OYíce
Izhajajo 1. iii ]6. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr, — N&i'oČnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo,	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Vsem častitim naročnikom „Dol. Novic" želi Srečno Novo Leto
Vredfiihtvo.
Današnji list pošiljamo še vsem starim naročnikom in tudi nekaterim nenaročnikom na ogled, da si ga blagovolijo naročiti, ali pa koga druzega pridobiti. Cena listu je za celo leto po pošti I gld.	I'^i^^lli
0|íríiviiiátvo.
O novom letu 1806.
Zo[)et je preteklo jedno lelo iii z mnog-imi nadami smo nastopili novo. líog- daj, da bi bilo bolj sreino, iieg'o je bilomiiiulol Leto l8i)5. bo naSeniu narodu ostalo v neizbrisljivem žalostnem spominu, ker toliko iiadlof^ in hudih uinj ga že ni kmalu zadelo nego v teli inesecili
Prve dneve leta je padlo toliko snega, da g-a ljudje že davno uiso toliko pomnili. Na vrtovili, v sadovnjakih, v vinogradih je naredil mnogo ákode, ker je lomil veje; podrl je iiidi marsikako strebo. Še meseca marca ga je leialo toliko, da BO se vršile javne molitve va pomoč v tej nena-
vadni stiski. Ko se je tajal sneg, nastale so po-vodiiji, ki se tudi niso odtekle biez škode. Ker je lani sneg padel ua mokro zemljo in je tako dolgo ležal, zgnjilo in pozeblo je pod njim mnog-o oziniine in ni čuda, da je sledila slaba letina. Sneg je zopet zapadel 1(>. maja in ležal tri dni v najlepši pomladi ter pokvaril mnogo v vinogradih in na sadnem drevju. Semtertje je zbila tudi toča pridelke in jeseni zlasti na Dolenjskem nastopila zopet velika povodenj. Hili so tudi veliki, požari n. pr. v Toplicah, na Dobrovi, v aiiibruški fari in drugod. Torej nesreča žez nesrečo I A iiajhujži udarec je zadal slovenskemu narodu grozen potres o velil.i noči, ki se deloma Še ponavlja. Rane, katere j>- zasekala slovenskemu ljudstvu ta grozna nesreča, '.odo se zacelile komaj v desetletjih.
Vendar pa moramo tudi nekaj veselega zabeležiti iz preteklega lela. Zadnje deželno?.borske volitve so dokazale prav sijajno, da naše vrlo kmečko Ijndstvo se drži se vedno krepko starib katoliških in narodnih načel, da ga vse silovito in neprestano kričanje in pisarjenje domačib in tujih liberalcev ni Ře pokvarilo. Na celi Črti v vseh kmečkih občinah so prodrli katoliško-narodni moije.
Cena zul>iiva iiu sveti večer.
(Po Filger-uJ
To ti je bila pa trojica; Boje, Cebin in Pu-želj. Ne vem ali so biii Se kje trije tako sorodnega duha in tako jednakih nazorov, kakor ti trije. Bili flo jedna duàa ne v jednem ali dveb. ampak v treb telesih. Toda, koga so pa bili vendar? Dijaki vifijili šol so bili. Lestvico nižjih in srednjih žol preplezal je vsak v drngem mestu. Ko so pa prižli na višje šole v N., segli so se po naključji pri gospodinji Uarbi Goráinovi, ki jih je nastanila y podstrešni sobi, ali kakor je ona trdila, zgoraj v prvem nadstropji svoje neprostorne liiŠe. Tu 60 se kmalu natančneje spoznali, sklenili so prijateljstvo, katero je bilo od dne do dne trdnejše. Saj so imeli prenaSati iste nadloge in težave,
učili fln NM TU îa^n TTiwrL în un 'limî nraTíiViulí ir
učili 80 ee za isto mizo in po zimi prezebali Hfihim Labkomišljeni so bili pa vsi trije
isti sobici.
jednako. V začetku meseca, ko je pismonoša prinesel vsakemu svojo nakaznico, ko je imel vsak več ali manj^cvet)ka v žepu, tedaj se jim je godilo dobro. Živeli so kakor grofje. Nobene veselice, nobenega zabavnega večera niso zamudili. Seveda so denar kmalu zapravili in okrog 15. vsacega meseca ni imel redno nobeden bora več v Žepu, Tedaj pa so napočili „pasji dnevi", ko so doma sedeli in z žalostno kislimi obrazi gledali prazne moěnje. No, pa tudi tedaj so bili še dobre volje. Zbijali so Šale, drug druzega dražili in si tako dolgčas preganjali. Saj pride kmalu konec meseca, z novim mesecem pa ïopet pismonoïia z nakaznicami, in veselo življenje se zopet začne.
Danes so bili pa vsi trije nekako potrti. Kako tudi ne! liil je sveti večer. Zunaj je mrzla burja zanašala oblačke snežine v obraz, ljudje so se le neradi mudili na ulici. NaŠim trem junakom bilo je pa vse jednako, ali so zunaj ali pa doma v podatrešnici. Mrzlo je bilo ravno tako v
Trdno zaupamo, d* v šestih letih se bo tudi v mrstih v aiarsiíeno obrnilo na bolje. Pred nekaj leti so bili kmetje meířanom vzg-Ied, kako 86 morajo boriti za narodne svetinje, poslej pa so jim lep vzg-led, kako se tudi najdraija svetinja sv. vera katoli.ska ne sme zanemarjati in v kot potiskati.
Z ?,alosljo in pomilovanjem moramo beležiti, da toliko gnjustnh napadov na katoliško vero in cerkev, na duhovnike sploli od papeža do zadnjef^a kapelana, se med našim narodom [ii še dogodilo, nego letos. Zdeti se nam mora, ako sodimo po sedanjih razmerah, da so si nekateri naši řasniki postavili kot prvo nalogo: unižiti ugled duhovščine in s tem izdreti ljudstvu vero iz srca S cim bodo potem vero namestili? Kako strastno so sikali slovenski liberalni íastiiki Koper našega ljudomilega prevzv. knezoškofii samo zato, ker stori svojo dolžnost kot pravi apostolski mož! Kako poniževalno 80 pisali o drugih škofih, in celo papežu so se od strani rogiUi! Verno slovensko ljudstvo ima sedaj dva huda iji nevarna na-sprotnika ; liberalce in socijalne demokrate. Oboji o kakem verskem mišljenju in gibanju ne morejo in nočejo nič slišati, oboji bi raje danes nego jutri za vselej zagrebli katoliško idejo. Kaj bi bil neposreden nasledek tega, na to ne mislijo. Socijalni demokrati itak sami priznavajo, da jim je narodnost jednako kakor vera deseta briga. Torej, če bi zmagala njih načela , nas narod zgubi ne le svojo vero, temveč tudi svojo slovensko narodnost. Ilvala Bngu, da se narod probuja vedno b'jlj, da se Člmdalje živeje zaveda svojih pravic in dolžnosti, in da tudi vedno bolj ppo/nava, v kakem položaju d;i je, kdo je njegov pravi prijatelj in kdo ni. liog ga potrdi v tej zavednosti ! líog blagoslavljaj skupne napore na-èih mož v dušni in telesni blagor milega nam naroda!
V naSem državnem zboru je vse mračno in nejasno. Dolgo se Že pleto pogajanja med raznimi strankami, pa brez uspeha. Žarek upaiija na boljio prihodnjost nam je zanetila nova katoliška stranka, ki se je ustanovila v pretekli jeseni. To so pravi možje, ki se ne sramujejo katoliškega imena! Značilno za naae liberalce je zlasti to, da so poprej bljuvali ogenj in žveplo nad tiste konservativne poslatice, ki so ostali v llohenwartovem klubu, češ, da so narodne izdajice, sedaj pa, ko se je osnovala katoliška stranka, pribežali so iz strahu pred njo hitro v Hohenwartovo okrilje, čeň, rajle gremo z vsakim preje, nego z odločnimi katoličani I Vidi se jasno, da jih vodi in veže le strah in mržnja pred katoliškimi nařeli.
Ako se ozremo okoli po Širnem svetu, ne opazimo kaj veselega, pač pa mnogo, mnogo žalostnega. Kako osodepolne postave glede sklepanja in razveljavljenja zakramenta sv. zakona so prišle letos na Ogrskem v yeljavo, to je že sploh znano. Ljudje se upirajo, ker to žali njih versko zavest in prepričanje, a mogočni gospodi jih strahujejo. Na Mřižarskem je sedaj vse jedno, ali je človek kristijan ali Žid ; židje prav za prav večje pravice uživajo nego kristijaiii; in krîstijanom je dovoljeno odslej naprej, da smejo židje postati. Nova ljudska stranka se neumorno giblje in deluje. Vse ljudstvo gre za njo, ker spoznava, da le od nje sme in more pričakovati boljše prihodnosti.
Na Nemškem delujejo s silnim naporom socijalni demokrati. Vlada jih sicer kroti z vedno ostrejimi postavami, a ne pomaga jej vse to nič. Spomladi narai;rayajo prirediti sploaen štrajk, — Na Kuskem so pričakovali z nastopom novega carja bolj.ie, milejše prihodnosti, a te nade in želje se niso uresničile. Car je res osebno blag in dober
sobi kakor zunaj; toliko so bili na boljšem, da ni v sobi mêlo. Kak prizor ! Boje leži na postelji zavit v svojo ogrtačo ; Cebin oblekel je dve suknji, drugo vrh druge in sedi za tiiizo z noi^arai bijoč ob tla; Puželj pa stoji pri mrzli peči roke v žepu držeč — dni premišlja, ki so bili, ko se jim je godilo, kakor l/Taelcem v Egiptu pri polnih loncih mesa.
Grobna tišina je vladala v podstrešni sobici; le tu in tam začu! se je vzdih, ki se je temu ali onemu iivil iz prsi. Vsak se je domislil na dom, videl je v duliu svoja roditelja, svoje brate in sestre, zbrane pred božičnim drevescem.
Tu liojc pretrga molk rekoč: „Vesta kaj prijatelja, mi smo pa res vsi trije prayi lahko-niišljenci. Komaj imamo le par krajcarjev v žepu, ïe komaj čakamo, da jih spravimo med svet. Tovariša mu potrta prikimata. „Kako lepo bi ae lahko danes zvečer zabavali, ako bi ne bili od očeta za božične praznike poslanih denarjev takoj
pognali", opomni Cebin, „Prav se nam sedaj godi," nadaljuje Cebin, ker smo oni desetak tako lahkomišljeno zabili. Pa kako lepo mi je oČe pisal: Tu ti pošlem nekaj za božični večer; kupi si kako ribo, in gospodinja naj ti jo pripravi. Ijahko si napraviš tudi majhno božično drevesce in piješ s svojima prijateljema kozarec vina, ter se pri tem tudi na nas kaj spomniš. — No, spominjam ae že, pa še kako, toda o ribi, o vinu, o božičnem drevescu ni ne duha ne sluha." Komaj je to zgovoril, zaslišijo se koraki po stopnicah. Na trkanje odzovejo se kar hitro vsi trije, radovedni, kdo da prihaja. Vrata se odpro, in v sobo stopi mož v črni, rudeče obrobljeni obleki, pokrit 8 cesarsko kapo in na prsih bliSči se mu srebrn cesarski orel. Kakor bi jih kača pičila, skočijo vsi Irije po konci, ko zagledajo nepričakovanega priáleca — pismonošo. Seat rok se stegne na mah po listu, katerega jím mož smejoč se pomoli. Vsak bi bil rad prvi prebral. Cebin je bil naj-
Tkdar, toda íiati moïje. ki so okoti njega, ki rodijo vladno krmilo, tie popuBte nié od svoje neznosne strogosti.
Spaiijci imajo že dolg-o vojsko v Ameriki na Kubi, katera se je ^e le zadnji Čas na bolje obrnila, Sicer pa rujejo zoper vlado premnogi republikanci, ki bi èim preje radi preobrnili ves sedanji red.
Lahi se vojskujejo v Afriki. Zadnji njih hud poraz je povračilo za one krivice in izzivanja, a katerimi so meseca septembra, o SSletnici polastitve Rima, tako iieèuveiio žalili sv. Ořťta,
Na Francoskem zdihuje ubogo ljudstvo pod strastno framasonsko vlado. Res èudno je to: ljudstvo tako verno, njegovi vodniki pa tako besni sovražniki vsakega verstva,
V Belgiji je zmagala odloino katoliška stranka in zaio je tudi vlada sestavljena iz takih mož. Socijalni demokrati so se zdruMli z liberalci, da bi jo ovrgli, pa se ni dalo. Da bi se jim le tudi v bodoie ta naklep ne sponesel!
Anglija pa tira svojo kramarsko politiko sedaj kakor nekdaj. Po zadnjih volitvah, pri katerih so propadli katoliški Irci in njih prijatelji, ioia ubogi irski narod zopet vei trpeti.
Na Turškem so krvave morije že tri mesece. Nevarni temni oblaki, ki vise sedaj nad Turèijo, se utegnejo spomladi razširiti hz celo Evropo, in v tem slučaju nastane ljut krvav vihar, katerega nag Bog obvaruj !
Iz vsega tega je razvidno, da sedanji politični položaj v Evropi iii prav niž vesel. Neza-dovoljiiost ljudstva raate vedno bolj. Zakaj? Ker se odtujuje od Boga. K Bogu se morajo narodi povrnili, če hočejo sreio in zadovoljnoat uživati na tem svetu. Zato so sv. Oče papež o zadnjih
bolj uren in veselo zakUČe: „O, dobri očka poslal mi je celo âkatijo krapovi"
Kmalu vidimo naše tri znance na posti, kjer se prerivajo med oiiioŽico Ijudij, da bi kmalu dobili skatljo s tako zaželjeno jedjo. Potem, ko se jim je posrečilo dobiti jo v roke, hiteli so veselo proti domu, ákatlja je pa bila precej poîSkodo-vana, kakor je to že navadno pri božičnih po5i-Ijatvah. — Kdo bi si bil mislil, da se bode kaj tacf'ga prigodilo. Ko so namreč hiteli ravno Čez veliko ulico domov, spodrsne nenadoma Puželju, ki je nosil dragoceno breme. Padel je po tleh, pri tem pa žallbog dno škatlje odpadlo, in zmrz njeni krapje so zdrčali s takim ropotom, kakor bi pehar orehov po tleh vrgel. Hitro se pobere Puïelj in vai trije pobirajo krape v razbito Škatljo. Nekako hudo jim je bilo pri srcu, ko so videli dar božji na tleh. Be huje jim je pa bilo, ko fle je jela tropa radovednežev okrog njih zbirati in posmehovati.	(Konec (ledi.)
božičnih praznikih vsem krisiijanom prav posebno priporočili molitev: „Kaj ne premore vstrajna in zaupljiva priproinja pri Bogu nad člove^kiRli nameni in dogodki? Kako čudežne sadove je že obrodila pobožna molitev v starem ii novem veku? Seveda je le prežalosten pogled v sedanje stoletje, ki je polno napuha in nevere, ki si upa zaiiičevaii nadčloveški red in ga spraviti ob veljavo. Brezbožne stranke vodi jedi lo ta smoter, da uduèe kal vere la pobožnosti v nežnib srcih, katera hočejo, kîikor trdijo sami, odgojili v mesčaiisUh iii mora-ličiiih čednostih. In vendar se hikoli bolje ne pokaže víviíenost človeka, kakor tedaj, ako se spoštljivo uklone pred Bogom in odpre pred njim svoje srce, da mu pokloni svojo udaaost in zahvalo, ali pa ga prosi milosti in varstva. Vedno je bilo lepo gledati, kako so knexi in narodi javno klicali Boga na pomoč in pri njem iskali ljlago.>loVii za vsako večje podjetje in pomoči v nesrefi. Pro'i tej napačnosti, nad katero smo se pri oževali, ni siimo veljava božjih zapovedi, temveč tudi zahteva zdrave pameti in glas srca, katerega so poslušali celo omikani paganeki narodi. O dobri Bog, kako zelo potrebujemo sedaj tvojega blagoslova!"
Gosjiodarske stvari.
Vaviijte gozde!
Koliko sc je že pri nas svarilo iii pisalo, naj se prizanaSa gozdom, pa kakor skitsnja kaže, vse skupaj veliko ue pomaga, niti postava ! Kmetje se v zadregi, v kateri se nahajajo, ozirajo le na trenotni dobiček, a ne pomislijo na ogromno akodo, katera sledi izsekavanju gozdov.
lîi'idko mora biti človeku pri src«, ko zagleda tu in tam do cela izsekan, skoro do golega obrit breg, kjer bo rasla malo prej še lepa, visoka drevesa, To ne ostane dolgo tako. liazui deževni nalivi spirajo polagoma zemljo navzdol in breg pokaže kmalu skabia rebra, Kaj še le, ako se izsekajo objedneni eeU velikanski gozdovi, kateri se več ne zasadé. Pokaže se kmalu namesto lepili zelenih gozdov, pust kraški svet ! Zakaj? L">revesa a svojim listjem in vejevjem so zadrževala padajoč dež, da ni s tako silo kapljal na tla ; s tem se zemlja iii toliko raz-brazdala. Ako ni dreves, nastanejo kmalu grape in vsa dobra zemlja se splavi v dolino in naprej. Zaradi tega se voda med skalovjem samim ne more več nabirati iu kmalu usahnejo studenci. Notranjski Kras nam je priča.
Gozdi vplivajo mnogo tudi na vetrove, na vreme, vlažnost in na človeško zdravje. Ako vetrovi priženó oblake aH megle do kakega gozda, izpremené ga v dež. Gozdi namrcè, zlasti oni, ki stojé na višavah, vlažnost ozračja,
megle in obliike na-ee vleÈejo. Tega se laliko prepričaš, ako paziš, kje se začno oblaki zbirati. Vlažnino, kolikor je gozdi sprejmejo v Bvoje krilo, drevesno [Jcrje, maliovje in nizko rastlinje, ki raete v gozdu pod drevjem, dolgo v sebi iiraui, da se prenaglo ne iziilapi. Zemlja rallia ko goba, vsu to vlažnino posrče in počasi oddaja stiidencem, ki ravno tako počasi napajajo doline in ravnine. Čim veČ gozdov ima dežela, tem bolj vodnata je.
Gozdovi tudi čistijo ozrafje. Drevesa sprejemajo v sebe pline, kakor vsaka druga rastlina, ali plini so hrana drevesom. To velja pred vsem o oglenčevi kislini, ki je glavni živež rastlinski. Rastlina sprejema v sebe to kislino, katero potem razkroji. Oglenee porabi za-se, kislee pa izdiha zopet skozi svoje listje. Tako razkroji tudi veliko v ać vsrkane vode ; vodenee porabi za-se, kislee pa iztlilia. Znano je pa, da je kislec za dihanje človeka in živali neoli-liodno potreben plin. Kolikor več povžije človek tega plina, tem bolj živahen in zdrav je. Nasprotno }ia oglenee, katerega rastline vživajo, Človeku škoduje. Okoli Kima se razteza velikansko močvirje, katero je nastalo, odkar so bili v bližini vsi gozdovi izsekani. Zato pa sedaj tam razsaja neprestano Imda bolezen, nekaka mrzlica, z imenom „malaria", katera ljudi v bližini nniei celo življenje in jih spravi mnogo v prezgodnji grob. Takih nevarnili močvirjev je tudi po nekod drugod in največkrat so nastali po izsekanju gozdov.
A ne gledč na vse take in jednake nezgode, izprevidi vsakdo laliko sam, kako škoduje svojim naslednikom, ako jim zapusti ogoljene gozdne bregove, morda celo brez mladih novili nasadov. Drevo : bukev, hrast, smreka itd. ne zraste tako kmalu, še le čez več let. Kje naj mlajši gospodarji jemljo les za kurjavo in druge potrebe, ako so jim predniki vse ukončali?
O varstvu gozdov dalo Iji se še mnogo pisati ; a nekateri ljudje si pač ne dajo nič dopovedati. i lvala Hogu, da se je v tem oziru v zadnjili letih mnogo dobrega storilo in na bolje obrnilo tudi pri nas ! Celo pusti Kras se bo čez nekaj desetletij, ako pojde vse po sreči, zopet ogrnil z zeleno obleko, ker na tisoče drevesc se je tam že posadilo. Potem bodo tudi ondotni prebivalci rešeni tiste strašne burje, katera vihra vsako leto in marsikdaj mnogo zla provzroči.
Kuj jc novega po avstrijskoiii cesarstvu ?
Pogodba Avstrije z Ogersko se ima v
kratkem ol>noviti. (Je bo ta pogofiba obveljala v
tej obliki, kakor je velj:ila doslej, bo Avstrija zaradi Ogerske zopet zelo oškodovana. Avstrijski del države šteje sedaj 24 milijonov prebivalcev, ogerski del pa 18 milijonov. In vendar mora Avstrija prevzeti celih llfi miiijonoy za skupne državne troske, Og-erska pa le 2B milijonov. Ko bi bili skupni državni troíki pravično razdeljeni, plačati bi morali Ogri (il.72 milijonov, naSa polovica države pt 82.28 milijonov. V sedanjih raíraeríih torej Avstrijci darujemo na leto Ogrom celili 33.72 milijonov. Ni Čuda, da se prav mnogi avstrijski poslanci odločno upirajo obnovljenju pogodbe pod lirivičninii pogoji. Iz tega pa jasno vidimo, kako silno vpliva naaiarska vlada na naSo avstrijsko; in to ne le v gmotnem, temveč tudi v diiievnem oziru.
Nov načrt volilne preosnove bo pref!io>.en državnemu zboru baje meseca februarja, ko se poslanci zopet snidejo na Dunaju. Po tem načrtu ostaneta še obe dosedanji kuriji; pridružila pa se jima bo tretja kurija s 75 ali 72 poslanci, katere bodo volili na podlagi splošne volilne pravice vsi moèki, ne glede ua to. Če volijo v drugi kuriji. Drugo poročilo pa pravi, da bodo v posaraaih deželah deželni zbori odločevali, naj se li vrši ta volitev na podlagi splošne volilne pravice ali ne.
štajerski slovenski deželni poslanci so sklenili, da se ne bodo še udeleževati deželnozborskih sej, ker se jim ne izpolnijo opraviierie tirjatve v korist slovenskemu delu dežele. S tem bodo spravili iiemîke poslance v marsikako zadrego.
Pred Hožičem je pri§l» na Dutmj k cesarju rusinska depuiacija, obstoječa h 220 mož. Prišli 80 se pritožit ZKradi strankarskega postopanja uradnikov pri zadnjili deželnozborskih volitvah. Prosili so, naj bi se deželni zbor galiski razpustil. Cesar je sprejel le šesl mož iz defUitacije, kterim je obljubil, lia ho dal zadevo strogo preiskovati, ker so mu ilusiiii jednako pri srcu kakor drugi podložni narodi, liberalni židovski in mažaraki časniki so pri tej priložnosti strašno zabavljali Čez deputacijo iti Še posebno čez duhovščino, ki je bila v deputaciji obilno zastopana.
Zaradi mažarskeg.i nasilstva v Stopavi na Ogerskem, kjer so se pri zadnji volitvi godil« nezaslisane krivice ljudski stranki, zbolelo je (iO kmečkih volilcev, največ za vročinsko boleznijo.
Pošteni krščanski listi nabirajo sedaj za te reveže milodare, židovski Časopisi pa še vedno zabavljajo Čez duhovščino, češ, da je ona kmete nabujskala, da so se tako mnogoštevilno udeležili volitve, in zagovarja in opravičuje postopanje ma-žarskih uradnikov pri volitvi. Res je sicer, da so bili duhovniki glavni voditelji ljudstva pri volitvah, a oni s tem niso liujskali, temveč ljudstvo le poučili o pravicah, katere imajo pri volitvah, in kako potrebno je priti na voliSče, kjer se gre za
dušni in telesni b!ii|^or podloinikov, zlasti sedaj lia Mažarskem, kj«r se je s civilnim zakonom odprla pot najhujšim rlom, (Ravno to so storili duhovniki na Kranjskem ()ovodom zadnjih volitev, pa so jih domaSi liberalci zato ravno tako napadali, kakor napadajo njih mažarski somisijeniki svoje IJ Mažnrji so tndi vse učitelje odstavili, ki 80 njim iiHsproti z ljudsko stranko volili. Tako umevajo liberalci voHiuo svobodo! Ko je cesar zvedel o neiloveSkera postopanju pri volitvi v Sto-pavi, lirazil je z ostrimi beseiiami svojo nevoljo predsedniku líanffyju, Ses, ja/, sem tudi Slovakom oče, in da ne trpi, da hi njegovi uradniki v njegovem imenu tako surovo yiostopali z volilci. — Nekaj časa hodo pač «e zmagovali maiiarskt fra-masoni s takimi sredstvi, a dolgo gotovo ne ; saj jih vsak pameten in pošteii človek obsoja.
Na Moravském stii bili doslej dve stranki — mladořeáka in nemška. Ker pa Mladočebi vedno buje napadajo cerkev, lato se snuje posebna katoliška stranka, ki ima y narodu močno zaslombo.
Mladočehi so se zadnji Čas xelo pribiii.ali vladi. Toda ker Badeni noče ug'oditi njih želji in umakniti cesarskega namestnika grofa Thiina, zato se bo pogajanje najbrže razbilo.
Kaj Jo iiovogu po širokom svetu?
Žalostne razmere na Turškem so se navidezno sicer nekoliko zboijšale, a v resnici je se vse pri starem. Sultan nima sposobnih mož, na katere bi se mogel zanesti, da naredé mir. Turška poročila prikrivajo grozodejstva, kolikor le morejo ; ako pa spljh kaj povejo, zvračajo vso krivdo na krislij^ne, Češ, da se upirajo in mobamedane izzivajo. Nedavno je bilo zopet krvavo klanje v Zeitumu v Mali Aziji. Armenci so zbežali v gore; kolikor pa jih je preostalo v mestu, bili so po-morjeni. Tudi na otoku Kreti je pri.!^lo te dni do krvavih pobojev, ker so Turki napadli kristijane. To preganjanje in klanje se vrsi samo zaradi krščanske vere, katere zagrizeni Turki nočejo med seboj trpeti. Zaradi njih nasilstva je U precej kristijanov zatajilo krščansko vero in se ponioha-medanilo Veliko več pa se jib je dalo rajše iinioriti ali pa so sami v vodo poskakali, nego da bi od krščanske vere odpadli. Tudi v sedanjem, v verskem oziru tako mlačnem času, ima cerkev svoje mučencel — Rusija se oborožuje i na suhem i na morju, da bo do spomladi pripravljena. Če kaj pride. Tudi Turčija se pripravlja; a kaj bo reva opravila s tujimi sovražniki, ko niti domačih ne more ukrotiti. Angleški agenti bojda v Kavkazu razdeljujejo angleško orožje in sploh mnogo pripravljajo na tihem morda le zasebiio, morda tudi v imenu vlade. Ako pa Angleži tako na tihem rujejo in skrivaj spravljajo mir v nevarnost, to pač ni častno za-nje! Angleži Še nikoli
niso bili odkritosrčni prijatelji Rusom, najmanj pa so jim dobri gledé vshodiiega vprašanja o razdelitvi turške zemlje. Da Rusi že davno niso pognali Turkov v Azijo, kriva je največ angleška nevoščljivost. Bog vé, kaj nam prinese letošnja pomlad?
Lahi, ki hočejo zasesti Abesinija v Afriki, bili 30 nedavno v boju zelo tepeni. Padlo jih je pri Amba Aladji nad 3000 moŽ. Doma na Laškem je ta poraz napravil velik strah. Zbornica poslancev je vkljub tako slabim gmotnim razmeram dovolila v vojni namen 20 milijonov Ur. Preostalim laškim četam je odšlo na pomoč devet bataljonov vojakov in jih odrine še kakih 12.000 do i 5.000. Posebnega dobička Lahi ne bodo imeli, pač pa mnogo »kode.
Francoska vlada je popolnoma v rokah fra-masonov. To se kaže zlasti v postavodajalstvu, ker izdaja vedno nove postave, ki so naravnost naperjene zoper katoliško cerkev. Letos je vpeljala nov dokladni davek, s katerim je zadala smrtni udarec mnogim samostanom in njih Šolam, ker svote, katere tirja, so tako ogromne, da marsikje cel samostan ni toliko vreden, kolikor mora plačati. Samo usmiljene sestre v Lijonu morale bi plačati celih 250.000 frankov. Kje jih hočejo vieti? Nad 900 cerkvenih posestev je že /arub-Ijenih. Seveda je to vnebovpijoČa krivica, a kaj se framasoni za to zmenijo I O novem letu se bo predložil zbornici nov društveni zakon, kateri ima namen zatreti sploh vse cerkvene redove po celem Francoskem. Ko to doseže vlada, potem pretrga vso državniško zvezo s papežem. Tako gredÓ framasoni in liberalci v vseh državah roko v roki zoper katoliško cerkev in nje naprave. Seveda to ni nič novega; katoliška cerkev je že vajena takih napadov ; zmagala je vselej, zmagalo bo tudi sedaj.
Spanci imajo še vedno vojsko na Kubi. Zadnji čas so nekoliko bolj srečni, ker poveljnik Martinez Campos je ustaše v boju premagal in s tem precej ukrotil njih moč.
Piâo se nam:
Iz Črnomlja. — Znana je morda vsem bralcem „Dol. Novic" naša revna uborna cerkev, ki je čakala spretne roke, da jo popravi. la to se bo zgodilo na veliko veselje vseh faranov in duhovnikov. Nale upanje se naslanja na trdno podlago, zakaj 27. decembra m. leta je bilo v žapni pisarni oddano zidarsko delo pri popravi farne cerkve; prevzel je delo mojster iz Metlike. Zaftetek je torej storjen. Zidarsko delo mora biti zadnjega jnnija 1. 1896 dokončano in vse v redn. Med tem časom se bode izdelovala tudi notranja cerkvena oprava; dobimo dva nova altárja, križev pot, prižnico itd. Pa ne samo farna cerkev se bode popravila, ampak tudi mestna hila, ki je res v slabem stanu. Dalal se bo menda tudi vodovod. Da se bo vae to plačalo, bo vzela mestna obSina 20.000 gld.
pri kranjski hranilnici na posodilo in s SVa^o obresti. Ob noTem leta gojimo torej veliko upanja, ker se bo toliko storilo T prid prebivalstva.
DomaČo vesti.
(Deželni glavarji.) Presvetli cesar je imenoval za Kranjsko deželnim glavtirjem g Otona De-telo, naiiiestnikom gn fa Leona Aiiersperga^ za Istro deželnim glavarjem dr. C a m p i t e 11 i j a, namestnikom dr. A. Stangerja, blovenca; za Goriško deželnim glavarjem grofa Fr, Corcninija, namestnikom dr. A. Gregorčiča.
(V Novem mestu) so bile 17. in 18. dec. volitve v mestni zbor. Naznanjene so bile samo po oklicu, ki je bil nabit na desko pred mestno hišo. Zato do zadnjega dne skoro nikdo ni vedel, da bodo volitve. Na večer zadnje nfdelje vn-ed volitvijo so imeli nekateri volilci shod pri g. dr. Slancu, kjer so se dogovorili o kandidatih, starih in novih. Opomniti moram, da so vse tiste gospode odbornike, ki so na glasn kot možje konservativnega mišljenja, odvrgli in z novimi namestili, ki se klanjajo liberalnim načelom. Udeležba pri volitvi je bila jako niajlina, V tretjem razredu je volilcev nad 30 i, priálo jih je na volišča le 47, v drugem 12, v prvem pa 13. Zaradi teh in jednakih nerednosti e več meščanov vložilo ugovor zoper volitev, med nj mi celo nekateri, ki so se volitve udeležili. Ako bodo volitve razveljavljene, meščani, pridite polnostevilno na volišče in oddajte svoje glasove možem, o kterib ste prepričani, da bodo skrbni in vestni gospodarji mestu!
(Poslanec g. V. Pfeifer) je govoril v dtžav-nem zborn za narodno jedoakopravnost vseh narodnosti ter se pritoževal, da se pri nastavljanju državnih uradnikov prezirajo slovenski nradniki, Slovenci tir-jajo, da se jim dadó one pravice gledé jednak opra v-nofiti v vseh strokah javnega življenja, katere so jim zagotovljene v ustavnih zakonih.
(Podružnici sv. Cirila in Metoda) bo poklonili in se tako oprostili novoletnih voščil gg. : dr. Andrej Vojska, c. kr. vise dež. si>(l. svetovalec 1 gld.; dr. Josip Marinko 1 gld.; Fran Indof, duh. pomočnik v PreČini 1 gld.	Blagajnik.
(Umrl) je v Metliki 76 let stari gosp. Ivan Parma, c. kr. polic, svetovalec v pokoju, vitez Franc Jožefovega reda. Služboval je mnogo časa v Ljubljani, ter bil jako priljubljen gospod. Zadnja leta bil je v pokoju v Metliki. Udeležba pri pogrebu bila je ogromna. Naj v miru počiva!
(C. kr. privil. unif. meščanska garda) priredi 11. januarja 1896 v Kudolfovem veliko plesno Tftselico v prostorih tukajšnje čitalnice. Začetek točno ob osmi uri zvečer.	ODBOR.
(Tukajšnje katoliško društvo roko-deljskih pomočnikov) napravi 6. t. m. ob sedmih zvečer veselico-obletnico z igro „Rokodelska družba" s pet em in tombolo v lastnej hiši. Prijatelje in podpornike te družbe prijazno vabimo, naj se obilno udeležé.
(V kmetijski bralnici) v Novem mestu bode v nedeljo 5 t. m. poduk, „koliko se kaže pečati B pridelovanjem žita in kako je mogoče zboljšati pridelek žitnih rastlin." V nedeljo dné 12. t. m. pa bode T bralnici poduk „kako je gnojiti in obdelovati travnike in večletna deteljišča."
(Porotne obravnave) v Novem mestu se bodo to leto začele: 24 febr., 4. maja, 3. avgusta in
16. novembra; v Ljubljani pa 24. febr., iie. maja, 24. avgusta in 30. novembra.
(V državni gozdarski šoli) v Bršlinu pri Novem mestu se bode v tem letu oddalo 664.000 triletnih smrekovih sadik, tisoč po 1 gld. 50 kr.
(Občni zbor katol. polit, društva za Dolenjsko) bo v drugi polovici meseca januarja. Natančnejši program priobčimo prihodnjič.
(Zadnji sejm v Črnomlju) je bil dan pred Božičem in skbo obi-ikan. Bilo je namreč deževno vreme in obilo blata, živine so pripeljali malo; po mestnem trgu je bilo malo bolj živahno.
(Šentruperska občina) je izvolila častnim občanom ireč. gosp. Jožefa Grčarja, župnika pri Sv. Trojic.
(Vodovod „Blatnik-Semiř-Črnomel j".) Vcdopravna obravnava za ta vodovod vršila se je 12. in 13. decembra na celi progi tega velikega pod-vzetja. Vdfležila sta se c. kr. okr. komisarja novomeški in Črnomaljski, komisijski vodja je bil g. c. kr. okr. komisar Orešek, deželo Kranjsko zastopal je g. dr, Fran Papež, kteremu je bil inženir Hrasky kot tehnični strokovnjak na razpolaganje, — Vsa obravnava je končana povoljno, tako, da se bode po novem letu začelo delovanje in se do konca 1896. 1. dodela celil vodovodna proga.
(âola na Maverlu pri Črnomlju) je vsled bolezni (bele koze) zaprta, in je tudi pouk v soli pretrgan. Zbolelo je več otrok, toda do sedaj Še ni nobenega slučaja smrti, dokaz, da bolezen ni nevarna.
(Iz Štange.) Zapustil je nas organist Lud. Sparbakelj, ki gre v Skaručino za pomožnega učitelja in organista. Bil je prav dober orglavec in pevec ter vestno vse postave sv. cerkve izvrševal. Samo eno leto bil je v orglarski Šoli, a izuril se je tu v dveh letih sam tako, da je zdaj prav trden v orglanju in petju. — Ker je torej služba organista izpraznjena, se takoj drugi vsprejnie, kateri mora pa v vsakem ozirn posten biti.
(Stare d eseticein petice) veljajo v javnem prometu se celo to leto. Pozneje se bodo nekaj časa sprejemale le Še v državnih blagajnah,
(Novomeško okrajno glavarstvo) obsega 48.346 duš, in je imelo v tretjem četrtletji 38 porok, 429 rojstev, 324 mrtvih, od teh 163 otrok pod petim letom. Nad 70 let statih je bilo 34; ponesrečenih 4 ; na jetiki je umrlo 42, na davici 47, na griži 79,
(V Gradcu) se je nedavno ustanovilo slovensko izobraževalno, zabavno in pevsko ilružtvo „Edinost", katero ima namen, med Nemci živeče slovenske delavce izobraževati in jih pred potujčevanjem obvarovati. Načelništvo društva ee priporoča rojakom v domovini, da bi blagovolili mlademu društvu v gmotnem oziru pomagati. Prispevki naj se pošiljajo pod naslovom; Slovensko društvo „Edinost", Graz; Griess-gasse, N. 17. I, Stock.
(Kranjski deželni zbor) se je aeŠel pi-vič 28. decembra. Deželni predsednik baron Hein je omenjal v svojem ogovoru težavne naloge, katero imajo poslanci izvršiti zlasti zaradi zadnega velikega potresa. Skrbeti bo treba, da se dežela, ki je tako osiromašena, preveč ne obremeni, in da se pospešijo dela gledé vodovodov, cest in železnic. Deželni glavar je potem otvoril sejo. Pozdravivši vse poslance, izreka trdno voljo, da bo vstrajal delujoč v blagor domovine na oni poti, katero mu kaže zvestoba in udanoat do presvetlega vladarja, domoljubje in pravičnost; vtem naj ga blagovolijo poslanci složno podpirati. Opozarja
na slabo atanje kranjskega, zlasti dolenjskega poljedelstva, ko 80 vinogradi večinoma uničeni. Vendar bo mogoie vse srečno izvršiti, ako poslanci složno delujejo, opustivši vse nepotrebne strankarske prepire. Zborovanje se prične v božićueui tednu, torej v znamenju miru, V božični noči je nebeski glas oznanjal mil- vsem ljudem na zemlji, kateri so dobre volje; naj vlada torej mir tudi med nami in Bi)g bo blagoslovil delovanja novega deželnega zbora! — V finančni odsek so bili iivolieni: Klun (načelnik), Papež, Povše, Žitnik, Kalan, Hribar, Majaron, Murnik, Schaffer, Scliwegel, Lenkh. — V upravni odsek: Papež, Povše, Jelovšek, Pa-kiž, Kersnik, Tavčar, GloboČnik, Lenarčič, Lichtenberg (načelnik), Loy, L. Auers-perg, Langer. — V odsek za letno poročilo: Až-man, Lavrenčič, Pfeifer, Scliweiger, Gras-aelli (načelnik), Kersnik, Perdan, E. Auera-perg, Wurzbacli.
(Domača vzgoja.) Slovenskim materam, vz-gojiteliicara, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboliSih virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Oisti dohodek je niiraeiijtn društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani Cťna I gld. Dobiva se pri g. pisatelju in v vseh ljubljanskih knjigo tržnicah. — Knjiga je spisana v I»hko umevnem, prikupnem jeziku po vzgojevalnih načelih slavnega aknfa íílom-àeka. S tem smo že dovolj povedali o nji. Priporočamo jo prav iskreno ne le učiteljskemu stanu, temveč Še prav posebno slovenskim materam, katere jo bodo z zanimanjem in velikim pridom brale ter, po nji na marsikaj opozorjene, svoje otroke obvarovale pred marsikako dušno ali telesno hibo. Knjigi želimo kar največ čitateljev in Čitateljic, pred vsem pa mnogo «fipeiia. Gospodu pisatelju pa izrekamo za to spretno in T verakera oziru tako vrlo sestavljeno knjigo pre srčno zalivalo! (Na strani 81. v 6. vrsti zgoraj se je vrinil tiskarski pogrešek; bere naj se: slabi vzgledi namesto slabe vzglede.)
(Današnji list) ima za prilogo lepo podobico, ki ima namen priporočati Katbreiner-Kneipp-ovo sladno kavo.	_
Razno vesti.
* (Ponarejen denar,) Toži se, da po juínem Tirolskem izdajajo ponarejene nove desetice in dvaj-Betice, pa tudi krone. Zadnji čas se je našlo tudi dosti poaarejeaili goldinarjev. Cuje se, da so se vže našli tudi v Ljubljani. Po žvenkn se komaj dajo od pravih ločiti. Sprednja stran s podobo cesarjevo je dobro napravljena, zadnja z orlom pa precej zamazana. Tudi rob ni gladek in v napisa manjkajo nekatere besede. Pazite, d» ne bodete prevarjeni !_
Loterijske številke,
firadec 14. decembra	83 88	46	9	3
Trst 21. „	59 BO	43	20	77
Gradec 28. _	56 37	21	60	79
Ker mi ni bilo mogoJa od veeh prijateljev iii znancev se posloFiti, kličem odliajsje iz Novega mestu vsem skupaj
krepki „na zdar I"'
Jakob Blazon,
(4)	0. kr. davřui (jraktikant.
Na Vrhniki, (inÉ 30. decembra 1895,
Florijan Skaberne, posestnik, Avgust Skaberne,
veletTŽec in pusestnik, Josipa LIszk» roj. Skaberne, c. kr. âa. svetovalca soproga in Marija Rosina ruj. Skaberne, C. kr. sodn. pristava vdova, tnžnito »rnem javljajo vsem Boroiluikom, prijateljem iu £uani;«iD, <)a je njih babica, prebabica in preprebabica, gospa
Marija Maroeutti,
poH^utnlfa r Tr«ibqjeH,
danes zjntraj ob 4. nri, po prejetih sv. íakramentíh, 99 let stara, mirno v Gospodu aaspaia.
Pogreb drage ranjke bo v četrtek 2. januarja ob polu 10. uri zjutraj.
Sv. maile zaduSni«e se bodo bralo v mnozib eerkvali. Blago ranjko priporočamo v blagi spomin in molitev,
Trebn|e, diiĚ 31. decembra 1895.
Preklic.
Ukradena mi je bila sveta denarjev. Dolžil sem Antona Teropsića iz Herin e Vasi, r&di Česar tù očitno obžalujem, da sem ga žali.
(U6)	Mihael Lumpert iz Ragovega.
Naznanja se, da se bode prodalo na javni dražbi Í61 iz Hrvatskega iitihotapljenih, po 25—86 kg. težkih
^HF^ živih presičcv,
dne 2. in 3. januarja 1896. leta,
in sicer 139 prešičev dné 2. januarija v Bršlinu pri Novem mestu, in 122 prašičev dna 3. januarja v Kan-diji pri Novem mestu.
Dražba se prične vsakokrat ob 10. uri dopoludne.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
dné 23. decembra 1895.	(«)
Velitl iiviiisU sofflGflj v CmDiilji
bode
V Četrtek dii<5 2, januvarjrt 1896.
Kupci in prodajalci se vabyo.
Mestno županstvo Črnomelj,
dné 27. decembra 1895.
Naznanilo.
Na deželni cesti mej Novomeatom in Ljubljano nahajajoôi se m03t na Gmajni pri Krki se bode popravljal, in bo vsled tega od sedaj naprej ta cesta za tovorne vozove zaprta.
Knez Auerspergov gozdarski urad v Soteski,
dné 30, decembra 1895.	(18-1)
iSl
na Raki, ob cesti ležeča, za gostilno ali za obrtnijo pripravna, se dá takoj v najem. Vefi o tem se izve v grajáČini Raki na Dolenjskem.	(t)
Srečno novo leto
vosi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
J, Krajec,
thhar in hnjigar v Novfm nmtn.
Sprejme se (ja-i)
v tovarniško pisarno na Dolenjslceni


katera je v radunjanju in pisanju dobro Izurjena, LastnoroÈno pisane ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „V. 880" upravnialvu „Dol, Novic".
(3)
Josip SuBterâii-u.
ZAHYILA!	I
Vljudno podpisani sa d&atitim p, n. mojim M bivšim gostom t Trebnjem najtoj^eje zahva- Pl ljujem 2a mi sk^jtuo cast z obilnim obiskom, ffl
i Naznanjam pil slavnem» obňinHtvu Zuženi- [i Kj berakega okraju in njega obiskovalcem, da. M ^ sem v lastnej liiši v Žužemberk-n
gostilno in mesarijo ^
otvorii. Potrudil ae bom si. občinstvu v vsakem i ozira dovoljno poatreèi ter se za mnogobrojni M obisk vdano priporočam.
Z vsem spoštovanjem
Josip Srovat,
^aCXESSKSKSH^gl
Slavnemu občiustyii vljudno nazniinjani, da bom pod tvrdko
nadiiljevala svojo prodiijalnlfo z n» a 11 u f a k t u r n i in b I a g o ni v Novem mestu. Zalivaljiyem no slavnomu občinstvu za ztiupanje, ktero je ukazovalo tej prodajalni skozi mnoii^o let ter prosim, da tudi nadalje zvesto ostane. Votru-dila se bom z imjboljšini blagom ceno postreèi.
(9-1)	Ana Božič.
teta
lastnega pridelka iz amerikanakib požlahtnjenih trt dobiti je pri Lenartu del Cott-u v Brežicah. (5-1)
K eiesRteo m I
št, 2 v	Črnomlji na glavnem trgu se da z I. januarjem
1896 v	najem ali pa se tudi proda. V liisi je n«j*
stareju	gostilna ter vse v dobrem stanu, — Več pové lastnik
(loj	J. Susteršič v Seli pri Črnomlji.
Prostovoljno se proda dražbenim potom za vsako ceno
]osest\io v Žužemberku h. št. 143,
kjer je že nad 30 let mesarija in krčma, vedno na dobrem glasu, — Níitaníneje pri lastniku
ISCe se
kovač, vesc zivifiozoravfiistva.
Kovačija je tik okrajne ceste, kjer vsaki dan veliko voznikov prihaja. V okolici ni nobenegti kovača, ki bi železna drevesa za orati zdeloval — in bi kovač vešč tega dela veliko zaslužil. Oženjem imajo prednost. Stanovanje brezplačno. Pisma pod V, V. 26. ua uredništvo tega lista.	(a47-2)
70 metrov, po pet četrt palca debele, ima na prodaj
Anton Skill,
poncstnik na Vrblju, poíLa Koslanjfvica.
V Imni ScliiDíSt v Novem
(8-1)
dobijo se iz druge roke sledefti listi:
„Deutsclies A'^ollcsbbitt", „Agramer Tag-blatt", „Politik", „Myaro" in „Fortuna"
WW Prav po ceni "IB®
86 dobi vse za klobučarijo pripravne stroje, kotle, forme in v-sa k temn spadajoča orudja. VeČ se poizve pri opravništvu „Pol. Novic".	(g_i)
Svarilol
Pozor I
Varujte se,
(1:1 ne boto opoli;trjc!iii pd naliiipu wlaílll(^ lîjivii, Dobič-kažoljnl l.huljo .ievodiio poiiîi-rejajo KntlireinerjBVO kavo, zatone juiiiljitudnigih ko balo iavinjti ziivoj« :i(ipisoiJi
iiKathpeiner".
Kalhrslnar-Knetppova sladna kava je edina zdrava in okuMnaprimos k bobovi kavi, natorni pridelek voolih amih; vsaka Škodljiva primes je izkyuëena.
KoTomMto : OdgoTonú uradnik Julp Benkovlé. — Iiđ^ate^, «tdožnik in Uikar J, Kralio,