer na ta način, da bodo višje grupe imele 60 do 70 odstotkov, nižje pa do 90 odstotkov predvojnih prejemkov.
Parlament je vladnemu predlogu z veljavo od 1 junija 1925 nazaj pritrdil in o Božiču so se diference med starimi in novimi prejemki izplačale.
Kaj pa z diferencami našega uradništva, za katere beračimo že par let?
Ali se moramo pustiti res osramotiti od prav vsake države, še celo od take, kakor je Madžarska?
Predlogi drž. upokojencev.
Naša ustava določa izrečno, da smo vsi državljani enakopravni. Temu načelu ne sme nobeden zakon nasprotovati in zakonom se morajo vse naredbe pokoravati Pri zakonodaji ne sme biti med Srbi, Hrvati in Slovenci nobene stvarne razlike, najmanj pa med državnimi uslužbenci in upokojenci ker so to organi državne celote.
Kakor vse davščine in druge dolžnosti do države,^ ravno tako bi morale biti tudi državne plače in pokojnine vseh treh bratov enakomerne, ker je le tako državno edinstvo prav razumeti.
Narodni poslanci priznavajo to pravo, a iga nočejo na zakonodajnem mestu upoštevati. Dokazano je, da plačujejo Slovenci več vrst in povprečno večjo množino davka, kakor Srbi; nasprotno pa dobiva istovrstni prečan štirikrat manjšo osnovno pokojnino," kakor Srb. Dokler se nismo združili, so bile tozadevne penzije približno enake in ni bilo tudi med novimi in starimi dosluženci prav nobene razlike. Sedaj pa, ko smo v državnem edinstvu, se nas Slovence povsem pri-krajšuje in se namj privošči jedva enega ministra iz naše srede.
Vsa naša združenja so brezpomembna, dokler ne zavzamemo vsaj na gospodarskem polju solidarnega stališča. Predvsem moramo skupAo delati na to, da se ne sme nobeden državni uradnik brez disciplinarne obsodbe iz državne službe izgnati ali pa nasilno proti službeni potrebi premestiti. Pač se pa lahko tisti funkcijonarji odstranijo, ki nepotrebno činovništvo v službovanje pozovejo in ga
'Potem zopet odpuščajo. Med grešnike spadajo tudi tisti gospodje, ki izdajajo protizakonite naredbe in ki ne upoštevajo državnega edinstva glede davkov, trošarin in plačil, kar naša ustava zahteva. Dokler ne bodo plače, penzije in državne davščine v celi dr-,žavi enake, ne bo miru in tudi ne pravega edinstva.
Vrhu tega je tudi nepravilno, ako sc posamezne utemeljene prošnje in pritožbe toliko mesecev ali let ne rešijo, da vse skupaj zastara. To so čini, ki kvarijo državno delo, škodujejo ljudstvu in državi sami ter je skrajni čas, da se jih uredi.
S pravico torej na dan in na prvo točko dnevnega reda spada ureditev vseh pokojnin po novem zakonu in to tembolj, ker so bile vedno regulirane plače osnova vsem penzijam. Ako se uračunavaju enemu penzi-jonistu vsa leta iz stare državne službe v novo pokojnino, potem morajo biti deležni te pravice vsi upokojenci naše edinstvene države. Vsakemu doslužencu mora biti dana možnost, da se danes s svojo penzijo tako preživlja kakor ob upokojitvi, ker je zasluženo in celo subvencijonirano starostno oskrbo iz pravnega stališča le tako razumeti. Ako ne sme biti naš kmet na svojem dosmrtnem prevžitku po naravi prikrajšan, potem pristoji taka ugodnost tudi državnemu nameščencu. Gospodje ministri in poslanci naj bi se tega prava solidarno zavedali in naj bi take dokazane krivice brzo in ugodno pospravili. To delo bo imelo boljši uspeh, kakor vse agitacije.
Žrtve štedenja.
Gospod inspektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani je 1. 1923. razpisal desin-fektorsko šolo pri higienskem zavodu v Ljubljani. Uvedenih je bilo- osem učnih predmetov, kakor sanitetna služba (sanitetna zakonodaja) klinika nalezljivih bolezni higijena, epedimijologija, bakteriologija, desiniekcija, anatomija in fiziologija ter prva pomoč v nezgodah in polaganje izpitov pred določeno strokovno komisijo. KlasLfioilran je bil po zmožnosti vsak gojenec, dobil je od komisije podpisano1 izpričevalo. Leta 1924. so se ustanovile prve kolone za desinfekcijo pri srezkih poglavarjih in otvorila se je druga desinfek-torska šola ter pridelali desinfektorji novim kolonam, katerih je šestnajst. Na podlagi strokovnega izpita in po zakonu o prevedbi,
bili so desinfektorji nastavljeni kot zvaničniki s temu činu pripadajočo plačo, dijetami in kilometrino. Te prejemke so dobivali redno, šele sedaj po dveh letih se je ministrstvo za narodno zdravje spomnilo in izdalo rešenje, da je desinfektorje postaviti iz zvaničniške skupine v vrsto služiteljev, kar znači znatno skrajšanje dohodkov ter precejšno! ponižanje. Ministrstvo za narodno zdravje utemeljuje svoj čuden korak s tem, da pouka desinfek-torske šole ne smatra za strokovno' izobrazbo- in tudi ne upošteva tozadevnega izpita, četudi je odobrilo pravilnik za dlesinfektorsko šold. Tako so desinfektorji sedaj povišani po načinu štedenja in zaslugah nekaterih gospodov, brez ozira na zelo nevarno izvrševanje njihove službe, ko so vsak hip izpostavljeni infekciji, in ne dobe zato nikakih epildemijskih doklad. Poleg teh dobrot pa se zahteva od njih skoro pol zdravilske vede, dasi je slu-žiteljem po zakonu potrebna le najpotrebnejša pismenost. S kakšnim navdušenjem, zro v bodočnost gojenci tretjega letnika, kateri se vrši sedaj, menda n[ težko ugotoviti!
Nekaj o Nabav!ja3riih zadrugah.
Kakor posnemamo iz poročila uprav, odbora Saveza, je bilo početkom 1925 včlanjenih v Savezu 141 zadrug s 512 vplačnimi deleži. V teku leta 1925 je pristopila 1 zadruga s 7 deleži (Kolašin v Črni gori); izbrisanih pa je bilo 33 zadrug z 42 deleži. Sklepom 1925 je štel Savez 109 zadrug s 481 deleži. Od teh zadrug jih je v Srbiji 21, v južni Srbiji 12, v Črni gori 4, v Bosni in Hercegovini 15, Vojvodini 9, Dalmaciji 9, v Hrvatski in Slavoniji 24, v Sloveniji 15. Od izbrisanih jih odpade na vso Srbijo 12, Bosno Hercegovino 2, Vojvodino 1, Hrvatsko Slavonijo 13, na Slovenijo 5. Izbrisalo se jih je od teh 7 zavoljo pre-pičlega števila zadružnikov, 1.8 jih je likvidiralo, ker ni bilo zanimanja za zadrugo in ker so se organizirale protiakcije od trgovstva in ker so plačevale davek na poslovni promet,
7 zaradi slabega poslovanja, v 1 zadrugi se pa ni zamogel konstituirati upravni in nadzorni odbor.
Članov so štele zadruge početkom 1925 ! 43.612, koncem 1925 pa 38.867. Od tega od- i pade na Srbijo 10.879, Črno goro 1712, Bosno, ! Hercegovino 5031. Vojvodino 3686, Dalmacijo 2143, Hrvatsko-Slavonijo 9624 in na Slovenijo 4729 članov.
Začetkom 1925 je znašal kredit vseh zadrug Din 29,408.089, od tega rezervni fondi Din 2,649.244, zadružni deleži pa 5,208.350 dinarjev. Ti zadrugarji so jamčili poleg deleža še z Din 17,275.650. V letu 1925 je bila povečana kreditna moč za Din 4,409.383, a od tega rezervni fondi za Din 548.064, jamstvo zadružnikov poleg deleža za 3,361.565 Din. Vsota zadružnih deležev se je zmanjšala za Din 51.527. — Koncem 1925 je znašal kredit vseh zadrug Din 33,817.473, rezervni fondi Din 3,197.309, plačani deleži Din 5 milijonov 156.823. Člani jamčijo poleg deležev še z Din 20,637.215.—. Vrednost nepremičnin zadrug Din 4,816.125.
Početkom 1925 je znašal skupni dovoljeni kredit vsem zadrugam Din 16,805.800. V letu 1925 je prosilo: za povišanje kredita 44 zadrug z 12.038 zadružniki, katerih kreditna sposobnost je znašala Din 19,850.526. Zaprošeni kredit je znašal Din 11,058.300. Kredit je bil dovoljen 31 zadrugam v skupnem iznosu per Dn 4,484.000. Ker je bilo1 vrnjenega kredita za Din 17.000, je znašal koncem 1925 skupni dovoljeni kredit Din 21,272.800.
Vseh zadrug s kreditom je 102. Od teh zadrug jih je 11, ki vživajo kredit do Din 25.000, 22 do Din 50.000, 23 do Din 100.000, 36 do 500.000 Din, 7 do Din 1,000.000, 2 do Din 2 milijona in 1 s kreditom preko 2 milijona. — Poleg tega je dovoljeno zadrugam še za Din 845.000 kredita za nabavo drv in za zgradbo zadružnih domov še za Din 8 milijonov 750.000 (sklep redne skupščine v Splitu), od katerega zneska pa je izplačanih samo Din 3,500.000.
Revizij je bilo v letu 1925 vsega skupaj 56, -pri dveh zadrugah superrevizija, a pri eni se je izvršila individualna revizija. Pri 4 novih zadrugah se ni še izvršila revizija, vse ostale pa so bile revidirane vsaj po enkrat.
Od vseh 109 zadrug je poslovalo v letu 1925 17 zadrug zelo dobro, 44. dobro, 28 nekoliko slabše, toda 4 zadruge povsem slabo.
Doslednost v zadružništvu.
Kaj ražumemo pod to besedo, ki jo tolikokrat ponavljamo, si menda niso vsi zadružniki na jasnem!
Nekdo misli, da je dosleden, ako vztraja kot član pri svoji zadrugi.
Drugi misli, da. Ije dosleden zadrugar, ako agitira med nezadrugarji za pristop k zadrugi in da je s tem že izvršil vso nalogo, ki jo je do zadruge dolžan.
K. Podkrajšek, tajnik zadr. Stan in Dom.
Stan in Dom.
Iz članka »Zidajmo naprej« v »Našem glasu« št. 13. je razvidno, da g. Rojc ni zadovoljen z odgovorom g. arh. Zupana, temveč smatra še vedno svoj recept kot edino pravilen. V ta izvajanja, kj spadajo v področje stroko vnjako v, bi se ne utikal, če ne bi bile ravno stavbe Stan in Doma vzrok kritike g. Rojca.
G. Rojc poudarja v svojem poslednjem članku, da podaja svoje misli z dlolbrim namenom, kar bj mu rad verjel, če ne bi izrekel sumničenja, »da si je znabiti kdo! vtepel v glavo pridobiti zaslugo ali slavo z nepotrebno stavbno potratnostjo na račun dirugih«. V svojih člankih kritizira visoke strehe, češ da je tako zidanje neekonomično in drago ter priporoča stavbe z ravno streho', ali pa hiše z enimi nadstropjem: s položno streho.
V svrho informacij je izdala zadruga Stan in Dom več publikacij, tako brošure »Stan in Dom1«, »Zgradbe stanovanjskih hiš«, »(Namen1 Stan in Doma«, dalje poročila.v listih »Produkcija« z dne 1. marca, 18. junija 1925 in 28. marca 1926 ter več člankov v dnevnikih in raznih zadružnih listih. Dvomim, da bi bil g. Rojc tako ostrega peresa; ako bi te publikacije kdaj bral. Rešitev in odločitev za
tipe hiš in način zidave ni padla v enem dnevu in nepremišljeno po eni osebi, temveč se je to natančno premotrivalo in posveto-valo s strokovnjaki in merodajnimi faktorji Stan in Doma.
Člani Stan in Doma so vsakomur hvaležni za pametne in praktične nasvete in je brez dvoma, da bodo tudi g. Rojcu odkritosrčno hvaležni, če bo s svojimi nasveti pripomogel do pocenitve njih hiš in stanovanj.
Radi pomanjkanja prostora v tem listu se v detajlne odgovore ne morem spuščati. Tudi ne smatram za potrebno ponavljati tisto, kar je že v zadružnih publikacijah navedeno. Kdor se za stvar Zanima, dobi itak brošure po 2 dinarja na Aleksandrovi cesti 5. Vseeno je pa treba v ilustracijo odločitve za take strehe nekaj vrstic.	\
Združena pomoč pri Stan in Domu je dvojna. Prva stremi za tem, da se zidajo- zadružne hiše, kjer se oddajajo članom, ki nimajo sredstev za lastne hiše, stanovanja po zmernih najemninah in ki ostanejo lastniki teh stanovanj do smrti. Druga pomoč je ta, da se daje tistim, ki imajo nekaj kapitala, posojila proti mesečnemu odplačevanju in vrnitvi v 17 letih. Kredite daje elanom mestna hranilnica z garancijo mestne občine in Viške občine po 8 odstotkov.
Vsak, ki zida lastno hišo, postane takoj zemljiškoknjižni lastnik stavbišča in stavbe. Napram zadrugi nimajo nobene druge obveznosti, kakor samo to, da plačajo po 4 deleže skupaj tedaj 1000.— Din in da se tisti, ki zidajo na kolonij ah, obvežejo zidati zunanjost stavbe tako, kakor to večina dotične kolonije sklene. Notranjost stavbe lahko napravi vsak, kakor kdo hoče. Zunanjost je pa prilagoditi celotni skupini. Druge obveze napram Stan in Domu ni. Za vrtno kolonijo' na Tržaški cesti je bilo napravljenih več tip, med njimi tudi tipe z nizkimi strehami. Pri glasovanju za eno ali drugo tipo so se skoro vsi člani — razen dveh — izrekli za tipo z visokimi strehami. Jaz za svojo osebo sem bil proti tem visokim streham, ker sem imel željo-, da se zida v narodnem slogu in zgradi lično kranjsko vas, toda praktična uporaba in druge okolnosti, ki so v zvezi z visoko streho, so rnc odvrnile od! tega, da bi komu prigovarjal svoje načrte. Že gradbeni vodja- Stan in Dobrna je v svojem članku poudarjal, da je s temi strehami dosegel nerezane stene v zgornjih sobah, kar je za lastnike velika pomena.
Radi trditve g. Rojca, da so njegove ravne strehe cenejše od naših strmih streh, navajam tu nekaj številk. Naše strme strehe stanejo merjeno od kapa do kapa z vsem tesarskim delom in kritjem popolnoma kompletno- j
Tretji misli, da je dosleden zadrugar, ako se ne straši potrkati na prsa m priznati, da je član nabavljalne zadruge nupram osebi, ki zadružništvu ni naklonjena.
Tako nekako si tolmačijo zadružno doslednost naši zadrugarji.
Nastaja sedaj vprašanje, ali so s tem res dokazali, da so dosledni zadrugarji?
Gotovo ne!
Dosleden zadrugar je le oni, ki poleg goraj navedenih lastnosti, ki pa niso še popolne, dosledno kupuje vse potrebščine v svoji zadrugi.
Koliko se v tej dosledni nedoslednosti greši, hočemo spregovoriti par besed.
Danes je naša zadruga že tako urejena, da nudi svojim članom malone vse živi jenske •potrebščine v nakup. Afco ne direktnim, pa indirektnim potom. 'Tudi v cenah stoji, na precejšnji konkurenčni nižini napram: privatni trgovini, dasiravno 'to ni princip zadružne trgovine.
in vendar, koliko se tu greši ravno na rovaš sto in stokrat poudarjene in izgovorjene zadružne doslednosti.
(Konec prihodnjič.)
¥estr»ik.
Napredovanje. Predsednik Glav, Saveza in urednik Čimovniškega Glasnika dr. 'M. Jovanovič je .imenovan za generalnega ravnatelja direkcije državnih dolgov. Čestitamo!
Činovnički Glasnik od 1. maja 1921 prinaša sledečo vsebino.; »Se nam bodo k dalj poboljšali prejemki?», »kaj nas čaka s 1. novembrom 1926?«, "Naši kolegi invalidi z lozirom na čl. 289 fin. zakonu 1926-27», in »Velika vojaška svečanost v Zagrebu«. Na članek -glede 1. novembra 1926 se še povrnemo, ker ima aktualno vsebino 'glede •stanovanjskega zakona. V uvodniku »Se nam bodo kdaj poboljšali prejemki?« p a konstatira suho dejstvo, da se je obljubljalo' z vseh strani, kako se nam' bodo poboljšal c plače, ec is c izvrši obširnejša redukcija. iNapovedaua .redukcija se je sprovedta, — vse pa je ostalo pri 'star-em. Članek opozarja vlado na podano -obljubio, člankar je uverjen, da bode vlada držala besedo; če je pa ne -bode, potem bode znalo uradnlštvo, na čigar ramenih počivajo temelji drlžave, dovoljno ceniti vse obljube »merodajnih«. To 'j-e -»sitiraäila« zai vladajoče! iii kar ne ve, da sta -obljubiti, in dati dve različni kar ne -ve, da sita obljubili im dali dve -različni stvari? Vpraša naj Ribničaba.
Društvo davčnih izvrševalcev ima v medel jodne 6. junija t. -1. ob 9. Mri v gostilni »Novi Svet« v Ljubljani svoj letuj občni zbor, ter vabi vse svoje člane, da se -ga zanesljivo udeleže; nečlane In posebno novince -pa poživlja, da s-e takioij vpišejo
z vsem materijalom vs-.k kvadratni meter 96,- Din, tedaj ca 100 kvadratnih metrov 9600.— Din. Ravne betonske strehe, kakor j,ih priporoča g. Rojc, pa stanejo kvadratni meter 180.— do 200.— Din, 100 kv. m 18.000 Din, in so tedaj skoro še enkrat dražje. Pri tem še niso prišteti stroški za ograjo, ki bi veljala ca 4000 do 5000 Din. O raznih nedo-statkih in o večnem popravljanju takih ravnih streh niti ne govorim. Ravne strehe so prikladne za razne prizidke, kjer druge strehe ni mogoče napraviti.
Kar se tiče druzega nasveta g. Rojca, da naj bi se zidalo mesto teh strmih streh v eno nadstropje, je za nas iz istih -razlogov nemogoč, ker je stavba z enim nadstropjem za 500 do 600 Din pri vsakem kvadratnem metru zazidane ploskve dražja, kakor pa naše dosedanje stavbe. Naše tipe stanejo od 1500 do 1625 Din vsak kvadratni meter. Iste stavbe z isto razpredelbo, istimi prostori, iz istega materijala in ravno tako izvršena, samo mesto sedanje strehe zidana v eno nadstropje s Položno streho, bi veljala 2000 do 2200 Din za kv. m in bi bile naše sedanje stavbe dvignje-11 e v I. nadstropje za 30.000 do 45.000 Din dražje. Poudarjam, da bi imeli*s tem popolnoma iste prostore, ker bi se notranjost v ničemer ne izpremenila. Na zunanji obliki bi tudi ničesar ne pridobili, ker bi take visoke
v društvo in naj v ta namen pošljejo 1 Din kot vpiislnio in članari-o vsaj za četrt leta, ki znaša za, 3 'mesece 9 Din; društvenemu blagajniku, 'tovarišu Gustavu iMlejniiku v Škofji Loki na 'Gorenjskem. Pogovoriti s-e imam-o še marsikaj potrebnega za naš stan in -stanovska zavest zahteva, ida se vsaj enkrat snidemo im zberemo- na 'tak stanovski sestanek lin pogovor. Za društvo: F. R.
Vštetje kaderskega roka in službovanja pred 21. letom starosti-. V tim am črti zakon za 1926-27 je -sprejet -od vlade predlagam člen 97.) nespremenjen kot 'ol-em -1-27). Glasit -se sledeče:	»tčlan 206
-Zakona -o državnem prometnem o-sebju naj se razumeva tako, da se jemlje v -obzir za -o-smiovno plačo samo reguli sama isluižba po 21 letu -starosti d n prema it-emlu tudi iza -pokojnino brez -obzira, dali je računana služba pred izpolnjenim 21 letom za napredovanje in penzijo po prejšnjih zakonih im pra-gmatikah. — Čas -proveden v aktivni vojaški službi (kadirski rok) se ue more računati nikomur v službeno dobo, -ne oziraje ise na priznanje -s prejšnjimi zakoni in pragma-tJikami.«
Zakaj imamo potem Osrednjo Zvezo? V »Jutru« z dne 13. t m. stno čitali med -»Domačimi vestmi« v poročilu -o obč. zboru -društva -slovenskih sodnikov tudi sledeče:
»lObč. zbor je sklenil, da društvo za' ise-daj -ne ipri-stopi k -pokrajinski zvezi- d-rlž. uslužbencev v Ltj-ubljami, pale pa maj odbor sodeluje z -drugimi (kakšnmti? Ur.) uradniškimi stanovskimi organizacijam;! v skupni h -zadevah vseh drž. nameščencev. Ponovno je bil izvoljen stari odbor -s predsednikom iPetrom Keršičem. iP-opo-ldne je sledil izlet v Laško, kjer so si vsi -sodniki ogledali kraj -in delniško p iv ovamo-«. — Brez komentarja! — Tega -naj si napravijo slovenski sodniki in -oisitiaM drž. uslužbenci sami
Upravno kazensko pravo v Avstriji. Ustavni i odsek avstrijskega parlamenta je že lani obravnaval novi zakonski osnutek o upravnem kazenskem postopanji!. « -ikon : e /obče naslanja na doiiočik kazenskega izakom-a 'in im-a obširne -propii-sc o splošnih predpogoji-h kaznivosti, prištevanja krivde, -napeljevanja, udeležbe in poiskusa. Do -sedaj vsega tega miso poznali tražen -neposrednega, storilca ni bila statui-rana kaznivost nobene druge osebe. Zanimive -so tudi -določbe glede vprašanja, kdo -odgovarja za prestopek, katerega lje zakrivila kaka -družba, ipri čemur razločujejo družbe -z obrit--ni-in značajem od drugih družb. Umestno bi bilo1, da bi se morda tudi -pri nas lotili juristi tega vprašanja.
Kakšni bodimo na občnih zborih? Da se ne bi dolgočasili, zato si naj vsak prinese seboj papirja in svinčnik ter si 'beleži važnejše misli iz -poročil ali debat.
-Ako so poročila skrbno pripravljena tur se referenti viži v e v živahno in duhovito prednaša-nje, potem sledi zanimanje zborovalcev že samo ob sebi.
Ako ipa so poročila pomanjkljiva in suhoparna ali pa, če vsebujejo naštevanje -številk ju statistič-
enonadstropne stavbe na oko veliko sk-bejše vplivale, kakor pa sedanje; kajti dolžina in širjava stavbe mora biti vedno v nekem razmerju z visočino.
Za pravilnost teh številk so vsakomur na razpolago oferte, stavljene od tukajšnjih stavbenikov. '
Tudi sklicevanje g. Rojca na stavbeno oblast, češ da ne bi smela ipriporočati pritličnih hiš, je neutemeljeno, kajti na tak način, da bi se s še strožjimi propisi oviralo stavbeno gibanje, še ne bo odpravljena stanovanjska beda. Vsak stavbeni pokret je od vseh brez izjeme le pozdravljati, ker je to le v interesu vseh. Odpraviti bi bilo vse dosedanje visoke takse in drugo, ne pa da bi se še oviralo po nepotrebnem. Sicer je pa navedba g. Zupana mišljena tako, da je stavbena oblast priporočala mesto nizkopritličnih visokopritlične hiše tedaj, -da bi se ne šlo s kletjo globoko v zemljo.
Iz tega sledi, da smo vse napravili, kar je bilo možno, da zidamo poceni, praktično in enostavno, kakor to nasvetuje g. Rojc.
Ko so se člani odločiti za te tipe visokih streh, so se stavbe razpisale in podjetnike povabilo, da stavijo svoje oferte. Najnižje ponudbe za sedanje tipe so bile: za tipo I. 122 tisoč din, za tipo II. 128.000 Din, za' tipo III. 152.000. Potom licitacije med petimi najnižjimi
n ih 'podatkov, ne sme to v taki meri uplivati na razpoloženje zborovalcev, -da bi prehitro zgubili 'potrpežljivost. V takih 'primerih naj si posamezniki zapišejo nedostatke, zibe rej o lastne misli ter se 'potem — ko je govornik končal — oglasijo k besedi. V jasnih in preglednih izvajanjih naj stavijo predloge, odnosno -objasnijo to, v čem se ne strinjalo. Vedno pa naj prevladuje stvarnost, objektivnost in obzirnost do svojih sotovarišev.
Debate naj se vrše po parlamentarnih običajih s -potrebno dostojnostjo tudi v slučajih-, da se rabijo tu in tam krepke besede. Ako že -morajo izreči -opravičena očitanja ali kazati na neljube pojave, naj bodo trpke besed-e umerjene v- takem pravcu, ki zam-o-re služiti v -odpravo grajalnih ne-dostatkov. Ogibajmo pa se osebnosti, da ne raz-sejemo meti člane nezadovoljstva ali jih celo odtujimo našim organizacijam. Odkritost, iskrenost in medsebojno spoštovanje naj preveva naša zborovanja.
-Preti zaključkom zborovanja in glasovanjem o konečnih resolucijah naj' nikdo — brez posebne nujnosti — ne zapušča dvorane. To kvari celoten n-tis in ozlovolji ostale, zlasti goste in dotič-nik-e, ki so si predloge 'zamislili ter pričakujejo od zborovalcev poglobljenja v dotični predmet.
Ako imamo goste na naših zborovanjih ali smo sami' drugod deležni gostoljubja, ne izpraznimo takoj, po zaključku vsi dvorane, temveč posedimo po možnosti še nekoliko časa, da se z našimi kolegi in povabljenci prijateljski porazgo-vorimo in zapustimo tudi v družabnem in gostoljubnem oziru dobre vtise.
Listek.
Vis-c p. n. idoip.isinike prosimo, da -spišejo -svoje dopise in poročila samio na -eni -strani, to pa čitljivo, kratko in jedrnato. Za 'dopise -s podpisi prevzema odgovornost redakcija samo v toliko, kolikor to zahteva tiskovini zakon.
Prošnja. -Prosimo vse one p. m. -naročnike, ki so jim -pob'l'i-žno iz-nane -uradniške irazm-ere v Italiji, naj nam .priskoči j o1 s kakšnim- prispevkom na pomoč. Hoče mio pač iinforimitnaitj naše člane in čitatelje z -uiratihiški-tmi razmerami nudi v drugih državah, da. si nazorno predočimo vso inizmj-o javnih nameščencev1 v naši domovini.
Regina, povest. Nemško spisal -G. Keller, postavami dr. Joža Gl-ona-T. — Cena Din 5.—. Občinsko dete. Romam dojenčka. Srbsko spisal Branimir Nu.šič. Poslovemil Cv. Golar. — Cena Din 15.—. — Zeleni kader. Povest -iz viharnih dini našega -narodnega osvobojeni a. Spisal ilviam Zoreč. 'Cona Dim 14.—. — Povest o Robinsonu z risbami v barvah. Za m-ladiino, v angleščini spisal K. Fi-tz-'giclrald, v slovenščino preložil Bog. Vdovi č. Ceha Din	16.—; vezami izvod Din 20,—.
— Vse tu navedene knjige -se dobe po vseh slov. kmji-galrnah. -Naročajo se lahko tudi -pri podpisanem založniku. — Tiskarna im -litografija J. Glasnika -na-sl. d. d. Ljubljana, Breg išt 12.
punudniki, pri kateri so bili navzoči skoro vsi člani, so se dosegle cene za tipo I. 99.000, za 11. 105.000 in za tipo III. 130.000 Din. Prve dve ti-pfimlati štiri sobe in kopalnico, -tretja tipa pa šest sob, kopalnico in druge pritikline. Vsak član je imel pravico oddajati stavbo komur je hotel. Vsakomur se je priporočilo, da naj skuša dobiti še cenejšega podjetnika.
Na vprašanje, če je med lastniki teh hiš kak drž. nameščenec, bodi povedano, da zida na tej koloniji 5 drž. uradnikov, 4 učitelji. 5 drugih drž. in monopolnih nameščencev, 1 -pisatelj in 8 priv. nameščencev oziroma delavcev. Med 349 člani nas je 176 drž. nameščencev, torej prav lepo število.
Glede odplačevanja kreditov in državnih podpor pa drugič kaj.
Končam z željo, naj si ob lepih drnevih čitatelji ogledajo kolonijo Stan in Doma, pogledajo naj posamezne hiše in prepričati se bodo, da je g. Rojc in vsi, ki so njegovega mnenja, na povsem napačni poti.
najboljših vrst, daje najceneje drž. uslužbencem in upokojencem „VOIKA*. Ljubljana, Krekov trg 10. Zunanji odjemalci dobe ilustrovane cenike brezplačno.
»Upokojenec« ipiše:
Tovariši Upoikiojetici in akttvini, oglejte si uspehe in sadove še »svežih« spomenic .raznih društev v SHS.
Svojdča’sno smo vendar naišli med obljubami 'tudi kakšno »drobtinico«.
Sedanje ravmamje merodajnih činiteljev pa ne m or emu imenovati delo »naših« zaistopnikoV, ker od 'tega dela ne dobimo niitl upravičeno prisluže-mih drobtinic, temveč isoi glasom poročil celo' v ne-varnos'ii svojelčasino prihrani eni, v zlatih kronah vplačani »Buljavi ficki«, od katerih danes dobivajo itako pokojnino, da si posebnio nekateri še komaj kupijo — žigice.
Iz itega je zadostno razvidno, koliko je vredno deloi raizmih strankarskih, političnih ralzlKmih id ruš te v.
Če narodnega poslanca prosiš alii vprašaš, kaj da je z rešitvijo prošnje, odnosno spomenice, dobiš odgovor: ».V 'ministrstvih se nahaja toliko različnih' prošenj in spomenic, da jih gospodje tudi pri idbibri volji me morejo rešiti, ker se na njih nič me spoznajo. Eno društvo »Upokojencev’ zahteva mesto kron dinarje, dirtigoi zahtetvia prevedbo po novi službeni pragmatiki itd. Tako imajo 'številna društva vsaka svojo proišnjo im predlog im no da končno povod referentu, da izjavi »kaj pa hočejo itii stari dedje!«
Iz navedenega in nebroj sličnih slučajev je razvidno, da iso vsemu temu krivi upokojenci sami, ker nimajo toliko zavednosti, da bi se zedinili in
skupno vsi kot en mož od vlade zahtevali svoje pr is Lužen e in državljanske pravice.
Dokler pa bodo med upokojenci razlike, kakor: kje je ta služil, v kateremu razredu je bil, koliko ima pokojnine itd. itd. in h kateremlu društvu spada, toliko časa ne bodemo dobili prisJiu-ženih potrebščin, ker strankarsko, politično in egoistično, pogubno ravnanje nezavednih upoko-jenoev ne pomeni nič drugega, kakor napeljavo vode na vladni imlin.
AkoraVno je to morda naš zadnji »apel« po-vdarljamo:
Tovariši: V slioiai je moč! Sloga jači, nesloga tlači!
Kolesa 1
samo pri Gorcu E
Palača Ljublj. Kreditne banke
Kdor oglošule, ta napreduje!
yektografieni, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2
za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specijalni papir za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.


le vendar najboljši!
&
r$'
tä-
te
te
te
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše iorme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez MJhaj-lova ulica 4.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Lilijana
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
Modna trgovina
Peter Sterk
LiuMiana, Stari trg ŠL 18.
se priporoča.
Hainlžje solidne cene.
Priporoča se ceni. občinstvu špecerijska trgovina
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko I	Telefon 913	Na malol
Zahtevajte in kupujte edino le naše domače
I Ciril in Metodove vžigalice :
dobijo se povsod. Glavna zaloga pri tvrdki
IVAN PERDAN nasled. v Ljubljani
	 			
LKMIIVII
L1LJE Mn lig šl. 1.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
"losiga Pilima
znamka
Giltznerin Feniks
za rodbino, obrt in industiijo
I Ljubljana
_	blizo PrcsniOKia spomenika
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garantija
Delavnica sa popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
pil
iNmVu.l
'r' Ä'T'
i. .. m.';
Cwäw» iaalSdC krojaški atelje rran igilC LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
D
N
N
M
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata spomladansko in poletno blago. — — Vedno v zalogi perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
M
►:
m
Priporoča se
iV modna trgovina
A. Sinkovič lasi. K. Se
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
liajDiije ceae! Solidna in točna postretia
Popraolla, preoblehe.
Specijalna trgovina Katarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih Izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norlmber-škega In galanterijskega blaga na veliko In malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic Itd.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Ujai zaim tovi nalitem v liljani
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež-
Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni usluž-henci, kupujte v svoji zadrugi!
Hamann Vam nudi naisolldnejši vir nakupa perila, opreme nevest,
novorojenčkov, neria in modnih ootroKtrl*
Uubliana
novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.