Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cañado je S1.00, za inozemstvo $1.50.
V-
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered »s second-class matter January 28,1910, at the post office	1*11 f 11 ic moč!
at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.	* *
LETO—YEAR VI.	Chicago, 111., 5. septembra (September) 1913.	ŠTEV.—NUMBER 36.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Najete barabe more otroke.
Ko so štrajkujoči rudarji slovesno praznovali delavski praznik, so najemniki baronov bakra napadli ženske in otroke. Neki' najemnik, ki je izkazoval svojo srčnost na ta način, da je neprenehoma streljal na ženske in otroke, je zadel smrtno 151etno Margareto Fazekas. To podlo dejanje je navaden umor, kar so izrekli tudi štrajkujoči rudarji popoldne istega dne na ogromnem protestnem shodu.
Čedno in lepo sodrgo so najeli baroni bakra v Michiganu, da varuje njih interese Najbolj surovi in neotesani ruski kozak bi se sramoval streljati na žene in otroke. V Ameriki je seveda drugače. Pristnih kozakov nimamo, posten človek se kapitalistom tudi ne proda za najemnika, zato kapitalisti najamejo najnižjo sodrgo, izmeček človeštva, da varuje njih interese. Navadno so ljudje, ki so polovico svojega življenja presedeli radi raznih zločinov v ječi in ki čakajo na ugodne priliko, da zadoste svojemu zverskemu nagonu. Med njimi so vbijal-ci, cestni roparji, tatovi) , sploh zločinci vseh vrst, ki nosijo samokres ohlapno v žepu, da se tem laglje napijejo človeške krvi. Najprimernejše ime za te vrste ljudi je s človeško kožo prevlečena zver. Take zveri se pa ob času štrajka v imenu zakona in re da spušča na mirne in poštene štrajkujoče delavce, njih žene in deco!
Rjavohlačniki in najemniki v protestnih obhodih.
Kralji bakra so najeli večje število vohunov, da jih obveščajo o sklepih štra j kujočih rudarjev. Ker sklepi štrajkarjev ne vsebujejo nič protipostavnega, so vohuni prisiljeni izmisliti sli kakšen zaključek, da tako dokumentirajo, da so potrebni. Minoli teden so špioni prav dobro potegnili svoje gospodarje in vojaško oblast. Izmislili so si, da hočejo štrajkujo-či rudarji napasti peščico skebov, ki prodaja zijala v rovih Calumet & Heela rudnika. Na ulici se je zbralo kakih 600 oseh, rudarjev, žen in njih otrok, da s protestnim obhodom manifestirajo za svoje pravice. Komaj se je vrsta pričela pomikati naprej, se je na čelo povorki postavil general Aibbey s svojim štabom. Za, njim so se uvrstili rjavohlačniki peš in na konju. Potem je prišla vrsta štrajkarjev, njih žen in otrok. Za njimi pa najemniki. Ko so štrajkarjii dosegli svoj namen: dokazali so z mirno manifestacijo, da so solidarni in da se ne vrnejo na delo, dokler se ne prizna njih opravičenih zahtev, so s© mirno razšli. Rjavohlačniki in najemniki so z dolgim nosom gledali za posameznimi skupinami, ki so se vračale domov in na tihem proklinja-li špijone, ki so jih zopet enkrat prav pošteno potegnili.
Boj je resen.
Kralji bakra so trmoglavi1 in nočejo pripoznati najmanjše zahteve štrajkujočih delavcev. Vrgli so rokavico vsemu ameriškemu organiziranemu delavstvu v obraz. Strokovno organizirano delavstvo, ki je združeno v “Ameriški delavski zvezi” in šteje približno dva miljona članov, je pobralo rokavico in izjavilo, da ne odneha, dokler njih bratje v Michiganu ne zmagajo. Glavni odbor je izdal oklic na organizirane delavce vseh strok za pomoč. Do sedaj je vodila hoj “Zapadna rudarska zveza” s svojimi lastnimi sredstvi. Od sedaj pa imajo kralji bakra opraviti z vsemi strokovno organiziranimi delavci, ki so komaj čakali, da se glavni odbor obrne za pomoč do vseh.
Nemilo je dirnulo kralje bajira v nos, da je stavka rudarjev v državi Missouri končana. Kralji bakra mogoče že uvidevajo, da bodo morali ugrizniti v tisto kislo jabolko, v katerega so ugriznili kralji svinca v Missouriju.
V naslednjem podajamo poziv za pomoč naših bratov, ki so organizirani tudi v “Slovenski narodni podporni jednoti”. Bratje in sestre! Pet tisoč Slovencev je prizadetih v michiganskem štraj-ku! V west-morelandskem štrajku ste pokazali svoje zlato srce, ravnajoč se po načelu: Eden za vse, vsi za enega. Mii smo prepričani, da ne bodete pozabili na svoje brate in setre v Michiganu. Nabirajte prostovoljne doneske od hiše do hiše, spomnite se štrajkarjev na veselicah, veselih sestankih in shodih. Priredite veselice in piknike njim v korist, ali pa od čistega prebitka darujte del vsote za podporo.
Bratje in sestre' Naši bratje in sestre v Michiganu se obračajo do nas vseh za pomoč. Odzovimo se takoj, ravnajoč se po resničnem rekui: Kdor hitro dai, dvakrat da. Vsled štrajka ne ho naša jed-nota izgubila niti enega člana ali članice, ako storimo svojo dolžnost.
Zato nemudoma na delo!
Apel na društva S. N. P. J.
Bratje in sestre! Znano vam je, da na gorenjem polotoku Michigana, v takozvanem bakrenem o-krožju, traja štrajk že od 23. julija. Neznosne razmere in tiranija od strani bogate rudniške družbe so nas prisilile, da smo odpovedal slepo pokorščino našim gospodarjem in šli na štrajk, da si v medsebojni solidarnosti izvojuje-mo to, česar nam je družba leta in leta odrekala — boljše življen-ske razmere in nekoliko večji kos kruha.
Bratje, naš štrajk ni samo lokalnega pomena za bakreno okrožje. Ako zmagamo mi, potem se bodo z nami vred veselili naše zmage vsi zavedni delavci ne samo v Ameriki, pač pa po celem svetu. Ako pa pademo, se bodo veselili našega poraza kapitalisti vseh narodov in ver; in naš poraz bi občutili tudi vi.
Mi poznamo plemenita srca naših bratov in sester, ki so zbrani pod ponosno zastavo S. N. P. J. Da je naša jednota v resnici delavska organizacija, spričuje že dejstvo, da v njej ni prostora za tiste delavske judeže, kateri o-pravljajo skebska dela. Člani in članice naše jednote so se še vedno odzvali s prostovoljnimi prispevki, kadar so štrajkujoči bratje v potrebi, sili apelirali na njihovo pomoč. Naše društvo “Bratska Sloga”, štev. 62. S. N. P. J. je na svoji redni seji dne 18. avgusta sklenilo, da se apelira potom “Gla sila” na usmiljena srca bratov in sester S. N. P. J. Da smo se odločili za ta korak, so sledeči razlogi. Od unije dobivamo pri trgovcih, česar nujno potrebujemo za življenje. Nimamo pa denarja, da hi plačevali mesečne prispevke pri naših društvih, katera spadajo pod S. N. P. J. V( nevarnosti ni samo naše društvo “Bratska Sloga”, temveč tudi bratsko društvo “Brod na Kolpi, štev. 141. S. N. P. J. in sestersko društvo “Narodne Slovenke”, štev. 128. S. N. P. J. Gotova stvar je, ako možje ne delajo, da potem tudi žene nimajo denarja, da hi plačevale asesment. Bratje in sestre, pomagajte nam! V enakem slučaju vam bodemo vse povrnili. Do-brovoljni prispevki od strani društev S. N. P J se bodo v prvi vrsti rabili za plačevanje asesmenta za jednoto Vsak cent hode objavljen v “Glasilu” Mi štrajkarji se dobro držimo, samo nekoliko nam pomagajte!
Za odbor Bratske Sloge, Jeo Junko, tajnik, John Plautz, blag.
Za odbor Brod na Kolpi E. O. Štimac, tajnik, J. Toman, blag.
Za odbor Narodne Slovenke, Margaret Geshel, tajnica, Ana Plautz, blagajnica.
Vsi prispevki naj se pošiljajo na sledeč naslov: . John Plautz, 420 — 7 St. Calumet, Mich.
Naši višji pairiotje.
Doba za ljudi, katerim patriotizem redi denarni mošnjiček, je zopet napočila. V senatu so oživeli predlog, da naj se vsako leto zgradi tri bojne ladje, da bo mo pripravljeni braniti1 narodno čast. S tem predlogom se lioče po praviti napako zadnjega kongresa, ker je vsako leto dovolil le eno bojno ladjo mesto dveh. Kasneje bodo naši patriotje, katerim je denarni mošnjiček domovina, ob pravem in ugodnem času našli prave vzroke, da bodo lahko v imenu domovine tirjali štiri bojne ladje na leto mesto dveh.
Navdušeni zagovorniki mariniz ma so tisti ljudje, ki priporočajo, da naj Združene države napravijo red in mir v’ Mehiki z orožjem, ki hi radi zapletli Združene države v interesu kapitalizma v razne pustolovščine, ki bi ameriškemu ljudstvu prinese nesrečo, gotovi skupini kapitalistov, ki išče svoj dobiček v inozemstvu, pa nove milijone. Kdo so tisti ljudje? Dobro je, ako se jih pozna!
Med tistimi, ki najglasnejše kriče, je senator Fali iz Nove Mehike. V svojem navdušenju je vlo žil resolucije, ki vzbujajo vsepovsod občudovanje. V neki resoluciji je zahteval, da naj ameriškega državljana spremljajo u-stavne pravice po vsem svetu. Vsaki ameriški državljan, ki živi v tuji deželi, naj uživa popolno varstvo svoje vlade. Vlada naj varuje tudi njegovo osebno lastnino. Ako Amerikanca v inozemstvu ne spoštujejo tako, kakor se spodobi, potem naj se dotična državi v skrajnosti napove vojna, da se varuje njegove pravice.
To se glasi zelo patriotično in s tem se strinja tudi vsak pravi ameriški imperialist. Ali čudno je, da so njegove zahteve popolnoma v soglasju z njegovimi o-sebnimi koristmi. Biografično poročilo o tem gospodu v kongresu se glasi približno: Je zelo zainteresiran v rudniških, lesnih, poljedelskih in železniških kupčijah v Novi Mehiki in lastuje rudnike v Mehiki. Ta biografičen spis, ki nam tolmači njegov patriotizem, je napisal sam. O resničnosti te biografične črte ne moremo* dvomiti.
Takih vzorpatriotov imamo mnogo v in izven kongresa. V “Glasilu” in tudi drugi slovenski časniki so večkrat poročali, da Hearst, miljonar in lastnik mnogih žoltih časnikov, najodločnej-še zagovarja pretirano oboroževanje na morju in na suhem, da veduo priporoča, da naj Združene države z železno pestjo napravijo red in mir v Mehiki. Vprav ta človk pa lastuje ogromna posestva v Mehiki. Sako pa je s Eossom, governerjem države Mas sachusetts, o katerem trdijo, da je mož prihodnosti? Pripravlja se, da se ogromno podjetje :Stur-tevant družbe preloži v Kanado, kadar ho odpravljena ali znižana eolnina na izdelke, ki jih izdeluje družba.
Tako najdemo pri vseh nadpa-triotih, ako jih denemo na kritično rešeto, da jih vodijo pri njihovem patriotičnem delu zgolj osebne koristi. ■
Vojaški stan, ki ga nam v šoli, v patriotičnih spisih’ in knjigah opisujejo kot: plemeniti stan, ker v človeku vzbuja požrtoval-nost, pogum in druge čednosti, ki ga nam priporočajo kot edino pravilno vzgojevalno sredstvo v današnji mehkužni dobi, se zlorablja danes za korupcijske namene. Vojaška špionaža v miru je mastne dohodke noseča kupčija, katero izvajajo tudi visoke
stoječe osebe in katerih ni sram, da si pridobivajo sredstev za svoje potratno življenje z najnižjimi sredstvi. Kako globoko se je zajedla špionaža med “visoko stoječe” osebe, nam dokazuje Red-lova špionažna afera, v Avstriji. Generalstäbler ji prodajajo svojo ‘ ‘ domovino ’ ’ sovražniku, kakor kmet kravo ali vola na semnju. V Avstriji in Rusiji ne zaupa noben častnik drnzemu častniku. Častnik smatra častnika, za vohuna. Krapova afera v Nemčiji nam je pokazala drago* stran korupcije v vojaštvu.
Danes ne prodajajo le načrte za mobilizacijo, marveč je na prodaj tudi vojna. “Hrabri” črnogorski kralj Nikolaj je baje “zaslužil” z vojno na Balkanu petnajst miljončkov, ker je finančnikom v Odesi, Parizu in na Dunaju izdal, kedaj bo. sprožil prvi strel proti Turkom. Turškemu poveljniku Essad paši je raška vlada, baje plačala pol miljona rubljev, da je Skader izročil Črnogorcem, ker je bila za Rusijo kot zaščitnico črnegore, ta. predaja, pri mirovni konferenci velike in neprecenljive vrednosti. Bolgarskega ministrskega predsednika, Daneva so obdolžili, da je tajni fond še pred začetkom vojne izrabljal za svojo osebno korist. Zaprli so vsled te umazane afere še drage vplivne osebe.
Tudi v Združenih državah so špioni na delu. Pred kratkem so ukradli načrte nove “drednot-ke” (nebojseniča), im, nihlče ne ve, kam so izginili načrti. Preiskava ni prinesla nič na dan in še danes iščejo tatove zaman. Neki nemško-angleški vohun je pred kratkem trdil, da so načrti utrdb panamskega prekopa prodani An gliji in Japonski. Kdo ve, je li ta trditev resnična ali ne. Naši ofi-ciozi molčijo o tem!
Povsod gazijo patriotje umazano blato do kolen. Njim gre za denar in imeti ga morajo, če tudi je treba stokrat na dan prodati svojo “domovino” ali pa po nepotrebnem izvati vojno. Zato je pa čas, da se početju teh ljudi napravi konec!
Inozemstvo.
— Nekoč se je neki znamenit državnik izrazil o diplomatih takole: “Kaj je diplomat? — Diplomat je breznačeln lump!” — Resničnost te trditve se je dokazala v balkanski vojni. Ko je Bolgarija imela opraviti s tremi nasprotniki: Srbijo, Grčijo in Turčijo, je padla po nji še Rumunija. >0 balkanskih kraljih in. knezih ima človek lahko* različno* mnenje. Ali lopov je in vsakdo ostane lopov, ki napade človeka, ki leži na tleh in se ne more braniti. Kralji sem, kralji tje; on je le navaden roparski viteiz, če tudi je o-■ropani človek tolovaj.
Ko je ob času mirovne konference bil banket v Bukareštu, je “veliki in pristni Srh” Bašič pel slavo rumumskem kralju Karolu. Med drugim je rekel, “da želi, da bi bila Rumunija voditeljica narodov na Balkanu, ki so zastopani na konferenci”.
Ako bi kaj takega rekel, kateri drugi razumen človek ali socialist, bi ga od v'seh strani obsipali kot izdajalca jugoslovanskih koristi. Ker je pa to rekel Pašic, mu pa, vsi buržoazni šovinisti ploskajo in z, njimi tisti, ki še do danes niso spregledali, kako jih vladajoči krogi vlečejo za nos. Oficiel-,ni*m Jugoslavoni je ljubše, da je Bolgarija ponižana, da trium-•firajo Turčija, Grčija in Rumunija,- kakor da bi popolnoma bolgarske vasi, bile združene z Bolgarijo. To dejstvo govori jasno, koliko* so* vredne fraze o jugoslovanstvu na jeiziku oficielnih Jugoslovanov.
— V “Neue Freie Presse” o-
čita Karoly ministru zunanjih zadev, da je s svojo nerodno diplomacijo zakrivil očividen poraz pri obravnavah balkanskega, vprašanja. Mogoče so se pričele oficielnim krogom v Avstriji odpirati oči, da je bila v balkanski vojni poražena Avstrija in ne ■Turčija. To spoznanje prihaja sedaj malo pozno, ko državi preti .vsled gospodarske krize splošen polom.
V Haagu so se zbrali dostojanstveniki iz vseh kulturnih dežel, da se udeleže otvoritvene slavnosti mirovne palače, ki je dar iCarnegieja, ameriškega jeklarskega kralja. Carnegie je proti svoji volji ostro kritiziral današnjo* človeško dražbo v daljšem proslavnem govora. Koliko so vredne take komedije in ceremonije, dokler gradimo bojne ladje, trdnjave in množimo* armado na suhem in mornarico? Nič!
—	Iz Tokio poročajo, da je silen vihar, ki ga imenujejo na Daljnem vztoku tajfun, napravil ogromno škodo na irnetku. Tajfun je povzročil velike poplave. V Tokiju je 'bilo 15 tisoč hiš pod vodo. Zahteval je mnogo* človeških -žrtev. Splošno se sodi, da .je en tisoč oseb izgubilo svoje življenje.
—	Francoski aviatik Pegoud je v visočini 900 čevljev izvršil občudovanje vredno dejanje. V zraku je napravil s svojim, eno-krovnikom velik S. četrt milje daleč je letel, da je bilo letalo nad njim, on pa k glavoi obrnem proti zemlji.
—	O kitajski revoluciji si poročila nasprotujejo kakor^svoje-časno o balkanski vojni. Že stokrat je kitajska vlada poročala, da so vstaši uničeni. Zdaj pa poroča brzojav, da so ustaši še vedno v utrjenih postojankah v okolici Nankinga* in da* streljajo na bojne ladje vlade. Ulični hoji v Nankingu še vedno trajajo.
—	Argentinski sena,t je sprejel
zakonsko predlogo*, po kateri imajo uslužbenej na državnih in privatnih železnicah pravico do* pokojnine.	_____
Ameriške vesti.
— Tri slovenske konvencije. V
tekočem mesecu se vrše konvencije treh slovenskih podpornih organizacij : dve v Pittsburghu, Pa. in ena v Milwaukee, Was. Na vseh treh konvencijah se bodo pretresala važna vprašanja, M se tičejo podporne organizacije in med katerimi je gotovo najvažnejše vpra sanje za združitev podpornih organizacij. Od zaključkov teh konvencij je odvisno, v koliki meri je združitev mogoča.
Mi smo1 prepričani, da so krajevna društva vseh treh organizacij izvolila svoje najzmožnejše brate delegatom, ki bodo trezno razpravljali in sodili o vseh resnih vprašanjih. Zato jim kličemo: Pozdravljeni!
—Strašna katastrofa. Na “Alice”, parniku za vlačenje, kateremu je zapovedoval kapitan Flaherty, je eksplodiral parni kotel. Neizgoda se je pripetila v Pittsburghu, Pa. Kapitan, krmar in šest brodarjev je našlo smrt pri nezgodi. Deset* minut po katastrofi je štrlel iz vode le še dimnik. Razstrelba je bila tako* silna, da so del kotla našli v pesku na otoku Reville, ki je oddaljen od mesta, kjer se je zgodila nezgoda, 1600 čevljev.
— Okrvavljen patriotizem.
Strokovni list ameriških zdravnikov je dognal, da je zadnja pro-
slava ameriške1 neodvisnosti (4. julij) zahtevala 32 človeških življenj, poleg je bilo še 1131 oseb ranjenih. Število žrtev se je letos izdatno* znižalo. List hvali posebno mesto Chicago, ker je mesto nastopilo z* vso* strogostjo, da se proslavi neodvisnost Združenih držav dostojno* in brez brezmiselnega streljanja.
—	Bankroterji imajo zlate čase. V minolem tednu smo* imeli 269 prijavljenih bankrotov, torej 18 več kakor lani ob istem času. Znamenje, da prihajajo dobri časi za profesionelne bankroterje.
—	človekoljubni tovarnarji. V
Newtonu, la., je tovarnar Haw-kins prosil pri zveznem sodišču za sodnijsko* prepoved proti državni oblasti, po^om katere1 naj se ji prepove izvesti odškodninski zakon za delavce, ki ga je sprejela zadnja legislatura in po katerem morajo delodajalci plačati delavcem oklškodnino za dobljene poškodbe. Hawkinsa podpirajo* tudi dragi tovarnarji iz golj človekoljubnosti do svojih delavcev.
Človekoljubni tovarnarji bi najrajše videli, da se pohabljen delavec uleže za plot in ne uživa nobene hrane, dokler ne umrje gladu.
—	Boj med zamorci in belimi.
Y Charlotte, N. C. je minoli teden diVjal hud boj med belimi in zamorci. Po končani regularni bitki je šerif zaprl tri zamorce, y Ameriki je že nekaj starega, ako* pride do nretepa med belimi in črnimi, da se smatra za krivce vedno zamorce.
— Požar na morskem orjaku.
Na pomorskem velikanu “Imperatorju”, ki je last “Hamburg Amerika družbe”, je nastal ogenj preden je priplul v njujorško luko. Prvi častnik in neki mornar sta se zadušila. Sreča za parnik je bila, da je pričelo goreti malo preje, preden je dospel v luko. Ako bi požar izbruhnil na širokem morju, tisoč milj od suhe zemlje, kdo ve, ako hi se ne dogodila zopet, strašna* tragedija?
— Iz Farmingtona, Mo. poročajo, da je stavka radarjev končana. Dasiravno* rudniški baroni nočejo priznati unije, vendar se občno sodi, da so zmagali delavci, ker so lastniki rudnikov podpisali pogodbo* z W. F. of M. (zapad-no rudarsko* zvezo). Zmaga je tem pomembnejša, ker so bila vsa prizadevanja za organiziranje rudarjev v tem okraju do sedaj zaman.
— Svarilo. Dr. D. Cairnes, geolog v službi kanadske vlade, se je vrnil iz Shushanne, Alaska v Seattle, Wash. Izdal je svarilo, v katerem svari, da naj se ljudje, ki mislijo obogateti na hiter način, ne izselujejo v ta kraj.
—	Dober tek! V Philadelphiji so zaplenili 140.000 funtov starega mesa in kokošjih jajec v hladnih shrambah in ledenicah. Zaplenili so tudi 40.000 funtov divjačine, ki je že od leta 1911 ležala v ledenicah. Krivce so zaprli.
Ali značilno* je to, da nam obetajo novo draginjo, v hladnih shrambah in ledenicah pa gnijejo živila. Pa naj še kdo trdi, da ni današnja dražba reš fino urejena.
—	Grozna železniška nezgoda.
Iz W'alliingfo*rda, Conn., poročajo, da je blizo* državne meje drage del Bar Harbor ekspresnega vlaka zavozil v prvi del. Učinek ka-rambola je bil strahovit. Dvanajst oseb je bilo takoj mrtvih in veliko* število* pa ranjenih. Na vlaku so bili večinoma sami bogatini, ki so se vračali s počitnic.
f
DOPISI.
s«
§
K
Brereton, 111.
Nimam ravno La,j veselega poročati, ampak žalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše sredine dobrega in zvestega brata Ivan Vidmarja. Pokojnik je izgubil pred letom m pol svojo soprogo, katera mu je zapustila štiri nedorasle otroke, katere so pa dobrosrčni ljudje vzeli in živijo še danes. Od tistega dne je naš rajni vedno bodil s povešeno glavo in s potrtim srcem, ker je žaloval po svoji soprogi. Bil je vedno potrt 'in Žalosten, toliko časa, da je nekega dne njemu kri zavrela in je zblazni!.. Odpeljali so ga v bolnico za umobolne in zdaj je po štirih mesecih svoje bolezni mirno za večno zaspal. Pokopali smo ga dne 22. avgusta na pokopališču v Canton, 111. Ker je 'bil rajni v resnici zvest brat društva “Svobode”, štev. 80 in dober član naše S. N. P. Jednote, mu je zato tudi naše društvo priredilo veličasten pogreb. Člani so se udeležili pogreba do malega' vsi, samo da so mu izkazali zadnjo čast. Po končanem cerkvenem obredu mu je brat tajnik z ginljivimi besedami čital nagrob-nico, tako, da je žalost segala v srce vsem, kateri so bili prisotni pri pogrebu in marsikateremu je oko rosilo. 'Obžalovanja vredno je, da po nekaterih krajih prepovedujejo duhovni citati zadnji govor mašim bratom, in tako bi se 'bilo kmalu tudi tu pripetilo, ker smo ga cerkveno pokopali. Zato pa bratje, kličem vam, da se trdno držimo naše vrle organizacije, ker le na ta način bomo vedno pripravljeni proti vsemu
hudemu.
Thom Felz, tajnik.
Nokomis, 111.
Ker še ni blo dopisa v našem “Glasilu” o naši mali slovenski naselbini, hočem v tej izdaji podati kratko poročilo o tukajšnjem položaju. Nokomis je malo far-marsko mesto. Pred nekaj leti je tu odprla Peabody Coal Co. nov rov in letos so začeli zopet odpirati druzega, ki je last Livingston Coal Co. O starem rovu se čuje, da je v njem prostora za kakih 500 premogarjev, ako bi bilo vse očiščeno. Sedaj dela le kakih 170 premogarjev. Pripeti se, da še vedno kateri premogarjev dobi delo. Vseeno pa ne svetujem, da' bi hodili rudarji sem za delom, ker jih tukaj še mnogo čaka na delo. Ne ozirajte se na časnike, ki poročajo, da se tukaj dobi delo. U rednik ne more hoditi po naselbinah in se prepričati, ako res potrebujejo delavcev. Mogoče kdo misli, da se bojim, da bi se tu naselili Slovenci. Kdor ne verjame mojim besedam, naj kar poskusi svojo srečo. Po mojem mnenju je vseeno, kje čaka. brezposlec na delo. Ne svetujem pa, da bi kateri rojakov pustil delo in prišel semkaj iskat dela.
Kapitalisti nam tukaj ne dovolijo druzega kot trdo delati in sla bo živeti. To se je pokazalo že v začetku. Družba bi najrajše videla, da bi vse zvršili že prvi dan, mesto da bi najela zadostno število delavcev. Rajše pusti brezposelne delavce stradati in odhajati tje, odkoder so prišli. Tisti, ki smo zaposleni v rovu, pa moramo delati kot črna živina. Za hrbtom i stoji vedno priganjač in poje tisto žalostno pesem : ‘ ‘ Hurrv up ! ”
Ako dobro pomislimo, se danes z ljudmi grše ravna kot z živino. Ko se bliža štrajk, se preskrbi živino s krmo in primernim hlevom. Kako pa je z delavci, ki se borijo za zboljšanje svojega bednega položaja? Kadar odložimo orodje, nam ostanejo trudne kosti in žu-ljave roke.
Delavci v Calumetu, Miah, so leta in leta garali in množili premoženje baronom bakra. Za krvavi denar, ki se je stekal v blagajne teh mogotcev, so najeli barabe in profesionelne pretepače, krvne pse v človeški podobi, da niso delavci Varni pred njimi niti v svojih stanovanjih in na cestah, ki1 so jih gradili delavci. Večkrat so morali iti s praznim želodcem in v borni obleki na delo, da so na ta način prihranili nekaj centov in si postavili borno kočico za svojo ženo in deco. Varni niso niti v svojih hišah in na svojih cestah pred vbijalci v službi rudniških
baronov. Za plačilo sedaj prejemajo svinčenke in ostro nabruše-ne bajonete, ki se vbadajo v njih trudna in izmozgana telesa. Vsakemu delavcu, ki se zaveda, da je človek, se krči srce, ko čita v, “Proletarcu”, kako ravnajo z našimi brati delavci v bakrenem o-krožju. Le eno upanje navdaja srca teh trpinov, da stojijo v boju neomahljivo: zboljšanje položaja —- boljša plača in priznanje organizacije. Vzpričo tega dejstva kličem vam tudi jaz: Ostanite zvesti stvari, za katero ste zaštraj kali. Ako vas obiščeta zima in glad, obrnite se za pomoč na za-v čelne delavce.
Ne mislimo, da je vse pridobljeno, ako delavec pridobi par centov na mezdi, ali da spada k eni ali drugi organizaciji. Devet let sem član premogarske unije in skozi vsa leta opazujem koristi or ganizacije. Tekom te dobe sem sprevidel, da je vse naše delo zastonj, dokler se ne bomo organizirali politično. Ako se delavec o-trese enega biča, je zanj spleten drugi.
Delavci, premislimo, da živimo v 20. stoletju in da smemo rabiti svojo pamet. Danes nam ni za-branjeno rabiti svojih misli, kot je bilo v navadi v mračnjaškem srednjem veku.
Na noge delavci! Združimo se pod rdečo zastavo socializma, da se nam vrne, kar nam je ukradel kapitalizem.
Koncem dopisa opozarjam vse člane in članice našega novega društva “Edinost Nokomišikih Slovencev”, štev. 209., da naj se udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila prvo nedeljo v mescu v prostorih Franka Goršeka. Obenem se zahvalim vsem novim kandidatom za naklonjenost. Bil sem že pri ustanovitvi novih društev, vendar pa moram reči, da še nisem naletel na tako navdušene člane in članice kot pri zgoraj o-menjenem društvu. Za to vam kličem: Živeli!
F. Zimerman.
Barberton, O.
Vsaka stvar do gotove meje! pravi stari pregovor. Prav v smislu tega pregovora bi danes lahko primerjali razmere v tukajšnji slovenski naselbini. Kdor je čital dopise v A. S., je mislil, da je v tukajšnji naselbini večen ravs in kavs. Seveda bo sodil drugače vsakdo, ki pozna razmere v Bar-bertonu. Prepričan je, da so tiste klobase, ki jih pošilja deviški (?) dopisun v A. S., navadna in nesramna laž od prve pa do zadnje vrstice. Duševno in pomilovanja vredno revše slika tukajšne napredne rojake kot največje lopove, ljudožree itd. Po njegovi ozki pameti je vsakdo izgubljen, kdor je član katerega narodnih ali svobodomiselnih društev. (Sam Belcebub ga bo na rogovih odnesel v pekel, ker ni hotel poslušati sv. naukov iz Rima, pravzaprav Jo-lieta. Tukajšni Slovenci dobro vedo, da je tukajšni reporter A. S. bolan na duhu. Treba je le še malo počakati, pa bo ozdravel, kakor je njegov prednik (?) enakega kalibra, ki si danes ne upa pokazati svoje glave na solne e.
Laž ima kratke noge, kar dokazuje dejstvo, da se vrste zavednih rojakov tembolj množe, kolikor bolj tuli A. S. Najbolj smešno pa je, ako si tukajšni dopisun drzne tukajšne naprednjake imenovati nazadnjake. Torej ljudje, ki gredo z duhom časa naprej, se borijo za boljšo 'bodočnosti vseh ljudi, za socializem, imenuje to človeče nazadnjake. Ali ni to dosti jasen dokaz, da v njegovih možganih ni vse v redu. Gospodje v ameriškem Rimu dobro vedo, da je takih ljudi vedno manj, ki se dajo farbati v božjem imenu. Ali kaj hočejo gospodje proti temu? To je prinesel razvoj, duh časa. Tu ne pomaga sv. oče, še manj pa lurška voda in zastonj je ves ro-kuspokus. Socializma se ne more vstaviti, njegova armada raste, za to se gospodje v talarju in kuti jeze. Pri tem je upoštevati še drugo dejstvo. čimbolj se krči število pravih in pristnih nazadnjakov in se množi armada zavednega ljudstva, tembolj postaja tudi mršava nikdar sita bisaga. Naš ljubi bugec tudi nima denarja, da bi svoje služabnike (tako se imenujejo naši gospodje) za njih “trud in delo” plačal že
na tem svetu, vsled tega so primorani skubiti tiste vboge delavce — trpine, ki še niso spregledali. Dolar je bog! In če bi ne bilo tako, bi gospodje gotovo dajali boljši zgled narodu, kot ga dajejo.
Deset let je minolo, ko se je dogodila v tukajšni irski cerkvi obsodbe vredna nadutost. Pastiroval je takrat neki Šephil, rodom Nemec. V cerkev so hodili tudi ino-zemci: Poljaki, Slovaki in Slovenci. Takrat inozemCi še niso imeli svoje cerkve. Slovenci je pa še danes nimajo, kar je popolnoma pravilno, ker jo toliko potrebujemo, kakor peto kolo pri vozu. Inozemci niso bili omenjenemu gospodu prav nič všeč, ker niso hoteli metati dolarjev v bisago. Semintje je padla kakšna petica in inozemci so rekli, da so prišli v cerkev molit in ne dajat dolarjev. Tako je prišel božič in gospod si je izbral ta dan, da izlije svoj žolč nad vernimi hi neradodarnimi inozemci. Gospod je o-menjenega dne stopil pred oltar. V roki je držal srebrn dolar kot sv. hostijo z dvema prstama in rekel je z milim glasom v angleščini: “Hunkey’s, ali vidite dolar? To je, kar morate dati danes!”
Cenjeni čitatelji, to je resnica. Navzoč sem bil v cerkvi, ko je gospod govoril te besede. In te vrste ljudje se drznejo napadati socializem in obrekovati vse prek, kar ne tuli v njih rog. Ali ni to smešno?
Zdaj si pa oglejmo še jolietske-ga Janeza. Leta 1911 dne 6. oktobra .sem imel opravilo v župnišču radi pogrebnih obredov za umrlim članom društva “Triglav”. Z menoj je bil predsednik društva sv. Martina J. S. K. J., ker je pokojnik pripadal tudi k omenjenemu društvu. Navzoč je bil tudi sedanji predsednik društva “Mirni Slovenec” S. 'S. P. Z. Ko stojimo vsi trije pred rev. V. Hribarjem, se zasuče pogovor na Kranjskega Janeza kot zdražbarja prve vrste. Hribar se je razsrdil, ko je slišal njegovo ime in izjavil je sledeče •
“K...... c je lump in falot prve vrste. On je zakrivil, da sem moral iz Clevelanda. Nabiral je podpise proti meni, misleč, da bo dobil mojo faro v Clevelandu. Ali spodletelo mu je pošteno.”
Ako gospod gospodu nasprotuje, ali ni’ to očividen dokaz, da je vse humbug, kar nam trobijo. Mislim, da je nadaljni komentar nepotreben.
Moj namen ni napadati druge. Vendar je pa čas, da se na nesram ne napade enkrat pošteno odgovori, da bo barbertonski denunciant pomnil, kedaj se je obdrgnil ob zavedne rojake v Barbertonu. Najbolj leži dopisunu A. S. v želodcu društvo “Triglav” S. N. P.
J.	in še nekemu drugemu njegove vrste. Take nesramne laži ne morejo škoditi društvu “Triglav’. Učinek je nasproten. Društvo “Triglav” še bolj napreduje.
Včasi čita človek kakšno stvari katero se ne more rešiti drugače kot po zdravi človeški pameti. Dopisun A. S., z degradirano šar-žo, je zapisal v svojem zmašilu: “Nazadnjaki in brezverci!” Dolgo sem razmišljal, komu gredo mar te besede, končno sem pa prišel do zaključka, da se ne tiče zavednih rojakov, marveč gredo mar te besede le petorici mo'ž, kateri načeluje dopisun A. S.
Resnica je, da društvo “Triglav” ne prizna bolniške podpore za spolne bolezni kot društvo sv. Jožefa. Pravila S. N. P. J. kaj takega ne 'dovolijo in najbrž tudi nobena druga jednota ali društvo. Ako imajo pri društvu sv. Jožefa posebna pravila za take bolezni, ne vem. Dokazi so na razpolago, da je pri katoliškem društvu nekdo dobil podporo za to vrsto bolezen.
Resnica je tudi, da društvo “Triglav” nima v svoji sredi nobenega člana, ki bi vlekel dividende iz hiše sramote, kot je to pri katoliškem društvu. Navedel sem le par točk za enkrat. Ako ne bo miru, pokazal bom v javnosti stvari, ki bodo razgalile hinavščino v popolni nagoti. Kolegu v Barbertonu posebno priporočam, da naj pospravi gnoj pred svojim pragom, potem naj pa pisari o brezverstvu in hinavščini.
Dokazana resnica je, da S. N.
P.	J. ne pozna verskega fanatizma: ne sili nobenega, da spolnu-
je verske dolžnosti in ne brani nobenemu spolnjevati jih. V verskih zadevah je vsakdo svoboden. Vsakdo lahko moli kolikor (mu drago, ali pa nič. Naša jednota ni druzega kot bratska podporna organizacija, pri kateri je član zavarovan za slučaj bolezni, nezgode in smrti. Pri naši jednoti si vsakdo lahko zavaruje le telo, nikakor pa ne more zavarovati duše, ker je sploh nemogoče zavarovati dušo. Sicer imamo jednoto, ki se nazivlje, da je pristno katoliška, o kateri pravijo, da zavaruje tudi duše. To se pravi, da mora vsak član enkrat v letu iti k spovedi in plačati ¡za odvezo po velikosti grehov. Tembolj so grehi kosmati, tolikor več je treba plačati. Rokuspokus ne deli zastonj odpustkov, ti so precej slani za vsakega, ki jih zahteva.
Martin Železnikar.
Mariama, Pa.
Vsem, ki so posetili slavnost našega društva, štev. 171 SNPJ., združeno z razvitjem društvene zastave, izrekam najtoplejšo zahvalo. Slavnosti se je udeležil tudi br. J. Miklaučič, gl. predsednik naše jednote. V svojem govoru jei spodbujal navzoče k napredku in združitvi. Na tem mestu se mu zahvalim za njeigov po-set. Na slavnost so prihiteli bratje Hrvatje iz Cooke Bungha, Pa. in tako izkazali: svojo bratsko solidarnost do naprednih Slovencev. Slavnost je končala v zadovoljstvo vseh. Povsod je bilo videti same vesele in zadovoljne obraze in vladal je najlepši red in mir, kar daje najlepše spričevalo tukajšnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu.
Društvo: ima sedaj svojo zastavo, ki bo spremljala društve-nike na vseh potih javnega življenja, kakor tudi k zadnjemu počitku. Naša zastava je zastava. miru, sloge in svobode, zato nam. bodi pozdravljena !
M.	Čebašek.
Pittsburgh, Pa.
Cenjeni br. urednik! —.Prosim Vas, natisnete teh par verstic v našem “Glasilu”. Kar se tiče dela v tovarnah, moram reči, da so tovarne preobložene sedaj z naročili. V Pittsburghu in naši industrielni okolici ponekod celo primanjkuje delavcev. iGost, črn dim se vali. vsaki dan iz tovarniških dimnikov in oznanjuje, da se dela s polno paro.
Dne tretjega avgusta smo z veselico na prostem (piknikom) obhajali triletnieo našega društva, ki je bila prav dobro obiskana. Številno občinstvo je klicalo: Živel piknik društva “Slovenski Sokol,” štev. 118 SNPJ.! Na pikniku je vse soglašalo, bili so vsi dobre volje in vladal je pravi vzorni red. Zabava je trajala pozno v noč; vendar so se pa nam dozdevale te urice veselja prekratke in razhajali smo se z željo v srcu, da se zopet kmalu snidemo na enaki zabavi, katerih zavžije delavec tako malo v svojem življenju. Vsem udeležencem izrekam v imenu društva najtoplejšo zahvalo.
Opozarjam vse člane in članice našelga društva, da se seja vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, točno po prvi maši v prostorih “¡Slovenskega doma”, 57 Butler St. Priporočam članom in članicam, da se redno udeležujejo sej in točno plačujejo asesment. Vsak član ali članica, ki ostane asesment dolžan drugi mesec, bo suspendiran. To je zaključek društva, ki je zabeležen v zapisniku. Mi nimamo mnogo denarja v blagajni, zato ne moremo, plačevati za člane in članice več kakor za meseč dni.
Članom in članicam, ki so bolni, pa priporočam, da se takoj javijo pri tajniku, ko zbolijo. Na ta način se izognejo vsem nepri-likam in sitnostim. Ravnajmo se vedno po pravilih in zaključkih društva, pa bo vse v redu.
John Malešič, Rajnik.
Naznanila in vabila.
Hibbing, Minn.
Priporočam članom dr. “Hibbing”, štev. 126., da se naj zanesljivo udeleže prihodnje seje. Br. blagajnik naj s seboj prinese računske knjige, da se jih pregleda.
M. Paver, predsednik.
So. Wilmington, 111.
Opozarjam vse člane društva “Slovenski Rudar”, štev. 99, da se udeleže prihodnje seje pri bratu Antonu Smoliču. Seja se bo vršila dne štirinajstega septembra. Vsem bratom priporočam, da naj s seboj pripeljejo nove člane in naj vpišejo v društvo tudi svoje soproge.Svoje otroke vpišite v otroški oddelek, ker so pri S. N. P. J. zavarovani za primerno nizki prispevek boljše, kakor pri kateri privatni družbi.
Slovenci in Slovenke, ki še niste člani našega društva, ne odlašajte s svojim vstopom, da ne bo prepozno. Danes ste lahko še čili in zdravi, drugi dan ste pa že lahko težko bolni, ali pa ležite na mrtvaškem odru. Seje se navadno vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Zato ne pozabite, da se prihodnja seja vrši dne 14. septembra.
Delamo po štiri dni v tednul in sedem ur na dan. Rovi so suhi, zrak dober. Premog je visok tri čevlje in pol, zasluži se še precej dobro. Zdaj se tudi dobi delo. Slovencev je tukaj malo.
Jos. Smolič, predsednik.
Lorain, Ohio.
Pozor člani društva “Bled”, štev. 17.! — Društvo je sklenilo na redni mesečni seji dne 31. avgusta, na podlagi zapisnika z dne 5. januarja t. L, da vsi člani, kateri dolgujejo na asesmentu čez 2. meseca in ne poravnajo svojih) prispevkov do 20. t. m., se jih bode brez izjeme suspendiralo v smislu pravil. Toliko na znanje!
Društveni odbor.
Indianapolis, Ind.
Vse člane društva “'Studenček”, štev. 105. S, N. P. J., se vabi na bodočo sejo, ki se bo vršila dne 21. septembra točno ob dveh popoldan v navadnih prostorih. Na tej seji imamo mnogo važnih točk za rešiti in tudi volitev novega tajnika. Vzrok, zakaj pustim tajništvo, navedel sem na zadnji seji dne 17. avgusta. Torej vsi na sejo!
A. Drašček, tajnik.
Ely, Minn.
Vsem članicam društva “Jutranja Zora”, štev. 108. S. N. P. J. se naznanja, da smo sklenile na zadnji seji, da se mora vsaka članica tekom treh mesecev enkrat udeležiti seje. V nasprotnem slučaju je treba plačati 50 e v društveno blagajno.
Zvišale smo tudi asesment za 10 c. da si opomoremo z društveno blagajno.
Društvo lepo napreduje. Sestre le tako naprej! Društvo raste, ker je sloga med nami. Agitirajte in pridobivajte novih članic. Na prihodnjo sejo naj pripelje vsaka sestra po eno novo kandidatinjo s seboj!
Ana Teran, predsednica.
Frances S. Jenko, tajnica.
Akron, O.
Naznanjam bratom društva “Dolenjec”, štev. 170. da sem se preselil na 598 Čamp St. Akron, Ohio. Tje naj se pošiljajo vse zadeve, ki se tičejo tajništva.
Vincenc Zurc,
598 Čamp St. Akron, Ohio.
Razprava o jednoti.
Gross, Kams.
Z veseljem čitam v “Glasilu” razpravo o združenju jednot. Najbolj se strinjam s člankom iz Su-periora, Vryo. v 31. izdaji.
Jednote in zveze naj bi se združile vse v eno jednoto,^ker je moč le v združenju. Pravila bo treba postaviti na drugo podlago, ako se hočemo izogniti bankrotu.
Ako opazujemo gibanje med Slovenci, lahko opazimo, da pristopajo k angleškim društvom. Kaj je temu vzrok, je lahko uganiti. Pri slovenskih jednotah bo treba popraviti dve točki.
Prvič. Posmrtnino je treba popolnoma odpraviti, ali naj pa ne presega $250. Posmrtnine nas bodo upropastile. Naša jednota ima 84 tisoč dolarjev premoženja. To je razvidno iz računa. Imamo 10,-000 članov in vsak je zavarovan za $600, kar znese nekako 6 miljo-nov zavarovalnine. Naše premoženje ni niti senca proti tej številki. Po 15. ali 20. letih bodo pričeli elani umirati od starosti. Povišati asesmenta se ne bo dalo, ker se že sedaj pritožujejo, da je
asesment previsok. Iz tega je popolnoma jasno, ako se ne odpravi posmrtnina, da bo delo vseh podpornih organizacij -— svobodomiselnih in katoliških — zadela katastrofa in uničila delo naših u-stanoviteljev.
Drugič. Mesto visokih posmrtnin, naj bi se pohabljenim in neozdravljivim članom plačevala e-naka bolniška podpora do smrti. Da je mnogo ljudi neozdravljivo bolnih, so krive slabe razmere v tovarnah in rudnikih: slab zrak, bacili itd. Iz tega se razvidi, da si nobeden ni nalašč nakopal neozdravljive bolezni. Zakaj naj bi se take člane po enem letu izključilo iz jednote, ki so bili v korist organizaciji, naobratno pa tisti, ki nimajo pojma o organizaciji, ulečejo za umrlimi člani tisočake iz organizacije. To je poglavitni vzrok, da Slovenci pristopajo v angleške organizacije.
Tam ima podporo v vsaki bolezni. Plačevati mu ni treba tako visokega asesmenta. Društva so vedno v dobrem finančnem stanju, ker ni treba plačevati posmrtnin.
Tisti, ki nasprotujejo, da bi se odpravila posmrtnina, naj vprašajo sebe, kje bodo dobili svoj delež. Ideje so dostikrat lepe, pa se ne dajo izvesti.
Jednote in zveze naj se združijo vse v eno zvezo ne glede na versko ali politično prepričanje, posmrtnine naj se popolnoma odpravijo, pohabljencem in neozdravljivim bolnikom naj se izplačuje bolniška podpora do smrti, ženske naj imajo eh alte pravice z moškimi. Ker bi ne bilo posmrtnin, bi se ženske lahko zavarovale za vsako bolezen. Pravico do jednotinega premožtenja naj imajo člani, ne kakor sedaj, ko nečlani dobivajo posmrtnino, bi niso še nikdar plačali centa v blagajno.
Napravijo naj se trije razredi: od enega do treh dolarjev dnevne podpore, da se lahko vsakdo zavaruje, kakor ga je volja. Za pogreb naj se izplača $100.
Za majhne poškodbe naj bi se plačala primerna odškodnina: za izgubo enega očesa, ene roke ali ene noge, ker taki lahko še oprav Ijajo delo. Na ta način bi bil slovenskim organizacijam obstanek zagotovljen.
Bratje in sestre S. N. P. J. in druizih jednot! Razpravljajte o združitvi jednot in zvez, ker le na ta način lahko pridemo do združenja.
Ako se bomo sovražili med seboj, nam ne bo pomagala nobena vera, nobena molitev in bankrot je neizogiben.
Frank Smrdu.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Otroka je povozil..Iz Zagorja ob Savi poročajo. Posestnik Jurij Drolc iz Izlak je peljal na postajo v Zagorje voz oglja. Na Lokah pri Habatovi hiši, kjer je malo klanca, je Drolc zadaj voz; zaviral. V tem trenotku pa je prišlo pod konje 18. mesecev staro dekletce rudarja Stuška iz Lok, ki je bilo brez vsakega varuha na cesti, ter je ostalo mrtvo na licu mesta. Konj ji je stopil na glavo in jo zmečkal, kolo pa ji je šlo čez, prsi. Voznika Drolca ne zade-ne krivda.
— Nesrečna smrt. Matevž Bojan, posestnik iz Doba, je šel na bistriški prod po pesek. Tam je ponesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega dežja močno narasla, in našel v njenih valovih smrt. Trupla še niso našli.
— Voz in konji v Savi. Iz Kr an
ja poročajo, da so se splašili konji, ki so peljali tovorni voz, ob bregu Save in padli z vozom vred V Savo, kjer so utonili. Voz in konji so bili last stavbenika Fusa. G. Fuso ima 1600 K škode.
•— Mezdno gibanje pivovarniških delavcev v pivovarni Union v Šiški. Ko je se je zadnja leta v pivovarniški stroki izvršil oni veliki preobrat, da je pivovarniški kartel pokupil vse pivovarne po Kranjskem razun ene, si je bilo delavstvo takoj na jasnem, da ima opraviti sedaj z mogočnejšim nasprotnikom. In v resnici je ta kartelirana moč pivovarniških družb postala tako močna, da je
•delavstvo skoro resigniralo, posebno še vsled slabe izkušnje ob času zadnje stavke pred nekaj le-ti. Razmere v obratu samem, so bile tako nezdrave, da je vsako upanje v boljšo bodočnost, ostalo le upanje. Patrialialične uredbe, katere čuva tovarna s posebno skrbnostjo, so že same na sebi za delavstvo veliko zlo, poleg tega pa je igrala veliko vlogo nezavednost okoliških delavcev, ki je o-virala dolgo časa vsak tudi najmanjši napredek. Toda odločna volja nekaterih sodrugov, ki so za svoje prepričanje žrtvovali tudi svojo eksistenco, je slednjič le zmagala. V jeseni lanskega leta se je pojavilo med pivovarniškimi delavci živahno gibanje, in brez vsakega šuma, so se delavci okle’ nili svoje strokovne organizacije ter utrjevali svoje postojanke. Led je bil prebit. V nekaj mesecih je bila že polovica tovarniških delavcev v organizaciji, pa tudi sodarski pomočniki posameznih strok, so se oglasili v večjem številu. Spomladi letošnjega leta so se delavci zbrali, da se posvetujejo, o svojih zadevah. Ko je vod’ stvo pivovarne zvedelo za to, je seveda hotelo to gibanje udušiti.
1.	junija t. 1. so se vložile potom organizacije delavske zahteve, inl že dne 28. julija t. I. je organizacija sodarjev brez vsakega boja sklenila z tvrdko “Union” oziroma “Schutzverbandom der Alpen ländischen Brauereien” pogodbo, katera je, to se lahko reče, za vse pivovarniške delavce sploh, velikega pomena. Pogodba vsebuje sledeče točke: Delovni čas se za vse v pivovarni vposlene delavce zniža od 10 ur na 9 in pol ure. Nedeljski počitek se uredi tako, da je vsem delavcem garantirano, da so 26 nedelj v letu popolnoma prosti. Doslej so morali držati takozvane nedeljske inšpekcije brezplačno, dajal se jim je samo večji kvantum piva. Nadalje dobe delavci v slučaju bolezni od tovarne toliko doplačila, da znaša njih bolniška podpora z doplačilom tri četrtine njih dnevne plače.. Ravnotako se plača tudi oni kvantum prostega piva po 16 vin. liter. Nadalje se pripoznajo organizacija in zaupniki ter delavska posredovalnica za delo. Pogodba je stopila v veljavo 17. avg. 1913 ter traja tri leta. če se pomisli, da je to prva pogodba pivovarniških delavcev na Kranjskem, in da so se vsi ti pogoji dosegli brez boja, potem se lahko reče, da je to lep uspeh pivovarniške organizacije. Seveda se še davno ni doseglo to, kar imajo že delavci v drugih pivovarnah. Če bi bila organizacija močnejša kot je bila, bi se prav gotovo doseglo lepše uspehe.
Iz navedenih dejstev se lahko delavci nauče, koliko se da doseči s pomočjo strokovne organizacije, katero v Ameriki imenujemo unijo.
— Samomor. V cerkveni ulici
21.	v Ljubljani se je zastrupil 20 letni krznarski pomočnik Alojz Gorjup. Vsi reševalni poizkusi so bili zaman; mladenič je v kratkih minutah izdihnil in ko je prišel zdravnik — je mogel konštatirati le smrt. Nekaj ur kasneje so že peljali truplo v mrtvašnico. O vzrokih samomora je slišati, da je bilo nekaj ljubezni vmes, nekaj pa to, da je bil fant potrjen k vojakom. V nekem pismu, ki ga je zapustil, pravi: “Zadnja moja želja je še, da me nihče ne miluje, kdor me pozna. Pozdrav vsem prijateljem — A. Gorjup.” — Kljub temu bo vsem žal, ki so ga poznali, zakaj Gorjup je bil zelo nadarjen in simpatičen mladenič. Tudi v delavski organizaciji je bil zelo priljubljen.
— Ogenj. Ogenj je nastal v Petrinova tovarni za stavbno pohištvo v Hrenovi ulici, ki bi bil imel lehko prav hude posledice. Stražnik, ki je opazil, da se vali dim iz tovarne, je takoj poklical lastnico podjetja, medtem pa je prišel drugi stražnik na pomoč, pa sta izkušala pogasiti. Opazila sta pa kmalu, da to ni mogoče. Ker je dan poprej velika nevihta prekinila telefonske zveze, ni bilo mo goče telefonično obvestiti požarne obrambe. Medtem ko je stražnik hitel sporočat je pa v nasprotni hiši stanujoči kleparski mojster Križnar napeljal cevi iz svojega vrta in začel gasiti skozi okno tovarne, s čimer je preprečil nadaljnje razširjenje požara, dokler niso prišli gasilci, ki so po-
tem pogasili. Ker so v bližini sko raj same stare lesene hiše, je bila nevarnost velika.
— Strela je udarila v še ne dovršeno vilo g. Rašice v Marmon-tovi ulici v Ljubljani. Poškodovala je dimnik na strehi, ter prizad-jala dvema delavcema in eni delavki težke poškodbe. En delavec in ena delavka sta po spodnjem delu telesa obžgana, ter imata hude rane na nogah. Drugi delavec pa je bil v popolni nezavesti, znakov kakšne poškodbe na njem ni bilo opaziti. Najbrže bo pustil prestani strah vsem kakšne posledice. Vse tri so odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
TRST.
— Občni zbor skupine lesnih delavcev. V Delavskem domu se je vršil redni občni zbor skupine lesnih delavcev v Trstu. Tako po udeležbi, kakor po razpravah in sklepih je občni zbor dosegel popolnoma svoj namen in bo za na-daljni razvoj organizacije nemale koristi. Predsedoval je s. Erath. Poročal je strokovni tajnik s. Pavlin. Omenil je predvsem nepo-voljni finančni položaj skupine. Centrala lesnih delavcev ima za skupino v Trstu mnogo več izdatkov nego je dohodkov. Da se take razmere odpravijo, bo treba najti primerni način. Predvsem bo treba poglobiti agitacijo po de lavnicah ter obenem napraviti primeren sklep za saniranje finančnih razmer skupine. Skupino je treba gmotno in številno ojačiti zlasti z ozirom na sedanje razmere lesnih delavcev v Trstu. Delavci so naravnost nesramno plačani; delati pa morajo po deset in več ur na dan. Nizke plače prisilijo delavca, da sprejme delo na akord, ali pa da dela še v izrednih urah. Gospodarji zahtevajo čimvečje in hitrejše izvrševanje dela. Delavci so brezobzirno izkoriščani na delu in osleparjeni pri plači. Ni se čuditi, če narašča leto za letom število bolnih delavcev in če se med temi pojavljajo vsakovrstne nevarne bolezni. In čigava je krivda? Lesnih delavcev samih, ki se ne zanimajo zadosti za svoje stanovske interese in ki ne skrbe za ojačenje svoje bojne organizacije. Organizacija namerava izvesti tekom tega leta razne akcije v prid delavcem. Predvsem bo treba urediti plačilne in delovne razmere ter pre-osnovati pomočniški zbor, ki bi, ako bi povoljno funkcioniral, lehko mnogo koristil lesnim delavcem. Program dela, ki ga hoče izvesti organizacija, bo gotova stvar, če se bodo delavci bolj pobrigali za agitacijo in združenje tovarišev. Zahtevalo se bo tudi, da naj stroške, ki jih zahteva poslovanje pomočniškega zbora, pokrivajo delodajalci sami. —- Poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje in navzoči so soglasno sklenili vneto agitirati za svojo organizacijo.
GORIŠKO.
— Delavci v Nabrežini izprti.
V velekapitalistienem podjetju “Cava Romana” so bile že večkrat diference med tvrdko in delavstvom deloma zato, ker je podjetništvo izkoriščalo delavce kakor brezpravne sužnje, deloma pa tudi zato, ker je zlasti ravnatelj družbe gospod Wildi kazal na-pram delavstvu tako zaničevanje, da je moralo sčasoma razburiti tudi najmimejše ljudi. Akordne cene so bile pri tej bogati družbi tako nizko nastavljene, da ni mogel delavec doseči primernega zaslužka, pa če bi se bil raztrgal. To je bilo -že prej neznosno, odkar je draginja trajna, pa so delavci, ki opravljajo izredno težko in tudi dosti nevarno delo, izročeni resničnemu pomanjkanju. Organizacija je cesto opozarjala družbo na te vzdržne razmere in svarila pred posledicami, ako se položaj delavcev ne zboljša. Toda dolgo je trobila gluhim ušesom. Za zahteve se družba ni zmenila. Na mirna in resna svarila pa je odgovarjal ravnatelj, da ima oroži ništvo in vojaštvo na razpolago, če pride do kakšnega delavskega gibanja. Zdi se, da je g. Wildi prespal zadnja leta, da misli, da so delavci v Nabrežini še tako indiferentni in neorganizirani kakor v starih časih. Čudimo se, ker je bil vendar sam priča raznih bojev v Nabrežini, ki so kazali, da se je nabrežinsko delavstvo prav dobro naučilo spoznavati svoje in terese in potrebo organizacije.
Takemu delavstvu se pa ne žuga z žandarji in vojaki, ker ni tako neumno, da bi se zbalo takih strahov. Pozneje je nastal spor zaradi nočnega dela. Po pravici je delavstvo zahtevalo, da se odpravi to delo v sedanjem času krize, ko je zaslužka premalo, neprostovolj no počivajočih rok pa preveč. Delavci bi morali sami sebe smatrati za nepoštene, če bi delali izredne ure, ko jih je zunaj vse polno ki ne morejo priti niti do rednega dela. Posredovanju organizacije se je takrat posrečilo preprečiti stavko; nočno delo se je odpravilo mirnim potom. Pa tudi tukaj je bilo treba delavcem veliko mirne krvi, kajti gospod Wildi je nastopal tako pravokatorično, da je bilo res težko vzdržavati pogajanje. Enkrat je prišel med konferenco v pisarno, pa zarentačil nad ravnateljem: “Ali boste kma lu končali? Čim končate, pridite v mojo pisarno.” Potem se je o-brniili ik zaupnikom delavcev iin jih nahrulil: “Vas pa sploh opozarjam, da se ne mudite predolgo pri pogajanju. Delavstvo naj bo le zadovoljno, da je pod streho!” To je bilo dne 21. julija. Njegove brutalne besede so tako razburile delavstvo, da je že takrat hotelo zapustiti delo in zaupniki so morali zastaviti ves svoj vpliv, da so preprečili stavko. Dne 30. julija so dobili klesanji za izdelane kose, katerim so bile cene tako nizko nastavljene, da je bilo ob njih nemogoče kaj zaslužiti. Posredovala je zopet tarifna komisija in ko so bila pogajanja končana, je vprašala tvrdko, če dovoli v delavnici shod, da se naznani delavstvu rezultat pogajanja. Tvrdka je privolila Delavci so se zbrali ob poldnevnem počitku. Zborovanje je trajalo dvajset minut čez dobo počitka. Potem so šli delavci mirno na delo. Naenkrat pa je izdal AVildi ferman, da — ne dovoli več delati. In delavstvo je bilo vsled njegove muhavosti — izprto. Ponavljamo, da je bil sestanek od tvrdke dovoljen. To je bilo naravno, kajti izid pogajanja se mora delastvu vendar naznaniti. Ali Wildi se za to ni brigal. Hotel se je zopet znositi nad delavstvom, in 104 klesarji so bili izprti.
Dogodek v Nabrežini potrdi staro resnico, da so kapitalisti povsod ošabni in smatrajo delavce za navadne sužnje, ki imajo le dolžnosti in nobenih pravic. Klesarji v Nabrežini so izborno organizirani in mi upamo, da bodo ošabnega Wildija podučili, da se z organiziranimi delavci ne more ravnati kakor z nemo živino. G. Wildi bo še svojo ošabnost obžaloval !
— Kapitalistična brezsrčnost.
V tvornici v Stračici pri Gorici je delal že čez 32 let J. S. iz Gorice. Nakrat ga pa pokliče ravnatelj Itvomice Preis k sebi in mu očita, da je pokvaril kotel bombaža ter s tem napravil “ubogi” tvrdki škode 2000 do 2500 K. Ker si je bil J. S. svest, da'ni on zakrivil škode, je hotel ugovarjati, a ni mogel — ker ga enostavno nihče ni poslušal. No, ravnatelj pa ga je vendarle “potolažil” ta-ko-le: “Ob 6. dobite vašo knjižico in pojdete proč.” Ubogi delavec! Po 32letni roboti so ga brez odpovedi vrgli na cesto ne da bi preiskali, kdo da je škodo zakrivil. Mož ima ženo in pet nedoraslih otrok. Dobival je po 2 K 80 v na dan! Seveda milijonarski kapitalistični firmi ni vse to nič — saj bo tvomiea obstajala brez J. S. Ubogi delavec je zahteval, naj bi mu izplačali vsaj 14dnev-no' mezdo, a dobil je odgovor, da to ostane v poravnavo škode. Ko bi J. S. tudi res bil krivec, ali ni s svojo 321etno roboto že zdavno plačal to škodo, ker tako naporno delo pač ni plačano z 2 K 80 vinarjev na dan. Koliko tisočakov si je nagrabila tvrdka z žulji u-bogega trpina J. S? Zakaj pa ni J. S. nastopil sodno pot? Ko je J. S. vprašal svoje sodelavce, kdo od njih bi pričal njemu v prilog, je dobil odgovor, da vedo vsi, da ima prav in da ni on pokvaril bombaževine, vendar pa ne morejo iti zanj pričat — ker se boje ravnatelja Preisa. Ta gospod ima namreč to lepo navado, da vsakega delavca, ki upa ziniti le bese dico v škodo tvornice, odpusti brez odpovedi iz službe. Zaradi te ga je tudi J. S. opustil sodno pot, da ne bi spravil še druge delavske družine na cesto. Delavci! Iz tega dogodka se učite vendar že en-
krat, kako koristno je za vas delavce, da se organizirate, da potem lahko združeni zagovarjate svoje pravice in skupno nastopate za svoje interese. Delavci, ne dajte se tako brezbrižno izkoriščati od kapitalizma, da vas na starost ne zadene usoda, ki je zadela J. S. Eden za vse, vsi za enega, to vam bodi sveto geslo!
KOROŠKO.
— Detomorilka. V okolici Krnskega mosta je zakopala 171etna debla posestnika Dulnika svojega novorojenega otroka v kup sena, kjer se je otrok zadušil. Ko so deklo prijeli, kje ima otroka, je sama povedala, kam ga je dejala, toda bilo je že prepozno. Otrok je bil že mrtev. Mater so zaprli.
Kako naj zborujemo.
Vsak parlament, vsaka legislatura, kongres ali senat ima svoj parlamentarni red, po katerem se zboruje.
Ameriška društva:	podporna,
strokovna, cerkvena'’, književna, politična itd, se ravnajo v Ameriki po določenem parlamentarnem redu na vseh svojih sejah, konferencah in konvencijah, kateremu bi po slovenski rekli opravil-nik. Ta opravilnih je tako udomačen na, vseh sejah in zborovanjih društev, pri katerih je občevalni jezik angleški, da je skrajni čas, da se tudi Slovenci vsaj površno seznanimo z njim in se na sejah in zborovanjih ravnamo po njem. Do sedaj se je večkrat pripetilo, da so posamezni člani ali predsednik, ker ni vedel, kako daleč sega njegova moč, po nepotrebnem izvali razburjenje na seji. Dogodilo se je, da so trije, štirje hkrati govorili, ne da bi vprašali za besedo, vmes pa je tolkel predsednik s kladivom in govoril, dasi mogoče ni bil opravičen do besede. Na ta način je nastal splošen dirindaj in seja se je zaključila, ne da bi se kaj sklenilo ali doseglo.
V naslednjem hočemo podati na kratko le izvleček temeljnih točk zborovalnega ali parlamentarnega reda, ki je v Ameriki splošno v navadi.
Kadar se odpre seja ali zborovanje, je potreba da se zborovalcem predloži dnevni red. Naša jednota ima določen dnevni red, vendar ima pa vsak pravico, da stavi ob začetku seje predlog za spremembo dnevnega reda, ako misli, da je sprememba potrebna.
Predno zborovalec stavi predlog ali začne govoriti, je treba, da dobi besedo. Zato mora vstati in reči: “Brat, sodrug ali gospod predsednik prosim za besedo”, ako ni v navadi, da se prosi za be sedo z dvignjenjem roke ali z listkom. Ako dva, trije štirje ali še več vstanejo hkrati in dvignejo roke, tedaj mora predsednik odločiti, kedo dobi besedo. Pri tej odločitvi mora predsednik vpo-števati naslednjo pravilo:
Zborovalec, ki je stavil predlog, ki je na obravnavi, ali poročevalec (lahko sta tudi dva) komiteja, ki poroča, ima prvi besedo (ako je še ni imel tekom razprave), ako jo je tudi drug zborovalec zahteval pred njim. Zborovalec, ki je že enkrat govoril o predmetu, o katerem se razpravlja, ne more k istemu predmetu dobiti drugič besedo, dokler se oglašajo za besedo taki zborovalci, ki še niso govorili o predmetu. Ako si v razpravi pri enem predmetu nasprotujeta dve stranki in ako predsednik ve, katerim strankam pripadajo govorniki, in se po zgoraj omenjenih načelih ne more razsoditi, kdo ima prvi pravico do besede, potem naj da besedo zborovalcu, ki bo govoril nasprotno proti zadnjemu govorniku.
Prti odloku predsednika lahko vsak obeh zborovalcev apelira na zborujoče in predsednik, da odločiti po zborujočih, kdo dobi prvi besedo. Kdor dobi večino glasov, govori prvi.
Ako je kdo dobil besedo, se govornika ne more pretrgati. Dolžnost predsednika je, da brani pravice govornika. Pri nas je še v navadi, da predsednik prične razbijati s kladivom, ako mu govor govornika ni všeč, ako v svojem govoru kritizira predsednika, ako je njegovo delo kritike vredno in je v zvezi s predmetom, o katerem se razpravlja.
Tak nastop razburi zborovalce in govornika, na kar po navadi nastane zmešnjava. Ako se govornik ne drži predmeta, potem ima vsak zborovalec pravico, da vstane in reče, da se govornika pokliče k redu. Ako je kateri zborovalcev vstal in zahteval, da se govornika pokliče k redu, zatem mora govornik obmolkniti in sesti. Potem predsednik zahteva, da naj zborovalec, ki je zahteval, da se govornika pokliče k redu, pove, na kakšen način, je kršil dnevni red. Ako ni apela, potem predsednik dovoli govorniku, da nadaljuje svoj govor. Ako se dokaže, da so zborovalčeve opazke neresnične in če kdo ugovarja, da ne sme nadaljevati svojega govora, potem zborujoči odločijo z glasovanjem, ali sme nadaljevati s svojim govorom.
Govornik preneha govoriti, ako kdo zahteva besedo kot privilegij. N. pr. med poslušalci na galeriji je nastal nemir, ali so pa odprta okna in v dvorani je prepih, ki je nevaren zdravju zborovalcev, ali pa kdo obtoži katerega zborovalcev in obtožba ima javen značaj. Ko je ta zadeva rešena, nadaljuje govornik zopet s svojim govorom.
Govornik mora prenehati s svojim govorom, ako kdo zahteva besedo k dnevnemu redu. N. pr. prejšnji dan je konvencija določila, da bo ob določeni uri pričela razpravljati o poročilu komiteja. To se navadno zvrši zjutraj, ko dobi predsednik razna poročila, pozdrave itd., ki imajo stik z zborovanjem.
Govornik neha govoriti, ako kdo stavi predlog, da se njegovih izvajanj ne sprejme. V takem slu čaju ni potreba podpirati predloga, ampak predsednik vpraša zborujoče, ako se strinjajo s pred logom. Ako se zanj odločita dve tretinji, odpade vsaka nadaljna razprava, v nasprotnem slučaju, se pa nadaljuje z razpravo.
Nihče nima pravice govornika obsipati s psovkami, pa tudi govornik se mora poslužiti le dostojnega jezika.
Vsak predmet, preden se prične razpravljati o njem, mora biti podpiran, da pride na razpravo. Ako je predlog spisan, ga je tre-)a uročiti predsedniku in. prečita," ti ga, preden se prične razpravljati o njem.
Predsednik naj vselej vstane, kadar govori ali da predlog na gla sovanje. Tekom govora naj ne moti govornika. Predsednik se mora zavedati, da nadzoruje druge, zato mora znati v prvi vrsti nadzorovati sebe. Razburjen predsednik kaj lahko napravi razburjenost na seji. Vsak predsednik naj bi docela poznal parlamentarni red. Kadar predsednik govori o dnevnem redu, oziroma o opravilniku, lahko pridrži svoje mesto. Ako se udeleži de1-bate in hoče govoriti o predlogu, je pravilno, da odda svoje mesto. Predsednik ustavi lahko govornika, ako je govornik prelomil o-pravilnik, kot smo omenili v začetku. Predsednik mora sploh paziti, da se ne krši parlamentarni red in se ne rabi grdega jezika, psovk itd. Predsednik naj se kolikor mogoče redkokedaj udeleži razprave. Kdor rad govori; naj ne sprejme predsedniškega mesta. Predsednik naj ne bo nikdar pristranski, vodi naj razpravo in mirno posluša, kaj govore govorniki. da laglje vzdržava red.
Ako se predlog tiče direktno predsednika ali tajnika, pa ga noče dati na glasovanje, tedaj ga lahko da na glasovanje tisti, ki je stavil predlog.
Ako predsednik ni navzoč, ko bi se imela pričeti seja, tedaj lahko tajnik odpre sejo in zborovalci zberejo provizoričnega predsednika za sejo. Ako so izvoljeni podpredsedniki in navzoči na seji, tedaj vodi sejo prvi podpredsednik«
Včasi predsednik odda pred-sedništvo podpredsedniku, ali1 pa pokliče, katerega druzega zborovalca, da prevzame njegovo mesto, ker se hoče udeležiti razprave. To naj predsednik le maloka-terikrat stori, ker se pri zborovalcih obudi sum, da je strankarski. Predsednik naj opusti vse, kar bi pri zborovalcih povzročalo mnenje, da daje pri razpravi eni ali drugi stranki prednost.
Ponekod imajo določen čas za govornika. V navadi pa je, da noben govornik ne govori več kakor dvakrat k eniinisti stvari, ako
mu zborovalci niso dovolili, da sme govoriti tretjič.
Navedli smo glavne točke in na
kratko iz parlamentarnega reda. Napisati ves parlamentarni red in mnenja raznih znamenitih parlamentarcev, pomenilo bi spisati knjigo.
Najhitrejše in najmirnejše se zboruje, ako se zborovalci obnašajo mirno, dostojno in. priznajo pravice predsednika, naobratno naj bo pa predsednik hladnokrven, naj malo govori, pazi na par lamentarni red in da se nobenemu zborovalcu pri razpravi ne godi krivica.
Razne vesti.
— Cigarete in človeško zdravje. Kakšne nasledke ima kajenje, posebno cigaret, kaže dogodek, ki se je odigral v ordinacijski sobi znanega berolinskega zdravnika. — Prijatelj, vi kadite na dan 20 do 30 cigaret! — Da. — Ali ne veste, da je kajenje vzrok vašega slabega zdravja? — Ne, ni mogoče! -—- Zdravnik 'zmaje z glavo, se pomenljivo nasmehne ter vzame iz steklenice pijavko. — Hočem vam nekaj pokazati. Razgalite ramo! — Kadilec ga uboga in zdravnik položi na njegovo bledo ramo tenko, črno pijavko. Pijavka začne sesati kri; postaja vedno debelejša, naenkrat pa se začne zvijati in cepne — mrtva na tla. — To je povzročila pijavki vaša kri, — pravi zdravnik bolniku. — Mislim, da pijavka ni bila zdrava, — odgovori kadilec zelo nejevoljen. — Dobro. Poskusiva še enkrat! — Zdravnik položi na kadilčevo ramo dve drugi pijavki. Kadilec pa pristavi rezko: “Če tudi Jte dve pi javki pogineta, preneham s kajenjem. — Za nekaj minut padeti s kadilčeve rame obe pijavki mrtvi na tla. — To je učinek strupa Ar vaši krvi. Ta strup se pojavlja pri vseh kadilcih. — Gospod doktor! — pristavi kadilec, opazujoč te mrtve pijavke, — nemara imate prav!
— Razvoj akcijskih družb na Nemškem. Še poznamo v naših slabih časih rokodelstvo z zlatim dnom! Celo prav prijetno je — brez pridnosti, brez spretnosti in brez modrosti izhaja, kdor je bil dovolj oprezen pri izberi staršev ali pa kdor ima dosti denarja, po; dedovanega ali pa priženjenega, je rojen za ta poklic. V mislih ima mo rokodelstvo akcionarjev. Edini posel, ki ga človeku nalaga “striženje kuponov”, lehko odpravi tudi sluga, in akcionarju ostaja le še “težka” naloga, da pospravi dividendo. Velikost zlatega produkta, ki se izliva iz produktivnega dela v žep akeionar-jev, pokazujejo' naslednji uradni podatki: Leta 1908—09 je razdelilo 3690 nemških družb z 10.917 milijoni delniške glavnice 960 milijonov, to je 7.38% dividend, leta 1909—10 3771 družb z 11.558 milijoni glavnice 1043 milijonov, to! je 7.76% dividend. Do konca julija je izkazalo 3267 družb z 10.235 milijoni kapitala svoje dividende, ki znašajo povprečno 8.04%. Položaj akcionarjev se je torej nekoliko zboljšal — lepa tolažba za stradajoče proletarce, ki so ustvarili s svojimi žulji to bogastvo.
— Strahotna bilanca. Glasilo sodrugov v Italiji, “Avanti”, prinaša podatke o izgubah italijanske okupacijske armade, okroglo
100.000	mož, od napovedi italijan-sko-turške vojne v Tripolitaniji. V teku 12 mesecev je padlo v bitkah 1432 mož; ranjenih je bilo 4220; podatki o ostalih 10 mesecih še manjkajo. Od početka vojne j g preteklo 22 mesecev in v tem času je zbolelo 43.921 mož, mnogo od teh so poslali bolhe v domovino. Za boleznimi je umrlo v tem času 2858 mož. Izgube znašajo torej skupaj — mrtvi, ranjenci, oboleli 52.431 mož. Pri tem pregledu niso všteti oni, ki1 so jih spravili v poljske lazarete in njih število bo precej veliko, ker je samo v Libiji nad 1000 postelj v lazaretih. Razen tega manjka tudi število mrtvih in ranjencev iz bojev zadnjih desetih mesecev, ker kljub sklenjenem miru pokajo topovi in puške še. vedno. Za kolonialno pustolovščino nad 50,-000 človeških žrtev, za kapitalistično nenasitnost na tisoče pohabljencev, na tisoče vdov in sirot.
GLASILO
Slovt>iM6 Narodne Podporne Jednote
Jtórhaj» tedensko.
LASTN'.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upravniàtvo: 2821 SOUTH 40th AVE, Ohieago, Di.
Vel5» ** vte lete (1.00.
okoan
or THK
SLÜVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENIL NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chioag ', IU.
Subseription, (1.00 per year.

Brez tuje pomoči!
Preden se je razvil moderni industrijski sistem, je bila samopo-sebiea, da je mezdni delavec s svojo mezdo vzdržaval in preživel svo jo družino. Ti časi so danes za nami. Stroj je spremenil v današnji družbi žene in otroke v mezdne sužnje in tako prisilil delavsko družino, da delajo vsi: mož, žena in kjer je mogoče tudi otroci, da se družina vsaj deloma človeško preživi. Danes smo srečno prijadrali tako daleč, da mora cela družina robotati kapitalistu, da se množi njegovo premoženje. Najboljši dokaz zato nam daje poročilo zveznega števnega urada izza leta 1910, v katerem se glasi, da delavec povprečno zasluži na le1-to $518, za življenje jih pa potrebuje $768. Ako pomislimo, da so tu všteti ravnatelji obratov, inženirji, delovodje itd., M dobivajo mnogo višjo plačo, smo na jasnem, da delavci, ki zvršujejo podrejeno umsko ali ročnoi delo, dobe se mnogo nižjo povprečno mezdo, kot je izkazama v uradnem poročilu. Očividno je, ako delavtee povprečno zasluži po uradnem izkazu nad dve sto dolarjev manj v letu, kakor potrebuje za svoje življenje, da mu najmanj dvakrat ali trikrat toliko primanjkuje za celo družino. Delavec ne zasluži toliko, kolikor potrebuje za vzdrževanje svoje delovne moči. Iz tega, sledi, da je ženska še toliko manj sposobna s svojo mezdo prehraniti celo družino. Zato pa mora, vse v družini v kapitalistično, suž-nost, da se družina vsaj skromno-preživi.
Vendar pa ni naraščajoče žensko in otroško ddlo edini vzrok, da je mezda delavca tako nizka, da ne more prehraniti z njo svoje družine. Družina delavca ne obstoji iz samih za delo sposobnih članov; v nji so šolskoobvezni o-troci, delavski invalidi, včasi starčki, ki so za vsako delo- nesposobni ali je pa njih produktivnu sila tako nizka, da se za, kapitalista ne izplača, da bi jo izkoriščal. Otrok se ne more izločiti iz človeške družbe. To je nekaj naravnega, da prihajajo na svet. Zato se pa gleda, da so otroci kmalu sposobni za kapitalistično tlako. Drugače pa je s starčki in invalidi.
Neki ameriški zdravnik dr. 0-sler (pravilno bi se glasilo osel), je nekoč izjavil, da noben delavec ne koristi nič, ko doseže 45. leto in da bi bilo najboljše za take ljudi, da bi zginili s tega sveta. “Učenjak” je govoril kapitalistom iz srea. Kapitalisti smatrajo vsako- javno oskrbo starčkov in delavskih invalidov, ako so prisiljeni prispevati k oskrbi, za tatvino na njih interesih. Po kapitalističnih načelih mora delavstvo samo skrbeti za svoje invalide in starčke. Kapitalist se ne briga, a<-ko- hoče delavec preživeti svoje stariše ali za delo nesposobne člane v družini, da mora poleg njega še žena v tovarno, mlajši sin na cesto prodajati časnike, starejši v tovarno, hči je pa mogoče prisiljena “prodajati” svoje telo. Za vse to se kapitalisti ne brigajo: njih srca so iz kamna.
Delo proizvaja čimdalje več produktov, odkar imamo moderni industrijski sistem. (Delovni leas se, je znižali, proizvajalna sila dela se je pa naobratno pomnožila, kar pomeni, da se delovna sila vedno hitreje izkorišča. V tem razmerju, kakor se izkorišča vedno intenzivnejše delovna sila, pa nikakor ne gre kviško delavska mezda.
Marks je v “Kapitalu” to povedal, že pred leti, ko industrijski
sistem, še ni bil tako razvit, kakor je danes. Poznal je dobro izkoriščevalce, zato je rekel, da se kapitalisti brigajo le za naj višje izčrpanje delovne sile tekom dneva, da prav nič ne dajo zato, ako, vsled trajnega izkoriščanja izumr-je ves svet.
Koliko je kapitalistom vredno človeško življenje, se lahko prepričamo v Ameriki, v deželi najbolj razvitega kapitalizma. V Ameriko se ‘vedno izlivajo novi toki priseljencev. Ti priseljenci so večinoma vzrastli na deželi in nimajo najmanjšega pojma o nevarnosti, ki preže na delavca v industrijskem obratu. Te delavce pošljejo v rudnike in plavže, dasi v svojem življenju niso nikdar videli nobenega rudnika ali plavža, ne da bi jih preje podučili o nevarnosti, ki je pri takem delu. Ako kasneje ponesreči posamezni delavec, ali če katastrofa hkrati zahteva več človeških žrtev, potem zvale vso krivdo na delavce in še predno' se delavski mrliči ohlade, se zopet déla s polno paro v obratu. Zunaj pred vratmi plavža, tovarne ali rudnika stoje neizkušeni delavci, ki so prišli iz stare domovine in čakajo, da jih delovodja pokliče na delo. Prišli niso za zabavo v Ameriko, vajeni so bili trdega dela doma na poljui, zato hite v žrelo, ko jim delovodja namigne, da jih potrebuje.
Nad vrati vsakega modernega! industrijskega veleobrata bi bile skoraj na mestu Dantejeve besede “Lasciate ogni speranza, voi ch’enltrate”. Da, pustite, vse upe in nade, vi, ki odhajate skozi tovarniška vrata, dokler obstoji kapitalistična človeška družba. Za vas ni na svetu druzega kot mukotrpno delo v zadohlih delavnicah, sredi ropotajočih in bobnečih strojev, krog katerih se razprostira težak in okužen zrak, ki vam počasi razjeda zdravje.
Kapitalisti so vam po neizprosnem zakonu kapitaličnega družabnega reda razdejali družino. Pognali so vas, vaše žene in otroke v tovarne. Vaše ude in vaših svojcev trgajo železni zobje strojev. V rudnikih, plavžih in železnicah vas more. Za mukotrpno delo vas odškodujejo z beraško napojnino, kateri pravijo delavska mezda. Vendar pa brez vas svet Obstati ne more, ker vstvar-jate vsa bogastva na svetu.
Ali naj ob zavedanju tega dejstva izginejo vsi upi in nade delavstva? Ali naj delavstvo mirno nosi svoje gorje in ne stori nič zal osvoboditev iz strašnih žrvljen-skih razmer? Ali naj delavec ostane večni rob kapitalista?
Ne!
Ako imajo .delavci razum, da grade za druge razkošno opremljen,ie palače, pripravljajo najbolj okusne jedi, najfinejšo obleko, najmodernejša z vsem komfortom obdalana prometna sredstva in grade rama zabavišča, potem imajo tudi toliko razsodnosti, da se bodo bojevali za svojo osvobitev iz kapitalističnega robstva.
Danes se po širnem svetu zaveda delavstvo svojih pravic. Po vsem civiliziranem svetu iina. danes delavstvo svoje organizacije, gospodarske, strokovne in politične. Vsaka organizacija je kamen, s katerim si delavstvo gradi svojo stavbo, novo družbo gospodarske enakopravnosti, svobode in bratstva. Večje in večje postajajo organizacije, številnejša postaja armada zavednih delavcev in čimdalje bolj v propad drvi kapitalistična človeška družba in bliže in bliže prihaja dan, da se strmoglavi, kar je starega, iz podrtin pa vzklije novo življenje . . . nova človeška družba.
Zato ne obupaj delavec. Tudi tvoj dan prihaja, dan, ko razpadejo tvoji tbičanki okovi, ko boš živel svobodno in brez gospodarjev.
V vrste delavci, ki še niste organizirani. Pomagajmo si sami . . . brez tuje pomoči!
Denar.
Dr. Jos. Agneletto.
Leta 1907. je znašal ta davek 1’8 miljionov kron. V čaisib denarnih kriz raste povprašanje po denarju, efekti prihajajo v bainlko in. denar |V obliki bančnih not gre v promet. Kakor hitro pa bi imelo izdajanje prekoračiti normalno mero, bi se zmanjšal bančni dobiček za 5%, banlka torej skuša omejiti — če je mogoče — povpraša-
nje po denarju in poveča diskontno mero in s tem regulira na lahek način denarno cirkulacijo, njena elastičnost izhaja iz neobstoja neprekoračljivih mej, ki jih poznajo ameriške in angleške banke. S povzdigo diskontne mere postane denar dražji in teme slede tudi druge solidne banke; ako ona dvigne bančno rato, slede ji ostale manjše banke, ker že radi trgovskega principa, radi solidnosti in zaupanja ne morejo za bančno rato ostajati. Ako bi hotela kaka ban(ka posojevati denar po 4%, mejtem ko ga daja Avstro-Oigriska banka po 5%, bi delala prav prbti trgovskemu principu, bi si škodila, izgubila ugled in postala sumljiva ter prišla na ilndeks kot nesolidno podjetje. To bi se ji dogodilo zlasti tedaj, če bi denar predrago plačevala, ko bi vloge strank obrestovala nad običajno obrestno mero. V nasprotnem slučaju, pa pri dragem denarju, preveliki obrestni meri za posojila in premalem obrestovanju vloženega denarja, bo vsakdo iskal raje zvez z Avsthoogrsko banko, ki na denarnem trgu primerno vpo-števa njegovo korist, ki denar ce-ne|je izdaja in dražje sprejema. Zato vpliva Avstroogrska banka s svojo diskontno politiko na obrestno mero cele države, pri čemur bodi omelnje.no, da se drže o-stale banke navadno %—1% nad bančno oziroma pod bančno rato iz raznih razlogov, zlasti pa radi večjega rizika.
Ameriške banke, kjer ne vlada enobančni sistem kakor v Evropi z malimi izjemami na Nemškem iin Angleškem, nimajo privilegijev za izdajanje svojih not, ampak je to svoboden bančni posel, vezan samo na razne predpogoje, katerih najvažnejši je ta, da mora vsaka banka izdati bankovce do one svote, katero je deponirala v državnih obligacijah pri državlnem zakladnem uradu (Controller of the currency). Pogostne ameriške denarne krize so razumljive radi raznovrstnih velikih riskiranili podjetij, ali sedanji sistem notnih bank je preveč okoren, neelastičen, da bi mogel krize ublažiti, ker je izdajanje denarnih sredstev lombardiranje in eskomptiranje gospodarskih predmetov omejeno do zneska državnih od banke deponiranih .obligacij. Državna kontrola je natančna in prevare so težje nego pri nas, ali njihov ne-dostateik, njih petrificiramost ne more njih prednosti odtehtati.
Tudi atalgleška “Bank of England” ima popolnoma vezane roke preko gotove meje. V smislu Peelove Bankakte iz leta 1844. je vsota ne v gotovini pokritih izdanih not absolutno k onti ngentir an a na 18.45 miljonov. Preko te meje je izdajanje not dovoljeno le proti pokritju v zlatu in v srebru (lc 1/5); tudi tu v časih največje trgovske konjunkture in velike potrebe po kreditu odpove banka svojo moč, kar se je zgodilo tudi leta 1907. Druge narave kakor bančna nota je od države izdani papirni denar, ki ga nahajamo navadno v posameznih državah v začetku papirnega denarnega razvoja. Papirni denar je dvojen: državna nota, kjer je država dolžna plačati njeno nominalno vrednost v zakonitem, kovanem denarju in katere ni noben državljan primoran sprejeti Ikot plačilno sredstvo. Ako je pa papirni denar obligaten in ako ni država dolžna na zahtevo zamenjati ga s kovanim denar jem, govorimo o “papirnem denarju” v- ožjem smislu besede.
Bančna nota predstavlja bančni dolg, napravljen z izdajanjem posojil, kakor predstavlja hipotečna obligacija dolg hipotečnega zavoda. Državna nota je pa plačilno sredstvo, ki služi državi za iizplačivanje njenih dolgov proti državljanom. Bančna nota kroži v prometu radi svoje realne vrednosti in šele sekundarno radi državne iproklamacije za plačilno sredstvo, a papirni denar, kjer ga ni država dolžna zamenjavati za ku-rantni denar, se naslanja sanm na državno iproklamaoijo (valutarič-ni denar).
Razlike med denarnimi vrstami se pokažejo šele v inozemskem, v mednarodnem prometu:	papirni
denar se sprejema le do one mere, dokler je mogoče uporabiti ga za plačevanje lastnih dolgov v izvozni državi, ‘kar je odvisno od njene plačilne bilance, mej tem ko se bankovci sprejemajo pri solid-
nih, normalnih razmerah izdajajočih bank, neomenjeno. Vojne, revolucije in krize omajajo državni kredit v inozemstvu in tu preneha visprejemanje papirnega denarja, ki se trumoma povrača v svojo domovino; za to mora imeti država pripravljene zlate zaloge, s katerimi mora pokriti vsak moment krožeči denar. Papirni denar brez zaloge je vrli demon iv gospodarstvu kake države, ker more poseči po tem dvoreznem nožu vsak čas im izplačevati ž njim svoje tekoče dolgove v domovini, ker mora uporabiti kovani denar za naročila v inozemstvu. Potreba rodi silo, in v kratkem je vsa država poplavljena s papirjem brez pokritja. Slabši denar izpodrine boljšega, ki odhaja v tujino. Ali s plačevanjem svojih dolgov, zlasti davkov, povrnejo državljani državi papir; da pa more zadovoljiti svojim potrebam, ga izda v dvojni meri (Fullertouski princip.) Cirkulacija bankovcev se regulira sama, ker banka vnovči lombardirane predmete za zlato, srebro ali bančne note preje nego se za te predmete izdane note povrnejo nazaj.
Do leta 1866. je Avstrija životarila brez papirnega denarja — izvzemši v začetku 19. stoletja, — ali vojna politika je izpraznila blagajne in izdalo se je 3T2 miljonov forintov papirnega denarja kot državno posojilo s tem, da so se priglasileNeno- in petforimtne bančne note za državni denar. Leta 1892. je izdala država za 72 miljonov for. drobnega denarja in 240 miljonov forintov je prevzela zopet Avstro-o'grska banka, za kar ji je Avstrija izročila odgovarjajoč kvantum zlato, s čimur je bil poplačan državni dolg in izginil papirni denar. Ta 'je imel biti v prometu do leta 1907., kar je porabila Avstro-o grška banka kot povod, da ni uvedla izplača-vanja v gotovini (Barzahlun-gen), ker so državne od banke prevzete note imele prisilni kurz. Nova prometna tehnika je pričela dosledno izpodrivati kovani in papirni denar iz prometa in namesto denarnega stopa kreditno gospodarstvo. Četudi vsebujejo papirni denar in bankovci bistvo kredita, vendar pride ta do polne veljave šele pri drugih denarnih sredstvih: menicah, čekih in trgovskih nakaznicah. Menica služi največkrat za. nabaVo potrebnega denarja kratkim potom in za iz-plačivanje dolgov, njena podlaga je popolni osebni kredit na kratek rok; ček je pa vrednostni papir, s katerim se razroolaga z denarjem, naloženim v bankah ali v poštni hranilnici, ček bi moral biti vedno pokrit z aktivno' gotovino dvojega izdajatelja, ali v novejšem času se skuša zakonu izogniti in z nenormalnimi posli s pomočjo knjižnih operacij se fingira aktivna gotovina izdajatelja pri banki, Ikjer gotovina Sploh ne obstaja. In zopet pridemo do kredita, ki je tudi pri takih poslih trdno ozadje in podlaga. Banka otvori kredit trgovcu za 100.000 K in zaznamuje v knjigi tekočih računov ta znesek kot izdan, mej tem ko mu ga piše v dobro v čekovnem računu; s tem zneskom more on razpolagati potom čekov.
Ček je prišel do svoje popolne veljave šele z institucijo Clearing-house#, ki je angleškega izvora; leta 1906. se je samo v Londonu pokrilo medsebojnih terjatev za 259 miljard mark s pomočjo čekovnega prometa, in Iv Avstriji 3-6 miljard. Ves denarni promet se dandanes vrši v Londonu skoro iz-kijučivo (do 98%) s pomočjo čekov.
Čekovni promet je v nekaterih državah zavzel velike dimenzije in se razširil do najnižjih gospodarskih slojev potom državnih institucij, zlasti državnih bank. Nemška “Reichslbanik” je imela 1896. 1. 12.000 giro (žiro) računov in jih število je narastlo do 1910. leta na 50.000; vsa državna izplačila se vrše s pomočjo državne banke v čekovnem prometu, vse panoge državnih podjetij imajo čekovne račune pri centralni banki. V Avstriji je prevzela to nalogo- poštna hranilnica, ki se je razvila do prave državne bam|ke, njen čekovni promet je lahko dostopen vsakemu. Po avstrijskem vzgledu je tudi Nemčija organizirala svojo poštno hranilnico. V vseh mo-
* v Avstriji so v Pragi, Brnu,
Dunaju in Trstu.
dernih državah se čekovni promet razvija z mrzlično naglico in izpodriva kovani denar, le na Francoskem je razvoj počasen, ker je država prepojena z denarjem.
Če se ozremo nazaj do prvih denarnih početkov, stoji cela ta doba pred nami kot vedno delujoči razvojni proces: padanje in vstajanje, plima iin oseka, je bistvo gospodarskega razvoja. Ena sila se dviga drugi v livar. V tem neprestanem boju opažamo, da z rastočo človeško kulturo pada denarna vrednost konstantno.
Od kulture je odvisna organizacija kredita! Narodna solidnost in poštenost, točna justica in varnost; posojenega denarja so predpogoji današnjega kredita pri vsakem narodu; denarni surogati, na kreditu sloneči, se mmože in vrednost denarja kot plačilnega sredstva pada. četudi vidi današnja ekonomija v denarju poleg plačilnega tudi štedilno sredstvo in merilo vrednosti, sta zadnji dive svojistvi le prehodne vrednosti, odvisni od tržne vrednosti materijah, ki ga vsebuje dotiična denarna enota, papirni denar pa bankovci, ki je brez v-sake absolut' ne vrednosti, služi nam že dandanes le kot ¡plačilno sredstvo in kot štedilno sredstvo bi moglo služiti le 30 let od dne njegovega izdajanja v promet.
Naša doba je prehodna doba denarnega gospodarstva *v kreditno, čegar osnova je': točnost v izplačevanju svojih obvez in medsebojna poštenost interesiranih strank.
Oblike današnje družbe in njenih gospodarskih institucij morejo se izpreminjati! ali deinar kot plačilno sredstvo bo ostal, le njegova oblika ise bo izpreminjala z vsakokratno izpremembo gospodarskega sistema.
Stoletje otroka.
Veliko knjižnico bi napolnile knjige, ki so jih v zadnjih desetih letih napisali najrazličnejši ljudje — vseučiliški profesorji, učitelji, zdravniki, sociologi — kako da je treba uzravnati vzgojo otrok, če hočemo, da postanejo telesno in duševno zdravi in čvrsti ljudje. Ali od njihovih nasvetov do uresničenja je nezmerno dolga pot, ki jo današnja družba ne bo mogla prehoditi, ker je prikrojena po volji kapitalistov. Šele takrat, ko bo človeštvo živelo v socialistični dobi, bo mogoče uresničevati načela vzgoje, ki jih dandanes priporočajo oni, ki so mislili, da bo že 20 stoletje “stoletje otroka”. Kapitalizem se redi tudi z delom otrok' in dokler bodo po tovarnah in rudnikih na polju in doma morali opravljati otroci dela, ki so neprimerna njih telesni moči, toliko časa bodo vsa načela o' zdravi vzgoji utopija. Kako grozno -je življenje otrok v kapitalistični družbi kaže anketa
0	delu otrok, ki jo je delotvni statistični urad avstrijski povzročil leta 1908. 'in katere -zadnji zvezek je pravkar izšel. Šolska vodstva So dobila v tej anketi nalogo, da poročajo o delu šolskih otrok in ta poročila kažejo ljudstvu bedo in nesramno kapitalistično izkoriščanje v najžarkejši luči. Naj navedemo le nekatera teh poročil: “Šolski otroci hodijo ob prostih dneh med tednom in v počitnicah v apnenice in kamnolome, kjer delajo ves dan, da povišajo dohodke staršev.” — “Štirje učenci v starosti od 12 do 14 let hodijo poleti, ko stopi v veljavo olajšava šolskega obiska, v steklarno, kjer delajo po 10 ur in' sicer tako, da delajo en teden ponoči, en teden podnevi. Steklarna je oddaljena 8 km in prehodijo otroci vsak dan semintje pot peš. Dnevni zaslužek znaša 1 K 40 do
1	K 60 v. Delo v steklarni je zdravju škodljivo, pot je dolga in naporna, otroci izgledajo slabo. Delo bi bilo treba na vsak način otrokom prepovedati.” — “V našem šolskem okolišu je mnogo oltrok, ki delajo s posli vred od štirih zjutraj do osmih zvečer.” — “Pastirji vstajajo ob štirih zjutraj in ob devetih zvečer gredo šele spat.” — “Šoloobvezni otroci pasejo na dan po 12 do 14 ur.” — “Pri nas izdelujejo učenci in učenke mreže za lase. Ob petih zjutraj vstajajo in delajo do enajstih ponoči. Da otroci ne zadremajo', jim dajejo starši čaj z rumom, kar silno slabo učinkuje na živce otrok.” —“Otroci vežejo resice na rutah. Komaj pri-
dejo iz šole, morajo žie delati in ostajajo pri delu do 10. zvečer in še dlje. Zjutraj dela mnogo otrok še preden gredo v šolo.” — Takšno je torej življenje proletarskih otrok. Križev pot od istega tmot-ka, ko shodijo. Socialisti ne obtožujejo staršev teh otrok, ki do-raščajo v bedi in temi, ker starši jim pri najboljši volji ne morejo pripraviti lepšega življenja; ampak kapitalistično družbo, ki ima na vesti brezsolčno mladost proletarskih otrok, zadene vsa krivda. Profitarstvo je bog, ki mu mečejo v nenasitno žrelo nežna, telesca otrok. Trpljenje proletarskih otrok, muke staršev, ki morajo priganjati otroke na delo, ker bi drugače pomoril glad vse skupaj, naj nam bo živ opomin, da ne sme naš boj prenehati niti za trenotek, brez odloga in odmora moramo podirati temelje današnje družbe, da bomo res lahko pripravili paradiž našim otrokom.
Občevanje z otroci.
Palica.
“Palica novo mašo poje”, pravi slovenski pregovor. Častitljivo starost ima že ta pregovor in kar nič več se ne poda v moderno na-ziranje otroške vzgoje. Otrok je človek posebne vrste in težko je odastlemu, da se vživi v otrokove misli, v otrokovo čuvstvanje. Le mati, ki resnično ljubi svoje dete, zamore vsaj približno razumeti otrokovo notranje življenje. Nikdar ne smemo presojati otrokova dejanja, otrokove besede z enakim merilom kakor dejanja in besede odraslih. — Otrok ti' razbd je krožnik, skledo, kozarec. Škodo ti je napravil, ali trileten, štirileten otrok tega ne ve. Mati ali oče se Arsled otrokove nerodnosti razjezita, udarita ga in mu začneta pridigovati, koliko da je veljala razbita reč. Kaj misliš, da bo otrok sedaj vedel, da te je o-škodoval za nekaj grošev? Ne. otrok ne ve, da morata oče ali mati trdo delati, da prislužita denar za obleko in hrano. Da dobiva hrano, to se mu zdi tako naravno in samoposebi razumljivo kakor odraslemu to, da je dvakrat dve štiri. Od vsega odštevanja ne bo ostalo otroku drugega v spominu kakor to, da je slišal trde besede, da so ga zadeli jezni pogledi, da je bil tepen, a ne ve zakaj. Kakor se vtisnejo otroku v srce dobre in prijazne besede, prav tako globoko tudi trde. In kadar se mu bo zopet primerila nerodnost, ne bo mislil najprej na to, da je napravil škodo, ampak s strahom bo čakal kazen. Strahovanje je pa najboljša vzgoja, da postane otrok neodkrr tosrčen in lažnjiv. Če ve otrok, da ga čaka za vsak najmanjši pregrešek huda kazen, bo kmalu našel vsepolno izgovorov, s katerimi bo hotel prikriti svoje dejanje. Matere, ne s palico na otroka, če je kaj zakrivil, s\tem le odvračate otroka od sebe. “Lepa beseda najde lepo mesto” in za otroka velja to še prav posebno. Pred nekaj meseci je bila v časopisju vest, da je šestleten fantiček izvršil samomor. 'Grozna vest, strahotno dejanje — je vzkliknil marsikdo. In vzrok tega dejanja? Fantiča je njegov oče za vsako-malenkost neusmiljeno pretepal. Tudi svojo ženo je pretepal. Zaradi tega je bil nekaj časa v zaporu. Ko se je vrnil iz zapora in ga je sinček zagledal, je stekel kar so ga nesle noge na most in skočil v vodo. Torej iz samega strahu pred vednim pretepanjem je deček končal življenje samovoljno. Koliko dj-ševnih muk je moral pretrpeti fant, da je storil sklep — rajše umreti kakor pa še nadalje prenašati tako življenje. Kadarkoli boste segli po palici, da bi našvrkale svojega otroka, spomnite se šestletnega samomorilca.
— Redlova afera. ‘1 Militaricshe Korespondenz” javlja, da je končano sodnijsko postopanje proti ulanskemu lajtnantu Horinki, ki je bil na sumu, da je RedTov sokrivec pri špionaži. Horinko so a-retirali takoj po Redlovem samomoru, ker so domnevali, da mn je pomagal pri špionaži. in radi homoseksualnega občevanja z Red-lom. Preiskava je dokazala, da ni bil udeležen Horinka pri Redlovem vohunskem delu. Horinka je-pa popolnoma priznal homoseksualno občevanje z Redlom.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chieago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., Sč>. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chieago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Vsi, moški in ženske, so spravljali vlkuip svoje revno imetje ter so hoteli iti v Milan, in le s težavo so se dali pregovoriti, da niso popolnoma zapustili svoje vasi. Povedalo se jim je, da hi oni, nesposobni vojskovanja, delali le preglavico v mestu, kjer so vsi pričakovali oblegovanje. Zato so bili izbrani za odhod le tisti, ki bi mogli vojskovati se , in bilo je naloženo župniku, našemu znalncu, da bi jih povedel tja. Med izbranimi je bil tudi brodar. Stara Marta, njegova žena, je bila priprav-* ljena, da ostane sama doma v osiroteli hiši, a njen mož naj bi šel tja, kamor ga je klicala dolžnost. In pri vsej svoji revščini je hotela dati njemu večji del bornega imetja, da bi ne morali drugi povsem skrbeti zanj. Tako je hotela tudi ona po vsej sivoji moči pomagati k občnemu blagru, da bi’bila deležna obljubljenega odpustka. Župnik je občudoval njeno krepost, toda smilila se mu je preveč, zato ji je ne le dovolil, temveč nekako velel, taaj gre s svojim možem. In ta prednost, ki je bila njej sami dovoljna med tolikimi drugimi, katere so tudi za to prosile, ni vzbudila niti najmanjše nevo-Ije. Vsi so namreč priznavali, da je položaj uboge starke izvanre-den, ter da ste ji njena nesreča in njena krepost pridobili pravico do tega obzira.
Majhna četa se je napravila na pot s tem, kar je mogla spraviti vkup v splošni revščini, pustivši zaostalim le toliko, kolikor jim je bilo neobhodno potrebno. Med potoma so našli še druge ljudi, kateri so prihajali iz druge vasi, in istotako šli v mesto, opremljeni po svoji moči z živili in orožjem.
Prišedši v Milan, so videli, da je ljudstvo skrbno kopalo rove- in delalo nasipe, stavilo zidove in izdelovalo stroje. Po ulicah je kar mrgolelo rod Okel cev, vojščakov, duhovnikov, redovnikov, sivih, belih in črnih. Na trgih in razpotjih so bile delavnice za silo. V njih se je naporno delalo; mehovi so pihali, kovači so urno obračali železo v žerjavici, tolkli ga na nakovalih in vtikali v vodo, da je šumelo.Med udarci kladiv, škripanjem pil, kričanjem in petjem delavcev so odmevali glasovi trobel,
Limontska četa je bila razvila svojo belo zastavo, na kateri je bila naslikana čaplja s škofovsko palico v kljunu in z mitro pri nogah ; to je bil grob samostana svetega Ambroža. Župnik je stopal prvi, za njim pa njegovi ljudje v raznovrstni obleki po dva Skupaj, ta je imel na sebi dolgo kmetsko haljo, uni kratek jopič; drugi so nosili volnene plašče ali kožuhe iz ovčje ali medvedove kože; glavo so jim pokrivale čepice in kapuce različnih Oblik. Oboroženi so bili s krivači, meči in loki; na rami so imeli privezan gladek jesenov ščit, v hlačah pa jim je tičal nož z roženim ročem.
Meščani so sprejemali dohajalce z glasnimi izjavami veselja in bratovske ljubezni. Limontini so bili brž spoznani po- njihovi žastavi, in nekateri so jih hitro peljali proti domu grofa Del Balzo, kjer so se imeli nastaniti.
Grofova hiša je bila v obližju mestnih vrat Algisovih, ki se dandanes zovejo Beatricina vrata. Zato je bilo določeno, da bodo tam bivali vojaki, kateri so imeli braniti tista vrata ter nasip in rov, ki sta segala do tja, kjer je dandanes Pontaecio, a tedaj so bila Comacinski vrata.
Stopivši v prvi dvor, so Limontini videli, da je bilo v njem in pod oboki okoli njega vse polno o-ro-žja, živil in „moštva. Nastanili so se v neki pritlični dvorani, in ko so, vsedši se na klopi okolo neke mize, odkladali orožje ter se pripravljali k skupnemu obedu, ji prišel neki služabnik iskat župnika.
Dobrodušni duhovnik je šel takoj h grofu, se mu je poklonil, in na njegovo željo- naštel po imenu ljudi, kiaitere je bil pripeljal s seboj.
“Ker me je zla usoda privedla v tak nesrečen položaj”, je dejal grof, “mi je v veliko tolažbo, da imam pri sebi nekaj znancev, dobrih ljudi j, kateri me bodo znali braniti, če bo treba; kajlti, kakor sami vidite, tista druga sodrga, katero so mi vtisnili, Bog pomagaj !.... In če si mislim, da Ba-var utegne zmagati, in boste videli, da se zgodi tako, ter izve, da je bilo v moji hiši nastanjenih toliko ljudij, kaj stori tedaj z menoj !... Kakor da bi bil šel jaz iskat te ljudi — se ve, ker imam tako lepo- zabavo ž njimi! Oh, ubogi jaz!... Ah, gospod župnik, če bi mogli še kdaj. videti naše gore”! in vzdihnil je globoko.
Župnik mu ni kar naravnost nasprotoval, vendar si je prizadeval, da bi ga pomiril in osnčil, rekoč, da se meščani vrlo pripravljajo- na obrambo da cesar bo odbit... Toda gtrof mu je odgovoril nestrpno in z osornim glasom: “Kaj vi razumete to? Vi ne veste nič ... Na vsak način priporočite dobro Limontinom, da me ne zapustijo; kajti lahko rečem, da sem Limontin tuidi jaz... In tu v hiši naj bodo prijazni z vsemi, ker se dobijo Vsakovrstni ljudje ... A, ravno vam moram pripomniti, da najdete tu med drugimi vojaki samostana sv. Ambroža tudi tiste, ki iso požigali v Lim-onti, in ne bi hotel, da bi med njimi in našimi nastal kak prepr... Če bi bil Lupo tu! Vojaki se takoj sporazumejo med sabo. On bi mogej vzdrževati mir. Ali k nesreči ne vem, kje je sedaj.”
“Lupo?” je dejal župnik. “Videli smo ga tu blizu 'zunaj mestnih vrat. Na nekem trgu je vežbal četico kmetov v sukanju sablje. In še z nami je prišel uprav tu sem do- vaše hiše, toda vstopiti ni hotel, ker, kakor je ¡rekel, ste mu vi to prepovedali”.
“Da, res je,” je odgovoril grof v zadregi, “to je bilo tako ... pa
sedaj ... če ibi hotel priti v tisti namen, kakor sem vam omenjal, bi mu rad dovolili”.
“če je tako,” je pripomnil župnik, “lelhika -ukažete takoj, naj ga poiščejo. Najdejo ga na trgu na pravi roki tu pred mestnimi vrati. Ondi je neka -nova velika cerkev z rudečim pročeljem...”
“Cerkev svetega Marka”, je rekel grof, “je že prav! Hitro pošljem ponj.”
Ko se je to zgodilo, je kmalu prišel Lupo, jako razveseljen, da liživa spet milost svojega nekdanjega gospodarja ter da more zopet biti v družbi svojih dragih sta-rišev in vaščanov. Ko je slišal, o čem se je šlo, je rekel: “Samo- če se bodo hoteli udaiti naši gorjani, potem ko so jih toliko prestali. Kar zadeva vojake, prevzamem jaz vso skrb. Vojaki ne držijo jeze toliko- časa. Pa tudi nimajo razloga za- to.”
Župnik je nemudoma šel doli v dvorano, da hi pridobil svoje dobro ljudstvo za 'zaželjeno spravo. Ni !bil Ve končal govoriti, ko je vstopil Lupo, držeč pod pazduho Vinciguerro, a za njima če vsi drugi vojaki, ki so bili odnesli pete iz Limonte, in -katere je Lupo kasneje videl v Chiaravalli, kadar so mu hoteli tam pomagati na uni svet.
Vojaki so prvi zaklicali: “Živel Milam, živeli Limontini!” In gor-jani, na pol že pregovorjeni od župnika, na pol pa ginjeni vsled tistega klica in odkritosrčnega ter mirnega izraza na tistih vojaških obličjih, so jim šli naproti, in objeli so- se preganjalci in preganjanci, ipozab ivši krivice in maščevanja, katera so- si bili medsebojno prizadejali in prestali, ter premenivši v prijaznost vse nekdanje sovraštvo.
Sam brodar je še vedno sedel ter -držal roki prekrižani na prsih; njegovo čmemo lice ni kazalo-, da bi se bil dal pregovoriti -ali ganiti.
Vinciguerra je takoj spoznal v njem tistega kmetača (tako ga je on- zval), ki je bil vjčl v past Bel-lebuona; torej m-u je potrkal zaupljivo na ramo rekoč: t “Hoj! prijatelj, tudi ti si tu?”
Ne da bi vstal s svojega sedeža, ne da bi kaj izgovoril, ga je Miha pisano pogledal, kakor ovčarski pes, kadar vidi volka.
“A, lopov!” je nadaljeval vojak, smehljaje se, “si nam jo- naredil takrat, ko si nam natvezal o tistih- zlatnikih, katere je nesel Bellehuono hranit v ladij o in katere smo imeli potem razdeliti, in kako je že še hilo .naprej... ali
Grof Del Balzo je ukazal prinesti nekaj vrčev dobrega belega vina, in najmovejša sprava je bila zapečačena z napitnicami obeh strank. Vino je bilo iz Limonte, in samostanski vojaki ga niso mogli zadosti prehvaliti. Zadostovala bi bila ta hvala, da bi odpravila iz srca tistih gorjanov zadnji sled gnjeva, če bi ga bilo še kaj, -ali ga ni bilo.
Jedenindvajseto poglavje.
Grof je o-dkazal limontskemu župniku posebno sobo in ga je povabil za ves čas njegovega ondot-nega bivanja k obedovanju pri svoji mizi. Tudi brodarjeva žena, naša Marta, je bila uvrščena med grofovo družino in nastanjena pri Abroizijevih ljudeh. Tam je oskrbovala hišna dela še s kakimi drugimi štirimi ženami, ki so bile najete nalašč z-a to, da bi prirej ole in pospravljale postelje, delale, so azile in kuhale za toliko ljudij.
Uboga žena je med svojim delom vedno mislila na svoje gore; nikoli ni mogla pozabiti sinjega površja prostranega jezera in srebrne prolge potoka, vijočega se med skalovjem, kateri je bila vajena gledati z okna. Vsako jutro, kadar se je zbudila, je mislila, da je v svoji 'bajtici ter da vidi tiste ruj ave stene, na sredi mize, na tleh vesla, stolice, postelje... in z vsemi tistimi dragimi a vendar žalostnimi spomini je vedno vstajal še jeden dražji in žalostilc-jši mimo viseh, oj prežalosten za materino srce! Vendar sedaj ni morala prestajati več tiste ostre bolečine prvih dnij. Čas in zaupanje v Boga sta jela počasi celiti njeno rano-. Ker je revica vsaj pri svojem možu 'bila m-ej tem, ko se je prej na skrivnem bala, da se bo morala ločiti od njega — ker mu je mogla z lastnimi rokami streči, kakor je bila vajena, in je videla, da more kaj koristiti tudi svojim vaščanom — ker je bila prepričana, da tako po svoji moči tudi ona pripomore kaj k obrambi svoje domovine in svoje vere, — je občutila neki mir, popolnoma nov po strašnem dileva svoje nesreče. Zdelo se ji je tudi, kakor da bi iz istega napora ter iz utrujenosti njenih udov izvirala za njo neka nenavadna tolažba, neka tiha tuž-nost, ki ni bila brez vse sladkosti. Če je molila, je bila njena molitev bolj zaupljiva, če je jokala, ni bil njen jok tako- pust kot poprej; solze so ji tekle obilno in mimo, in dozdevalo se ji je, da ji lajšajo srčne težave ter jo okrepčujejo vso.
(Dalje prihodnjič.)
RABIM 100 ROJAKOV,
ki hočejo postati samostojni in neodvisni FARMERJI v okolici mesta Crivita, Marinette County, Wis., kjer je že mnogo rojakov, ki so z zemljo prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Rodovitna zemlja, dobra zdrava pitna voda, krasen kraj. Tu kupite naravnost od lastnika T. Kersten-a, ki hoče prej ko mogoče prodati vse, zato dobite zemljo pod ceno in povrnjeno vožnjo. Samo kratek čas. Ne zamudite te rasprodaje. Malo zaplačilo in odplačevanje na 10 let. Pišite še danes v slovenskem jeziku po nadaljna pojasnila in po brezplačno knjižico na zastopnika
1526 W. 21. Street.
Chicago, 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Iff
mm
Naše podjetje je pod nazorstvom “ Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
»i**:**:**:**:**:*':**:**:**:**:-*:**;**:*****:*****:*****:-*:**:**.**:**:**:**:**:**:**********'.**:**:**:**:**:'
X
t
Ugodna prilika!
za one, ki so se odločili iti na iarme ............ter postati neodvisni. — ■ ■
V severnem delu Wiseonsina, v okrajih ali county:	Clark, Rusk,
Chippewa in Price, je naprodaj mnogo tisoč' akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe cestte, čista, hladna voda, zdravo podnebje.
Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini.
Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru.
Kupujte naravnost od lastnikov. — Ogledajte si svet in prepričajte se -na lastne oči o kakovosti zemlje, -r- Kupcem se vožnja povrne.
Za nad-aljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika:
LOUIS BEWITZ
198 First Ave. Milwaukee, Wis.
v-*:-*:**:*o:>*:**:**:»*:»*:**:**t-»:**t-*t**:**:**:**:**:**:**:**:*‘,:**:**:*':**:**:**:*-:**:#*:**:**:**;**:**:
x
Y T
Y
x
i
I
i
Y X
t
I
T
I
|
1
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsaeega 3 steklenice brinjevea, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A HORVAT, Joliet, 111. ’
Nerednosti prebave
triners
BITTER-W1NE
v»'
thinerovo
horke vino
*U"vf‘<L.,d h/JOSEPH TFMNER • 16-622 S.Ashland Av«
CHiarn ul	^
TRINERJEVO GRENKO VINO
V lekarnah.
Ne jemljite drazih.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC,
se spominjaš? Tačas gotovo nisi mislil, da se bova še kedaj videla! Tod-a gore stojijo nepremično, a ljuidje se gibljejo in srečujejo. Sedaj ¡bi imela priliko...”
“In jaz sem tu”, je odgovoril-Miha, vzravnajo« glavo, “sem tu, da podam račun tebi in vsem tistim, (ki držijo s teboj”.
“ O, o! ” je zaklical vojak z glasnim smehom, “raki hočejo vjeda-ti some! Pustimo to, kmet, kar je bilo, naj bo pozabljeno! Pojdi sem, na! pijva skupaj!... Kaj me tako srdito gledaš?”
“No, no! tu smo vsi prijatelji!” se je vmešal Lupo-. “Objemite torej: tudi vi tega vrlega tovariša.”
“Mari ne veste, kaj vam je rekel, župnik?” je šepetala v uho-trdnemu brodarju njegova dobrodušna žena. “Ali hočete dati -drugim tak izgled, vi, ki ste najstarejši?” — Miha je vstal in se u-dal nevoljno. Potem se je zopet vsedel na svoje mesto.
“Kak hudoben kmetač!” je dejal Vinciguerra Lupu, ko se je ž njim nekoliko oddaljil in sta jela šetati se po dvorani. Tu imamo u-prav tak slučaj, da kdor je dolžan, še tirja. Rečem ti, če bi ne bilo radi tebe, bi ga hotel jaz učiti dostojnega reda”.
A itu je Lupo povedal Vinci-guerri, kaka strahovita nesreča je zadela ubogega moža, kateremu je v jezeru utonil j edini sin, in da je od tistega časa ves omamljen vsled prevelike žalosti. Tačas je pa tudi župnik stopil k Mihi in mu je pravil, kadar so ga imeli usmrtiti. Ta pojasnila, katera ste istodobno slišali obe stran|ki, so omečila že od narave dobra srca ‘brodarja in vojaka. In ko sta se oba kak hip kasneje srečala na sredi dvorane, ne da bi zinila — sta se objela in sta ostala tako precej časa v veliko radost vseh prisotnih.
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake ‘bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, -bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim, delom, telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je

Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Kaj pa lioče ta človek? Mala čarovnica se ne more poročiti z obema? . . . Volila je zase . . . mogoče nespametno . . . Ali ona je Varne jeva soproga.
—	Milostljiva kraljica, s tem naj sc zadovoljim? — je rekel Tresiljan; — besedi Varnega se ne more verjeti . . .
—	Ajlco bi se ta dvom izrekel na drugem mestu, — je priči Varnej,
—	tedaj bi moj meč . . .
—	Tvoj meč! — jo vzkliknil Tresiljan zaničljivo. — Moj meč ti bo pokazal . . .
—	Sirova fanta, mir, — je rekla kraljica. — Ali vesta?'. . . Lorda, to prihaja od vajnih prepirov', — je pristavila hitro in pogledala Leicestara in Suseksa;
—	Vajini privrženci vaju posnemajo in iščejo pretepov v moji lastni palači, pred mojimi očmi. Čujte. Kdor bo o tern igovorit da se bo za katero drugo stvar boril kakor zame in Anglijo, ga bomo uklonili v verige!
Po kratkem molku je Elizabeta nadaljevala milejše:
—	.Med temi predrznimi in puntarskimi fanti moram skrbeti, da se zadosti pravici . . . Lord Leicester, ali hočete jamčiti s svojo častajo, tako daleč, kakor sega. vaše znanje, da je vaš služabnik govoril resnico, alco pravi, da se je poročil z Arni Robsartovo?
To je bil udarec za Leicestra, da bi mogel nazaj in po kratkem obotavljanju je odgovoril:
—	Kolikor vem . . . resnično vem, je omožena:
—	Milostljiva vladarica, — je rekel Tresiljan. — Ali smem vprašati, kako se je zvršiia omenjena poroka?
—	Fej, človek . . . omenjena poroka,! — je odgovorila kraljica.
—	Ali nimate besede plemenitega
lorda? Ako si zgubil, se mar čutiš užaljenega . . . Zato ti odpuščamo in bomo stvar preiskali bolj natančno . . . Lord Leicester! Mogoče niste pozabili, da bomo prihodnji teden obiskali vaš grad Kenilworth. .	.. Ni vas prosimo,
da sedaj povabite svojega prijatelja Suseksa na obisk, da bo tam v naši družbi.
—	Ako bo, plemeniti grof Su-seški moji preprosti hiši izkazal to čast, — je rekel Leicester, pri-klonivši se uljudno, — tedaj je to dokaz, da spoštujeva drug dru-zega, kar želi naša milostljiva kraljico.
'Suseks je bil v zadregi.
—	Veličanstvo, bolezen me je tako oslabila, da bom dolgočasen družabnik.
—	Lord, ali ste bili res tako hudo bolni? — je rekla kraljica in ga pogledala pazim. — Zelo ste se spremenili, kar me žalosti . . . Bodite pogumni . . . Mi bomo skrbeli za zdravje služabnika, ki ga cenimo. Masters vam bo napisal dijeto in da se prepričamo, ako vam je pomagalo in da ste se ravnali po nji, je treba, da pridete na Kenilworth.
Te besede je govorila tako odločno in vendar tako milo, da je lord Suseks vpognil koleno pred kraljico, kot znamenje svoje po-porščine, dasiravno je šel nerad na dvor svojega tekmeca.
Ko sta oba grofa med seboj izmenjala par uljudnih fraz, je rekla kraljica svojemu zakladniku :
—	Lordi, meni se dozdeva, da sta obraza obeh lordov podobna dvema znamenitima klasičnima rekama; en obraz je teman in kalen . . . drugi jasen in plemenit . . . Poglejte veličastveni mir v potezah plemenitega Leiicestra, mejtem Im Suseks izgleda, kot da se pokori naši volji, ali proti njegovi volji.
—	Mogoče vidi le vaša opotekajoča milost to razliko, — je rekel lord zakladnik. — Kaj neki naj ubeži ostremu očesu naše vlada-rice.
—	Lord. naša milost se ne opoteka, — je pričela zopet kraljica,, — temveč se enako deli na ■oba lorda . . . Lord Suseks in pa lord Leicester, povedati vama imam še nekaj: Skrbita, da vaju spremita Tresiljan in Varnej na Kenilworth . . . Poklicali bomo lahko pred se Parisa in Menelaja da bomo tam videli lepo Heleno, katere nestanovitnost je povzročila vstajo. Varnej, tvoja soproga mora na moj ukaz priti1 v gradič . . . Lord Leicester, pričaku-
jemo od vas, da pazite, da se to izvede.
Grof in njegov zaupnik sta se globoko priklonila pred kraljico, vendar se pa nista upala pogledati ji v obraz. Obema je bilo pri srcu, da sta se vjela v mrežo, ki sta jo nastavila drugim.
Kraljica, ki je nadaljevala, ni opazila njiju1 zmedenosti.
— Lord Suseks in Leicester, pričakujemo, da bodeta navzoča v državnem svetu, katerega bomo obdržavali sedaj, da rešimo zelo važne stvari. Po tem bomo napravili izlet po vodi . . . Pri tem se spominjam na nekaj . . . Vitez umazanega plašča — in pogledala je ljubeznjivo Ralija — pridružite se našemu spremstvu Dobili bodete sredstva, da spopolnite svojo opravo.
Tako je končala znamenita av-dijemca, na kateri je Elizabeta svojo razposajenost združila s tisto previdnostjo, v kateri jo ni prekosil noben moški ali ženska.
Sedemnajsto poglavje.
V	kratki pavzi, ki je nastala po končani avdijenci in začetkom državnega sveta, je Leicester lahko razmišljal, kako je določil svo jo usodo. Zdaj, ko je vspričo vseh pleirieijitnikov in kraljice pritrdil na dvoumen način izvajanju Varne ja, ni mogel več ugovarjati, ako se ni hotel izpostaviti nevarnosti, da pride pri Elizabeti popolnoma v nemilost.
Godilo se mu je kakor človeku, ki gre preko ledu in ki poka na vseh krajih, preko katerega se more rešiti, ako stopa s sigurnimi in odločnimi koraki.
Naklonjenost kraljice, za katero je toliko žrtvoval, si mora okra niti na vsak način, pa naj mu preti še tako velika nevarnost. Ostati mora priznan ljubljenec Elizabete, ali pa človek, ki je v življen-skih viharjih izgubil čast in srečo. Vsi drugi obziri so morali v tem trenotku izostati, zato si je iztrgal iz svojega spomina podobo Arni Robsartove. Mislil je, da bo kasneje imel dovelj časa, za .razmišljevanje o sredstvih, s katerimi lahko najde pot iz tega labirinta, ali pa kot dober krmar vodi svojo ladjo sigurno in srečno mimo Karibde, zato ne sme v tem osodepolnem trenotku misliti na nevarnost Scile.
V	takem razpoloženju se je Leicester udeležil državnega posvetovanja pod vodstvom Elizabete in se po končanem posvetovanju udal zabavi v njeni navzočnosti. Nikdar ni svojih političnih in dvorjanskih zmožnosti razvil bolj obširno in določno, kakor v tem trenotku.
(Dalje prihodnjič.)
Zmes.
— Vsa vas je izumrla. Kratko poročilo razpošilja “'Petcfburška brzojavna agentura”: Vse prebivalstvo ruske vasi Volskaja na Shhalinu je umrlo za kozami. Samo 721eten starček je še živ . ..” Uradna, vest, kratka in suhoparna,^ razgrinja tragedijo cele vasi. Se pred nekaj tedni je bilo v vasi 1100 oseb. Kakor v večini ruskih vaseh, tudi v Volskaji niso dosti gledali na snago in higije-no. Naenkrat je obolelo nekaj otrok za kozami. Na cepljenje koz, ali sploh na zdravniško pomoč, ni mislil nihče. Koze veljajo za “sveto bolezen”. Zdrave otroke so celo kopali z bolnimi skupaj, ker to baje zdravju dobro de. Seveda se je zaradi tega epidemija širila z neznansko naglico. V nekaj dneh je pomrlo do 100 otrok in odraslih. Na vasi že niso delali nič druzega, nego pokopavali in prirejali pogrebščine. Končno pa niso mogli nikogar več pokopati, ker je pop tudi u-mrl. Ko je vendar že odposlala vlada komisijo v vas, ni mogla komisija vstopiti niti v eno hišo: in je odšla, ne da bi bila kaj opravila zoper bolezen. Vas so morali prepustiti usodi in bolezni. Polagoma je utihnil tudi jok in stok vasi, vse 'življenje je prenehalo in mir kakor na pokopališču je zavladal na vasi, vse življenje je prenehalo. Samo star mož je blodil naokolo kakor brez uma. Vlada bo najbrž sežgala vas, v okolici pa imenujejo odslej Volskajo “vas smrti.”
— Cesar in državni pravdnik.
O tem vprašanju piše “Zarja” to le: Vprašanje, kdo je v avstro-ogrski monarhiji izmed cesarja in državnega pravdnika največji go-
spod, se bo zdelo vsem ljudem ne sporno in vsled tega kar smešno. Pa ni. To je naravnost klasično dokazal državni pravdnik v Zagrebu, Po sklepu bukareštnega mi ru so razni monarhi izmenjavali med sabo brzojave, pa je tudi cesar in kralj Fran Josip brzojavno čestital rumunskemu kralju Karolu. Vse te brzojave so objavljali vsi tisti, ki imajo za to prostora in zanimanja. Tako je hotel tudi zagrebški “Obzor” objaviti Fran Josipov in Karlov telegram. V tiskarni je bilo že skoraj vse gotovo, rotacijski stroj je metal zadnje iztise iz svojega žrela, kar se je pojavilo nekoliko policistov, ki so pobrali vso naklado in jo odnesli s seboj. V Zagrebu imajo namreč še vedno preventivno cenzuro in časopisi1 se lahko konfis-cirajo, še preden izidejo. Sploh se smejo tiskati šele dve uri potem, ko so oddani cenzurni iztisi državnemu pravdništvui in policiji. Ker sta bili dve uri potekli, so tiskali list mirne vesti, prepričani, da ni v njem nobenega hudodelstva. Ali po dolgem premišljevanju je prišel državni pravdnik le do zaključka, da je isti le prenevaren za lojalne državljane in ga jr dal zapleniti zaradi — cesarjevega telegrama! Tega si dober patriot ne bi mislil, da mora cesar telegrafirati reči, ki jih državni pravdnik ne more puščati v javnost! Ampak zgodilo se je tako, in cesarjev brzojav je ostal zaplenjen. Pravijo, da je zbodla cenzorja beseda “pacifikaeija” v oči. To pomeni “pomirjenje”. Nemara je pač na Ilrvatskem vsaka misel na pacifikacijo nevarna. In v bodoče bo morda dvorna kabinetna pisarna morala vpraševati zagrebškega državnega pravdnika za njegovo mnenje, preden pojde kakšen vladarski telegram kam na tuje dvore. Najlepše bi bilo, če bi še kraljevsko sodišče potrdilo konfiskacijo kraljevskih besed v — kraljevem imenu.
— Častnik defravdant. Policija išče nadporočnika Oskarja Frimmla, ki je bil oddeljen 2. zbornemu poveljstvu na Dunaju, pa jo je popihal s približno 10.-000 kronami v žepu. Dobil je nalog, da odda približno 960 K na pošti in odda potrdilo podpolkovniku B. S takim zneskom se seveda ne uide ; kam pa bi prišel s to bagatelo? Hudič v podobi slučaja pa je hotel, da je srečal
nadporočnik na stopnicah nekega računskega oficiala, ki ga je prosil, naj mu prihrani pot in odda podpolkovniku še 9000 K. ki bi imel oficial oddati blagajni. Frimmel je bil tako ljubeznjiv, da je takoj prevzel denar. Ali ob 2. popoldne ni bilo ne njega, ne recepisa. Kdo bi v takem slučaju mislili takoj kaj hudega? Menili so, da je pač zadržan, pa se bo oglasil drugi dan. Ali tudi v torek ga ni bilo v pisarno. Torej so poslali podčastnika, da ga pokliče. Toda ta se je vrnil brez nadporočnika in povedal, da je našel zaklenjena vrata. Tedaj so poslali stotnika ponj. Ta je izvedel, da je Frimmel v podel jek okrog 4. popoldne plačal stanovanje, češ, da mora nujno odpotovati. Ob 7. zvečer je poklical avtomobil in se odpeljal, seveda ne da bi povedal kam. Zdaj ga iščejo. Če pride s “svojimi” 10.000 kronana daleč, je velik umetnik.
— Igralnice. Poročilo, da dovoljuje Belgija, katoliška, klerikalna Belgija kopališčnim upravam v- Ostende in Spaa, da smejo zopet oitvoriti zaprte igralnice, bi lahko povzročilo kakšno napačno mnenje in krivično kritiko klerikalne vlade in njene katoliške morale. Na videzno so vladajoči kristjani v Belgiji vedoma grešili; kajti zaprli so igralnice, ki so prej obstojale, po čemer je soditi, da so smatrali te inštitute za škodljive in pregrešne. Potem pa so preklicali svojo prepoved, s čimer so dovolili škodljivost in greh. Ali preden se izreka taka sodba, je treba poročilo izpolniti. Visoka klerkalna vlada belgijška dovoljuje igralnice le z izrecno pripombo, da smejo biti odprte samo v letni sezoni. ;S tem dobiva vsa stvar seveda popolnoma drugo lice. Po leti prohajajo tujci, ker je morje takrat toplo, in je posedanje in izprehajenje v plavalnih oblekah takrat prijetno. Po zimi pa s tem ni nič; kadar je pri nas mraz, se vozijo ljudje, katerim to dovoljuje mošnjiček, v Egipt in v Alžir, ali pa vsaj — na Riviero. Torej ne morejo igrati v Ostende, in zato ofieielni kristjani ne dovoljujejo, da bi bile po zimi igralnice odprte in da bi se vršilo po njih grešno igranje. Po zimi ni “fcšefta”, zato so igralnice za-
prte.
| Milo odvajalo,
za otroke, ki ne ščiplje ali grize črev je
SEVEROV LAX0T0N
Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrocih in drugih, ki so nežnega ustroja Cena 25 centov.
Severovekapljice za otroke
(SEVERA’S SOOTHING DROPSj
se priporočajo kot varno in čisto zdravilo za dojenčke za olajšanje kolike, zvija-vice, krčev in drugih otročjih neprilik. Cena 25c centov.
Na prodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Severova. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co. CEDr0wTDS
______	' '• : -v' ' ■ •• ' • _ #
RES DOBRA. ZEMLJA.
Ker so bili naši rojaki ponovno oeiganjeni in “ očifutarjeni ” ter zapeljani po nekaterih zemljiških agentih na podlagi neresnični!^ poročil in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja' tudi v poštena podjetja, izjavljamo mi na tem mestu, da povrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu poročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa.
Naša zemlja: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, brez peska in močvirja. Dobolj zdrave in dobre vode. številni potočki teko čez našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna šola; pošta, prodajalni, postaja blizu. Delavnica za kom serviranje kumar ter mlekarne blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se jo prodaja med Slovenci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so si ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena $18 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s slikami, še danes pišite ponj na: Adria Colonization Co., 322 Reed St., Milwaukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Zakrajšek, upravnika.
Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogledanje, ker se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem zastonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plačati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ceni, zemljo, na kateri more farmar ugodno živeti ter lepo napredovati. That’s ali!
Na prodaj imamo tudi več obdelanih in deloma obdelanih farm zraven ali blizu Willarda po zelo ugodni ceni.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
(ADVOKATI —
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare B’l’d’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
!
EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvernica za ZASTAVE, REGALUE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pičite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatski in jo član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.
---- KRASNI ------
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
XK-XKK-X**XKKKK>XKK*X~X~X*<~X**X~X~X“X~X~X-,X*<~X»*X*»X~X~X
| PRODAJAM ZEMLJO V SOLNCNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 *t’ na mesec ali 17e na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
A .A. A .A. .A. .A. .A.
NAJVEČ« SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE J
Narodna Tiskarna	1
2146*50 Blua Istand Jtve., Chicago, IU.	J
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
v	o
?
T
T
t
t
f
❖
t
t
T
<£♦
THAT’S THE BEER
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
IMENIK
krajevnih društev S. N. V. J.
štev. 1.—Slavija, Chicago, 111.—
Pred.: Felix Kramaršič, 1936 S. Center Ave.—Taj.: Jos. Versčaj, 1504 S. 57. Court, Cicero, 111.—Blag.: Louis Skubic, 2727 So. 42nd Ct.—Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev 2.—Triglav, La Salle, 111.— Pred.: Frank Lepich, 1155 — 3 rd St. —Taj.: L. Zevnik, Neustadt Store-Blag.: J. Vogrič, 444 — 6th St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 3.—Adrija, Johnstown, Pa.— Pred.: Ig. Pečkaj, 524 Broad St.—Taj.: J. Hribar, 509 Broad St., Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown Pa.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 4.—Bratstvo, Neff. Ohio.—
Preds. Martin Pirc, box 172.—Toj. Rudolph G-. Gradišnik, box 437. -— Blag.: Karl Dernač, box 26, Neffs, Ohio. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 5.—Naprej, Cleveland, Ohio.— Pred.: Aug. Kužnik, 8323 Connecticut Ave.—Taj.:	Anton Peterlin, 1143 E.
63rd St.—Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave.
štev. 6.—Bratstvo, Morgan, Pa.—
Pred.: J. Debelak—Taj.: J. Pleteršek, box 27.—Blag.: F. Miklavčič, E. F. D. 3, box 43, McDonald, Pa.
štev. 7.—Bratoljub, Claridge, Pa,— Pred.: Lovrenc Sturm, box 434.—Taj.: J. Mlakar, box 68.—Blag.: Val. Red-nak, box 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 8.—Delavec, So. Chicago, 111.—
Pred.: Ant. Brence, 9652 Ewing Ave.— Taj.: Jos. červan, 9652 Avenue “N”. —Blag.: Matt. Stanovnik, 9503 Ewing Ave.
štev. 9.—Bratstvo Naprej, Tale, Kans,—Pred.: Ivan Sajovec, box 73.— Taj.: J. Jenčič, box 38.—Blag.: Ant. Eupar, box 32.—Vsi v Yale, Kans.
štev. 10.—Trdnjava, Rock Spring, Wyo.—Pred.: F. S. Tauchar, 440 — 7th St.—Taj.: Jos. Pishler, 308 — 6th St.— Blag.: Val. Stalick, 302 Pilot Butte av. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 11.—Sokol, Roslyn, Wash.— Pred.: Roman Grškovič, box 903.—Taj.: Matt Kučan, box 906.—Blag.: J. Sepič, box 77.—Vsi v Roslyn, Wash.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 12.—Edinost, Murray, Utah.— Pred.: Vin. Braniselj, box 1. — Taj.: Jos. Šobar, E. F. D. 7, box 2.—Blag.: J. Sablich, box 464.—Seje vsaki drugi ponedeljek v mesecu.
štev. 13.—Edinost, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, E. 1, box 36 Bellaire, O.—Ta.: Frank Gregorčič, box 720, Bridgeport, O. — Blag:. Fr. Kain, box 540, Bridgeport, O. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 14.—Sloga, Waukegan, Ul.— 1’red.: Fr. Brence, 609 Market St.— Taj.: Jos. Petrovčič, 409 Belvider St.— Blag.: J. Gantar, box 286, North Chicago, 111.
štev. 16.—Sloga, Milwaukee, Wis.—
'Pred.: Fr. Limoni, 377 Virginia St.— Taj.: Fr. Perko, 5Ž5 National Ave.— Blag.: Louis Bewitz, 198 — 1st Ave.— Vsi v Milwaukee, Wis.
štev. 17.—Bled, So. Lorain, Ohio.— Pred.: Ant. Ule, 1755 E. 33rd St.—Taj.: Fr. Dugar, 1641 E. 29th St.—Blag.: Fr. Krištof, 1605 E. 29th St.—Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 19.—Orel, W. Mineral, Kans.— Pred. Frank Košič, East iMneral, Kans. Taj. Mihael Machek, box 484, Stone City, Kans. Blag. Ignac Černe, box 520, Stone City, Kans.
štev. 20.—Sokol, Ely, Minn.—Pred.: John Seliškar. — Taj.: Fr. Jenko, box 48.—Blag.: J. Omers, box 433.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 21.—Orel, Pueblo, Colo.—Pred.: Charles Pogorelec, 508 Moffat St.— Taj.: Louis Koročec, box 1012 Sta. A.— Blag.: Jac. Heningsman, 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1. dne v mesecu.
štev. 22.—Danica, Trimountain, Mich.—Pred.:	Paul Ozenich.—Taj.:
Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich.—Blag.: Alois Dolar, box 314.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 23.—Edinost, Darragh, Pa.—
Pred.: Ant. Resnik, box 78, Madison, Pa.—Taj.: Lud. Prašenkar, box 48, Madison, Pa.—Blag.: Matt Kitz, box 96. Darragh, Pa.
štev. 24.—šmarnica, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Fr. Štucin, box 226.— Taj.: Fr. Grilc, box 37.—Blag.: Fr. Klinc, box 207.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 26.—Bratje Svobode, Cumberland, Wyo.—Pred.: Ant. Shiffrar, box 64.—Taj.: J. Raspert, box 28.—Blag.: Ig. Bozovičar, box 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 27.—Celje, Frontenac, Kans.— Pred.: Jos. Gortz.—Taj.: J. Kerne, box 147.—Blag.: And. Uršič.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 28.—Novi Dom, Greenland, Mich.—Pred.:	Mihael Barič, Lake
Mine, Mich.—Taj.: Jos. Mihelič, box 83.—Blag.: Peter Geshel, box 111. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 29.—Domovina, Thomas, W. Va. —Pred.: Fr. Bartol, box 274. — Taj.: Joseph Zabukovec, box 433.—Blag.: Fr. Knavs, box 274. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 30.—Popotnik, Weir, Kans.—
Pred.: Ant. Indihar, box 204, Chicopee, Kans.—Taj.: A. Potisek, box 181, Weir City, Kans.—Blag.: T. Mravlja, box 221, Weir City, Kans.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 31.—Slovenski Dom, Sharon, Pa.—Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St.—Taj.: Fr. Stoniša, R. F. D. 57, box 66.—Blag.: Jac. Peršin, box 666, Farrell, Pa.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev.	32.—Sava,	Winter quarters,
Utah. — Pred.: John Lipič, box 31. — Taj.: Fr. Markošek, b. (za expresne posiljatve R. R. Scofield, Utah). — Blag.: J. Resnik, box 51.
štev. 33.—Naš Dom, Ambridge, Pa.— Pred.: Fred. Ogulin, box 141.—Taj.: Valentin Repovš, box 591.—Blag.: Fr. Jakše, box 591.—Vsi v Ambridge, Pa.— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 34.—France Prešeren, Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt. Turk, 743 Tri-mant St.—Taj.: Ant. Radkovič, 742 Holmes Ave.—Blag.: Jacob Ulman, 726 Holmes Ave.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 35.—Zvestoba, Chicopee, Kans.
—Pred.: Jos. Lesjak. — Taj.:	Louis
Aidich, box 131, Chicopee, Kans. — Blag.: Steve Eajner, R. R. 2, Pittsburg, Kans.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 36.—Zveza, Willock, Pa.— Pred.: Jos. Zajc, box 155.—Taj.: L. Dolenec, box 253.—Blag.: Fr. Sedej.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 37.—Proletarec, Lowellville, O.
—Pred.: And. Dobrick, R. F. D. 1, box 132, Poland, Ohio.—Taj.: Lov. Tomažič, R. F. D. 1, box 132, Poland, Ohio.— Blag.: J. Ribič, box 315.
štev. 38.—Ilirija, Kenosha, Wis.— Pred.: J. Presterl, 18 Howland Ave.— Taj.: Fr. žerovec, 22 Howland ave. — Blag.: Mary Šušteršič, 178 Lyman ave.
štev. 39.—Narodni Vitezi, Chicag*, III.—Pred.: J. Pršelič, 2225 S. Wood St.—Taj.: J. Hodschar, 1726 S. Centre Av.—Blag.: Fih Kaplja, 1650 S. Throop St.—Redne seje vsako prvo soboto v mesecu.
štev. 40.—Zvon, Durango, Colo.—
Pred.: Frank Košir, box 427. — Taj.: Ant. Borovatz, box 521.—Blag.: Martin Verče, box 427—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev 41.—Slovenija, Irwin, Pa.—
Pred.: Fr. Suša, R. F. D. No. 2, box 138. —Taj.: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, box 107.—Blag.: Ant. Rozina, R. F. D. 2, box 162.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 42.—Večernica, Aldridge, Mont.
Pred.:	J. Petek, box 144, Electric,
Mont. — Taj. Jos. Kočevar, box 144, Electric, Mont.—Blag.: Andrej Pelban, Electric, Mont.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 43.—Aurora, Aurora, Minn.—
Pred.: Vine. Mikulič, box 21.—Taj.: J. Žumer, box 13.—Blag.: Mike Zakotnik, box 183.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 44.—Danica, Conemaugh, Pa.—
Pred.: Fr. šega, L. Box 238.—Taj.: Andy Vidrih, box 523.—Blag.:	Jos.
Lovko, box 514.—Seje vsako drugo ne-deljo v mesecu.
štev. 46.—Gorenjec, Oregon City, Ore.—Pred.: Jos. Zolar, box 176.—Taj.: Matt Skoff, box 307.—Blag.: Jos. Frošt, box 344.
štev. 47.—Illinois, Springfield, 111.—
Pred.: Fr. Bregar, 1629 N. 10th St.— Taj.: J. Podlesnik, 1826 S. 17th St.— Blag.: Fr. Golob, 1818 Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 48.—Triglav, Barberton, O.— Pred.: Martin Železnikar, 436 Bolivar Road.—Taj.: Fr. Tonija, 423 W. Hopo-gan Ave.—Blag.: J. Balant, 311 S. 14th St.—Vsi v Barberton, O.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 49.—Ljubljana, Girard, O.— Pred.: J. Anžiček, box 510.—Taj.: Jernej Cerne, box 297.—Blag.: Alojz Strah, box 408,—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 50.—Skala, Clinton, Ind.—
Pred.: L. Prašnikar, box 67.—Taj.: V. Zupančič, R. R. 17.—Blag.: F. Prašni-ker, R. R. 3, box 6.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 51.—Narodni Dom, Aspen, Colo.
—Pred.: And. Tršelič, box 227.—Taj.: Fr. Lovšin, box 379.—Blag.: A. E. Rigler, box 582.
štev. 52.—Zvezda, Broughton, Pa —
Pred.: Ant. Demšar, box 135.—Taj.: Jak. Dolenc, box 181.—Blag.: Mih. Mali, box 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 53.—“V Boj!”, Collinwood, O.
—Pred.: J. Zupanc, 15787 Waterloo Rd. —Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Ave. —Blag.: Joe Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood, O.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 54.—Jutranja Zora, Glencoe, O.
—Pred.: Fr. Boštjančič, box 176.—Taj.: Ig. Žlemfoerger, L. Box 12.—Blag.: Joe Zibert, L. Box 11.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 55.—Slovan, East Palestine, O.
Pred.: Jac. Istenič, box 304.—Taj.: Fr. Miklavčič, box 436.—Blag.: Ant. Jur-javič, box 401.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 56—Slovenija, New York, N. Y.
—Pred.: Zvonimir Jakše, c. o. Krauth, Nachod & Kuhne, New York City.— Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Kerrigan Ave., West Hoboken, N. J.—Blag.: Fr. Ojster, 757 E. 179th St.
štev. 57.—Planinar, Black Diamond, Wash.—Pred. : Jos. Plaveč, box 644.— Taj.: Gregor J. Porenta, box 701.— Blag.: Fr. Potočnik, box 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 58.—Litija, Wilburton, Okla.— Pred.: J. Sabotin, box 655.—Taj.: Fr. Laufar, box 71.—Blag.: J. Majdič, box 568.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 59.—Zavednost, De Pue, 111.— Pred.: Joseph Urbanc, box 253.—Taj.: J. Slatnar, box 355.—Blag.: Dan Badovinac, box 341.—Vsi v De Pue, 111.— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 60.—Simon Gregorčič, Lloydeil, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, box 31.—Taj.: Jac. Kovsca, box 115.—Blag.: J. Jereb, box 16.
štev. 61.—Sparta, Gilbert, Minn.—
Pred.: J. Stebe, box 552.—Taj.: J. Ko-matar, box 245, Sparta, Minn.—Blag. : Matt Zadnik, box 585.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 62.—Bratska Sloga, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 — 6th St. Taj.: L. Junko, 26 Oak St.—Blag.: J. Plautz, 211 — 7th St.
štev. 63.—Bistrica, Rilton, Pa.— Taj.: Rudolph Sparhakel, bož 158.
štev. 64.—Slovenska Zastava, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Tekavec, box 263.—Taj.: Bartol Vertačnik, R. F. D. No. 3, box 98.—Blag.: Jos. Kerhlikar, R. F. D. 3, box 89.
štev. 65.—Prvi Maj, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, R. R. 1, box 62.—Taj.: Rochus Godina, R. F. D. 2, box 125.—Blag.: Ant. Marn, Breezy Hill Sta., box 76.—Vsi v Mulberry, Kans.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 66.—Prosveta, Alix, Ark.— Pred.: Matt. Pivk, R. F. D. No. 1, Altus, Ark.—Taj.: J. Štrukelj, box 71.—Blag.: Rozalija Pivk, R. F. D. No. 1, Altus, Ark.
štev. 67.—Dolenec, Huntington, Ark.
—Pred.: Frank Zajic, box 243.—Taj.: Karl Petrich, box 204.—Blag.: Ant. Medved, box 136.
štev 68.—Slovenec, Racine, Wis.—
Pred.: Anton Zore, 903 Elm Street. — Taj.: Val. Mikuš, 510 — 8th St.—Blag.: J. Pucelj, 730 Burbeck St.
štev. 69.—Napredek, Eveleth, Minn. —Pred.: Frank Masera.—Taj.: Thomas Prelovšek, 50 Norman Ave.—Blag.: Fr. Steblaj, 508 Grant Ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Maks Stepičevi dvorani.
štev. 72.—Spoznanje, Radley, Kans.
—Pred.: Tony Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Kans.—-Taj.: Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.—Blag.: Jacob Rem-šak, box 55, Radley Sta., Pittsburg, Kn as.
Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 74.—Grozd, Virden. Sil.—Pred.: Flor. Goričan, box 280.—Taj.: Ant. Ro-baus, box 280. — Blag.: Frank Kuhar, box 202.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 75.—Slovenec, Roslyn, Wash.— Pred.: Ant. Janaček,—Taj.: Louis Aris-tovnik, box 866.—Blag.: M. Raristov-nik, box 885.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 76.—Prijatelj, Skidmore, Kans.
—Pred.: Anton Svetik, box 223, R. R.
3,	Columbus, Kans.—Taj.: Martin Ju-rečka, E. R. 3, box 60, Columbus, Kans. —Blag.: Matt. Dabalack, box 13.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 77.—Bratstvo, De Kalb, 111.— Pred.: Fr. Kokolj, 426 So. 10th St.— Taj.: Ant. Gantar, 1142 Market St.— Blag.: J. Šinkovec, 1142 Market St.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 78.—Zveza, Manor, Pa.—Pred.: J. Božič, box 158.—Taj.: Louis Bonač, box 275.—Blag.: J. Senica, box 281.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 79.—Dobrodošli, Cie Elum, Wash.—Pred.: Fr. Subič, box 536.— Tajnik:	John Butorae, box 678. —
Blag.: Math. Kavzlarič, box 22.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 80.—Svoboda, Brereton, 111. — Pred.: Joseph Novšak. — Ta.: Tom. Felc, box 115,—Blag.:	Fr. Wolhge-
mouth, R, 6, box 87, Canton, 111.—Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani.
štev. 81.—Solnce, Red Lodge, Mont. —Pred.:	Alois Jeler, box 47.—Taj.:
Frank Pušnik, box 47. — Blag.: Jos. Horvat, box 14. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 82.—Triglav, Johnstown, Pa.—
Pred. Mihael Lampert, R. F. D. 3, box 54.—Taj.: Jernej Peček, R. F. D. No. 3, box 56.—Blag.: Carl Cerjak, 819 Grove Ave.
štev. 83.—Planina, Bingham, Utah.—
Pred.: P. J. Schultz, box 78.—Taj.: J. Samec, box 78. — Blag.: Anton Prijatelj, bož 78.
štev. 85.—Slovenski Delavec, Orient,
Pa.—Pred.: John Lipar, box 472, U-niontown, Pa.—Ta.: J. Yolk, box 133, Orient, Pa.—Blag.: Jos. Pauzelj, box 54, Orient, Pa.
štev. 86.—Slovenski Dom, Chicago, IR.—Pred.: Fr. Bostič, 1743 Fletcher St.—Taj.: Jos. Goričan, '726-28 Grand Ave,-—Blag.: Fr. Slana, 604 N. Curtis St.—Vsi v Chicago, 111.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 87.—Prostomisleci, Herminie,
Pa.—Pred.: Alois Slebir, box 132.— Taj.: Frank Lovše, box 277.—Blag: Jos. Brie, box 136. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 88.—Dobri Bratje, Moon Run,
Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak, box 222.— Taj.: Mihael Jerala, box 217.—Blag.: Lenard Mihon, box 68.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 89.—Glas Naroda, Midway, Pa.
—Pred.: Martin Strupek.—Taj.: J. Zušt, box 294.—Blag.: J. Nagode.
štev. 90.—Rdeči Prapor, Hackett, Pa. —Pred.: J. Bobnar, box 174.—Taj.: Ant. Mrak, box 205.—Blag.: Ant. Prah, box 63.—Vsi v Hackett, Pa.
štev. 91.—Johnston City, Johnston City, 111.—Pred.: Paul Ban, Johnston City, 111. — Taj.: Vinc. Pugelj, box 561. Blag.: Ant. Donat, box 507.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 92.—Rožna Dolina, Franklin, Kans.—Pred.: Alois Karlinger, R. F. D.
4,	box 86, Girard, Kans.—Taj.: Fr. Wegei, box 38, Franklin Kans.—Blag.: Matt, šetina, box 23.
štev. 93.Zarja Svobode, Randall, O. —Pred.: J. Jene, box 21, North Randall, Ohio.—Taj.: J. Daničič, R. F. D. 3, box 114, Warrensville, Ohio.—Blag.: Fr. Cestnik, R. F. D. 3, box 116.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 94.—Triglav, Colorado City, Colo.—Pred.: Fr. Gabrovšek, box 8, Curtis, Colo.—Taj.: Fr. Klun, box 118. (za exprešne posiljatve: 508 Main St.) —Blag.: Fr. Starec, 318 S. 6th St.—Seje prvo soboto po desetem.
štev. 95.—Lilija, Oglesby, 111.—Pred.: Jos. Senica. — Tajnik: Ant. Weber, box 554.—Blag.: Jos. Legan, box 11.
štev. 96.—Bratje Vsizaenega, Livingston, 111.—Pred.: John Repovsh, box 68. — Tajnik: Anton Woueko, box 186. —Blag.: J. Muvrin, box 152. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 97.—Krim, Bessemer, Pa.— Pred.: Henrik Slapničar, box 121.— Taj.: Jac. Matozelj, box 149.—Blag.: Ant. Klischek, box 122.
štev. 98,—Sokol, La Salle, 111.—Pred.: Jos. Miklančič.—Taj.: Ig. Volk, 445 Sterling St.—Blag.: Thomas Golobič, 203 — 2nd & Union St.
štev. 99.—Slovenski Rudar, So. Wilmington, 111.—Pred.: Jos. Smolič, box 347.—-Taj.: Fr. Žnidarič, box 380. — Blag.: Jos. Gorz, box 282.
štev. 100.—Golobček, Victor, Colo.— Pred.: Jos. Šporar, box 57, Goldfield, Colo.—Taj.: Matt. Božič, 122 S. 1st St. —Blag.: Jos. Gačnik, box 433.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 101.—Trdnjava, Grays Landing, Pa.—Pred.: Anton Segec, box 127, Martin, Pa.—Taj.: Anton Rodica, box 85, Martin, Pa.—Blag.: Fr. Kastelic, box 21, Martin, Pa.
štev.	102.—Nada, Chicago, Dl.—
Pred.: Rosa Sever, 1925 W. 21st St.— Taj.: Frances Ručigaj, 1845 Blue Island Ave.—Blag.: Mary Hočevar, 2317 So. Leavitt St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 103.—Jutranja Zora, La Salle, 111.—Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St.—Taj.: Fanny Novlan, 5th Croset St. 528.—Blag.: Mary Malli, 28 La Harpet St.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 104.—Zavedne Slovenke, So. Lorain, Ohio.—Pred.:	Ivanka Krištof,
1605 E. 29th St.—Taj.: Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St.—Blag.: Marija Klinar, 1748 E. 30th St.—Seje vsako 3. nedeljo v mesecu.
štev. 105.—Studenček, Inidianapolis, Ind.—Pred.: Frank Kanalec, 501 W. Washington St.—Taj.: Andrej Drešček, 909 W. Pearl St. — Blag.: Andrej Gabrijelčič, 939 N. Warman Ave..
štev. 106.—Prostost, Imperial, Pa.— Pred.: Louis Capuder, box 86.—Taj.: Ig. Murchetz, box 328.—Blag.: Jos. Šušteršič, box 94.
štev. 107.—Planinski Raj, St. Louis,
Mo.—Pred.: Val. Sever, 3404 S. 2nd St. —Taj.: J. Bertoncelj, 3404 S. 2nd St. Blag.: Jos. Skubiz, 2834 Lyon St.—Seja se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 108.—Jutranja, Ely, Minn.— Pred.: Ana Teran. — Taj.: Frances S. Jenko, box 48.—Blag.: Elizabeth Smrekar, box 281.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 109.—Orel, Ladysmith, B. C.—
Pred.: Anton Turk, South Wellington, B. C. — Tajnik: Jos. Pečja, bož 120.— Blag.: Matt Hočevar, box 120. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 110.—Slovenski Rudar, Chisholm, Minn.—Pred.: Louis Marn.—Taj.: Ant. Mahne, box 152.—Blag.: Alois Gande, box 212—Vsi v Chisholm, Minn.
štev. 111.—Zvezda, Aurora, Minn.— Pred.: Kat. Kastelec, box 155.—Taj.: Marija Kovach, box 78.—Blag.: Neža Lesar, box 251.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 112.—Slovenski Sinovi, Bear Creek, Mont.—'Pred.: J. Hodnik, box
16.—Taj.: J. Kostelic, box 161.—Blag.: Fr. Rihar, box 198.—Vsi v Bearcreek, Mont.—'Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 113.—Mangart, Sunny Side, Utah.—Pred.: J. Škerlj, box 76.—Taj.: J. Mihalj,;box 93.—Blag.: Bob Tomšič.
štev. 114.—živila Ilirija, Roundup, Mont.—Pred.: T. Pavlin, box 415.— Taj.: Lucas Zupančič, b. 415.—Blag.: A. Kenda, box 151.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 115.—Jolietska Zavednost, Joliet, 111. — Pred.: Matt Požek, 1010 N. Broadway St. — Ta.: John D. Kren, 916 N. Chicago St. — Blag.: Jos. Starešinič, 616 Sumit St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 116.—Zagorski Zvonovi, Lincoln, 111.—Pred.: J. Hočevar, 717 Wi-ehitta Ave.—Taj.: Jos. Ticer, 622 Wi-chitta Ave.—Blag.: M. Starčevič, 1405 McLean St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 117.—Novi Dom, Yukon, Pa.—
Pred.: Ant. Laurič, box 8.—Taj.: J. Vidmar, box 40.—Blag.: Jos. Kastelic,
R.	F. D. box 116, Ruffs Dalle, Pa. štev. 118.—Slovenski Sokoli, Pittsburg, Pa.—Pred.: Geo. Greguras, 4938 Hatfiled St.—Ta.: John Malesich, 5164 Butler St.—BI.: Jos. Lokar, 4745 Hatfield St.—Vsi v Pittsburg, Pa.
štev. 119.—Moška Jednakopravnost, Waukegan, 111.—Pred.: Katarina Terlep.—Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St.—Blag.: Betti Mahnič, 709 Market Street.
štev. 120.—Gorenjec, Heaton, N. Mex.
—Pred.: Ant. Gantar, box 57.—Taj.: Anton Sedej, box 1.—Blag.: Fr. Grošelj, box 3,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 121.—Zveza Detroitskih Slovencev, Detroit, Mich.—Pred.: John Kolenc, 226 Wandemere ave.—Ta.: Peter Puhek, 66 Cedar St.—Blag.: Lov. Bizjak, 66 Cedar St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 122.—Grozd, Aliquippa, Pa.—
Pred.: Fr. Mihčič, box 276.—Taj.: Geo. Smrekar, box 71, Aliquippa, Pa.—Blag.: Jos. Žagar, box 111.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 123.—Vipava, Panama, 111.—
Pred.: Aug. Čermelj, box 816.—Taj.: Andr. Illeršič, box 831.—Blag.: J. Mahnič, box 642.—Vsi v Panama, 111.—Seje vsako nedeljo v mesecu.
štev. 124.—Mednarodna Zveza, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje, box 106, Vandling, Pa.—Taj.: Fr. Verbajs, box 140, Forest City, Pa.—Blag.: Ig. Verbajs, box 90, Forest City, Pa.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 125.—Hibbing, Hibbing, Minn. —Pred.: J. Knez. — Taj. Rudolph Kure, 3rd ave. — Blag.: J. Strojan, box 358.
štev 126.—Primož Trubar, Cleveland,
O.—Pred.: Joseph Faletich, 5604 Bonna ave. — Ta.: John Zuzek, 1164 E. 61st St. — Blag.: John Mostečnik, 1126 E. 61st St. — Seje vsako četrto nedejlo v mesecu.
štev. 127.—‘‘V slogi je moč!”, Oak-view, Colo.—Pred.: Alois Zupan, box 32. —‘Taj.: Fr. Zaveršnik, box 41.—Blag.: Ignac Jert, box 84.
štev. 128.—Narodne Slovenske, Calumet, Mich.—Pred.: Ana Klemenc, 507 Pine St.—Taj.: Maggie Geshel, 218 — 7th St.—Blag.: Boža Rački, 4237 — llth St.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 129.—Lipa, Cleveland, Ohio.—
Pred.: J. Gorjup, 3424 W. 97th St.— Taj.: Carl Penko, 951 E. 70th St. N. E. —Blag.: J. Breskvar, 3528 St. Clair Ave,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 130.—Eveleth, Eveleth, Minn.—
Pred.: Antonija Steblaj.—Taj.: Frančiška Podlogar, box 338.—Blag.: Angela Pucelj.
štev. 131.—Francisco Ferrer, Chicago, 111.—Pred.: Milan Hegji, 217 W. 24th St,—Taj.: J. Molek, 2615 S. 40th Ave,— Blag.: Felix Seljak, 1828 Blue Island ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev.	132.—Slovenski	Napredek,
Klein, Mont.—Pred.: Peter Jeler, box 21.—Taj.: Fr. Kobetich, L. B. 25.— Blag.: Peter Antonieh, box 126. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 133.—Balkan, Cleveland, O.— Pred.: Joseph 'Pozarelli, 2554 E. 82nd St,—Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82. St.
S.	E.—Blag.: Ig U.rbančič, 2940 E. 82nd St.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 134.—Bratska Ljubezen, Superior, Wyo.—Pred.: Andrej Keržišnik, box 143.—Taj.: Lukas Groser, box 341. —'Blag.: Ant. Krašovec, box 13.—Ysi v Superior, Wyo.
štev. 135,—Brooklyn, Brooklyn, Ohio.
—Pred.: Peter Vesel, 4004 Jennings Rd. —Taj.: Fr. Demšar, R. F. D. 3, Bradley Rd., b. 79 B.—Blag.: Matt Baje, 3994 Jennings Rd.
štev. 136.—Michigan, Manderfield, Mich.—Pred.: Peter Stimac, box 43, Dodgeville, Mich.—Taj.: Anton Krall, box 11. — Blag.: Matt Stimac, box 46. — S je vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 137.—Napredne Slovenke, Cleveland, O.: Pred.: Franja Lausche, 6121 St. Clair Ave.—Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St.—Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62nd St,—Vse v Cleveland, O.—Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
štev. 138.—Postojnska Jama, Can-nonsburg, Pa.—Pred.: Paul Posega, box 230. — Taj.: J. Koklič, box 276,—Blag.: J. Podboj, box 230. — Vsi v Canonsburg. Pa.
štev. 139.—Tabor, Cleveland, Ohio.—
Pred.: Fr. Cergol, 6328 Storer Ave. S. W.—Taj.: Jacob Fabjančič, 2741 Commercial Rd. — Blag.: Fr. Cergola, 6328 Storer av. S. W. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 140.—Bratska Zveza, Brooklyn,
N. Y. — Pred.: Mihael Ivanšek, 202 Staag St. — Taj.: Peter Mihelič, 226 Suydam St.—Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose Ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
štev. 141.—Brod na Kolpi, Calumet,
Mlich. — Pred.: Matt Crnkovič. — Ta.: Anton Stimac, box 144. — Blag.: J. To-mac, box 603. — Vsi v Calumet, Mich.
štev. 142.—Mir, Collinwood, O. — Pred.: F. Martinjak, 16002 Saranac Rd. —Taj.: Martin Podgorelec, 16002 Saranac Rd.—Blag.: Jos. Urbančič, 15930 Saranac Rd.—43eje vsako tretjo nedeljo u mesecu.
štev. 143. — Slovenski Lovec, East Helena, Mont. — Pred. Jos. Leonard, box 98. — Taj.: J. Perčič, box 143. — Blag.: J. Kovač, b. 86.—Vsi v East Helena, Mont.—Seje vsakega 13. v mesecu.
štev. 144. — Slov. in Hrvati, York Run, Pa. — Pred.: Ant. žele, RFD No. 7, b. 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Fr. Steklačič, b. 452. — Blag.: Jac. Frank, b. 455, Fairchance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 145.—Slavček v Cliff Mine, Pa. —Pred.: J. žibert, b. 186. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Zagoda, b. 222. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 146.—Kanarček v Messmore,
Pa.—Pred.: Ant. Kaučič, box 452, Fair-chance, Pa.—Taj.: Joseph Kaučič, box 75. — Blag.: John Ovetkovič, Box 75, Newcomer, Pa.
štev. 147.—Vodnikov Venec, Cleveland, O.—Pred.: —nton Jerina, 6121 St. Clair a v.—Taj.: Vinko Kenič, 1146 E. 61st,St.—Blag.: Fr. Kerže, 1293 E. 55th St.—Vsi v Cleveland, O.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 148.—Zorislava v Franklin, Pa.
—	Pred.: Josephine Lovko, box 514, Connemaugh, Pa. — Taj.: Frančiška Vidrich, box 523, Connemaugh, Pa. — Blag.: Josephine Urbas, box 786, Connemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 149.—Zavedne Slovenke, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 175. — Taj. Margaret Gorše, b. 43. — Blag.: Aloisija Stanovnik, box 176. — Seje vsako tretj onedeljo v mesecu.
štev. 150.—Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O.—Pred.: Mary Plat-nar, box 193. — Taj.: Marija Balant, 436 — 1st St. — Blag.: Ivana Merkun, 150 Houston St. — Seje vsako četrto nedeljo.
štev. 151.—Bratje Edinost, Witt, Dl.
—Pred.: J. Zupančič, b. 34. — Taj.: Jac. Bregant, b. 512. — Blag.: Fr. Korbar, b. 180. — Seje vsako 3. nedeljo.
štev. 153.—Slovenski narod, Youngstown, Ohio.—Pred.: J. Petrich, R. F. D. 2, b. 33 D. — Taj.: Matt Urbas, b. 431. Blag.: Frank Slabe, b. 357, Struthers, O.
štev. 154. — Gorjanec, Park City, Utah. — Predsednik: John Judnich. — Taj. Jac. Shobar, b. 692. — Blag.: Jac. Clementz, b. 268.
štev. 155.—Vrtnica, Oglesby, 111. —
Pred.: Mary Meglič.—Taj.: Marija Legan, b. 11. -— Blag.: Angela Zahrast-nik, b. 364.—Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 156.—Kras, Muddy, 111.—Pred.
J. Zelene.—Taj. Ant. Klemenčič, b. 555 —Blag.: John Stare. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 157.—Bodočnost, Browder, Ky. Pred.: And. Obed, b. 5. — Taj. Taj.: L. Jeras, b. 3. — Blag.: Fr. Vičič, b. 13. —Vsi v Browder, Ky. — Seje vsako 2. nedeljo.
štev. 158. — Zavedni Sosedje, Nottingham, Ohio.—Pred.: Karl Rottar, b. 324. — Taj.: Vinc. Frd. Koller, b. 321. Blag.: Vinc. Badalič, b. 289. — Seje vsako 1. nedeljo.
štev. 159.—Ferrer, Hanna, Wyo. —
Pred.: Fr. Jeram. — Taj.: Ant. Nerat, box 91. — Blag.: Mane Radovič, b. 131.
—	Vsi v Hana, Wyo.
štev. 160.—Javornik, Newark, Ohio. Pred.: Matt Janeš, 41—13th St.—Taj.: J. Gabrovšek, 24—13th St.— Blag.: J. Bawcher, 270 Rice St.
štev. 161. — Vseslovani, KittsvUle, Minn.—Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. —Taj.: F. Vider vol, b. 96, Kitzwill, Minn. — Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing, Minn.
štev. 162.—Sloga, Albina, Iowa. — Taj.: John Vukonič, Route 5, Albia, la. —Blag.: Philip Vukonič, Route 5, Albia, Iowa.
štev. 163.—Valvazor, Buxton, Iowa.
—	Pred.: Leo Stermole, b. 433.—Taj.: Fr. Cerovac, b. 811 Buxton, la.—Blag.: J. Rink, b. 33.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 164.—Spomladanska Vijolica, Frontenac, Kans.. — Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans.—Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans.—Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
štev. 165. — Lunder Adamič, Wick Haven, Pa. — Pred.: Luka Kralj, box 68. — Taj.: Taj.: Fr. Dernovšek, b. 68.
—	Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. —Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 166.—Slap Peričnik, Presto, Pa. —Pred.: Lov. Dolinar, b. 252, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 167.—Slovenske Sestre, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136.—Taj.: Aloisija Ser jak, box 18, (za expressne posiljatve:—Hillsville, Pa., box 18).—Blag. Marija Sedelnik.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 168.—Sinovi Slave, Conemaugh, Pa. — Pred.: Joseph Vivoda, box 16.— Taj.: J. Zupančič, b. L. 94.—Blag.: Fr. Dremelj, box 73.—Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 169.—Svobodomisleci, Ftiz Henry, Pa.—Pred.: Fr. Peternel, b. 53. — Taj.: Fr. Juvan, b. 175. — Blag.: J. Okorn, b. 82. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 170.—Dolenec, Akron, Ohio. —
Pred.: J. Ceglar, b. 313, Kenmore, Or
—	Taj.: Vinc. Zurc, 598 Camp St. — Blag.: Jos. Pucelj, 77 Dudely St.
štev. 171. Slovenski Prijatelj, Marianna, Pa. — Pred.: Fr. Primožič, box 213. — Taj.: M. Čebašek, b. 206. — Blag.: J. Milanič, b. 251. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 172. — Dobri Prijatelji, Bead-ling, Pa. — Pred.: Ant. Klančar, b. 45.
—	Taj.: Fr. Wehar, b. 267. — Blag.: Jos. Delač, b. 12. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 173.—Slava, Newburg, Ohio.—
Pred.: Jos. Frankovič, 3604 E. 81. St. —Taj.: Blaž. Odar, 7908 Marble ave.— Blag.: Fr. Kokotec, 8103 Marble ave. —Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 174.—Vrtni Raj, Dunlo, Pa.— Pred.: Jos. Škerlj, box 208.—Taj.: Lud. Zeman, box 208.—-Blag.: Ant. Hribar, box 212.
štev. , 175.—McKinley, McKinley, Minn.—Pred.:	Jos. Crčul, box 41.—
Taj.: Max Shustar, box 46. — Blag.: Jos. Ahlin, box 34.—Vsi v McKinley, Minn.—Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 176.—Novo Leto, Piney Fork,
O.—Pred.: Louis Glažar.—Taj.: Matt Tušek, box 173.—Blag.: J. Sever.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 177.—Mars, Reliance, Wyo.— Pred.: Peter Chufar, box 97.—Taj.: Jos. Cramar, box 172.—Blag.:	Ant.
Paukovič, box 55.—Vsi v Reliance, Wyo.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 178.—Jadranska Vila, Cleveland, O.—Pred.: Hinko Bole, 6309 Glass Ave.—Taj.: Karl. Bauzon, 6120 St. Clair ave. — Blag.: Matt Klemen, 6013 Glass ave. -— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 179.—Lavdon, Barberton, Ohio.
—Pred.: Paul Klimpf, 334 Mulberry St. Taj.: Fr. Poje, 807 W. Tuscarvas Ave. —Blag.: J. Troha, 180 Center St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 180.—Planinski Glas, Linton, Ind.—Pred.: Ant. Cerar, box 646.— Taj.: Ant. Keržan, box 728.—Blag.: J. Cerar, E. R. 7, box 31.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 181.—Dom in Svet, Adamsburg,
Pa.—Pred.: Ant. Lunder, Adamsburg, Pa.—Taj.: Ant. Laurič, box 57, Adamsburg, Pa.—Blag.: Martin Pompe, box 130.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu
štev. 182.—Slovanski Rudar, Gilbert, Minn.—Pred.: J. Kunstel.—Taj.: A. E. Gnjezda, box 383.—Blag.: Leo Kukar, box 246.—Vsi v Gilbert, Minn.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 183.—Narodni Dom, Hudson, Wyo.—Pred.: Lukas Murko.—Taj.: Fr. Rolih, b. 58.—Blag.: Jacob Paulitz.
štev.	184.—Zmagonosna	Krona,
Springfield, 111.—Pred.: Mary Kram-žar, 170É Matheney Ave.—Taj.: Aloisija Golob, 19.16 So. 14th St.—Blag.: Aloisija Golob, 1916 So. 14th St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 185.—Planinski Raj, Collinwood, Ohio,—Pred.:	Johana Grdina,
5401 St. Clair Ave.—Ta j.: Frančiška Brajer, 435 E. 156th St.—Blag.: Johana Suznar, 15620 Calcutta Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 186.—Jugoslovani, Granville, 111.—Pred.: J. Mertič, box 198.—-Taj.: Frank Joger, box 207.—Blag.: Martin Novak, box 247.
štev. 187.—Sesterska Ljubezen, Franklin, Kans.—Pred.:	Elizabeth
Oblak, box 60, Franklin, Kans.—Taj.: Terezija Wegel, box 38, Franklin, Kans. —Blag.: Marija Ameršek, R. R. No. 4, box 58, Girard, Kans.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 188.—Pobratimija, Dawson, N. Mex.—ePred.: J. Kopriva, box 64.— Taj.: Slavko Ružič, box 632.—Blag.: Mike Šuster, box 384.—Vsi v Dawson, N. Mex.
štev. 189.—V Boj za Svobodo, Yukon,
Pa.—Pred.: Fanny Prešeren.—Taj.: Katarina Klarič, box 73.—Blag.: Katarina Klarič, box 44.—.Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 190.—Sinovi Složne Domovine, St. Michaels, Pa.—Pred. Martin Volčjak.—Taj.: Jos. Volčjak, b. 87.—Blag.: Joseph Polšak, box 32.
štev. 191.—Abazia, West Winfield, Pa.—Pred.: Joseph Dubrovič. — Taj.: J. Matetič, box 57.—Blag.: Tony Kršul.
štev. 192.—Venera, Milwaukee, Wis. —Pred.: Anna Bergant, 257 — 1st Av. —Taj.: Frances Cerar, 452 S. Pierce St. —Blag.: Agnes Mrvar, 229 — 1st Ave.
štev. 193.—Boginja Svobode, Robbins, Pa.—Pred.: Jernej Rupnik, box 15, Coulters, Pa.—Taj.: J. Blažič, box 3, Coulters, Pa.—Blag.: Alois Vodlan, box 13, Robbins, Pa.
štev. 194.—Keevatin, Keevatin, Minn.—Pred.:	Peter	Knaus.—Taj.:
Anton Schweiger, box 213. — Blag.: J. Hren, box 332. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 195.—Složne Sesetre, Dodgeville, Mich.—Pred.: Ana Stimac.—Taj.: Ana Tomac.—Blag.: Marija Herlevič. —Seje vsako nedeljo po 15. v mesecu.
štev. 196.—Cvetko, Wenona, Dl.— Pred.: James Verbič, box 333.—Taj.: Ig. Erchul, box 138. — Blag.: Ignac Pominšek.
štev. 197.—Ironton, Ironton, Minn.—
Pred.: Mihael Zauhar. — Taj.: John Romanich, box 241.—Blag.: J. Suhodolc, box 66.
štev. 198.—Slovenski Kmetovalec, Willard, Wis.—Pred.: J. Zalar,—Taj.: Agnes Marinčič.—Blag.: Ig. Cesnik.
štev. 199.—Složni Slovenci in Slova-ci, Arona, Pa.—Pred.: Vine. Hutter, b. 67.—Taj.: Fabijan Cividini, b. 86. — Blag.: Frank Kanc, b. 71. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 200.—Austrijski Slovenci, Herminie, Pa. — Pred.: Anton Vidic, R. F. D. No. 3, box 106, Irwin, Pa. — Taj.: Ciril Furlan, R. F. D. No. 3, box 106, Irwin, Pa. — Blag.: Louis Pajer, R. F. D. No. 3, box 106, Irwin, Pa.
štev. 201.—Pivka, Delagua, Colo. — Pred.: Anton Udovich, box 33.—Taj.: John Pachak, box 128. — Blag.: Jacob Logar, box 85.
štev. 202.—Narodni Bratje, Great Falls, Mont.—Pred.: Jos. Kesehman, b. 1388.—Taj.: Matt Urich, 3409 N. 5th Ave.—Blag.: John Lovšin, b. 494.
štev. 203—V Boj za Svobodo, Cecil, Pa.—Pred.: Ant. Rozanič.—Taj. Mihael Kočevar, box 92. — Blag.: John Zupančič. Vsi v Bishop, Pa.
štev. 204.—Kamnik, Luzerne, Pa.— Pred. Anton Vozelj, 839 Bennet St. — Taj. Fr. Križe, 839 Bennett St.—Blag.: Karl Kranjc, 840 Bennett St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 205.—Leo Tolstoj, New Duluth, Minn. — Pred.: Anton Hrast, New Duluth, Minn. — Ta.: John Kobe, box 141. — Blag.: John Jerina, box 78.
štev. 206.—Zvonček, Gross, Kans.— Pred. Frank Smerdu, b. 53. — Taj. Anton Homec, b. 53. — Blag.: John Erjavec, b. 52.
štev. 207.—Slovensko-Hrvatska Sloga, Butte, Mont.—Pred.: (----------)
Taj. Peter M. Barich, box 1315, Walker-ville, Mont. — Blag.: Mike Vouk, 2688 Park St., Butte, Mont.
štev. 208. — Slovanska Zmaga, Elk-hard, Ind.—Pred.: Jos. Gore, 830 Concord ave.—Taj.: Gabriel Smole, Hubert and 6th St.—Blag.: Louis Glavač, 825 Blaine ave.
štev. 209.—Edinost Nikomskih Slov.,. N'-komis, 111.
štev. 210.—Bratstvo v Slogi je moč, McKees Rocks, Pa. — Pred.: Ant. Ra-danovič, 105 Ella St. — Taj.: Mike Po-lovič, 107 Ella St. — Blag.: Mike Hotko, 316 Hellen St. — Vsi v McKees Rocks, Pa.
štev. 211.—Slovanska Družina, Biwa-bik, Minn. — Pred. Val. Rezek, box 21, Pineville. — Ta.: Anton Mahnič, box 2, Pineville. — Blag.: John Badosevic, box 122, Biwabik.
štev. 212.—Arizona, v Lowell, Arizona.
— Paragrafi in življenje. Po
praških ulicah je beračila vdova. Stražnik jo je aretiral in obsojena je bila na 24 ur zapora. Ko je imela prestati kazen, je prišla na polieajsko postajo in pripeljala s seboj — šest otrok. Zavrnili so jo, ker v zapor sme vzeti s seboj le dojenčka. Kaj naj počne ostalih pet otrok med tem ko je mati v zaporu, to je sodišču, kjer poznajo le paragrafe, nepotrebna briga. Zakaj če ima vdova le šest otrok, si mora poiskati še druge vire za življenje, ne pa beračenje. Dela naj, to je vsa modrost paragrafov, zakaj kdor berači, za tega je zapor. Vdova s šestimi otroci in eden celo dojenček, bi res lahko delala od jutra do večera, da “dostojno” preživi otroke in sebe, pa je še toli predrzna, da nadleguje sodišča ki poznajo le zve-rižene paragrafe, ne pa trdega, neusmiljenega življenja.
Avstrijske državne železnice aktivne!
Po dolgih letih izkazuje uprava državnih železnic vprvič za leto 1912. aktivno bilanco. Uprava državnih železnic poroča o poslovanju preteklega leta sledeče: Prejemki iz obrata državnih železnic znašajo 877,400.000 K. izdatki 675,700.000 K. prebitek iz obrata znaša Itorej 201,700.000 K. Razen tega so plačale državne železnice državi na davkih 14 in pol milijonov K in prispevale k poravnavi državnih dolgov znesek
07.600.000	K. Državni blagajni so torej od računale državne železnice na prebitku, davkih in poravnavi dolgov 253.800.000 K. Dr žava pa je plačala na obrestih za državna posojila, s katerimi je gradila železnice in jih nakupila.
247.200.000	K. Za dolgove železnic je porabila država torej za 6,-
600.000	K manj kot pa je prejela
od njih. S tem zneskom so toirej državne železnice aktivne, med tem ko so znašale pasive še predlanskim 9,200.000 K. To znatno izboljšanje denarnega stanja državnih železnic, se je doseglo zgolj le s povišanim prebitkom, ki je znašal leta 1911.	186 in pol
milijonov K. lansko leto pa že
201.700.000	K. 'prebitek je torej narasel za 15 miljonov kron. Da so dosegle državne železnice tako velik prebitek, je edina: zasluga njenega osobja, delavcev in uradnikov, ker iz njihovega dela je prigospodarila povišani prebitek. Trije milijoni kron, ki jih izda v letošnjem drugem polletju država za izboljšanje prejemkov železničarjev, je torej le petina (tega, kar je pridobila država vsled napornejšega dela železničarjev. Gospod finančni minister, ki je hotel v parlamentu zbuditi pravo razpoloženje za Tomschikov 17 milijonski predlog je pripovedoval, kakšno breme da so železničarji za davkoplačevalce. Ali železničarji ne dobivajo niti vinarja davčnega denarja, iz njihovega dela dobiva država še čisti dobiček. Največji del nadvrednosti, ki jo ustvarjajo železničarji s svojim delom, ne vtakne država, temveč kapitalisti, ki so posodili državi denar za zgradbo in na-ktup železnic. Kapitalisti so spravili leta 1912. nič manj jkakor 247 milijonov kron, nadvrednost dela uslužbencev državnih železnic.
Kapitalisti ravno tako sesajo profit iz državnih podjetij kot iz privatnih. Zato pa doli s kapitalističnim sistemom.
Tedenske beležke.
— Kako se ravna s štrajkujoči-mi delavci. Iz Steubenvilla, O. poročajo, da so streljali na delavce, ki so zaštrajkali pri “Pope Tin Mill’s” podjetju. Četa srboritih streljačev je bila sestavljena iz podsuperintendenta, in ravnatelja družbe, Bradleyja, načelnika privatnih stražnikov in štirih dela rnržnjih vagabundov, katerih poklic je, da se ob času štrajka u-dinjajo kapitalistom. Vsi delavci so težko ranjeni in J. Molar bo najbrž umrl.
Pretepači in vbijalci so sedeli na avtomobilu, s katerim so peljali skebe v tovarno. Ko so se približali štrajkujočim delavcem, so meni nič tebi nič pričeli streljati na delavce. Po storjenem zločinu so jo odkurili. Policajski načelnik Hauser je tudi obstreljen. Kasneje so morilce aretirali.
— Železniški moloh. Po poročilu meddržavne trgovske komisije so v prvem četrtletju povzročile železniške družbe vsled zanemarjanja svojih dolžnosti 70 odstotkov od vseh nezgod, pri katerih je vlak skočil raz tir.
Vsled teh nezgod je izgubilo 158 oseb svoje življenje in 3628 oseb je bilo pa ranjenih. Druge železniške nezgode so tirjale 206 človeških življenj in 17,194 oseb je bilo pa ranjenih.
— Balkanska vojna v Indiana Harborju, Ind. Zadnji teden so Rumunci na ulici dokončali bitko, katere predbitka se je vršila v rumuskih hribih. Glavno ulogo se igrali noži, in posledica bitke je, da se jih pet vsled vbadljejev z noži bori s smrtjo, mnogo dru-zih je pa težko ranjenih. Bitka se je vršila v predmestju, v katerem stanujejo sami Rumunci. Narod,
ki nastopa tako na javni ulici, si ne more pridobiti ugleda. Pameten človek ne bo segal nikdar po orožju, bodisi po samokresu ali nožu. Ako ne moreš nasprotnika prepričati z besedo, je boljše, da se umakneš in ga pustiš nepriča-nega.
— Iz Montpelierja na Francoskem poročajo, da je ciganska tolpa, broječa 150 oseb, napadla vas Lnnel s puškami in samokresi. Tekom bitke je bil vbit en o-rožnik, trije drugi pa težko ranjeni. Cigani so dlje časa branili svojo postojanko celo proti eni stotniji vojakov. Končno so se umaknili in pustili na bojišču ■več ranjencev.
Boj je nastal vsled neznatnega prepira z vaščani.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind1.
Onemogel.
Včasih ne morete razumeti, zakaj se čutite popolnoma utrujene, z glavoboljo, omotico, bledostjo in drugimi težavami. Najna-vadnejši vzrok tega stanja je kaka prebavna noprilika. V takih slučajih je uživanje Trinerejeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina zelo priporočljivo za br-zo olajšavo, ki jo izvrši takoj po zavžitju. To zdravilo vam izčisti celi ustroj; odstrani iz drobja vso pusto in nevarno tvarino in za-brani kisanje. Okrepi vam tudi organe in jih izpodbudi k novi delavnosti. Zato je zelo dragoceno zdravilo v želodčnih' in drobovib 'neprilikah, zlasti v zvezi z zaprt-nieo. Priporočljivo je tudi za onemogle, izdelane in razdražljive ljudi. V lekarnah Jos. Triner, kemični laboratorij, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Za drgnjenje telesa pri bolečinah mišic in sklepov poskusite Triner-jev liniment.
■ (Advertisement.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni obliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in mi bodemo isto povečali. Druge tvrdke izdelujejo take po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-ročbo.
Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi taka rajzpela v velikosti: 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v temi, tem bolj je soba temna, tem bolj se ratzipelo sveti na križu.
Taka razpela lahko dobite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za. točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov:	N. Tonkovich,
Box 601 Salt Lake City, Utah.
(Advert.)
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N.
Warman Ave., Indianapolis, Ind.
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. — Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25e. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner. 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
NE OZIRAJTE SE
na to, kar drugi povedo,, ampak pridite in prepričajte se sami KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne slamo v Wausaukee, Wise., ampak t-udi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in v vsi tej okolici.
Vincenc Petrovčič iz Johnston City, 111., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: “Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zrasti o in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen............ (Re-
mitz je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
Adolf Mantel, 133 W. Washington St., Chicago, 111. Room 1007. Tel. Franklin 1800 (Advertisement.)
1 FRANK J. PETRU I
«J A. VINJI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih slavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	**
Zemljišča in hiše na prodaj v VBeh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
tfi
K
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Ustanovljeno leta 1900
Si
Si
Si

Frank Stonich,
brat zlatarjev Jaeoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.	<1
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, I broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.	< >
VSE GARANTIH AN O!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in ave*
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Boom 606, CHICAGO, tt.t..
^x-x~x~x-x~x~x~x~x~x~:*<~x~x~x»‘x*<x x~x~tx~x~x~x«^$«x">x>
regalije, znake, in vse potrebščii društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Chisago, lUiaols
EM

Glavni urad : 82 Cortlandt St
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
m ceno.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
Mil
KA5PARÍI 30(80» j
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-——	— bolj varno. —-
Naša parobrodna poslovnica je naj večja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanljsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K . $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnolako izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil
FRANCOZKA LINIJA
Unljske smodke najfinejše Ka-
kovosti z znakom S. N. P. d.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, UL
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec če uo., r. u. üox 25, Denve: Colo.	(Adve
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
B VjVažno uprašanje!»|		
	DO	mi opravi 1 najbolje In najceneje £
Konzularne
st arokr aj
sodnijske vojaške
zadeve
)/t Grove st
¿Milwaukee, Wi$..
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro* Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Aliae, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foto?rafično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, OHIO