St. 40. Poftnina plačana « gotovnt. V Lšublfani, dne 6. oktobre 1921. Leto III. Glasile ..Samostojne kmetijske stranke ia Slovenijo6*. izhaja vsak «5s«strtetfet. "H^Š Naročnina: celoletno . ...........fi 50-~ poluletno................ 25 — Posamezna številka . ... V- Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče ur državi uravnavaj si sam! Insarati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: uradne razglase . . . . . ... reklame . . . ..... . , K 1--n 1-50 - „ 2— Uredni&tvc in aipravništvo lista ie v Mu&ijani na kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca). ISa smago naše kmetske misli Trdno in neomajno je slovensko kmetsko ljudstvo v vrstah SKS. in zaman so vse klevete in vse laži nasprotnikov, da bi omajali zaupanje slovenskega kmeta do njegove stranke, do SKS. Jasno je to dokazal šent-vidski tabor, zmagovit uvod k letošnjim prireditvam, triumfalno je to potrdi! blejski praznik, krona vseh prireditev, in sijajno je to dokazal žalski tabor, sijajen zaključek sijajnih prireditev. V tisočih, desettiso-čih je manifestiral na teh praznikih slovenski kmet za zmago v Stari pravdi vtelešenih kmetskih zahtev in v srce povzdigujočem navdušenju so prisegle kmetske množice zvestobo SKS., neustrašni predboriteljici kmetskih pravic, ter izjavile pred vsem svetom, da je v taboru SKS. slovensko kmetsko ljudstvo. In da velja ta resnica tudi za Štajersko, je dokazal žalski tabor. V tem tiči veliki pomen žalskega tabora in to je njegov veliki uspeh. Divna in bogata Savinska dolina je bila v nedeljo dne 2. oktobra v znamenju Stare pravde. Na okrašenih vozovih so se valile ta dan v staroslavni 2alec kmetske množice, da začujejo poročilo borcev za Staro pravdo, da jim razlože svoje zahteve in želje in da jim izrazijo svoje zaupanje. Bil je pa to tudi dan zmage, kajti ta dan je pozdravil Žalec na svojih tleh prvič kmetskega ministra, ki je izšel iz vrst onih samozavestnih kmetov, ki so dne 28. novembra priborili kmetski misli prvi uspeh, prvo zmago. In Žalec se je pomembnosti dneva zavedal v polni meri in priredil svojim gostom, svojim sobojevnikom sprejem, ki je bil v čast Žalcu in v čast gostom. Daleč pred trgom je čakala na goste kavalkada naših vrlih fantov in jih po presrčnem pozdravu spremila v trg, kjer je nepregledna množica ljudstva pričakovala goste, tovariša ministra Puclja, podpredsednika skupščine, tovariša Ureka, tovariša poslanca Drofenika in M r mol jo, srbska poslanca gg. Rista O d a v i č a in Dragana B o j GiV i ic a, tovariša vodjo kmetijskega oddelka S-a n c i n a, tovariša poverjenika Jamnika in druge. V imenu krajevnega odbora SKS. je pozdravil s prisrčnimi besedami goste tovariš P i k e l, kateremu se ie zahvalil tovariši minister Pucelfj, poudarjajoč važnost stanovske zavednosti, ki nam mora dati moč, da izvojujemo svoj boj in da postanemo na svoji zemlji svoji gospodarji. Nato se je razvrstil sprevod in z godbo na čelu in v spremstvu fantov na konjih je krenil sprevod pred občinsko hišo, kjer je pozdravil zbrano množico žalski župan g. Vin-fo Valič. Pozdravil je tovariša ministra Puclja in vse ostalo občinstvo ter želel, da bi obrodil tabor najlepše uspehe, in sicer ne le v korist stranke, temveč v blagor naše mlade države. Zupanu se je zahvalil s prisrčnimi besedami tovariš Pucelj, nakar je odšel sprevod na prostrani prostor ob pivovarni, kjer se je vpričo nepregledne množice zavednega in navdušenega ljudstva vršil žalski tabor. S prisrčnimi besedami je tovariš ?ikel otvoril tabor in pozdravil na-vzočne tovariše poslance. (Živahno odobravanje.) Poudarjal je dalje gospodarske potrebe kraja tako glede hmeljske trgovine, šolstva, draginje, zavarovanja kmetiških delavcev in pogorišča v Zabukovci. Njegova kratka, toda jedrnata izvajanja so žela burno odobravanje. Nato je povzel besedo, viharno pozdravljen, tovariš Urek, ki je izporočil najprej pozdrave kmetov s Posavja. Že od nekdaj je bil kmet tisti bedni stan, na račun katerega so živeli vsi drugi stanovi. Govornik se je spominjal prejšnjih časov, ko so bile kmetske pravice popolnoma pogaže-ne. Tedaj smo imeli parlament, ki je bil sicer ljudski,- a vezan od visoke gospode, zbrane v gosposki zbornici. Noben zakon, ki ni ugajal tej visoki gospodi, ni mogel priti do veljave, ker gosposka zbornica je poskrbela za to, da je ostal samcr-na papirju. - Da bi vrgli ta škodljivi režim, so poizkušali kmetje ivedno in vedno se organizirati v močni stranki, toda vedno so prišli med nje ljudje, ki so jih v odločilnih trenutkih izdali. Šele po državnem preobratu se je posrečilo, da so vrgli kmetje te pijavke in da je prišlo do veljave geslo, da bodi v kmetski državi gospodar edinole kmet! Toda ker so se kmetske vlade ustrašili odstavljeni gospodje, zato so pričeli z razdiralnim delom. Začeli so pripovedovati okoli, da spada v kmetsko stranko le kmet, to je tisti, ki je neodvisen posestnik. Grda laž je to in prazna izmišljotina, kajti kakor je kovač vsakdo, ki se peča s kovaštvom, tako je tudi kmet vsakdo, ki se peča s poljedelstvom. In ko ni učinkovala ta laž, so prišli z novo lažjo. «Samostojna stranka je le za gospodarsko samostojne ljudi, je samo za gruntarje in veleposestnike^ tako so kričali in lagali vsevprek. Nespametna in abotna laž! Kdo vendar pa je na svetu popolnoma samostojen? Saj smo vendar vsi odvisni eden od drugega! In zato smo pojmovali samostojnost vedno le tako, da je samostojen tisti, ki samostojno misli in ki uporablja svoje možgane in svojo pamet. Samo zaradi tega se je osnovala SKS. Ker pa smo vedeli, kako so ljudje, ki niso čutili s kmetom le-tega ob najvažnejših prilikah izdali, zato je bil potreben sklep, da morata biti člana SKS. samo kmet in kmetijski strokovnjak. To je bilo sicer nujno potrebno, vendar pa s tem še ni bilo rečeno, da bi mi radi uničili druge stanove. Mi nasprotno vemo, da so vsi stanovi potrebni, le-ti pa se morajo tudi zavedati, da je naša država kmetska država, v kateri opravlja kmet najtežje posle, in da mu gre zato tudi nekaj besede. Vsi drugi stanovi morajo kmetu pomagati do procvita naše države in čeprav je ta država kmetska. S temi gesli je šla naša stranka v boj in dosegla pri volitvah, da je prišla neverjetno močna v parlament. Pa so bili in so še vedno ljudje, ki so se bali in se boje, da bi prišel kmet do moči, zatoiso poizkušali kmetske vrste razediniti tako kakor !so delali to generali bivše Avstrije, ki so pomešali v en polk pripadnike vseh narodov, samo da je bil polk nezmožen za skupen odpor. Tako hočejo gotovi krogi tudi nas razdvajati z različnimi lažmi, kakor da smo krivi centralizma, da smo zakrivili davke, da smo dobili 200 milijonov (veselost) itd. Vsak teden prinašajo nove laži, ki so tako neverjetne in tako zlobne, da jim ne more verjeti niti najbolj nepremišljen kimavec. Te laži "pa obenem dokazujejo, da je naša pot prava. Vsa njih zloba je nam samo v bodrilo, da vztrajajmo v svoji borbi za pravice kmeta. (Pritrjevanje.) Naša stranka ni taka, kakršne so bile stranke v stari Avstriji. Dandanes imamo narodno zastopstvo, to se pravi, da ni poslanec oni, ki vlada, temveč oni, ki posreduje ljudsko voljo. Če poslanec tega ne stori, je izdajalec svojih volileev, narod pa je dolžan, da ga izbacne. Te dolžnosti se 'mora narod zavedati. Da pa se bo narod zavedal svojih pravic, zato je potrebno, da je narod naobražen! Dajte naobrazbo! V vsak okraj kmetijsko šolo! Čitajte časopise! To so naše zahteve. Če se bodo izpolnile, bo poznal kmet svoje pravice in si jih tudi priboril. Vsakega nenaobraženca obrne lahko tudi mlad kaplan tako kakor hoče; kdor je naobražen, pa pozna pot, ki vodi do blagostanja. Tarnanje zaradi davkov je splošno. Toda tarnanje samo ne pomaga. Dotičnika, ki je kriv visokih davkov, je treba zapoditi. Za kaj takega se je pa treba organizirati. Nas je 80 odstotkov izmed prebivalstva. Mi moramo zmagati, če smo vsi organizirani. Ker pa se nekateri boje vraga, zato se ne organizirajo. In vraga se boje, ker pravijo «sveti» ljudje, da smo mi brezverci. Konšta-tiram pa, da je največ verskih ljudi ravno v naši stranki in da zato naša stranka ne more biti brezverska, ker jo sestavljajo sami verniki. Ker pa izpregleda to samo naobražen človek, zato pravimo: Vsi v boj za naobrazbo, vsi na delo za organizacijo, vsi med borce za kmetske pravice, za naš gospodarski blagor! Vsi v boj za Staro pravdo! Velikansko odobravanje je sledilo temperamentnemu govoru tovariša Ureka. Nato je predsednik tabora, tovariš Pikel, podelil besedo tovarišu ministru Puclju. Z viharnim odobravanjem in med pokanjem topičev je pozdravila tisoč-glava množica svojega prvega kmetskega ministra, ki je govoril nekako tako-le: V imenu kraljevske osrednje vlade Vas najprisrčneje pozdravljam. Pozdravljam Vas pa tudi z zadoščenjem v imenu države, ki je naša in vseskozi narodna, česar prej nismo imeli. Ko Vas najprisrčneje pozdravljam, pa čutim tudi dolžnost, da se Vam najtopleje zahvalim za velikansko "udeležbo in za sijajni sprejem. Diven je bil pogled, ko so mladi kmetski fantje, up našega naroda, sprejemali svojega prvega kmetskega ministra. Nobenega poklanjanja ni v tem, ker vemo, da je poslanec, da je minister le služabnik naroda, ker vidimo v tem samo vstajenje kmetskega naroda, ko pride kmet do vlade v državi. Ko je sprevidel slovenski kmet, da njegove koristi niso zastopane v državi tako, kakor bi bilo treba, je osnoval svojo SKS. Koliko protivnosti, koliko nasprotij je padlo tedaj na kmete, samo da bi se preprečila kmetska osamosvojitev. «Kaj boste vi kmetje, ki sto preneumni,» so nam govorili. Toda ti ljudje se niso bali kmetske neumnosti, temveč bali so se kmetske pameti, da ne bi kmet izpregledal in zaznal, česa mu je treba. Zopet drugi, nasprotniki vsakega napredka, so nas obdolžili, da smo brezverci, ki bomo pometali križe iz šol itd. Toda niti ene izmed očitanih stvari nismo storili ter tudi duhovščine ne gonimo iz cerkve, temveč ji kažemo pot nazaj v cerkev, kamor jo vabi poklic, ki si ga je izbrala sama in prostovoljno. (Tako je! Odobravanje.) Ne protiversko delo, temveč skrb za gospodarski napredek kmeta in za njegovo naobrazbo, je bil naš cilj, da priborimo kmetu njegove pravice, ker smo bili prepričani, da je tisti, ki daje hrano vsem, tudi zmožen in poklican urediti gospodarstvo v državi. (Klici: Živio!) Pod temi gesli smo šli v boj in dosegli zmago. In kar je najrazve-seljiveje, je to, da je stopil z a ved-nejši del naroda na našo stran, s čimer smo dosegli devet poslancev. Odkrito priznam, da smo se zavedali, da je bila naša naloga velika in težavna in da smo se skoraj bali, če ji bomo kos. Toda na drugi strani pa smo tudi znali, da je naš program zdrav in pravilen. Zategadelj smo šli pogumno na delo za zmago slovenskega kmeta in brez ozira na vse zabavljanje, ki ga je bilo vsepolno naokrog. Ko smo prišli v Beograd, smo videli nekončano stavbo, brez opreme, še vso opustošeno od požara. Treba je bilo hišo opremiti, da bi se mogli v njej naseliti. Toda kako naj izvršimo to? Ali tako, da sledimo raznim hujskačem, ali tako, da zgrabimo za delo in popravimo stavbo. Ker smo spoznali, da se odpravijo ruševine samo zdelomin ne s hujskarijo (Tako je!), zato smo skrbeli za predpogoj uspešnemu delu, zato smo dali — ustavo! Prav lahko je zabavljati čez ustavo. Veliko bolje bi pa bilo, ko bi gofljači poskrbeli za boljšo ustavo, česar seveda niso storili, ker so za vsako delo najslabši. Res je, da ustava ni popolna. Res pa je tudi, da ima ustava prav po naši zaslugi veliko za kmeta nad vse važnih in koristnih določil. Da pa nismo mogli doseči vsega, kar smo hoteli, je pa tudi jasno, ker devet ljudi ne more zapovedovati 419. In če smo vseeno dosegli mnogo, je to zasluga naše neomahljivosti, naše vztrajnosti. Če ustava ne bo dobra, če se bo izkazala za slabo, jo bomo popravili, saj ustava ni večna! Zategadelj je skrajno brezvestno, če nekateri prikrivajo to enostavno resnico zgolj z namenom, ker bi radi v kalnem ribarili, ker bi hoteli, da bi oni prišli zopet do moči, slovenski kmet pa v tako sužnost. v kakršni je bil pred tridesetimi leti. Toda ko smo dali državi, kar je zahfevala, je dala država tudi nam, kar smo mi potrebovali. In potrebovali smo pred vsem to, da more kmet svoje pridelke spraviti v denar, in sicer za ceno, ki odgovarja njegovemu trudu. Zato smo se potrudili, takoj za odpravo visoke carine na hmelj, zato smo šli na delo, da znižamo vse druge kmetu škodljive carine. In naš trud je imel velikanske uspehe kljub temu, da nas je bilo samo devet. Klerikalci proti znižanju carine. Klerikalci, ki se hlinijo pri volitvah kot največji prijatelji kmeta, so nastopili dne 23. septembra v zakonodajnem odboru proti znižanju carine in glasovali proti temu, da bi bile do 50 kg težke svinje carine proste. Famozni «eden». Da bi prikrili to protikmetsko delo, je poročal «Slovenec» dne 25ega septembra, da je «eden» izmed klerikalnih poslancev bil za popolnoma prost izvoz klalnih konj. Toda tisti «eden» je navadna laž! Če bi bilo tisto resnično, kar poroča «Slo-venec», potem bi pač ne dejal ta list, da je predlagal «eden» izmed poslancev Jugoslovanskega kluba, temveč bi prinesel njegovo ime debelo in razprto natisnjeno, da bi tako ves svet zvedel za slavno delo slavnega poslanca. (Veselost.) Toda zavzemali se nismo samo za «kravje potrebe» slovenskega kmeta, temveč napeli smo tudi vse sile, da kulturno unapredimo slovenskega kmeta. V tem oziru smo zastavili ves svoj vpliv in tudi dosegli lepe uspehe. Srednja vinarska šola v Mariboru in gorenjska kmetijska šola sta živa dokaza skrbi SKS. za naobrazbo kmeta. Tovariš minister je osvetlil nato podrobneje nazadnjaštvo klerikalcev, ko so nasprotovali ustanovitvi srednje šole v Mariboru, ter ožigosal tudi njih nesramno laž glede verouka na tej šoli. Ker je kruh opozicije trd, zato razumem, če skušajo priti klerikalci nazaj do vlade. Toda nerazumljivo je, kako more «krščanska» stranka uporabljati take laži in izmišljati take klevete, kakor delajo to klerikalci. Proti tej gnusni politični borbi moramo nastopiti skupno vsi. Zato je dolžnost Vas vseh, ki veste, da je naša stvar pravična, da greste kakor apostoli od hiše do hiše in razkrinkate klerikalne laži. Ker sta zloba in neumnost največji sovražnici kmetske svobode, zato, poštenjaki, v boj proti njima! Beseda inteligenci. Velikokrat slišim govoriti našo inteligenco, ki izhaja iz kmetov in je pravzaprav vsa le kmetska inteligenca: Kaj hočemo mi, ko pa ne moremo med kmete. Tej inteligenci rečem, da jo slovenski kmet žeii kot svojo sobojevnico in da je pripravljen jo sprejeti z vso ljubeznijo. Toda slovenski kmet si bo dobro zapomnil one, ki se mu izneverijo v najvažnejših trenutkih, zapomnil si bo pa tudi tiste, ki stoje ob strani, ko se bori slovenski kmet za svojo Pridobivajte naročnike ,,Kmetijskemu listu", ker le z njim se širijo najuspešneje naše ideje! Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela ;:a osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnostl. pravico, za blagor naše narodne države. Vsi stanovi so navezani eden na drugega in vse, kar je na podeželju, spada v eno podeželsko stranko — v našo SKS. Če se godi kmetu dobro, se godi dobro vsem drugim stanovom, kar se je med vojno najbolj videlo. Če je kmetu zmanjkalo, tedaj so bili vsi brez kruha. To žalostno resnico so spoznali vsi, ki so hodili z nahrbtnikom po deželi. Naj sedaj meščani j tega ne pozabijo! Naj pa teh časov tudi kmetje ne ' pozabijo! Zato se naj združijo v delu za lastno korist, za zmago Stare pravde! Velikansko odobravanje je zaori-lo po velikem prostoru. Z «živio»-klici se je narod med pokanjem to-! pičev zahvalil svojemu tovarišu mi-. nistru za njegov govor. Za srbske kmete je izpregovoril i nato narodni poslanec Dragan Bo-; jovič, ki je poživljal k slogi, da bo-: do premagali jugoslovenski kmetje onega krščenega Turka, ki hoče še sedaj, po osvoboditvi, izrabljati kmeta. Ker je zemlja naša, zato ne damo zemlje nikomur in jo bomo branili proti vsakomur in ob vsakem času. Naj živi sloga jugoslovenskega kmeta! Naj živi jugoslovenski kmet! Za poslancem Bojovičem je dobil, od zborovalcev iskreno pozdravljen, besedo narodni poslanec tovariš Drofenik. Današnji tabor nas ni zbral, da delamo razdiralno politiko, temveč da izvojujemo gospodarski boj slovenskega kmeta. Nočemo nobenega razedinjenja, nasprotujemo razdiral-cem, zakaj mi smo zidarji, ki zidamo našo državo, našo narodno državo. Ker je ona naša domovina, zato obsojamo one, ki delajo njej v škodo. Govornik je opozoril na velepo-memben srbski grb, ki je s svojim geslom, s svojimi štirimi «s», da «samo sloga Srbina spasava», bil predpogoj današnji svobodi. In ker je to geslo spasonosno tudi za nas, zato se zavedajmo, da samo sloga spasi seljake! Ravnajmo se po tem in ne poslu-šajmo raznih hujskačev, zakaj lažje je razdreti eno stvar v pol dneva, kakor pa jo sezidati v štirinajstih dneh! Govornik se je pečal nato z gonjo proti Srbom. Vsak dan čujemo, da so Srbi krivi vseh nesreč in da izvira vse zlo samo iz Beograda. In tako so hoteli nekateri naprtiti tudi krivdo za trošarine} na žganje, ki je bila taka, da bi si morali pustiti želodce cementi-rati, Srbu, dasiravno je resnica precej drugačna, kajti tam doli v Beogradu nam je pojasnil pokojni finančni minister Stojanovič, da te trošarine ni predlagal on, temveč ljubljanska vlada, ki je bila tedaj klerikalna. Tej gospodi je seveda vseeno, če pije kmet samo vodo, saj ima ona dovolj šampanjca, kaj jo torej briga taka trošarina. (Odobravanje.) Kakor smo glede trošarine popravili kmetu storjeno krivico edinole mi, tako pa smo tudi samo mi dosegli, da so vpostavljene cenilne komisije. Klerikalci — prave srake — se košatijo z delom drugih, slepe sedaj naokoli, da so oni že leta dolgo zahtevali vpostavitev cenilnih komisij. Toda kaj ima kmet od tega, če so oni le zahtevali, mi smo pa dosegli, kar je glavno. (Tako je.) Naša zasluga je dalje, da se plačuje davek na osebno dohodnino šele od dohodkov nad 10.000 kron. Ker nisem noben demagog, zato ne rečem, da davkov ne bo. Toda davki naj se pobirajo od onih, ki imajo, ne pa od najbednejših. Zaradi tega pa smo se tudi prizadevali, da se znižaj carina na hmelj, živino in sploh kmetske pridelke, da j bo kmetu mogoče svoje pridelke j prodati, ker samo tedaj bo mogel j plačevati svoje davke. In tu smo do- j segli velikanske uspehe, in sicer kljub mnogim nasprotnikom. Da lažje dosežemo svoje cilje, smo se združili v eni stranki in dne 28. novembra je 38.000 volilcev glasovalo za nas. Če je to število samo posebi nad vse razveseljivo, je posebno častno za nas to, da med 38.000 ljudmi ni bilo nobenega kimavca. Toda ker tudi to število ne zadostuje, zato moramo napeti vse sile, da zvečamo to število, zakaj še vse druge uspehe bi lahko dosegli, ko bi nas bilo 100.000. Zategadelj pozivljem Vas, kmete divne Savinske doline, da se združite v defu za gospodarski razvoj kmeta, da se strnete v vrstah borcev za Staro pravdo. Dasi smo kmetska stranka, vendar so naša vrata odprta vsem stanovom. Toda vsi stanovi naj se zavedajo, da smo mi temelj vsega življenja in da hočemo zato, da se nas temu primerno vpošteva. Vsakdo pa naj tudi ve, da koritarjev ne potrebujemo! Kdor je po srcu naš, naj pride med nas in sprejeli ga bomo, drugi pa naj ne hodijo k nam. Ker le tako je kmetski stan prav ravnan in če je prav ravnan, je tudi njegovo blagostanje zajamčeno. S krepkim apelom na vse navzočne, naj se poprimejo dela, da nam ne bodo očitali naši otroci, da smo jim zapravili blagoslov svobode, je zaključil ob gromovitem odobravanju tovariš Drofenik svoj lepi in temperamentni govor. Govoril je nato srbski poslanec profesor Risto Odavič, ki je žel prav tako mnogo priznanja za svoj govor. Zaključni govor je imel tovariš Mrmolja Na kratko in jedrnato je opozarjal na važnost organizacije in omenil uspehe, ki so jih dosegli delavci s svojo organizacijo. Ker so bili leti dobro organizirani, zato so veljali celo več kot mnogoštevilnejši kmetje in tako so mogli skleniti zakone, ki so bili celo na škodo kmetu. Kmet se mora organizirati, ne si-cei, da bi vladal nad drugimi stanovi, temveč, da ne bi vladali drugfsta-novi proti njemu. Nobene diktature nočemo in zato tudi nismo proti inteligenci. Zopet je zaorilo hrupno odobravanje. Nato je prečital tovariš Sancin udanostno brzojavko kralju Aleksandru, ki je bila soglasno in z viharnim odobravanjem sprejeta. Tovariš Sancin je potem na kratko utemeljil te-le resolucije, ki so bile soglasno in mestoma z burnim odobravanjem sprejete. Resolucije se glase: Tisoči kmetov, zbrani dne 2. oktobra na taboru SKS. v Žalcu, zahtevamo: 1.) da se vsi davki pravično raz-dele — sorazmerno gospodarski moči posameznikov; visoka izvozna carina na kmetijske .pridelke naj se odpravi, da se olajšajo tako življen-s!:i pogoji obdelovalcev zemlje; 2.) da se ustanove kmetijske zbornice; 3.) da se takoj in pravično izvede agrarna reforma; j 4.) da nastopi vlada najstrože pro-, ti prekupčevalcem banaškega žita in ! da prepreči s tem rastočo draginjo; j 5.) da izvede vlada v najkrajšem > času starostno zavarovanje za kmetijske delavce; 6.) da nastopi vlada najstrože proti hujskaškemu časopisju, ki spravlja ljudi ob dobro voljo in škoduje ugledu naše države; 7.) da se preuredi popis živine na ta način, da se bo popisovala živina v svaki občini in se bo tako prihranilo delovnemu ljudstvu velikansko izgubo časa in nepotrebne stroške. Z velikanskim aplavzom so zborovalci sprejeli te resolucije, nakar je predsednik tabora, tovariš Pikel, z vznesenimi besedami zaključil si-jajerf žalski tabor, sijajen zaključek sijajnih letošnjih prireditev SKS. Živeli zavedni Savinci! Živeli vrli fantje in čast Vam, možje Savinske doline, kajti dne 2. oktobra smo v Žalcu utrdili našo misel in s svojo zavednostjo ste pripomogli, da je zmaga Stare pravde bližja! Popisovanje žHne. — Nov uspeh naše stranke. Na žalskem taboru je bila soglasna želja vseh kmetovalcev, naj se popisuje živina v posameznih občinah, da ne bodo kmetje po nepotrebnem izgubljali čas in denar. Ker je ta želja naših kmetov popolnoma upravičena, se je naša stranka takoj potrudila jo izvesti, kar se je tudi popolnoma posrečilo. Intervencija naših poslancev in pristašev je imela popoln uspeh in doseglo se je to-le: Popisovanje se nadaljuje samo tam, kjer se je že pričelo, toda še ni končano. Ker v takih občinah se nerodnost pač ni dala več popraviti. Določitev popisovališč, to je mest, kjer se bo živina popisovala, lahko občine dosežejo, če določijo mesto popisovališča. V ta namen naj pošljejo občine takoj glavarstva tozadevne predloge. Opozarjamo, da imajo vojaška oblastva strogo nalogo, da gre- do prebivalstvu kolikor mogoče na roko. Obenem naj prosijo občine glavarstvo, da izporoči izpremembo popisovališč vojaški komisiji. Vsa glavarstva pa nujno opozarjamo, da gredo občinami na roko in da poskrbe, da bodo popisovališča odrejena v skladu.z zahtevami prebivalstva. V pomirjenje naj še poudarjamo, da ima popisovanje samo statističen namen. Popisujejo se samo konji nad tri leta stari, voli in vozovi. Kjer se ne bi upravičenim predlogom občinskih uradov ugodilo, naj se to takoj izporoči našemu tajništvu v Ljubljani, ki bo potem poskrbelo za red. Tako skrbi naša stranka za interese ljudstva. Klerikalci pa hujskajo, namesto da bi s pravočasno intervencijo poskrbeli za ljudsko dobro. Kmetovalci, zapomnite si to! ; razpadle, tedaj jih uniči brana, ostale pa padejo v razor. S tem povlečenjeni ;je odpravljeno prvo okopavanje z mo-j tiko m koruza se skoraj prikaže na čisti: zemlji. Ko je dorastla obsipavanju ali nekoliko preje se okoplje zemlja s ' posebnim plugom okopalnikom, ki uniči Se ono grude, ld so popadale v razor, če še ne bi bile razkrojen©. Med sa-• dikauii, katere mora plug pustiti, se 1 počisti z motiko in z roko, v rahli zemlji pa z upognjenimi -vilami, j Gotovo je, da se ne da opisati novi način obdelovanja tako, da bi vsakdo znal vse, temveč treba je z delom pokazati. Pozivljem napredka željne kmete, naj mi sporoče. če si hočejo omisliti to novo orodje. Če ne more ali noče tega storiti posameznik, naj to stori kmetijska podružnica ali kaka zadruga. Orodje naj bi se po zimi pripravilo. Takoj ko sneg skopni, sem pripravljen priti v vsak okraj in praktično pokazati novi način obdelovanja. Z novim načinom bi se seznanili tako tudi srbski kmetski sinovi. Vem, da naleti vsaka nov,i stvar pri kmetu na odpor, toda le pri takem, ki mu je vsak nov nauk žalitev. Moja mati mi je pripovedovala, da so se tudi na Goriškem smejali prvemu kmetu, ki je pričel na novi način obdelovati zemljo, in prešlo je dokaj let, predno so mu drugi sledili. Ko sem prišel na Štajersko, sem si takoj pripravil orodje in začel obdelovati zemljo na. naš novi način. Sosed me je svaril, češ da ne bom ničesar pridelal. Dejal mi je;,«Kaj misliš, da si na Goriškem, kjer je zemlja raiila! Bil sem v Gorici pri vojakih in sem videl, kako se tam obdeluje zemlja, toda tu ne gre na ta način*. Odgovoril sem mu: »Prijatelj, raje, da delam tako kakor tu delajo in da tako mučim sobe in svojo rodbino, pustim vse in grem*. Neko nedeljo v poletju, ko gre sosed čez moje posestvo, se čudi bujni rasti vseh pridelkov. Vprašam ga, če se spominja, kaj mi je dejal, ko smo orali. Odvrne mi: «Baš zato se čudim. Ti imaš lepe pridelke tudi na njivah, ki so bile popolnoma nerodovitno. Seveda'mi ni pomagal samo novi na-čin, temveč tudi umstveno gnojenje, ker poleg hlevskega gnoja sem uporabljal tudi vsa umetna gnojila. Nikogar nisem silil, da bi se oprijel novega načina obdelovanja, da bi ne žalil. Danes pa morem reči v svoje veselje, da moram vselej, kadar rabim svoj plug, iskati ga po vasi. Sosedje so se namreč sami oprijeli novega načina obdelovanja. Ker sem politik, nisem nikdar hotel, da vsled hudobije j političnih Iju-bosumnežev, ki pastaviio vsako še tako koristno stvar na glavo in jo pretvorijo v zlo, propagirati novega načina. Čutim pa potrebo in dolžnost, da v korist. poljedelstva vse Jugoslavije izpre-govorhn sedaj o tej stvari. Kakor rečeno, se ne obdeluje na ta način samo koruza, ampak vise okopa-vine. Pri nas računamo soda) na pridelovanje sladkorne pese in tobaka, ki se obdelujeta na novi način; enako tudi čebula. Pri razkazovanju se o vsem tem poučimo. Proč z nazadnjaškim, težkim delom! Napredni kmetovalci, zglasite se! Narodni poslanec Ivan Mrmolja: 0 obdelovanja polja z ozirom na prihud Srbov. Z ozirom na prihod srbskih kmetskih sinov v Slovenijo, da prouče naš način obdelovanja zemlje, čutim kut svojo dolžnost, da podam sledeče pojasnilo: Obdelovanje polja v onih slovenskih deželah, ki pripadajo naši državi, se vrši z malimi- izjemami na enak način kakor v Srbiji. Glavni pridelek Srbije je koruza, ki se obdeluje z motiko in seje na isti način kakor v Sloveniji. Razlika je le v tem, da ni v Srbiji vsako steblo za. sebe, temveč se pusti 3 do 4 stebla skupaj, da tvorijo nekak grm. Iz izkušnje priporočam, obdelovanje polja na tak način kakor se vrši v goriški okolici. Enak način obdelovanja se vidi tudi ponekod v Sremu. Način, kako se sedaj obdeluje polje v Sloveniji in v Srbiji, je star in se vrši že od pamtiveka vedno enako. Tudi na Goriškem je bil stari način oranja in okopavanja še pred 40 leti splošno v navadi in šele tedaj so se pričeli oprijemati novega načina obdelovanja zemlje. Naš način oranja in obdelovanja zemlje je uporaben za vse okopavine in ima v glavnem sledeče prednosti: lahko razkrajanje zemlje, uničevanje plevela ter veliko prihranitev točnega dela, do tri četrtine. Stari in novi način obdelovanja zemlje se razlikujeta predvsem v sledečem: Pri starem načinu se orje zemlja v brazde in ostane v vodoravni legi. Novi način pa dvigne zemljo, da je izpostavljena solncu, zraku in dežju, kar pospešuje razkrajanje. To se doseže s plugom, ki ima platnice (deske) na obeh straneh. Plug je enak ob- Beograd, dne 14. septembra. sipalmku, samo da je lemež širok na obe strani. Ta plug zadostuje za oranje v peščeni zemlji, težko zemljo se pa najprej navadno zbrazda in šele potem obdeluje z novim plugom. Stari način: Plug z nož eni reže enostransko brazdo. Na njivo se zvozi gnoj, kjer se navadno razmeče in suši dalje časa, tako da izgubi svojo najbolj vredno snov — dušik. Zemlja, težka — in to je največ v Sloveniji — je polna plevelne trave-pirjevice. Reže se brazda, ki jo veže gosta pirjevi-ca, da je čez vso njivo vezana gruda. Pred saditvijo je še treba z motiko težko zemljo cele tedne obdelavati, kar je najtežje delo in pri tem odveč. Pose je se koruza. Brana ni raztrgala brajde, temveč je le na vrhu poravnala zemljo. Pred koruzo se prikaže pir-jevica. Takoj po kalenju se prične oko pavanje z motiko. Motika poseka travo na vrhu, spodaj pa ostane gruda cela in z njo vsa zdrava pirjevica. Predno se prične obsipavanje koruze, je pirjevica zopet zrastla. Treba je v drugo okopavati z motiko. Novi način: S plugom na obe plati se napravi dvobrazdni razor. V te razore se nameče gnoj, katerega se z vilami enakomerno izravna. Na gnoj se poseje koruza, in sicer se spušča z roko. S prej omenjenim plugom, se gnoj zaorje, da dobimo dvobrazdne visoke lehe v razdalji, v kakršni se navadno seje koruza. Zemlja je dvignjena v lehe; grude s svojo pirjevico so razkosane in izpostavljene zraku, solncu in dežju in tako gotovemu razkrajanju. Po osmih ali štirinajstih dneh, ko začne koruza kaliti, se povleče s posebno brano. Ce torej niso do tega časa grude same Kaj je z gorenjsko kmetijsko šolo? (Misli kmetijskega strokovnjaka.) To vprašanje ni zaspalo, kakor si morda eden ali drugi misli, ampak to vprašanje se sedaj rešuje pri ministrstvu v Beogradu. Tam leže predlogi za eno in drugo šolo, ki jo imamo dobiti v Sloveniji. Ministrstvo nam je gorenjsko šolo zagotovilo in jo sprejelo v svoj delovni program ne le, ker se že več kot 20 lot zanjo potegujemo, ampak poglavitno zaradi tega, ker jo v resnici potrebujemo. Planinski del naše dežele ima svoje gospodarske posebnosti, na katere se je treba ozirati tudi pri pouku v kmetijski šoli, kar je glavni povod, da se ustanovi tudi za gorenjsko stran, za naše planinske kraje, kmetijska šola. Važno pa je pri snovanju šole vprašanje, kje naj se šola ustanovi in kje naj se dobi pripravno posestvo zanjo. Kakor znano, se za gorenjsko kmetijsko šolo potegujejo vsi okraji, radovljiški, kranjski in kamniški. To jo prav in kaže vso našo zavednost. Potrebno pa jc, da ne vlečemo vsaksebi in vsak na svojo stran, ampak da se vsi skupaj zavzemamo za en načrt., ki naj ga skupno zasledujemo. Danes bi radovljiški okraj imel najraje kmetijsko šolo v blejski okolici, kranjski okraj na Brdu pri Kranju, kamniški pa na. Križu pri Kamniku. Gotovo je resnica, da ima vsak izmed teh krajev svoje prednosti, na katere se lahko sklicujemo; ima pa tudi vsak kraj manj ugodne in neugodne stvari, ki prihajajo pri taki šoli zelo na tehtnico. In ker je mogoče šolo navsezadnje le v enem kraju dobiti, naj se vsi interesenti za ta kraj ogrejejo in naj so zanj skupno potegujejo, da. se ne bo vprašanje gorenjske kmetijske šole po nepotrebnem razdvajalo in s tem zavleklo. Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani jt-stavil predlog, naj bi se ustanovila gorenjska kmetijska šoki na grajščini Brdu pri Kranju. Prej pa je seveda pregledal in pretehtal tudi vsa druga |>o-sestva v enem in drugem okraju, ki bi mogla priti v poštev. Slednjič se je uveril, da bi se dala grajščina Brdo najlažje dobiti in da bi odgovarjala po vseh svojih razmerah še najbolj šolskim in gospodarskim namenom takega zavoda. Poleg primernega posestva je potrebno za šolo tudi dovolj veliko poslopje (za šolo, učence in učitelje). Takih prostorov pa je na Brdu dosti, več kakor drugje, tako da bi ne bilo treba [»osebnih prezidav in dozidav. V nepo-srednji bližini Brda je vas Predoslje, sedež županstva, župnije in ljudske šole, kar je za tak zavod tudi važno. V Predoslju je zadružna mlekarna, danes pa se snuje tudi elektrarna za potrebe najbližje okolice. Tudi nekaj industrije je v. najbližji okolici, poleg žag in mlinov tvornica za olje in velika opekarna. Na Brdu samem je nameščeno tudi že pašniško gospodarstvo državne žrebčarne na Selu„ ki bo lahko služilo tudi interesom šolskega pouka. Brdo leži razen tega v osrčju Gorenjske, blizu Kranja, kjer je sedež gozdnega nadzornika in živinozdiavnika, ki sta oba potrebna takemu zavodu. V najugodnejši legi okrog gradu in na ravnem pa leže vse različne kulture tega posestva, tako da si ugodnejše lege misliti ne moremo. Vse navedene okolnosti in razmere dajejo tej graščini take prednosti, ki jamčijo za povoljen uspeh šolskega gospodarstva m šolskega delovanja sploh. V danih razmerah je Brdo danes najpripravnejse mesto za kmetijsko šolo in zaraditega je prav, če se vsi in vzajemno potegujemo za to, da so ustanovi gorenjska kmetijska šola na Brdu. R. Pokrajinske vesti. (Vodstvo oddelka za kmetijstvo) pri pokrajinski vladi v Ljubljani je prevzel dne 4. t. m. g. I v o S a n c i n. Ker poznamo g. Sancina kot izbomega strokovnjaka, zato smo prepričani, da bo oddelek za kmetijstvo pod njegovim vodstvom odgovarjal vsem nalogam za povzdigo kmetijstva. Prvič je stopil na čelo oddelka za. kmetijstvo kmetijski strokovnjak, kar je edino prav. Na vsa odločilna mesta naj pridejo strokovnjaki! (Velik uspeh naše stranke.) Po zaslugi naše stranke bo v najkrajšem, času plačana posestnikom v Zalogu zemlja, ki jo je med vojne avstrijska vlada nasilno vzela za razširjenje kolodvora. Prizadeti posestniki dobe izplačano polno vsoto, kakor jo je nazna-čila avstrijska vlada, iu sicer toliko dinarjev, kolikor .je bilo določenih kron. Tako skrbi kmetska stranka za pravice kmeta, (Gospodom konceptnim uradnikom politične uprave za Slovenijo.) Smatrali ste za potrebno protestirati proti imenovanju tovariša I. Sancina za šefa kmetijskega oddelka v Ljubljani. Protestiranje jc Vaša pravica. Vsakdo ima pravico »protestirati in kandidirati*. Ali kadar protestirajo tako učeni ljudje, kakršni so gg. konceptni uradniki politične uprave, tedaj imamo pravico zahtevati od njih, da podprejo svoj protest z dobrimi in stvarnimi razlogi. V Sancinovem primeru gospodje tega niso storili. Učeni gospodje odrekajo tovarišu Sancinu strokovno sposobnost, dasiravno je dovršil višje vinogradniško' učilišče v Klosternajburgu. torej najvišjem učnem zavodu t>-vrste, in čeprav je razen tega dokazal kvalifikacijo s svojim uspešnim delovanjem tekom dveh desetletij. — To je eno! Drugo pa je to-le: Rajna Avstrija je izročila. yse strokovno delo juristom, čeprav le-ti niti pojma nimajo o upravi čisto strokovnega kmetijskega urada, kakršen je n. pr. ljubljanski oddelek za kmetijstvo. — Posledica tega je bila, da se jo pomazalo strašno mnogo papirja, stvarnega uspeha pa ni bilo nobenega. Najlepše opazujemo to dandanes, ko moramo, če primerjamo naše kmetijske urade s srbskimi uradi, konštatirati, da smo daleč, daleč za Srbijo. Vzrok je v tem, ker niso v Srbiji kmetijsko-strokovnih uradov in zavodov vodili juristi, ampak kmetijski strokovnjaki. To, da se z gnilo avstrijsko navado, postavljati na vsa strokovna mesta juriste, začne pri nas končno vendarle pometati, samo pozdravljamo. To je prvi pogoj za uspešnejši razvoj raznih gospodarskih panog. A gospodom juristom, konceptnim uradnikom politične uprave v Sloveniji, kličemo: Bodite malo manj domišljavi ter malo več in smotrenej-še delajte v vprašanjih, ki jih kot juristi razumete! V stvari pa, katerih ne razumete, se ne vtikajte! («Za avtonomno šolstvo») glasi 5. glavna tečka kremenitega hujskača v «Domoljubu», gospoda Kremena. Bili smo v resnici radovedni, kako bo prikril gospod Kremen klerikalne namene glede šole. Da jih bo pa tako slabo, le nismo mislili. Malo več soli smo pač zaupali gospodu Kremenu, šolstvo ..Kmetijski list" ne manjkaj v prav nobeni kmetiški hiši! Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega lista"! naj bo po Kremen o vem mnenju avtonomno zato, ker smo mi hribovci, Srbi j »a dolinci, kakor pravi g. Kremen. Potem so Srbi nepismeni, mi pa smo brez analfabetov. Po Kremenovem mnenju bi torej morali Gorenjci imeti svoje šolstvo, Dolenjci svoje, Barjani svoje, Kraševci svoje, Ljubljančani svoje itd. — Vrhu tega bi moralo biti še posebno šolstvo za analfabete, posebno za pismene ljudi hi prav posebno za tako kremenite modrijane, kakršen g. Kremen. To so vsi imenitni vzroki za avtonomijo šolstva, ki jih je navedel g. Kremen. Sedaj pa poslu-šajmo, kako naj avtonomija šole izgleda. Po velebrihtnem mnenju gopp. Kremena je avtonomno šolstvo 0110, ki je »popolnoma prepuščeno v oblast deželam, odnosno deželnemu odboru, ki bodo v svojih zadevah v vsem neodvisni od centrale, odnosno od namestnika pokrajinske samouprave* (ker ta' je na.vadno liberalec). V resnici, božanska avtonomija šolstva! Vse šolstvo mora priti pod komando 'deželne klerikalne gospode in ta naj dela potem, kar hoče, ker je od centralne vlade čisto neodvisna. Res, lepi časi bi se začeli za avtonomijo šolstva! Vsa čast Vara, gospod Kremen, da ste tako odkritosrčno izblebetalii klerikalne namene! (Ker gre za gospode.) «Slovenec* in »Domoljub* sta vsa polna o nezaslišani podlosti, da so liberalci denuuci-rali dekana Škulja avstrijskim oblast-vom in da bi bil le-ta kmalu ustreljen, če ne celo obešen. Sicer še to ni tako gotovo in sodišče o vsej stvari še ni Spregovorilo zadnje besede. Toda to je končno postranska stvar. Nas žilnima čisto druga reč. Vsako denunci-ranje je podlo in ogabno. Vehovcu je bilo denunciantstvo sodno dokazano, toda ker je sluga klerikalne gospode, mu je vse odpuščeno. Vse polno besedi ima «Domoljub*. kadar gxe za gospode. Vprašamo ga zaradi tega, zakaj je vendar molčal takrat, ko je bil ustreljen kmet B r e n c e. oče deveterih otrok! Vprašamo nadalje «Do moljuba*, zakaj še danes zagovarja drja, Pegana, ki je zakrivil Breiicetovo smrt! Kadar gre za gospode, se raz-korači «Domoljub», kadar pa gre za kmete, molči! Naravno! Saj zato ga iz daja gospoda! (Glasilo županske zveze je «Domo-ljub».) Slovenski župani — pod okri ljem. »Lažiljuba*. Daleč smo prišli! Nekdaj so bili župani možje, ki so branili resnico do zadnjo kaplje krvi, danes pa so župani pohlevni kimavci, ki se zbirajo pod zastavo »Lažiljuba*. — Možje, kar Va.s ima še srce na pravem meetu, ne trpite, da pride nad Vašo občino sramota, da je Vaš župan med onimi kimavci, ki jim je glasilo — »Lažiljub*! («Naša politika mora biti v skladu s katoliškimi načeli!«) Tudi to debelo je povedal na Brezjah g. Korošec. Zato bodo sedaj odleteli iz klerikalne stranke vsi brezverci, vsi obrekovalci, vsi hinavci in vsi lažnivci in ostali bodo v stranki samo pošteni kimovci. Toda kako bosia potem izhajala «Laži-ljub* in »Pijani gospodar*, tega pa ne vemo. Da ima gospod Korošec svoje ljudi tako zelo za norca, pa vendar nismo mislili! (Ljubljanska posebnost.) V Ljubljani so modri ljudje. To se je videlo pri županski volitvi. Da ne bi postal demokrat župan, so se zvezali socialni demokrati, narodni socialisti in klerikalci ter izvolili iz svoje srede župana in i»džupana. Ker je bilo socialnih de mokratov najmanj, namreč pet, so dobili župana; narodnih socialistov je le osem, torej jim gre podžupan; klerikal cev pa je največ, namreč deset, ti pa ne dobe ničesar. »To je vendar narobe,* so dejali ljudje. Ko so pa videli, kako veselo se smejejo klerikalci, so pa ljudje razumeli. Uganka se namreč razveže tako-le: Socialnih demokratov je najmanj in -zato dobe največ časti in najmanj; moči, NSS. manj časti in malo več moči, SLS: pa nič časti in vso moč. (O avtomobilih ) Po krasni koroški cesti, polni klančkov in ovinkov, pelje kmetski fant, nič hudega sluteč, s svojimi volički. Kar pridivja za njim gosposki avto ter brez vsakega znamenja zdrkne mimo voza. Voli se pre-plaše in skočijo v stran. Le slučaju se ja zahvaliti, da se ni pripetila kaka nesreča. Naduti voditelj avtomobila pa počne v blaženi nemščini zmerjati prestrašenega mladeniča in mu obetati klofute. Pa jo izkupi sam. Po stranski nesti pride posestnik M., ki se zavzame energično za nedolžnega voznika, ki trej>etaje čaka s svojim vo®om v cestnem jarku. Ko visoka nemška gospoda začuje par krepkih domačih kmetskih besedi o svoji domišljavosti in predrznosti in posebe o svoji veliki korajži nasproti nedoraslemu fantiču, jo jadr-no odkuri proti Selnici. — Avto ima št. 576/S1. — Ta slika s ceste naj služi merodajnim oblastvom kot opomin, najlepše stavbišče. Nekdaj je bila naša misel in tudi namen pokojnega g. župnika, da bi si sezidali novo cerkev. Toda ta misel je padla v vodo, pač pa je potreben dom za hujskače. In še nekaj! Naša župnija ima sto in sto beračev, občinskih revežev itd. Za te zgradite «Sirotiščnico» iu storili boste blago delo v zmislu Kristusovih naukov. Uverjen sem, da bomo v tein primeru vsi prispevali za ta blagi namen. — Kmet. (Frankolovo.) Dno 21. avgusta se je ustanovila na Frankolovcm «K m e č-ka hranilnica in posojilni-c a», ki se nahaja v hiši g. Bežen-š k a v Loki št. 9. Varnost hranilnih vlog je zajamčena, ker so najboljši posestniki Frankolova zadružniki nove posojilnice. Vloge se obrestujejo po najvišji, posojila pa dajejo po najnižji obrestni meri. Področje »Kmetske hranilnice in posojilnice* obseza občine Frankolovo, Novo cerkev. Višnjo vas, Bezovico, Tolsti vrh in Stranice. Somišljenike teh krajev pozivljemo, naj se poslužujejo tega. dobrega zavoda v največji meri, kajti s tem bodo krepili kmetiško zavest iu se lahko otresli vpliva klerikalnega in liberalnega kapitalizma. Nasprotniki bodo skoraj gotovo po svoji stari navadi zopet z lažmi in obrekovanjem skTišali jemati dober glas novi zadrugi, toda vsakdo naj ve, da se bo tudi takrat, kakor do sedaj, uresničil pregovor, ki pravi, da ima laž kratke noge. Podpirajte to prvo samostojno hranilnico in posojilnico! (Štirje mlinski kamni za mletje ajde) so interesentom na ogled v artiljerij-ski delavnici ljubljansko divizije. Po ogledu kamnov naj interesenti za, njih odkup sami stavijo komandi dravske divizijsko oblasti svoje ponudbe. V istem zmislu in ob lepi udeležbi se je vršil tudi javni shod SKS. v Beltincih. Na tem shodu se je razpravljalo o prodaji in izvozu živine. Kmetje so prosili poslanca, Drofenika, naj bi poskrbel, da bi prišli kupci med nje, kar se sedaj ne dogaja, ker ume,jo tukajšnji bogataši z dopustnimi in nedopustnimi sredstvi preprečiti, da ne pridejo tuji kupci v dotiko s kmeti. Na obeh shodih je sklenilo, oziro- Iz Prekmurja. Frotidržavne demonstracije za priklopitev Prekmurja k Madžarski. — Shoda »Samostojne kmetijske stranke" v Gornji Bistrici in v Beltincih. V Prekmurju sta zavalovili pretekli teden dve misli. Po madžarskih grofih in advokatih naščuvana množica ljudstva z gornjega Prekmurja je manife-jma sprejelo poslušajoče ljudstvo te-lc stirala o prihodu razmejitvene komisije' resolucije: za priklopitev teh pokrajin k Madžar-j i.) Odločno protestiramo proti temu, ski. Te demonstracije so bile skrbno!da bi se odstopila tudi samo ped naše pripravljene. Naše politično oblastvo j zemlje po razmejitveni komisiji v komora biti poklicano na odgovornost, • rist Madžarov. Uveljaviti se mora tria- ker je dokazano, da ni hotelo ničesar nonska pogodba v vsem svojem obsegu slišati in ničesar ukreniti, da bi se bilo j 2.) Zahtevamo, da se na temelju to gibanje v kali zadušilo. Ne pretira- j ustave ustanovi mariborska samo-vamo, ce rečemo, da so zavzele te j upravna obiast z voijeno oblastno protidržavne demonstracije tak raz- j skupščino. Območje mariborske samo-mah. kakor da bi bilo upravno, pod- upravne oblasti obsezaj celotno naše ozemlje bivše Štajerske s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ostro protestiramo ročje teh pokrajin v Subotišču (Szom-bat.hely) na Madžarskem, ne pa v Murski Soboti. Lahkomišljena igra z določanjem naših mej se je zopet v polnem obsegu ponovila. Gotovini osebam ni bilo dovolj, da so nam ugrabili Madžari nedavno v Baranji živino in vagone s sladkorjem, temveč hoteli so naj- proti odcepitvi poedinih krajev od te oblasti, in sicer spričo državnih in ekonomskih vidikov. 3.) Vsled slabega gospodarjenja na sekvestriranih in pod agrarno reformo spadajočih veleposestvih zahtevamo, naj brže, da bi-bila tudi prekmurska vele- se vsa taka veleposestva takoj pod-l>osest.va lzropana na škodo naše dr- rede ministrstvu poljoprivrede in vo-žave in našega gospodarstva. Vzroki j da, ker je edinole to ministrstvo opra-vseh teh dogodkov leže v lahkomišlje- j vičeno in zmožno upravljati hi nadzi-nosti m nezmožnosti odgovornih kro-[rati kmetijska gospodarstva. Protesti-Ker ima ljudstvo skoraj vtisk, da ram0 proti dejstvu, da bi bili kakršni- 4.) Zahtevamo, da se ustanovita na enem izmed prekmurskih vedeposestev kmetijska šola in semenogojska postaja, da, se more izobraziti naša kmetska mladina, v vseh panogah kmetijstva. odgovorni krogi namenoma niso hoteli j koli kmetijski obrati še nadalje pod podvzeti nobene protiakcije, zato bo | območjem onih ministrstev, ki nimajo ljudska sodba stroga. Ka j je bil prav- j razumevanja za racionalno kmetijsko zaprav vzrok, da se ni ničesar storilo, i gospodarstvo, o tem ne bomo razpravljali, ker to naj dožene preiskava, ki se mora uvesti proti krivcem. Pripominjamo le, da vse Prekmurje brez razlike strank ni zadovoljno z nekvalificiranimi močmi, ki se nastavljajo v Prekmurju. Še ža-lostneje pa je, da so se take nesposobne moči poslale celo v razmejitveno komisijo. Kdo bo odgovarjal za neuspehe? Razen političnega oblastva pa so tu tudi državni poslanci, ki bi se morali brigati v takih primerih za razpoloženje ljudstva. Gospodu poslancu Kleklu je moralo biti znano vrvenje med ljudstvom. Zakaj ni posredoval na višjih mestih, da bi se uvedle pro-tipriprave k uspelim madžarskim demonstracijam? Kdo bo nosil odgovornost za blamažo, da je razmejitvena komisija, baje očitala naši državi, da ni v stanu vzdrževati miru in reda ob tako važnih poslovanjih? Druga misel in želja, ki je pretekli teden vznikla v Prekmurju med kmetskim ljudstvom pa je misel gospodarske osamosvojitve, misel in spo znanje, da vladaj v državi tisti, ki največ dela. Ker živi država od kmeta zato bodi kmet njen gospodar, Slučaj je ravno nanesel, da, so hoteli poslanci SKS. prirediti pretekli teden več shodov po Prekmurju. Vsled zgoraj omenjenih dogodkov pa se je zborovalo samo na dveh krajih, in sicer dne 19. septembra v Gornji Bistrici in dan pozneje v Beltincih. Čeprav je bil delavnik, je na shod v Gornjo Bistrico prihitelo mnogo kmetov. V imenu krajevnega odbora jo otvoril shocl tovariš Mikuž, ki je pozdravil zborovalce, imenoma zlasti poslanca Drofenika, in goste iz ljutomerskega okraja ter poilal besedo tovarišu poslancu. Tovariš Dro fenik je očrtal z živahnim in poljudnim govorom naloge kmetskega stanu v naši državi. Kmet naj se združi, naj se organizira in ne ukloni naj se nikomur, temveč energično naj zahteva vse svoje pravice. Agrarna reforma se mora izvesti, ker do zemlje ima pravico samo tisti, ki jo obdeluje. Izvoz, živine je dovoljen; zategadelj naj se kmetje ne puste strašiti od mešetarjev, kateri trdijo, da tuji kupci ne sinejo kupovati pri nas živine. Izvoz živine je po sklepu ministrskega sveta popolnoma prost in vsakdo bo kaznovan kdor bi hotel preprečiti izvažanje živine. Velik vzrok prekmurske nezadovoljnosti je pomanjkanje prometnih sredstev. Zato hočejo poslanci SKS. delati na to, da se začne graditi železnica Ormož—Murska Sobota že prihodnjo pomlad. Tovariš poslanec je tudi uvidel nujnost regulacije Mure, ki odnaša vsako leto zemeljske plasti iu spravlja kmete ob kruh. domove in kmetije. Za prekmursko ljudstvo se v nobenem ozira ni brigala ogrska uprava magnatov, ki ni imela ne srca in ne razumevanja za težnje panonskih Slovencev. Zategadelj se nam ni treba prav nič bati ogrskih zastav in vzklikov »eljen Madžarska, eljen Horthy!» zapeljanega in podkupljenega ljudstva, kajti razmejitvena komisija naj vrže svoje poglede tudi na gospodarski, gmotni in socialni položaj tukajšnjega prebivalstva in prepričala se bo, da madžarska uprava, ki je pustila živeti ljudstvo v pravem suženjstvu, nima najmanjše pravice do uprave teh pokrajin. Kmetje so med govorom navdušeno vzklikali: »Mi ne damo svojih lendavskih goric; mi ne odstopimo niti pedi svoje zemlje; naše meje so ob Rabi in Monoštru. Za več tisoč ljudi nas je prevarila trianonska pogodba, prevari-la pa nas ne bo razmejitvena, komisija s samovoljnim določanjem mej!* Politične vesti. (Izprememba vlade.) Opozicionalci so slabi proroki. Najprej so mesece in mesece pripovedovali, kako se krha vladna koalicija, in ko je kljub vsem prorokbam bila ustava sprejeta, so pričeli z govorjenjem o Protičevi akciji Ker očividno tudi ta akcija ne uspeva tako, kakor žele, so iznašli novo pro-rokbo, da se bo vlada izpremenila. Mislimo pa, da bodo postali tudi v tem pogledu opozicionalci krivi preroki, ker prav nič ne kaže, da bi se to zgodilo. Če se zamenja kak minister, pa to še ne pomeni izpremembe vla^le, ki bi nastala šele tedaj, če bi se izvršile po menljive izpremembe. G. dr. Korošec, še vedno ne kaže, da boste tako kmalu zopet minister! (Protičeva akcija se nadaljuje.) uspešno, je drugo vprašanje. Hrvati namreč ne verujejo g. Protiču tako brezpogojno kakor bi marsikdo želel, na drugi strani pa niti Šumadinci ne slede s takim navdušenjem g. Protiču kakor so upali njegovi prijatelji. Ohlajenje je na dve plati in kakor vse kaže zahtevajo Hrvati tako veliko revizijo ustave, da je odigral g. Protič med Srbi, če jo sprejme, in na drugi strani zahtevajo Srbi od Hrvatov tako pozitivno stališče do države, da zapuste vsi Hrvati Pro-tiča, če bi sprejel srbske zahteve. Vode in ognja tudi g. Protič ne zveže, njegove limanice pa imajo za Hrvate preslab lini. Zato moremo reči, da Protičeva akcija kljub blagoslovu g. dr. Korošca ne uspeva, (Proračun.) Ministrski svet ima sedaj važna posvetovanja o proračunu za, pri hodnje leto. Kakor znano znaša primanjkljaj nad eno milijardo 700 milijonov dinarjev. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se ta ogromna vsota, pokrila z novimi davki, in ker bi bilo skrajno negospodarsko, da bi se kril primanjkljaj s posojilom, je treba, da anižajo vsi ministri svoje zahteve tako, da bodo vsaj približno kriti državni izdatki. Jasno pa je tudi, da ni v vsakem ministrstvu varčevanje enako nujno in predvsem velja to za, kmetijsko ministrstvo. Dasi je poljedelstvo v državi gotovo najvažnejša panoga, je vendar proračun poljedelskega ministrstva skoraj najnižji. Zategadelj se naj izvede varčevanje pri vseh ministrstvih, toda najmanj pri kmetijskem ministrstvu, ker je to v interesu države. (Delo zakonodajnega odbora) napreduje povoljno. Odbor je imel že 14 sej in rešil je že celo vrsto naredb in začasnih zakonov. (Skupščina) se sestane okoli dvajsetega, oktobra. Kakor poročajo listi vladnih strank, bo morala skupščina rešiti še to jesen te-le zakone: volilni zakon, proračun, zakon o administrativni razdelitvi države, zakon o centralni upravi, zakon o občinah in občinskih samoupravah. Če se bo že v prihodnjem zasedanju sklenil zakon o agrarni reformi, je še veliko vprašanje. (Dr. Vošnjak,) poslanik naše kraljevine v Pragi, je izročil dne 4. t. m. predsedniku Masaryku svoje poverilne liste. (Albanija.) Naš stari sovražnik — Italijan —je zopet na delu. To pot je našel Albance, ki naj bi šli za Italijo po kostanj v žerjavico. Kakor že znano, so napadle močne albanske čete, oborožene z laškimi topovi in strojnicami, naše čete in jih potisnile začasno tudi nazaj. Istočasno pa so albanski lažnivci razglašali po svetu, da so naše čete napadle Albance. Toda laž je prišla na dan in na seji zveze narodov, na kateri se je razpravljalo o albanskih pritožbah, se je sprejelo naše stališče. Med tem pa so se domenili Angleži in Italijani, in si razdelili bogastvo Albanije. Da bi njih kupčija tem bolj cvetela, so sklenili novi prijatelji, naj bode Albanija neodvisna, in naj dobi meje, določene ji leta 1913. To so meje, ki jih je Avstrija vsilila Srbiji. Ker je naravno, da te krivice ne more sprejeti naš narod, zato je storila naša vlada vse, da prepreči zlobne nakane tr-gujočih zaveznikov. (Naše priznanje.) Z zadoščenjem beležimo, da. je zavzel v albanskem vprašanju pravilno stališče tudi »Slovenec-, ki vendar ne ponavlja več stare neumnosti, češ kaj nas briga Albanija. Čisto pravilno priznava, da se v Albaniji nimamo boriti z Albanci, ker s temi roparji bi bili že davno gotovi, temveč da imamo opravka z Italijani, ln Italijan je največji sovražnik Slovencev! (Propadajoči Trst.) Na Trstu se vedno bolj izvršuje prorokovanjc, ki so mu ga napovedali vsi, ki poznajo prilike v Italiji. Italijanska vlada nima nobenega interesa na uspevanju Trsta Njej so na srcu samo Benetke, kjer je sedaj pristanišče silno povečano. Za Trst pa ne stori ničesar. Pretečeni teden so zaprli obe tržaški ladjedelnici, tako da je bilo na mah 10.000 delavcev brez kruha. Delavci so v znak protesta proglasili popoln štrajk, ki se tudi dosledno izvaja. Trst se bliža svojemu poginu. (Fašisti in socialisti) se z novo vnemo pobijajo po Italiji. Vlada napoveduje odredbo za odredbo, toda nihče se ne zmeni za njene besede. Naj se le pobijajo, saj nas to ne boli, samo da bi pustili pri miru naše ljudi, ki so vajeni reda in poštenega zaslužka, (Zapadna Ogrska.) Ultimat zaveznikov je na Madžare presneto malo učinkoval. Kakor da bi se norčevali, izjavlja madžarska vlada, da jc takoj pripravljena odpoklicati svoje vojaštvo in predati zapadno Ogrsko Avstriji. Toda zapadna Ogrska je v rokah vsta-šev in na papirju lahko preda Madžarska to ozemlje Avstriji stokrat, če je pa ta- zaradi vstašev ne more zasesti. Avstrijski vojaki ne gredo v boj in v Celovcu so svoje oficirje celo prav neusmiljeno pretepli, ko so jih hoteli odpraviti na ogrsko mejo. Ce bodo torej hoteli zavezniki doseči od Madžarov, da jih ubogajo, bodo morali nastopiti pač s hujšimi sredstvi. (Beneš,) češki zunanji minister, je od-, ložil posredovanje med Madžarsko iit Avstrijo, ker je končno uvidel, da ga imajo Madžari samo za noorca. (Na Češkem) so dobili novo vlado. Predsednik vlade je dr. Beneš, ki je obdržal svoje prejšnje mesto zunanjega ministra. Vlado tvorijo skoraj vse češke stranke. Tako učinkovito deluj-• nemška opozicija! Državni proračun za leto 1922. Državni izdatki znašajo nu" v dinarjih: za vrhovno državno upravo ministrstvo pravde . . ministrstvo prosvete . . ministrstvo ver . . . ministrstvo notranjih zadev ....... ministrstvo narodnega zdravja..... ministrstvo zunanjih zadev ....... ministrstvo financ . . ministrstvo vojne hi mornarnico ...... ministrstvo gradb . . . ministrstvo prometa ministrstvo pošte in br- zojava ....... ministrstvo kmetijstva in vod....... ministrstvo trgovine in industrije ..... ministrstvo socialne politike ...... ministrstvo agrarne reforme ...... ministrstvo za izenačitev zakonov..... po proracu- 646,759.881, 172,044.653. 501,053.431, 56,202.892, 142,505.700, 194,921.817, 32,412.197, 816,442,567, 1.640,959.226, 331,414.222, 952,292.666, 314,352.953, 102,159.949, . 44,113.173, 587,470.001, 45,647.582, 8S1.540, 6.581.634.453. skupaj Državni dohodki so proračun jeni v dinarjih tako-le: carinske takse .... 402,310.000, trošarina............292,000.000, agia (zlasti pri carini) . 730,000.000, davek na poslovni promet........ pomorska uprava . invalidski davek . državna posestva . direktni davki . . državna podjetja . razni dohodki . . 400,000.000, 905.750, 36,065.750, 61,656.369. . 1,595,515.06(i, . 1.282,533.351, 43,125.520, skupaj . . 4.844,111.809. Primanjkljaj bi znašal po proračunu torej 1.737.523.654 dinarjev. Kmetje, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje! TpiBcena oeiniska glavnica ^r | g ^IT K|J ^ mjr gm D g\ mJi B* ff% Telefon S!. 567. K 30,000.000--. ^ V LnO FV O III ffV čekovni račun m LJUBLJANA, Krekov trg št. tO, nasproti »Mestnega doma". Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktur-nega blaga. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Obrtniki, ne pozabite nikoli, da je samo v združenju moč! j Kmetovalci! | Blaznikova Velika Pratika za leto 1922, je izšla, j i i » iii»|0u*i nni9i«nv ^moiiv I " I Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa no bilo dobiti, naj se 3 naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 13. Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanja naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala "pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino, zato si je štela «PRATIKA» v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K. Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blaznikova Velika Pratika Va6e najstarejše kmetsko glasilo I Gosnodsrstua i« gospodinjstvo. (Pozor, člani «Ekonoma»!) Naznanjamo, da je prejel «Ekonom» en vagon kristalnega sladkorja (sipe), ki ga prodaja svojim članom kilogram po 40 kron. Kdor želi sladkor kupiti, naj prijavi to takoj osrednji gospodarski zadrugi «Ekonomu» v" Ljubljani, Sodna ulica št. 3. (Državno investicijsko posojilo.) Uspeh državnega investicijskega posojila je tak-le: banke so podpisale 500, zasebniki pa 300 milijonov dinarjev. Ker se je pa izkazalo, da hoče če veliko ljudi podpisati posojilo, zato se jv rok za podpisovanje? posojila podaljšal do dne 15. oktobra. Izrabite podaljšanje roka in p o d pi -s« jte državno posojilo! Hranilnice, zadruge in privatniki, ki imate po raznih bankah naložen denar j>o nizki obrestni meri, naložite denar v državnem posojilu, ki (lonaša sedemodstotne obresti, za katere ni treba plačevati niti dohodnine, niti kakega drugega davka.. Ker je posojilo namenjeno samo izboljšanju našega prometa, zato storite sebi in državi dobro ter podpišite državno posojilo! (Naši državni dohodki) so znašali za leto 1920./1921. 1.771,780.840 dinarjev, in sicer je dala monopolska uprava 318,445.389, trošarina 349,491.867, davki in doklade 317,530.872 in carina 786,312.718 dinarjev. (Naših bankovcev) je bilo dne 1 o ('ga, septembra v prometu za 4.294,782.170 dinarjev. Od dne 8. do dne 15. septembra je narasti o njih število za 7,548.025» dočim jo kovinska podloga padla za 597.891 dinarjev. (Vrednost dinarja.) Amerikanski dolar od 222 do 227 kron, češka krona 2-50 naše krone, angleški funt šterling 850 kron, nemška, marka od 1-90 do 2-00, italijanska lira 9-25 do 9'30 naše krone, francoski frank okoli 17 kron; avstrijska krona pa znaša samo še 9 vinarjev. Za eno našo krono se dobi torej 11 avstrijskih kron. (Ne prenaglimo se s trgatvijo!) Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se preiskuje pred glavno trgatvijo sok grozdja, in sicer od raznih vrst in leg vinograda- «Kalvarije». Preiskuje se vsebina sladkorja in kisline, in sicer vsak tretji dan. Preiskave so bile dne 24., 27. in 30. septembra ter so pokazale, da se sladkor znatno pomnožuje, kislina pa primemo zmanjšuje, kakor se je vsled ugodnega vremena moglo pričakovati. Prirastek na sladkorju znala od enega odstotka do pet odstotkov, kislina se je pa zmanjšala za nekaj tisočink v enem tednu. Na množini soka se ni nič izgubilo, preje celo pridobilo, tako da- je narasla vrednost pridelka povprečno za- najmanj 5 kron pri vsakem litru. Podoben pregled preizkušenj objavim pozneje. — A n d r e j Ž m a v c. (Mestna mlekarna v Ljubljani.) Jugoslovanska mlekarska družba, v Ljubljani se preuredi v mestno mlekarno, in sicer na podlagi začasnega, dogovora med njo in mestnim magistratom. Novi mlekarni je zagotovljena zadostna množina polnovrednega- mleka, za vso Ljubljano. Mlekarna bo oddajala le pasterizirano mleko; bavila se bo tudi z izdelavo smetane, sirovega in čajnega, masla, bolgarskega kislega mleka in mleka za, dojenčke. V mestu se bo ustanovilo 11 podružnic, ki bodo pro-< dajale mleko in mlečne izdelke. Sčasoma se namerava prodajati po podružnicah tudi jajca. (Mariborski živinski trg.) Na sejem dne 27. septembra je bilo -prignanih 180 volov, 2 konja, 379 krav, 2 teleta in 1 osel. Cene so bile debelim volom od 16 do 20, polpitanim od 14 do 16, bikom za klanje od 12 do 15, klavnim kravam: debelim od 16 do 18, plemenskim od 12 do 13, molznim od 11 do 14, mladi živini od 12 do 15, svinjam za. klobase cd 4-50 do 7 kron za kilogram žive teže. — Mesne cene: vo-lovsko I. vrste 22, II. vrste 20, bikovo, kravje in teličje 16, telečje od 18 do 19 in sveže svinjsko po 32 kron kilogram. (Maksimalne cene) so določene v Mariboru za krompir 4 in za čebulo 10 kron za kilogram. Cene veljajo izza dne 28. septembra. (Žitni trg.) Zagreb, dne 30. septembra. Cene pšenici od 1050 do 1060 kron za 100 kilogramov; koruza velja 840, oves od 730 do 750, star pisani fi-, žol od 900 do 950, bel fižol od 1000 do 1050 kron. Moka št. 0 je poskočila v ceni na 17 kron za kilogram. Žitna, trgovina trpi še naprej vsled slabih prometnih razmer. (Hmelj.) Zate c, dne 29. septembra 1921. Razpoloženje na, trgu boljše; povpraševanje živahno. Zu 50 kg se plačuje od 5800 do 6300 č. K. — N ti r n b e r g, dne 29. septembra 1921. Cene od 6800 do 8000 mark za, 50 kg. (Tržne cene v Trstu.) Krompir po 0-80, glavnato zelje po 2, paradižniki po 1, čebula po 1. radič po 2, jajca po 0-65 do 0-70, breskve po 3'20 do 4-40, hruške po 3-20, fige po 1 '60. grozdje po 2 liri za kilogram. Ker je lira enaka približno devetim našim kronam, so tržaške cene zelo visoke. Saj velja kilogram krompirja 7-20 kron, eno jajce pa 5-40 do 6-30 naše krone. (Vinska letina na Češkoslovaške,n) bo zelo dobra. Pridelek vina, se ceni samo v beregsaškem okraju na 100.000 hI. Na oralu boljše zemlje se bo pridelalo od 35 do 45 hI vina. (Poprava nasilja.) Za okupacije je izvozila Avstrija iz Srbije v Poljsko veliko množino mlatilnic in drugih poljedelskih strojev. Sedaj je bil poslan transport zaplenjenih mlatilnic nazaj v Srbijo. (Osješka tvornica vžigalic z znamko «Drava») se bo razširila in se bo v ta namen povišala osnovna glavnica od 'i na 15 milijonov kron. (Število brezposelnih oseb na Češkoslovaškem pada.) Meseca junija je bilo brezposelnih oseb 33.500. meseca julija pa le še 29.025. (Avtomobilna ameriška industrija.) Od meseca aprila do meseca junija so prodale ameriške tvornice avtomobilov 177.885 osebnih avtomobilov, v prvem četrtletju t. 1. pa samo 85.794. Poleg tega- so predale še velike Ford-tvornice v drugem četrtletju t. 1. 301.796 raznih avtomobilov, v prvem četrtletju pa 220.878. Samo ena tvornica je prodala torej tekom pol leta- preko pol milijona osebnih avtomobilov. (Angleška ne da posojila) sovjetski Rusiji. Prvotno je sicer obljubila, da bo dala sovjetski Rusiji denar za, nakup živeža. Ker pa sovjetska vlada ni odnehala s svojo protiangleško agitacijo v Aziji, je Angleška odrekla posojilo. I. SANDRIN LJUBLJANA vellha zaloga vsakovrstnega ■ ■ IS J MESTNI TRG 6 Trgovina z železnino Erjavec & Turk „prl zlati lopati" v L3UBL3AHI, Ualsazopjeu trg št. 7 nasproti kriianske cerkve (prej Hammer-schmidt- Mtthleisen). Zaloga cementa in karbida. Hlode smrekove, meoesnove, borove, hrastove in druge, kakor tudi „DRVA" za kurjavo, kupuje po najvišjih cenah tvrdka Lavrenčič & Co., lesna industrija ln trgovina = Ljubljana, = Dunajska cesta št. 47. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino ln srebrnino kupite najceneje pri trvdki Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari tre St. 20. Vpošteiajte oglase (inserate) »Kmetijskega lista"! m Dva vajenca za mizarska dela ■prejme (brez hrane) Matija Perko, splošno mizarstvo, Zgornja Šiška, Celovška cesta št. 121. Veletrgovina z viaom in žganjem Bolhecher i drug Novo mesto, Zagreb, Eelncrhua (Banat) Glavna zaloga: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 226, priporoča svoje veliko skladišče raznih vin, kakor : domače, štajersko, hrvatsko, sremsko, banatsko, dalmatinsko. — Vina v buteljah najboljše znamke. Prodaja se od 50 litrov naprej. HLODE vsake vrste, gozdne parcele, deske in trame kupujo lesna družba ,,Hirfja" v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 8. csrSže^S^ ANT.ČERNEVtš \ LJUBLJANA J FJl trgovska komisijska d. d. v Sarajevu, prevzame v samoprodajo za Bosno-Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro sledeča izdelke: suho robo, glavnike, krtače, zoborebte, eekarje, slamnate predpražnike ter sploh vse kranjske isdelke, dalje rabi večje množine kislega % Cenjene ponudbe na naslov „DRVA", poštni predal štev. 21, Maribor. 1 Menjalnica I Slovenske eskomptne banke i Sl Ljubljana Telefon int. št. 3 g nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po naj-£ ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. I Naša marljiva uradnica, gospodična Anica Bergant je dne 30. septembra t. L po kratki mučni bolezni v 20. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Rajnioin pogreb je bil dne 2. t. m. Sv. maša zadusniea se bo darovala za drago pokojnico dne 7. t. m. v cerkvici sv. Jerneja v Spodnji Šiški. Bodi ji ohranjen blag spomin! 1QOT