PORABSKE NAUTE« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. novembra 2009 • Leto XIX, št. 48 Lendava: XI. zasedanje manjšinske komisije NISMO ZA TO, DA PROBLEME USTVARJAMO, MARVEČ DA JIH REŠUJEMO Tako naj bi bilo osnovno spo prej opredeljene naloge s ročilo XI. zasedanja Mešane področja splošnih vprašanj, slovensko-madžarske komisi kjer je zapisano, da komisija je za spremljanje leta 1992 na pozdravlja ustanovitev Fo-Ptuju podpisanega Sporazu ruma za narodne in etnične ma o zagotavljanju posebnih manjšine v madžarskem par-pravic madžarski narodni lamentu, vendar se ta korak skupnosti v Sloveniji in slo- razume kot prehodna rešitev venski narodni manjšini na za zagotovljene poslanske Madžarskem. Slovenski del sedeže v parlamentu. Državi mešane komisije je vodil dr. bosta vzpodbujali tudi prido-Boris Jesih, državni sekretar bivanje denarja iz evropskih za Slovence v sosednjih drža- skladov in manjšinama zagovah in po svetu, madžarsko tavljali denar za financiranje delegacijo pa Ferenc Gémesi, lastnega deleža pri projektih. državni sekretar za nacio- Kmalu se bo na ustanovni seji nalno politiko in manjšinska sestala slovensko-madžarska vprašanja Urada predsednika mešana komisija za čezmejno madžarske vlade. Porabske sodelovanje. Slovence sta zastopala pred- V zapisniku so naštete tudi sednika Državne slovenske ostale, znane naloge v porab-samouprave Martin Ropoš in skem šolstvu, vključno z izda-Zveze Slovencev Jože Hirnök. janjem učbenikov; enako pri Na zasedanju sta sodelovala ljani pa najdaljša, ki se je kon-Slovencev na Madžarskem, financiranja manjšin. Čeprav zagotavljanju denarja za Zve-tudi slovenska veleposlanica čala dobro uro po polnoči. Se-bodisi da gre za zadeve, ki je dal enako zagotovilo pre-zo Slovencev, za narodnostne na madžarskem Darja Bav-danja je potekala hitro in brez zahtevajo denar, ali za na-mier Ferenc Gyurcsány na I. kulturne skupine, medije, daž Kuret in generalni konzul zapletov; zapisnik so uskladili loge, povezane s politično skupni seji slovenske in mad-tudi časnik Porabje. Komisija Drago Šiftar, madžarsko vele-prej, kot so načrtovali podpis voljo in ne s finančnimi ob-žarske vlade v Lendavi jeseni je predlagala, da se manjšini poslaništvo je predstavljal od-in novinarsko konferenco. veznostmi. Državni sekretar leta 2007, so dobile manjšine prijavita na operativni prog-pravnik poslov János Huszár. Sopredsedujoča sta bila z Ferenc Gémesi je povedal, da lani in letos manj denarja. ram Slovenija – Madžarska Manjšini in vsi, ki spremlja-dogovorjenim zadovoljna, je vlada zagotovila denar za Morda bo še bolj držalo, kar 2007-2013 zaradi priprave mo zasedanja mešanih komi-manjšini verjetno nekoliko posodobitev ceste med Gor-bodo povedali in se dogovo-dvojezične priloge v tednikih sij, imamo iz preteklih let zelo manj, zlasti pomembno bo, njim Senikom in Verico. Manj rili jutri (27. novembra) na II. Porabje in Népújság, namerazlične izkušnje. V Monoštru koliko dosledno bosta vladi v oprijemljiva je bila njegova skupni seji slovenske in mad-njene otrokom v Porabju in je pred leti že kazalo, da bo Ljubljani in Budimpešti ures-razprava o medijih, zlasti o žarske vlade v Keszthelyu. Kot Prekmurju. Denar bo po-zaradi zapletov pri usklajeva-ničevali naloge, ki jih imata širitvi slovenskega programa je znano, Slovenija finančnih treben tudi za delovanje Slonju nalog pogovor v poznih do Porabskih Slovencev in Radia Monošter, nekako za-obveznosti do prekmurskih venske etnografske hiše na večernih urah prekinjen, kar prekmurskih Madžarov. Kot vita v mnenje, da bo obseg Madžarov in Porabskih Slo-Gornjem Seniku, ko bo le-ta se je potem zgodilo v Budim-smo v Porabju že večkrat na-odvisen od finančnih možno-vencev ni zmanjšala. odprta. pešti, v Moravskih Toplicah je pisali, je Budimpešta znana sti. Načelno naj v prihodnjem V priporočilih, sprejetih na Ernest Ružič bila ena najkrajših sej, v Ljub-po prelaganju obveznosti do letu državi ne bi zmanjševali zasedanju v Lendavi, so naj 2 Simpozij o položaju manjšin Simpozij z naslovom Položaj mo jezik, kulturo in identite-je povedala, da se je na njem za riata za manjšine in nacionalno v Evropsko unijo. Bil je mnenja, slovenske narodne manjšine to,« - je dejal. Slovence opredelilo 3842 oseb. politiko pri Uradu predsednika da so od zastopstva manjšin v na Madžarskem in madžar-V. d. direktorja Inštituta za na-Glede slovenske manjšine je Vlade Republike Madžarske Fe-parlamentu bolj pomembni doske narodne skupnosti v Slove-rodnostna vprašanja Miran Ko-dejala, da je najbolj starajoča se renc Gémesi in narodnostni po-govori o izboljšanju njihovega narodna skupnost na Madžar-litiki z obeh strani meje. Uvod-položaja. skem, ki pa razpolaga s kompak-na predavanja na okrogli mizi »Po statistiki je težko oceniti tno identiteto. sta imela predsednik Državne položaj neke manjšine (...). O popisu, ki je bil v Sloveniji leta slovenske samouprave Martin Vsaka družba in tudi politič 2002, je govoril Attila Kovács z Ropoš, ki je predstavil politično na ureditev je poklicana k res- INV. V svoji razpravi je ugotav-organiziranost Slovencev na nemu razmisleku o življenju ljal, da se je število Madžarov zmanjšalo za skoraj 2000 oseb, pa tudi v prihodnje je pričakova ti negativne trende. V. d. direktorja na INV Miran Komac se je ukvarjal z vprašanjem, ali so manjšinski mandati potrebni. Na to vprašanje je odgovoril pritrdilno, vendar je poudarjal, da je vloga manjšinskega poslanca le reprezentativna, v parlamentu lahko stori le malo. Dodal pa je, da so manjšinski niji je bil prirejen v ponedeljek, mac je kot namen srečanja opre-mandati kljub temu potrebni, saj 16. novembra v Slovenskem delil zaznavanje in analiziranje tako poslanec s svojo prisotnost-kulturnem in informativnem problemov obeh manjšin: »Naša jo v parlamentu opozarja na ob-centru v Monoštru, v organizaci-znanja prenesemo v okolje, v stoj manjšine v družbi in zato se ji Inštituta za narodnostna vpra-katerem živimo in poskušamo mora državni zbor ukvarjati tudi Madžarskem, in predsednik Po-ljudi, ki živijo v državi, in o šanja v Ljubljani (INV) in Inšti-tako vplivati na politike, da s problematiko manjšin. murske madžarske samouprav-življenju ljudi, ki živijo izven tuta za raziskovanje etničnih in ta spoznanja vključijo v svoje Balázs Dobos je v zvezi s poli-ne narodne skupnosti József Ko-države«, je bil prepričan direknarodnih manjšin pri Madžarski politične odločitve. Torej da-tično udeležbo narodnih in con, ki pa je govoril o položaju tor Urada vlade RS za narodno-akademiji znanosti. nes je zato primeren trenutek, etničnih manjšin na Madžar-madžarske manjšine v Sloveniji. sti Stane Baluh. Raziskovalci iz Madžarske in da se člani mešane slovensko-skem povedal, da manjšine še V nadaljevanju je spregovoril Direktorica glavnega oddelka Slovenije so dan pred zaseda-madžarske komisije naužijejo vedno nimajo predstavnikov v minister Žekš, ki so ga – kot je za narodne in etnične manjšinjem slovensko-madžarske novih znanj in spoznanj in parlamentu. Razlogi za to so po trdil – presenetili podatki o tem, ne Republike Madžarske Erika mešane komisije predstavili jutri sklenejo odločitve v dobro njegovem mnenju različni in ne-da se obe manjšini zmanjšujeta Németh je manjšinske orgademografske podatke z zadnjih manjšin.« enotni interesi narodnih skup-in starata. »Ena sorazmerno nizacije spodbudila, naj bodo popisov prebivalstva iz leta 2001 Prvo predavanje na simpoziju nosti, pa tudi to, da ni ustrezne majhna, zaprta skupnost ne manj skromne in naj pokažejo oz. 2002, slišali smo informacije je imela direktorica Inštituta politične volje. more preživeti, in čim manjša vse tisto, za kar si prizadevajo. o družbenem in gospodarskem je, tem je slabše. V tej situaciji Izrazila je zadovoljstvo, da je položaju obeh manjšin, govora imamo rešitev, ki je povezova-slovenska manjšina na Madžar-pa je bilo tudi o politični udeležbi nje z matičnim narodom,« - je skem tako uspešna pri vzdrževanarodnih in etničnih manjšin. ugotavljal. Želel pa je prekiniti nju stikov z matičnim narodom. Predavatelje in udeležence sim debato o tem, kateri manjšini »Ravno to je dobro tudi pri čezpozija je pozdravil predsednik gre bolje, kateri slabše. »Obema mejnem sodelovanju. To se ne Zveze Slovencev na Madžarskem je slabo, tako da dajmo izha-izraža samo na manjšinskem Jože Hirnök. V svojem nagovoru jati iz tega, da se bomo skupaj, področju, temveč tudi na vseh je izpostavil reciprociteto, ki je obe manjšini, obe vladi, potru-drugih področjih, ki so seveda bila omenjena tudi leta 1992 dili, da bo bolje. Temu je na-v dobrobit ljudem, ki živijo na ob podpisu sporazuma o zago menjena mešana komisija in obeh straneh meje.« tavljanju posebnih pravic obeh potem skupna seja obeh vlad, V zaključku srečanja sta predmanjšin. saj sta obe vladi odgovorni za sednik Komisije za odnose s »Upal sem, da se bo naš položaj svoje manjšine,« -je poudaril. Slovenci v zamejstvu in po svetu približal položaju madžarske Dodal je, da od mešane komisije Državnega zbora RS Miro Petek narodne skupnosti v Sloveniji. ne pričakuje dokončne rešitve, in poslanec madžarske manjši Žal, se je razlika v zadnjih 17 temveč zmeraj en majhen korak ne v Državnem zboru RS László letih povečala. Kljub vsem te- naprej. Göncz poudarila, da je treba pro žavam smo v zadnjem obdob- Državni sekretar Ferenc Gémesi bleme reševati, ne pa jih ustvarju dosegli določene rezultate, za raziskovanje etničnih in na-V drugem delu simpozija se je od-se je na to odzval, da si je me-jati, in sta člane mešane komisije zato se zahvaljujem obema rodnih manjšin pri Madžarski vijala okrogla miza, na kateri so šana komisija v zadnjih letih pozvala, naj se na seji obravnavladama, predvsem Sloveni-akademiji znanosti Ágnes Tóth. sodelovali minister za Slovence prizadevala, da bi pokazala re-vajo zadeve, ki premaknejo po-ji, ki prispeva znatno več kot V svojem prispevku v zvezi s po-v zamejstvu in po svetu Boštjan zultate in da sta manjšini največ ložaj obeh manjšin naprej. Madžarska, da lahko ohrani-pisom prebivalstva iz leta 2001 Žekš, državni sekretar Sekreta-pridobili z vstopom obeh držav Nikoletta Vajda Porabje, 26. novembra 2009 3 Murkova nagrajenka Porabska Slovenka Slovensko etnološko drüštvo (Szlovén Néprajzi Társaság) je leta 1986 oprvin prejkdalo priznanje (elismerés) za tiste čednjake, šteri so dosta naredili za etnologijo, vküperpoberali pa dojspisali tisto, ka je prausno paversko lüstvo dela lo, kakše škeri je melo, kakše šege so držali, kakše naute so spejvali, povödano z ednov rečjauv: kak so živeli. (Gnesnaden se etnologi vsikder več spravlajo z varaškim lüstvom tö.) Najvekšo priznanje za tau delo je dobilo ime od Matije Murka, šteri je tistoga leta 125. oblejtnico rojstva emo. Un je biu eden prvi čednjakov, šteri so pisali o tom, kak trbej zberati pa dojspisati, kak lidgé živejo. Člani Slovenskoga etnološkoga drüštva se vsikšo leto gnauk zberéjo, ka prejkdajo tri priznanja. Tak so letos v najstarejšom slovenskom varaši, na Ptuji prejkdali Murkovo nagrado (díj), Murkovo priznanje pa Murkovo listino (oklevél). Najvekšo, Murkovo nagrado dajo za živlenjsko delo. Letos go je dobila Marija Kozar Mukič, Slovenka iz Porabja. Nagrado je v prvom redej dobila zatok, ka je Porabje z njenim delom gratalo tista slovenska krajina, od štere gnes etnologi največ znajo. Napisala je več kak dvejstau pisanj, od toga šest knig. Pred 25 lejtami je v knigaj Slovensko Porabje nutpokazala cejlo krajino, sledik, leta 1988, pa eške ejkstra Gorenji Sinik, gde je živela v mlašeči lejtaj. Najbole znana njena kniga je Etnološki slovar (néprajzi szótár) Slovencev na Madžarskem (1996), v šteroj leko v slovenskom pa vogrskom geziki preštemo, kakši je biu žitek naši starcov pa eške naši starišov. Te tri knige je Marija Kozar Mukič napisala v projekti »Način življenja Slovencev v 20. stoletju« pa ranč edne drüge slovenske krajine nega, gde bi vse tri takše knige stoj napiso. Čednjakinja vsikder skrb má, ka aj svoja pisanja v bejdvej gezikaj napiše, ka bi Vaugri pa Slovenci z matičnoga rosaga tö leko šteli. Tak je tau z malimi knigami Etnologija Slovencev na Madžarskem (vsikšo drügo leto vöpridejo) pa s porabskimi küjarskimi knigami, štere je napisala vküper z zdaj že pokojnov Hildo Čabai z Gorenjoga Sinika. Zvün te knig je Marija Kozar napravila razstavo v varaškom Muzeji Avgusta Pavla, na šteroj leko najgir lidgé ranč tak dosta zvejo o porabski lidaj. Materni gezik tak tö gordrži, ka dela za slovenski radio pa slovenske novine. Na Vogrskom je dobila že več priznanj, leta 2005 pa v Sloveniji Štrekljevo nagrado za zbéranje kulturne erbe Porabski Slovencov. Murkovo priznanje dajo vsikder za etnološko delo v preminaučom leti. Letos so ga na Ptuji prejkdali Jerneji Ferlež, za knige »Stanovati v Mariboru«, v šteraj je etnologinja dojspisala zidine pa stanovanja (lakások) v drügom najvekšom varaši Slovenije. Zbrala je dosta stari paperov, dokumentov pa se z lüstvom v tej zidinaj vnaugo pogučavala. Gorziskala je vile ranč tak kak delavske kolonije. Murkovo listino dobijo tista drüštva ali lidgé, šteri do-sta delajo na tom, ka bi skem več lüdi znalo od etnološkoga dela pa bi se brigali za tau znanje. Letos go je dobilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. Drüštvo, šteroga predsednica je Dejana Baša, se dosta trüdi za tau, ka zbera, skrb má pa nutpokaže kulturno erbo »aleksandrink«. Té ženske so pred staupetdeset lejtami iz okaulice slovenskoga varaša Gorice odišle delat v Egipt, gde je tistoga ipa dosta merarov pa delavcov iz Evrope delalo. Aleksandrinke (ime so dobile od varaša Aleksandrija) so čistile, küjale, šivale pa mlajše nadajale. Gnešnjo drüštvo skrb má, aj se spomin na nji nikdar ne pozabi, eške v Egipti so edno tablo postavili. Napravili so sedem razstav. Priznanja so prejkdali v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuji, v nekdešnjom starom gradi. Na programi sta gorstaupila Marko Zaletelj (z gitarov) pa Dragica Kladenik, štera je spejvala slovenske ljudske pesmi v džez stili. Gledališki zadvečerek v Sakalauvca Slovenska manjšinska samouprava je 15. novembra v sakalauvskom kulturnom daumi organizirala gledališki zadvečerek, na sterom sta gorastaupila števanovska gledališka skupina Veseli Irma Filip: »Fejst dobro sam se počütila, obadvej igre sta se mi vidli. Gnes sam te igre prvič vidla. Obadvej skupinam želejm dobro pa veselo delo tadale.« Marija Schrei: »Trno dobro pa veselo je bilau. Pa če ešče pridejo takšne skupine, mo ešče tö prišla, zatok, ka se mi je fejst vidlo.« Magduš Malli: »Trno je dobro bilau, kak so špilali. Tašo lejpo že dugo nej bilau v Sakalauvca. Fejst smo se nasmejali.« Margita Makoš: »Sploj so lepau špilali, vidlo se mi je. Človeki malo trbej, ka tade pa malo mora videti, plane nam starim. Trno smo se smejali pa smo fejst ploskali.« Nikoletta Vajda Marija Kozar Mukič se je v svojom guči zavalila v prvom re-dej svojima profesoroma, dr. Slavkoni Kremenški pa dr. Vilkoni Novaki. Njiva sta bila tistiva, šteriva sta etnologinji pomauč pa tanače davala, ka je leko svoje knige napisala. Zvün toga se je nagrajenka zavalila vsejm Slovencom, šteri so v preminaučom leti gorziskali muzej v Varaši pa tak s penezami pomagali. Gučala je od evropskoga projekta tö, v šterom do vküper z lendavskim pa murskosoboškim muzejom šaularske muzejske programe organizerali. Tak leko prej rejšijo varaški muzej, ka bi ga nej zaprli. -dm- Porabje, 26. novembra 2009 4 Srečno-žalosten dühovnik iz Vojvodine (2) Nej tak dugo nazaj sam štejla v vogrski cerkveni novinaj srečno-žalostno zgodbo (történet) ednoga župnika iz Vojvodine (Vajdaság), stera se mi je tak povidla, ka sam si mislila, ka go dolobrnem na slovensko rejč. Iz zgodbe žitka popa, steri se je rodiu v ciganjskoj familiji, vsi leko najdemo kakšen navuk za svojo živlenje tö. Dühovnik József Bogdán, steri je pesnik tö, je tak pripovejdo o sebi. »Do petnajstoga leta starosti sam nigdar nej gunčo od toga, ka sam s ciganjske familije. Oča pa mati pa korenjé moji starcov, baug vej kak dugo lejt ta-nazaj, so s ciganjskoga roda. V dosti varašaj pa vasnicaj mam rodbino. Moji bratje doma samo ciganjski gučijo. Pa dja tö znam pa gučim naš materni jezik. Pa vsikšoga spoznam, steri se je za Ciganja naraudo, če on gli ne ovadi vö. Pa namé oni tö spoznajo. Gda sam spozno tisto apatico, stera me je pitala, če se znam prekrižiti, te sam se srečo v mojom kratkom žitki najodprvin s tejm, ka znamanüje lübezen do bližnjega. Pa ka znamanüje Boga lübiti. Ona je bila prva düša, stera je namé k oltari postavila dvoriti. Gda sam že par mejsecov dvoro pri vsikšoj svetoj meši, so me dühovnik pitali, če bi se rad za dühovnika včijo. Dja sam včasin pravo, ka ščem dühovnik biti pa Jezuši slüžiti. S tisto mojo pametjov sam eštje nej mogo goravzeti, ka znamanüje dühovno pozvanje. Dja sam samo srečen pa veseli sto biti, rad bi nasmejani bijo, ka sam v svojom kratkom žitki telko trplenja, žalosti pa djoja (joka) prejkdau. Lejta so šle, osnovno šaulo sam dobro spuno, moj dühovnik je bijo moj voditel, nej mi je trbelo več glada pa mraza trpeti. Po osnovni šauli so me goravzeli v katoličansko gimnazijo. Tam sam se tö dobro ponašo pa včijo. Tak sam si zmišlavo, če gimnazijo dobro zgotauvim, te se vej odlaučim, če mo se išo tadale včit na teologijo. Maturo (érettségi) sam opravo 1976. leta, pa sam tak zvolo, ka mo se tadale včijo. Tau je boža vola bila, mojo srcé me je vsigdar k oltari vlejklo. Gospodni Baug me je vöodebrau iz takšne familije, gde so samo grej, bantüvanje, žalost bili, nikše lübezni nej bilau do bližnjega pa do svoje dece. Boža rauka me je pripelala do oltara. 1983. leta sam diplomiro iz teologije pa filozofije. Eštje v tistom leti so me posvečali za dühovnika. Tri lejta sam bijo kaplan v tistom varaši, gde je moj oča živo pa gde smo mi mlajši tö živali, gda so nas krušni stariške (nevelőszülők) več nej steli. Po tistim so me za plevanoša djali. Gda sam dja že plevanoš bijo, so me »mali« dühovnicke, steri so eštje samo kaplange bili, dolagledali zatok, ka sam nej rojeni Vogrin bijo, liki Ciganj. Tau me je fejst bolelo, zatok ništje nej kriv, za koga se rodi na te svejt. Dostafart se vnoči prebidim pa si premišlavam, ka bi se nej smo na svejt naroditi, vej pa Ciganj je v očaj dosti lidaj nej človek. Vejm, ka je takšno mišlenje od dühovnika velki grej do Boga, ka Ciganj ranč takšno nemortelno düšo ma kak vsikši drugi človek. Sam že 25 lejt dühovnik, sam visike šaule spuno, tau je dar od Boga. Dapa gda vidim, ka človeka tak zréber gledajo – vej nej vsikši, liki gestejo takši – tau me trno fejst boli. Tak mislim, ka tau bolezen dja od maloga mau v srci nosim. Vsigdar sam tau sto, naj namé tö za takšoga človeka majo kak vsikšoga drugoga. Vejm, ka Mati Boža me drži za rokau, me vodi po dobroj pauti, pa skrb ma namé. Kak bi me pa nej skrb mejla, če pa v tom rosagi ciganjski dühovnik v vogrskoj rejči moli vsakši den rožni vejnec. (se nadaljuje) E. Sukič Srečanje v Maribori Gorenjesenički ljudski pevci ZS smo dobili vabilo, naj bi prišli 7. novembra spejvat v Maribor-Pobrežje. Z veseljom smo obečali, ka pridemo. Za par kednauv so pa organizatorge datum djali za en keden kesnej. Ništrni naši pevci so si v slüžbi nej mogli tanapraviti, ka bi bili fraj, zatok so nej mogli z nami. Na nastop smo se pripravlali z Marijinimi pa drugimi svetimi pesmimi, zatok ka so nas tau prosili. Nastop je pa bijo v Slomškovi dvorani, gde sta nas pozdravila župnik s Pobrežja pa predsednik Delavskoprosvetnega düštva Svoboda Maribor-Pobrežje Janez Paluc. Na srečanji so gorastaupile štiri skupine. Pevke in pevci zbora Anton Martin Slomšek Maribor-Košaki so spopejvali dvej pes- mi, drugi smo bili pevci z Gornjega Senika. Mi smo meli štiri pesmi. Popejvale so eške penzionistke s Ptuja pa domanji zbor, steri je emo na programi šest pesmi. Kak so nam povedali gostitelji, veseli so bili, da so leko čüli po-rabsko pesem, porabsko rejč. Po srečanji smo se pelali v restavracijo, gde smo se leko sprostili, se med sebov spoznavali. Gostiteli so nas bogato pogostili. Nisterni pevci se že dugo poznamo, vej pa večkrat se srečüvlemo v Šentvidi, med gostitelji so pa bile takše pevke tö, štere iz Prekmurja izhajajo. Vmejs smo zapeli naše vesele, šaljive pesmi tö, Prekmurke so nam pa pomagale. Ništerne so pa svete pesmi eške nej čüli (pesem sv. Ciril in sv. Metod), zatok smo jim dali za dar na CD. Gda smo se steli posloviti, so nas naši gostitelji nej pistili, tak smo eške kakšno vöro ostali, plesali pa spejvali. Dapa na konci smo dun mogli slobaud vzeti, nej samo zavolo poti domau, liki zatok tö, ka smo na drugi de pa meli en nastop. Hvala gostitelom, v düši veseli in bogatejši smo prišli domau, nji smo pa zaprli v naša srca. Vera Gašpar zveza.hu Porabje, 26. novembra 2009 5 Vodnik po Porabju Porabske starožitnosti »Porabje ne ponuja velikomestnih zgodb, tudi ne kulturnih in zabavnih fascinacij, bučnih elektronskih zvokov in bleščečih neonskih podob,« zapiše avtor Franci Just v vodniku Porab-je (Založba Franc-Franc, Murska Sobota 2009). In nadaljuje: »Ponuja tišino. In v njej možnost razmišljujočega in prvinskega stika s preteklostjo in naravo. Drobni umetnostnozgodovinski in folklorni biseri ter narava, neobremenjena z zvočnimi, svetlobnimi in zračnimi onesnaževanji, se od tod spletajo v prostor oddiha in navdiha.« Tako nas avtor v lični knjižici s pomenljivimi ilustracijami ter z barvitim jezikom povede od »valov zgodovine« preko »porabske besede« in »starožitnosti« do porabske kulinarike (žebljeva juha, mlečna kaša, ajdova zlivanka…) ter današnjih turističnih destinacij, ki nam ponujajo »sprostitev v naravnem okolju« ter »dotik preteklosti v ohranjenih stvaritvah ljudske kulture«. Da vodnik po Porabju še zdaleč ni turistični katalog, pričajo tudi nazorni in širšemu bralstvu razumljivi zapisi o porabskem narečju, ljudskem slovstvu, medijih (tednik Porabje, Slovenski koledar, radio), gledališču (Veseli pajdaši, Nindrik-indrik, Duo Fodor, Seničke zvejzdice…) ter navsezadnje tako o starejši (Jožef Košič, Avgust Pavel) kot novejši literarni ustvarjalnosti (Irena Barber, Karel Holec, Francek Mukič); prav slednji je izdal prvi roman v porabščini Garaboncijaš/Črnošolec (2005). Da porabske vasi niso pospane, priča andovski Mali Triglav ter Spomenik živim, mitična Črna mlaka, veriška spominsko-lončarska soba ter konec koncev Slovenski dom v Monoštru z raznoliko kulturno ponudbo; v njem namreč domuje tudi uprava slovenske manjšine. Letošnja nova izdaja vodnika Porabje Francija Justa (prvič izšel 2001) je hvalevredna in prepotrebna izdaja, ki je namenjena vsem, ki jim je ta košček slovenskega etničnega ozemlja še vedno bela lisa. Delo, ki kar kliče po širši monografski izdaji, ki si jo ta pokrajina tudi zaradi starožitnosti, ki jih ne sme(mo) izpustiti iz rok, ter sodobnega utripa, s katerim si podajata roko, brez dvoma zasluži. M.V. Lüblene moje, dragi moji, zgaudilo se je tau, ka smo edni nej vörvali, drugi pa so najbole vörvali. Ja, Slovenija dé na svetovno prvenstvo v nogometi. Eške zdaj mi vse šumače v glavej, takšo veseldje je bilau preminoučo nauč. Eške zdaj ne morem vörvati, ka se je tau rejsan zgodilo. Tau, ka so rusoške fuzbalere na nikoj djali. Kak bi pa ge vörvo, vej sam pa cejli čas gučo, ka je tau nej mogauče. Pa sam nej najbole veseli. Ja, pravo sam, ka mi vse šumače v glavej od veseldja. Depa nej zavolo mojoga, zavolo toga, ka sam druge mogo poslüšati, kak so zatoga volo vcejlak pamet zgibili. Takšo veseldje je bilau, kak bi naši najbole prejdnji tak naprajli, ka niške ne more meti menjše plače kak pa dva gezero evronov. Tak so skakali, se obimali pa noreli, kak bi nekak vrastvo vönajšo za najbole dugi žitek. Tak so besneli pa eške besnejo, kak bi se vse bojne na svejti zgotauvile pa smo vsi gratali najvekši padaši. Rejsan mi tau na mozgé dé! Ne morem si pomagati. Ka tau te rejsan buje, če te zaodi! Ka pa ge morem, če sam nej zalübleni v tau brsanje gor pa doj po zelenoj travi. Nejsam ge kriv gé, če pa bi raj biu, ka bi toga brsanja sploj nej bilau. »Si ti vcejlak zmejšani ali ka ti gé!?« se je namé znoso poštaš, gda mi je prineso pošto. »Vej pa vsikši pošteni Slovenec mora zatoga volo biti najbole veseli pa eške kaj kcuj,« me je gledo, kak bi z Marsa spadno. Nej pa nej njemi je šlau v glavau, ka sam sploj nej veseli. »Steri je nej za naše fuzbalere, je proti nam!« me je najbole grdou pogledno krčmar pa mi je sploj nej škeu dati nika za piti. »Ti si nej moj oča!« je skur djauko moj sin, čerka pa od skuz sploj nika nej mogla prajti. Žena me trno dobro pozna pa je nika nej prajla. »Tebi srce sploj ne mlati po slovenski!« je skaučo namé eden, ka ga sploj ne poznam, ka bi me začno daviti. Tak sam bole doma ostano. Potejm, gda sam iz slüžbe prišo. Tam smo tak ali ovak nika nej delali. Vsi so samo tirali tau od toga brsanja. Tak se je čülo, kak bi vsikši v toj našoj Sloveniji vedo najboukše labdo brsati. Vsi, od najbole maloga pa do naj-bole staroga. Depa doma sam tö nej méra emo. Kak sam že povedo, za mlajšiva sam sploj več nej biu od njiva oča. Pa eške moja tašča Regina, trno čedna ženska, je nagnouk gratala najvekši ekspert za brsanje. Tak vse vej, kak bi ranč una bila tista, ka je rusoške fuzbalere na nikoj djala. Ge, ge pa sam nej nika vrejden. Eške menje, kak bi me sploj ne bilau. »Steri so nej za naše gé, so nej vrejdni, ka kaj za gesti dobijo,« sam si sam mogo obed sküjati. Nika, čako sam, ka so na teveni znauva tisto naše brsanje doj davali. Vse sam si doj pogledno. Po tejm sam sebe nut zamoto v zastavo, v šale pa vö sam se namazo z našimi farbami. Tak sam odišo v krčmou, v slüžbo pa takši sam se domanjim vöpokazo. Uaaaaaaaj, kakšno poštenje me je zaodilo. Tak nagnauk sam nazaj grato človek. Samo žena je nika vujala, ka sam prej vsikši den bole nauri, kak bi nej biu vse bole stari, liki sam vse bole kak kakši mlajši. Ja, lüblene moje, dragi moji, tau te rejsan buje! Miki Porabje, 26. novembra 2009 6 »Veselijo me porabske naute« Gda se v Sloveniji po Gorič-»Nej je bilau žmetno, zato ka nazaj. Cejlo nauč smo igrali, križac bolo pa sam nej išo.« gde si špilo. Štera se je teba kom vozim pa se z lidami mi je nikak na rokau stalo. Za tak ka malo smo samo poči-• Leko povejm, ka si tistoga najbola vidla? pogučavam, večkrat me spi-štiri lejta mi je školnik pravo, vali, pa te drugi den v desetoj reda fejst popularen muzi-»Vejn gda je v Andovci borovo tavajo, kak je kaj Laci Korpič, ka več kot (not) mi ne more vöri je narod ešče itak pleso. kant bijo, pa si v dosta mej-gostüvanje bilau. Fejst mrzlo že tak davnik so ga nej vidli. Sploj veselo pa korajžno je staj odo igrat pa nastopat. je bilau, dosta naroda, steri so Po radiji ga ešče zato zmejs bilau, dapa zato trüdni smo »V dosta mejsta smo ojdli veseli pa korajžni bili. Spomkaj čüjejo, dapa nika ne vejo domau prišli.« špilat, leko povejm, ka od Bu-nim se, ka je veselica do tretje od njega. Njim je on legenda • Te čas si ti v slüžbo tö odo, dimpešte cejlak do Ljubljane, držala, zato ka narod nej sto pa eden najbaukši porabski nej? pa te Avstrijo sam ranč nej domau titi.« muzikant. Spoj radi so ga po »Tü v Varaši sam delo v kra-pravo.« • Zdaj kak nagausta vzeslüšali pa fejst njim fali. Po vatni fabriki devet lejt, po • Laci, ti si emo slovenski meš v roke harmoniko? pravici moram prajti, zdaj ga tistim sam pa že profesional-ansambel tö, s šterim ste »Zdaj vsakši keden gnauk v dja že tö samo rejdko vidim, no začno igrati, štiri lejta. V samo porabske naute špilali roke vzemem harmoniko, tak ka dosta nauvoga sam restavraciji Tromejnik pa v pa popejvali. Gučo bi malo na svojo pa na ženino veselje nej vedo prajti njim. Zavolo Ribji čardi.« od tauga? malo zašpilam. Dosta ne motauga sam se tak odlaučo, ka • Zaka samo štiri lejta? »Te ansambel sam sedemde-rem, zato ka me hrbet boli. Za ga gorpoiščem pa mo se malo »Zato, ka sam nej najšo tašo-setšestoga leta vküpprineso. V togo volo zdaj več ne špilam.« pogučavo z njim. ga muzikanta, s sterim bi leko tejm smo nej samo muzikanti • Tebe so dostakrat prosili • Laci, ti si eden najbaukši dati, ka je emo, vse sam se že igro. Tisti muzikant, s sterim bili, liki pet žensk tö, stere so lidgé, naj njim zašpilaš na-muzikant v Porabji, gda pa navčo. Tak sam te več tadale sam igro, je taši bijo, če je pri-popejvale. Sploj nagausti so uto. Zdaj mo dja tebe pito, kak si začno na harmoniki nej odo v glasbeno šaulo.« šo njegvi padaš, te je za edno nas zvali nastopat, nej samo ka je tvoja nauta, štero najšpilati? doma, liki v tujino tö. Lejpi pa bola rad poslüšaš? »Vejn tak deset lejt star sam veseli čas je tau bijo.« »Dja več taši naut mam, štebijo, gda sam z mamov v • Kak si do tisti slovenski re rad poslüšam ali špilam. Somboteli ojdo, pa sam proso, naut prišo, štere ste igrali pa Dapa najbola porabske naute naj mi küpi edno malo frajto popejvali? mi srce veselijo.« narco. Tistoga ipa je šeststau »Gda sam čas emo vzimi, sam • Štera nauta je bila tista, forintov koštala. Domau sam na Gorejnji Senik, v Sakalauv-štero si se najbola težko navprišo, pa sam go dočas nej ca, Slovensko ves odo s fuda-čo na harmoniki? dola djau, ka sam edno nauto mi, pa so mi starejše babice »Na lepi modri Donavi (Kék nej znau dolazošpilati. Tak ka spejvale. Te naute sam dja do-Duna keringő) od Johanna leko povejm, ka sam od sebe lanapiso zasé, pa za ansambel Straussa. Tau nauto sam se sam se navčo igrati.« tö. Tau je vsevküper kauli sta-vejn pet, šest kednauv včijo.« • Dosta si se go navčo na frajtonar • Ka je bila prva nauta, ka pa dosta ci? diplom pa priznanj si vejm. Dapa tau je gvüšno, ka • Ka si delo te potejm? kavo špilo cejlo nauč, če je pa »Telko lejt nazaj tau več ne daubo. Edne vidim, ka so na tisti mali fudaj sam se pet-»Petnajset lejt star sam bijo, moj boter prišo, te bi pa pej vödjane nadeset, šestdeset naut navčo ig-gda sam prvi ansambel vküp-neze proso od njega. Dja sam stenau tö. Na rati. Potistim sam si edno dia-prineso v Sakalauvca. Eden vsakšoma domanjoma tazig štero priznatonično harmoniko küpo.« boben, gosli, saksofon, pa dja ro kakšno nauto, če je tak nje si najbo • Ka je razlika? na fudi smo špilali, tak smo bilau, pa nej za pejneze. Pa je la ponosen»Če frajtonarco potegneš, odli po veselicaj pa po gostü-lüstvo rado bilau. Moj »padaš« (büszke)? drugi glas ma, pa če go nazaj vanji. Doma pri nas smo pa je nej taši bijo. Zato smo pa te »Dosta pri-je bola težko špilati. Potistim, • Kak je bilau prvin gostü-• Ka je bilau najbola ejraš potisneš, te tö. Na frajtonarci vsigdar probe meli.« enjali.« znanj sam da sam že diatonično harmo-vanje, ovak kak zdaj? no mesto, gde si igro? daubo, dapa niko emo, sam v Varaš üšo v »Bilau je tak, ka smo gostüva-»Emo sam enega menedžera najbola sam glasbeno šaulo, gde me je že nje začnili v pau petoj vöri, pa iz Soprona, prejk njega sam rad tistomi, školnik včijo. Štiri lejta pa tri se je tazavleklo drugi den do v več taši mejstaj igro. Bijo steroga sam mejsece sam odo ta.« desete vöre.« sam v Termah Büki pa ešče od Slovenske zveze »Za Po-včijo? »Dostakrat tau meni tö na Büki, gde sam igro. Potistim • Kakšne naute si se tam • Kak si tau lado? zvün tauga v štiri mejstaj v rabje« daubo. »Madžarske, rusoške, nem-misli pride. Vejn zato, ka sam sam ešče odo v Terme Sárvár, Zato ka s tem ške, angleške, resno glasbo, ešče mladi bijo, pa sam več samo menedžer je v penzijo upetdeset naut, stere so kauli priznanjom so mi vejn tau za-pa te ešče zvün tauga taše tö, mauči emo. V Petrovom seli üšo pa te je vse tak ostalo. staupetdeset lejt stare. Gda hvalili, ka sam za Porabske štere so za ples bile.« smo bili na gostüvanji. Tam Istino, on mi je te pravo, ka sam dja tau začno, te sam de-Slovence včino. Na tau prizna • Če si zdaj nazaj misliš, smo gnauk od daumi do cirk-bi leko išo v Héviz v edno ej-vetnajset lejt stari bijo.« nje sam najbole ponosen.« težko je bilau? vi mogli sprvajati, po meši pa rašnjo čardo, dapa te me je že • Na dosti prireditvi si odo, Karči Holec Porabje, 26. novembra 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tistoga dneva, gda je najšla… Ja, sraka Črnamlaka pa njeni mouž Marjetica sta dobila mlade srake Črnemlake. Tri srake Črnemlake. Najprva sta ji tak zvala, gda so eške trno male bile. Po tejm sta začnola broditi, kakšo menje vsikšoj od nji data. Vcejlak ovak, kak pa je tou pri lidaj, ka nej? »Mava dvej čerki pa ednoga sina. Dun ne morejo vsi trge biti Črnemlake,« je rejč naprej mejla mama Črnamlaka. Pri tejm trbej prajti, ka so pri srakaj najbole naprej valaun ženske srake. Ja, pri srakaj ženske nosijo lače, bi se prajlo po človeški. Pri srakaj je tak, kak je že skur pri lidaj tö. Inda je vcejlak ovak bilau, pri lidaj. Pri srakaj pa so ženske srake cejli čas najbole glavne. »Dobro, pa povej, kak do se zvali naja mlajši,« je pravo Marjetica. »Ena dun mora biti Črnamlaka. Takša je šega, ka se ena po mami zove. Črnamlaka de ta srejdnja, stera najbole rašči,« je zapovejdala mama Črnamlaka. »Vej pa vse tri gnako pa najbole na glas raščijo pa srakajo.« »Tau je istina, dragi moj mauž. Depa ge vejm pa vidim, ka de ta mala inda eške bole na glas delala MLADA DRŽINA tau velko delo,« je ostanolo tak, kak je prajla mama sraka Črnamlaka. »Tadale! Té pojbič de se po tebi zvau. Depa nej vcejka tak. Njemi zdaj dam ménje Marjetica II. Tak de se čülo bole naprej valaun. Kak bi biu kakši kralov sin,« je tak gizdava gratala, ka je mogla tri vöre lejtati pa raščati. Tau pa zatoga volo, ka si je tau tak trno čedno vözbrodila. Gda je enjala biti najbole gizdava, si je nazaj k mlajšom v gnezdo doj vsela. Vküper z možom sta gledala tisto dekličko, ka je eške nej mejla ménja. Marjetica bi kaj pravo, depa tau nej njegvo delo. Zatoga volo je šou iskat gesti za lačne klüne svoji mlajšov. Gda je nazaj prišo, njegva žena eške nika nej vejdla. Si je eške nika nej vözbrodila. Pa je za-toga volo nej bila najbaukše vole. Kak bi pa bila, vej je pa una najbole čedna sraka v cejloj krajini. Bar tak una brodi od sebe. »Leko ge nika povejm?« go je Marjetica pito za eden čas. »Leko, depa ne mejšaj se v moje delo,« je bila rejsan čemerasta. »Vidim pa vejm, ka de ta trno gizdava. Že je zdaj, depa ka de eške gda vözraste,« je pomalek začno. »Pa si brodim, ka bi se leko zvala Gizdagizdava. Tau bi bilau trno lejpo ménje za njau.« »Na, si vido!? Ranč tau sam v toj minuti ge tö zbrodila. Takšo de njeno ménje, kak sam prajla s tvojim klünom,« je zapovejdala pa tak je bilau tö. Mlada držina je tak gratala vcejlak prava držina. Vsikši od mlajšov je zdaj emo svoje ménje. Vsikšoga sta leko zvala, pa vsikši od mlajšov si je brž zapoumno, kak se zové. Pa vsikši je biu trno gizdavi zavolo toga. Kak bi pa nej, vej je pa vsikši biu gvüšen v tau, kak je njegvo menje najlepše pa najbaukše. Kak sta bila gizdaviva eške stariša? »Müva mava najbole lejpe mlajše,« je gizdavo raščala sraka Črnamlaka. »Müva mava najbole čedne mlajše,« je gizdavo raščo Marjetica tö. »Mi mamo najbole lejpiva pa najbole čedniva mamo pa ato,« so raščali sraka Črnamlaka, Marjetica II pa Gizdagizdava. Druge srake pa so si samo držale vüje. Tau je rejsan nej bilau za poslüšati. Ali pa zatoga volo, ka so bile nevoškene, ka mlada držina tak najbole po srakovo gizdava vej biti. Miki Roš JELENČEK RUDOLF IN NJEGOVA PRIGODA Verjetno vsi poznate jelenčka Rudolfa in ste o njem slišali že veliko pravljic, vendar pa verjetno še niste slišali te pravljice, ki govori o njegovi prigodi. Jelenček Rudolf je voznik za sani pri Dedku Mrazu, vendar pa je imel nešteto dogodivščin, preden je sploh spoznal Dedka Mraza. Jelenčku Rudolfu je najbolj ostala v spominu ta prigoda, zato mi jo je povedal, da sem jo lahko zapisala in jo lahko preberejo tudi drugi. Bilo pa je tako. Nekega lepega zimskega dne se je jelenček Rudolf od-zimi ne spijo) ter skakal od ločil, da gre na potep storim, ne morem ven, starši me pa gotovo že pogrešajo.« Tako je jokal in tarnal jelenček Rudolf. Takrat pa mu je prišel na pomoč zajček Ferdi. Rekel je Rudolfu: »Zakaj jočeš Rudolf? To pa res ni problem, rešiti se ven iz luknje. Spomni se na svoj rdeči nosek in uspelo ti bo.« Rudolf pa zajčku Ferdiju ni verjel, zato mu je rekel: »Saj veš Ferdi, da moj nosek oddaja samo svetlobo, kako pa misliš, da mi bo pomagal, da se rešim te luknje.« Zajček pa mu je odgovoril: »Spomni se na luč, ko ona oddaja svetlo-zasvetil ter začel oddajati tudi toploto. Rudolf je nato s pomočjo te toplote v steno jame izdelal lestev po kateri je nato splezal ven. Bil je res hvaležen zajčku, da mu je pomagal z nasveti. Rekel mu je: »Ti si res pravi prijatelj, pomagal si mi, ko sem te najbolj potreboval.« Nato je Rudolf odšel domov, saj je zlahka našel pot ven iz gozda, zaradi svetlobe, ki jo je oddajal njegov nos. Od takrat naprej pa je imel Rudolf tudi novega zvestega prijatelja zajčka Ferdija, ki ga je zvesto spremljal vse- v gozd. V gozdu je opazoval vali (tiste, bo se zraven tudi greje, prav povsod, če bi jelenček Rudolf mogoče še iz gozda, vendar mu ni šlo. Ko tako je tudi s tvojim noskom. tako razigran, da je čisto po-je tako skakal in tekel, pa se ži- Preizkusi ga.« kdaj potrebo- zabil na čas. Ko se je znočilo mu je vdrl sneg pod nogami Jelenček Rudolf se je potru-val. je bil še vedno v gozdu in ko in je padel v luknjo. Jelenček ki dil in njegov nosek je rdeče po se je tega zavedel ni videl več je bil zelo obupan: »Kaj naj Porabje, 26. novembra 2009 PETEK, 27.11.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 NAZAJ V ŠOLO, KRATKI DOK., 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZGODBA O INDIJI: ZLATA DOBA, ANG. DOK. SER., 14.10 POGLED NA ... KONSTRUKTIVIZEM AVGUSTA ČERNIGOJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.05 MIHEC IN MAJA: VRANA, OTR. SER., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: POSLADKAJMO SE, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKNIŠČICA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA - ANICA IN ZAJČEK, OTR. NAN., 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 DANES DOL, JUTRI GOR, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ODPRTA DLAN, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 STRASTI, TV NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.11.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PETEK, 27.11.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 GLASNIK, 11.55 EVROPSKI MAGAZIN, 12.25 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG, 12.50 PISAVE, 13.20 ČRNO BELI ČASI, 13.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.11.1991, 14.05 ŠPORT ŠPAS, 14.35 CITY FOLK, 15.00 NA UTRIP SRCA, 15.25 TV PRODAJA, 15.55 CIRCOM REGIONAL, 16.25 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.00 ZLATA ŠESTDESET, 20.00 APOLLO 13: ZGODBA PREŽIVELIH, AM. DOK. ODD., 20.55 ZAKON V MODREM: NEVARNI UM, IT. NAD., 21.50 POT DO ALEXANDRA, KAN. FILM, 23.30 CARRIE, AM. FILM, 1.05 JASNOVIDKA, AM. NAD.1.50 INFOKANAL * * * SOBOTA, 28.11.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRGIŠČE PRIBLJUBLJENIH PRAVLJIC: OSTRŽEK; MIHEC IN MAJA: ŠPELA MARELA,OTR. ODD.; NOTKOTI: HARMONIJA, LUTK. SER.; ŠKOFJA LOKA IN ŠUMEČI Š, OTR. NAD., 9.20 RAD BI POSTAL MUSLIMAN, DAN. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: ODPRTA DLAN, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 BITKA ZA KEGLJIŠČE, AVSTR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 SLAVKO AVSENIK -80 LET, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.30 STRASTI, TV NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.11.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SOBOTA, 28.11.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 TV DNEVNIK 28.11.1991, 8.05 POSEBNA PONUDBA, 8.30 CIRCOM REGIONAL, 9.00 PRIMORSKI MOZAIK, 9.30 ZGNZ - BIG FATHER/2, 9.55 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKNIŠČICA, 10.20 APOLLO 13: ZGODBA PREŽIVELIH, DOK. ODD., 11.15 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 12.10 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.00 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA, 14.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.45 TV PRODAJA, 17.15 FOLKEST KOPERCAPODISTRIA 2008, 17.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 19.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 20.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.45 POLITIČNI OBRAZ LETA 2009, 22.45 BLEŠČICA, 23.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.40 DANNY ROSE Z BROADWAYA, AM. FILM, 1.05 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.40 TRANZISTOR, 2.20 INFOKANAL * * * NEDELJA, 29.11.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 AZIJSKE PUSTOLOVŠČINE, FR. DOK. NAN., 10.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 POT V ŠOLO RUŠE - MUSTANG, DOK. FILM, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DIAMANTI, ANG.-KAN. NAD., 0.35 STRASTI, TV NAD., 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.11.1991, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 29.11.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.11.1991, 8.20 GLOBUS, 8.50 POMAGAJMO SI, 9.20 39. MEDNARODNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2009, 9.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 11.10 TURBULENCA, 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 TV PRODAJA, 13.30 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: LUKA KOPER -CM CELJE, 15.45 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.20 MITING RESNICE, DOK. FELJTON, 17.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 19.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 20.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 21.45 EKSODUS, IT. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 22.40 NA JURIŠ IN THE MOOD!, DOK. ODD., 0.45 DEADWOOD, AM. NAD., 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 30.11.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SMRKCI, RIS., 10.30 ANIMALIJA, RIS., 10.55 RISANKA, 11.05 MULČKI, OTR. SER., 11.35 IZ POPOTNE TORBE: POSLADKAJMO SE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, 13.40 GUŠTI IN POLONA, POSNETEK KONCERTA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 16.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 16.30 RIBIČ PEPE: ŠKOFJA LOKA IN ŠUMEČI Š, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.05 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.05 STRASTI, TV NAD., 1.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.11.1991, 2.00 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 30.11.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG, 10.45 SOBOTNO POPOLDNE, 12.55 39. MEDNARODNI FESTIVAL BELTINCI, 13.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.11.1991, 14.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.30 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.20 OSMI DAN, 16.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.35 RAD IGRAM NOGOMET, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 18.00 JESENIN, RUS. NAD., 18.50 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.05 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 20. OBLETNICA ZDRUŽENJA SEVER, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 CITY FOLK, 23.15 KMALU OZDRAVI, AM. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 01.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI – TJULENJ, 10.20 O ČUDEŽNEM ZDRAVILU, 10.25 RIBIČ PEPE: ŠKOFJA LOKA IN ŠUMEČI Š, OTR. NAD., 10.50 ODDAJA ZA OTROKE, 11.05 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 12.00 POT V ŠOLO RUŠE - MUSTANG, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 HARMONIJA, LUTK. SER., 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... ,18.00 ZGNZ -BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UKRADLI SO MI ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 POGLED NA ... ,1.00 STRASTI, TV NAD., 1.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.12.1991, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL TOREK, 01.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.15 TV PRODAJA, 7.45 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 8.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.40 NA LEPŠE, 9.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.00 NLP, 13.05 BLEŠČICA, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.12.1991, 15.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 15.30 SLEDI, 16.00 KOŠ, MAGAZINSKA ODDAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST, 20.00 MUZIKAJETO: PESMI ŠPANSKIH JUDOV, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 MITING RESNICE, DOK. FELJTON, 22.00 DEDIŠČINA EVROPE, 23.45 ZARADI UŽITKA, FR. FILM, 1.10 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 02.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 NOTKOTI: HARMONIJA, LUTK. SER., 10.55 ZGNZ -BIG FATHER/2, 11.25 POGLED NA ... ,11.55 MEDNARODNA OBZORJA: AFGANISTAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 MARTIN TURK: SOBA 408, TV FILM, 21.00 TRST JE NAŠ, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 STRASTI, TV NAD., 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.12.1991, 2.05 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL SREDA, 02.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 11.15 SPET DOMA, 13.00 HRI-BAR, 14.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.12.1991, 14.25 PRAVA IDEJA!, 14.50 KNJIGA MENE BRIGA, 15.10 GLASBENA ODDAJA, 16.40 TV PRODAJA, 17.10 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 ŠPORT, 20.25 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: RZESZOW -ACH VOLLEY BLED, 22.30 PREVZGOJA SRCA (KARAMAZOVI), TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 0.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 03.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR.ODD., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DANES DOL, JUTRI GOR, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 MOJ DOM JE NA OTOKU, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 STRASTI, TV NAD., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.12.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL ČETRTEK, 03.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 11.10 TURBULENCA, 12.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.12.1991, 12.25 GLOBUS, 13.00 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, 13.25 NA LEPŠE, 13.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.25 20. OBLETNICA ZDRUŽENJA SEVER, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 LYNX MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKNIŠČICA, 18.25 POTEPANJA: LETENJE, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA TURK, 20.00 BERNIE MODELS 2009, 21.00 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE: GALATASARAY -PANATHINAIKOS, 23.00 TRANZISTOR, 23.35 NOGOMET -EVROPSKA LIGA: VRHUNCI DNEVA, 0.05 GOVORI Z MANO, ANG. NAD., 0.50 DRESDEN, NEMŠ. MINISERIJA, 2.25 ZABAVNI INFOKANA Kokaut Brnčkov Gustek se je v velki biznis lüčo. Tak je vözglaso v krčmi Pri Žabi. »Tak tadale več néde. Naša Gorička stranka poštenja bole spi, kak pa kaj dela. V politiki si nikak nemo mesta najšo. Šou mo se turistični biznis. Tau je gnesden najbole naprej valaun,« si je pogučo sam s seuv pa eške z drugimi v krčmej tö. Že tisti den je začno v svojoj staroj kuči vödelati penzion. Kak je povedo, de tau etnopenzion: »Lidge do pri meni spali na indašnji postelaj, sraunjek do meli venej na dvauri, vcejlak brezi elektrike do živeli pa samo indašnjo domanje gesti mo njim polago, škem prajti, va njim küjala z ženo.« Lidge so se gledali pa si klumali, ka je tau gé trno dobra ideja. Pa je ta ideja začnola nin za eden mejsec živeti tö. Njegvi etnopenzion Pri kokauti se je najšo v reklamaj po novinaj pa radio-ni. Pa nete vörvali, že za tri dni je prišo eden iz Lublane s cejlo držino v krčmo Pri Žabi pa pito, kak se pride do kokauta. Ja, Gustekova investicija je začnola živeti. Edni so bili veseli zavolo toga, drugi so bili po našoj šegi nevoškeni. Že večer je Brnčkov prišo k Žabi nadüti kak kakša pura. Vsem je pijačo plačo, ka je njegvi biznis grato najbole istinski. Depa na drugi den je več nej biu takši. Velko nevolo je emo. »Tisti Lublančani se korijo z meuv, ka spati ne morejo. Moj kokaut ji je že pred peto vöro lüčo iz postele. Uni so prišli počivat, nej pa s kokautom gore stanjüvat,« je tumačo. Na drugi den pa je vcejlak ovakšen biu. Malo veseli pa malo žalosten: »Kokauta sam zarezo, ka zdaj dun leko spijo.« Nin za deset dni so odišli, Gustek pa je pejneze šteu. Pa malo za tistim so prišli drugi. Nej iz Lublane, eške dale so doma. Trno so veseli bili, ka do leko živeli po indašnje. Pa je Gustek tö veseli biu. Že je vido, kak njemi je buksa vse bole kusta. Depa na drugi den je prišo v krčmo. Tak nevoulastoga so ga eške nej vidli. »Vej pa tej so nej normalni! Škejo, ka naj je kokaut gor zbidi, ka so nin čüli, kak je tau lepau. Uni so takšo v varaši eške nej doživeli. Ka naj zdaj delam?« se je škrabo za vüjami. »Ka naj delam, če pa sam svojga mogo zarezati?« Cejla krčma je brodila, pa li samo brodila. Dokejč si je, sto drugi kak una, zbrodila krčmarica Žaba: »Vej njim pa ti spejvli namesto kokauta. Če so ga eške nej čüli, do vörvali, ka je vcejlak najbole istinski kokaut gor bidi.« Pa je tak bilau tö. Gustek se je vsikši zranjek nadüvo kak kokaut, tisti iz velkoga varaša pa so bili srečni, kak se tau rejdko godi. Samo krčmarica Žaba je nej bila najbole vesela. Kak bi pa bila, vej si je pa Gustek nigdar nej zbrodo, ka bi njoj plačo za njeno idejo. Ideje, ideje pa se gnesden v biznisi plačajo z süjim zlatom. Miki Roš Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 ČASOPIS Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič