l/.ilnja /.u v od r.n gospodarsko propagando * Do m/u le, Ljub-ijiiu-ka *>2 — U reji urcdni.škt > !! m r - ()i\ gm ni ii i urednik M i lan Klerin — I z ha jn vsuke ga 2V » mesecu — Žiro račun 600-:/i)/<>02-6 — CCM 20 dinar !c» — Piska tiskarna »Tone t o Touisirn« * Ljubljani Leto II. — Št. 8 — Domžale. 25. IX. 1%3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE OBISK VISOKIH GOSTOV V dueli od 21. avgusta do 3. septembra 1%3 je bil na obisku v Jugoslaviji prvi sekretar CK KI' S/, iu predsednik ministrskega svela ZSSH, Nikita Sergojevič llruš.čov s spremstvom. V pelnajstih dneh bivanja pri nus so si visoki gostje ogledali skoraj vso Jugoslavijo Na svoji poti niso Spoznavali samo lepot naše domovine, ampak so videli tudi strahotno razdejanje potresa v Skopju. Obisku sovjetskih visokih gostov v Jugoslaviji so države širom svela posvečalo veliko pozornost, največji; pozornosti pa so bili visoki državniki deležni pri nas. Jugoslovanski narodi so ob tej priložnosti s številnimi in velikimi manifestacijami izražali svoja prijateljska čustva do sovjetskega ljudstva. Nadaljnji pomen obiska bo tudi še tesnejše sodelovanje med obema državama, ki raste na osnovi neposrednega spoznavanja problemov in uspehov obeh .socialističnih držav. Predvsem pa moramo obisk sovjel-skih državnikov gledali v luči plemenitih naporov obeh držav za ohranitev in utrditev miru na Vsem svetu To je bilo tudi bistvo razgovorov med obema državnikoma. Ideja miru veje iz vseh govorov, pozdravov in zdravic. ki sta jih imela oba predsednika. 30. avgustu 1%3 so visoki gostje potovali tudi skozi domžalsko občino. Okoli y.2() je kolona avtomobilov peljnlu goste skozi Domžale. Pred spomenikom je l>il<> polno ljudi. Tu so se zbrali pionirji in predstavniki občine ki so kolono tudi ustavili. Gromovito ploskanje in vzkliku-nje je pozdravilo predsednika Ilruščova in maršalu Titu. ko sla -stopila iz avtomobila. Enako navdušeno so pozdravljali tudi Nino Petrovno iu Jovonko Broz ter ostale goste. Sredi Domžal smo gledali nwd nami dva državnika, revolucionarja, neumorna borca za pravice delovnega človeku, za socializem, za miroljubno sožitje med narodi in zn mir na svetu. Obrazi občanov so izražali globoko priznanje obema državnikoma, predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik je v pozdravu izrnzil misli in čustva tisočev občanov, ko je med drugim dejal: >Vsi sinu \escli. da v naši občini pozdravljamo predstavnika socialističnih narodov, ki vse svoje napore vlaguta> za mir v svetu, za miroljubno sodelovanje med narodi in za zmago proletariatu. Vsi dobro vemo, knkšhe napore vlaga Sovjetska zveza, posebno pa še Vi, tovariš Nikita Scrgcje-vič. zato da bi v svetu vladal "lir in da bi vse človeštvo lahko jutrišnji dan uživalo sadove svojega dela v takem družbenem sistemu, v katerem ne bo negativnih sil. ki bi zavirale razvoj socializma. Politika miroljubne koeksistence je osnova delovanju tako Sovjetske zveze kakor tudi Jugosluvije. Predstavnika obeh dežel, ki ju imamo dnnes čast pozdraviti v naši sredi, bosta po našem prepričanju posvečala tej po litiki vse svoje moči in vsa svoja hotenja ... C Pionirji so obema državnikoma in njunima soprogama izročili slovenske šopke — nagelj in rožmarin. Mladinci o. mladinke so jimu izročili slamnike — izdelek Universale Domžale, rokavice - izdelek IOKO Domžule. soprogi pa sla prejeli lanene namizne prte. ki jih je izdelal ko lektiv Induplati Jarše. To naj bodo skromni spomini na I znižale in našo industrijo. Gostje so si nato ogledali farmo bekonov v lliiinu. l'o uri in pol so se ponovno peljali skozi Domžule iti po zvezni cesti v Velenje. Še vedno so ob cesti stuli ljudje in pozdruv-Ijali visoku državnika ter njuno spremstvo. Tudi pozno popoldne, ko so se gost/e vračali v Ljubljano so jih občani čakali in jih prisrčno pozdravljali vzdolž \ se ceste od Trojun do Trzina. Množična udeležba in prisrčnost pozdrava v Domžalah in Ihanu sta visoko gosle spravila v prav prijetno razpoloženje. Tovariša Tito in llruščov s soprogama poslušni a pozdravni nagovor predsednika občinske skupščine. Jožeta Pogučnikn. nn trga pred spomenikom padlim borcem V Domžalah Po navdušenem sprejemu v Domžalah so se gostje s eelotnim spremstvom odpeljali po novi asfaltni eesti v Ihan, kjer so obiskali farmo bekonov, si t velikim zanimanjem ogledovuli U\ najmodernejši obrat svoje vrste v državi in se zanimali tudi za tehnološki proees množične industrijske vzreje prašičev. Pred vhodom v upravno poslopje >o jih pozdravili Ihanel v narodnih nošah, ki so gost»- s svojim prisrčnim aasiopom tako razveselili, da so se z njimi tudi fotografirali Jubilejna proslava ob 20. obletnici ustanovitve VI. slovenske narodnoosvobodilne brigade »SLAVKA SLANDRA« na Brdu pri iukov.ci Ob 20. obletnici ustanovitve VI. SNOUB »SLAVKA šl.ANDUA/ je občinski odboi Zveze borce* NOV Domžale j>riredil svečano proslavo ua Brdu pri lukovici. Na men te proslave je bit, da' bi se po 2<; letih ustanovitve srečali borci te brigadi in da bi obudili spomine na tiste dni na rodnoosvobodilne borbe ko so se boril na področju Črnega grabna, moravske do line in ka mniško-savin jskega predela. Spored tega proslavljanja se je začel že v soboto jI. avgusta z. odkritjem spominske plošče bratoma Miš na Gorjuši ori Dobu. Bratu Miš sta bila že v stari Jugoslaviji povezana z naprednim giba ijem in sta v času narodnoosvobodilne borbe mnogo prispevala k temu. dn se je lartizansko gibanje na tem področju iliko nemoteno razvijalo, zvečer istega dne je bila slavnostna akademija na Brdu pri Lukovici, ki je pomenila začetek proslavljanja te slavne Tisoči udeležencev med govorom Mitje Ribičiča, prvega komisarja Slandrove brigude obletnice. Istočasno so bili partizanski mitingi tudi v Moravčah, na Vranskem in . Gornjem gradu. Borci posameznih ba-l.iljonov so v teh krajih obujali spomine na nekdanje dni in se po mnogih letih zopet zbrali v tistih krajih, v katerih so se nekoč stalno srečavali. Slavnostna proslava pa je bila 1. septembra na Brdu pri Lukovici. 720 preživelih borcev te brigade je bilo v sončnem poletnem dnevu postrojenih na ve-' ličastnein prostoru pred tribuno, na kateri so bili nekdanji najvišji voditelji te brigade. l'o predaji raporta polkovnika Mirku Jermana prvemu komisarju te brigade Mitji Bibičiču se je začela slavnostna proslava. Tovariš Bibičič je v svojem govoru oba d H spomine ua pohode brigade, na vse tiste aktiviste, ki so pomagali, da je brigada lahko izvrševala svoje poslanstvo, na vse tiste borce, ki so neustru-šeno hiteli iz boja v boj. 1'rosluvi je dal še posebno svečan poudarek kulturni program, ki so ga izvajali združeni pevski zbori, recit'atorji in godbe na pihala V slavnostnem vzdušju se je po končani proslavi razvijalo partizansko rajanje, ki je trajalo pozno v noč. Tuko je tudi tu proslavu ponovno potrdila in utrdilu vezi, ki so jih v najtežjih čusih naše zgodovine skovali borci in ljudstvo, tako je tudi ta proslava po-menilu obujanje spominov na našo prehojeno pot. Ustanovitev Šlandrove brigade poleti 1943 so dozoreli pogoji. da se tudi na Gorenjskem in .Štajerskem, kjer je politični in vojaški razvoj NOB zaradi nemške okupacijsko taktike zaostajal, izvede reorganizacija obstoječih vojaških enot. Mod- žrlev. Končno bi bil težko rešljiv tudi problem prehrane za tako veliko edinico, Zalo je prišlo okrog 23. januarju 19*3 le do povezave kamniškega. Savinjskega iu Zasavskega bataljonu v Kamniško-savinjski Spol-iir.ski kamen na kraju, kjer je bila dne (,. avgusta 1943 ustanovljena šlandrova brigada tem ko je na italijanskem oku-pucijskein področju Slovenije vodilo uspešne boje šest brigad (Tomšičeva, Gubčeva, Cankar- jeva. Šereerjcvo. Gregorčičeva in Gradnikova), pa so na nemškem okupacijskem področju obstajali kot največje enote še vedno odredi, ki so bili v svojem delovanju vezani na določena operacijska področja. Priprave. Veliki uspehi prvih štirih slovenskih brigad so vplivali nu štab štajerske operativne cone. da je že konec 1942 začel s pripravami za osnovanje Kamniško-savinjske brigade. Na Štajerskem je bilo tedaj nad 300 partizanov. Pogoji za izvedbo tega načrta še niso dozoreli. Osredotočenje vseh večjih partizanskih enot bi v takratni situnciji škodovalo nadaljnji mobilizaciji in mnoga področja bi bila popolnoma nenadzorovana. Proti osnovanju brigade so govorili tudi vsi zadnji veliki spopadi. Nemci so veliko partizanske ediniee raz-ineromu lahko izsledili, iz. hujk. ki so sledile, pa so se ediniee prebijale za ceno prevelikih (zasavski) odred pod poveljstvom komandanta Alojza Kolnomu — Maroka in komisurju Mitje Ribičiča — Cirila. Ta odločitev štabu IV. operativne cone je kmalu pokuznlu dobre sadove, Odredu je kljub velikim hajkam uspelo rnzvili smotrno in obsežno vojaško aktivnost na Kamniškem, v Savinjski dolini in Zasavju, hkrati pa so se njegove enoto tudi številčno krepile. Inko je sredi milja 1943 štel Zasavski bataljon 158 borcev. Savinjski 74.. v kamniškem bataljonu, ki jo izvedel največ vojaških akcij, pa je bilo celo 219 borcev, ker enote niso imele dovolj orožja, so velik del novincev poslale lin Dolenjsko, nekaj pn tudi na koroško in Pohorje. Glavni štab NOV in PO Slovenije pa jim jo že v aprilu l')43 poslal 23 izkušenih borcev kot kadrovsko okrepitev. Poleg vojuških in mobilizacijskih akcij so bataljoni kamniško—suvin jskega odreda opravili v prvi polovici 1943 tudi pomembno politično delo na terenu. Tako so z vse stransko dejavnostjo utirali pot nastanku prvih rednih vojaških enot — brigad tudi na Štajerskem, t 14. julija 1943 je glavni štab NOV in PO Slovenije poslal štabu štajerske operativne cone navodila za reorganizacijo vojuških enot. v katerem piše. iln je v zvezi z zmagami zaveznikov proti fašistu ni Italiji pričakovali tudi v Sloveniji večje vojaške operucije. Zato se je odločil v prvi dve slovenski diviziji. XIV. in XV., vključiti v se razpoložljive sile, v posameznih pokrajinah po bo pustil le majhne odrede. To veliko reorganizacijo je Glavni štab v IVO-mi navodilu utemeljil liikole: S tem si omogočimo prvič for-miruujc dovolj močne operacijske vojske, ki bo v sklopu celotne Nnrodnoosvoboline vojske |ugoslurijc hiliko izvršila nalogo, ki se danes postavljajo pred nas in drugič, majhne četice na terenu bodo vendarle sposobna izvrševati v sovražnikovem zaledju diverzantske sabotatne akcijo, izvrševati se naprej mobilizacij« med prebivalstvom in nudili političnim delavcem potrebno zaJČitO na terenu.« Isti dan je (.lavni Itab že tudi izdal naredbo o formiranju štajersko brigado, ki se bo kot VI. brigada vključila v II. (XV.) divizijo NOV in POS. Naredba pn'dvidevn Se ustanov i lev štajerskega odreda s petimi četami in tremi minerskimi vodi. ki bo operiral na vsem področju štajerske operativne cone. /a komandantu nove brigade je bil imenovan Janko Sekirnik — Simon, zn njegovega namestniku Tomaž Slapar — ludo. za komisarja Mitja Ribičič — Ciril in zn njegovegu namestnika Josip Berkopee — Mišolj. Brigadni k.....aadanl je takoj po svojem imonovunju odpotoval z Dolenjskega, kjer je v Glavnem štabu dobil še ustna navodila glede postopka formiranja brigade, v štab IV. operativne cono. Janko Sekirnik — Simon je vojaške razmere ua področju le cono dobro poznal, saj so je že muren l'»43 po nalogu Glavnega štaba mudil dnlj času pri štnjerskih pa rt ižanskih enotah in proučeval njihovo taktiko. Skupaj s Štajerskimi vojaškimi in političnimi voditelji se je takoj lotil svoje naloge, Kamniškemu, Savinjskemu. Zasavskemu. Pohorskemu in koroškemu bataljonu je ukazal, naj prve dni avgusta pridejo v lin bovje nad Blagovnico, ukaz pa so uspeli izpolniti le tri|e butni jon i kiimniško-snvin jskega od reda. Ustanovitev brigade 6. avgusta t943 je bilo na Sip ku nad vasico Gaberje zelo živahno. Zopet so si lahko segli v roke stori partizanski tovariši. Hitro so stekli pogovori o zadnjih akcijah, ni pa manjkalo tudi ugibanj, čemu so so zbrali. Vse jo bilo zavito v skrivnost Njihovih komandantov in komisarjev že od ranega jutra ui bilo ua spregled. Imeli so važno posvetovanje. Dopoldne je minilo v običajnem pošiljanju patrulj v okolico taborišča, čiščenju orožju, pospravljanju opremi! . .. Kosilo je bilo nenav adno dobro in obilno. Po kosilu so komandirji in komisarji pregledovali orožje in opremo ter razdelili novince v posamezne bataljoni'. Bilo jih jo nad 400. starih borcev pa okrog 301). Oboroženi so bili z 287 puškami, 12 strojnicami, večjim številom samokresov in bombami. Zopet so bili na vrsti pogovori in ugibanju, kum bodo udarili. Prekinili so jih klici dežurnih na zbor bataljonov. Pred postrojene bataljone jo stopil brigadni komisar Mitju Ribičič — Ciril in prebral naredbo o ustanovitvi VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne' brigade >Slavka Šlandra« in sestav njenega komandnega kadra, ker Pohorski in Koroški bataljon nista uspela priti na zborno mesto brigude. sta se ji priključila kasneje. Odsiotnega namestnika komandanta. Tomaža Slaparja — Tugu. je po prebrani odredbi zamenjal liane Poglajen — krunjc. Zbranim borcem je nato v krajšem govoru orisal lik narodnega heroja Slavka Šlnndra. podčrtal prednosti brigadnoga bojevanja in poudaril, da je ustanovitev prve brigade nu štajerskem prav takšna prelomnica v razvoju partizanske vojske nu tem področju, kot je bil prihod II. grupe odiedov 1942. leta. Nadalje jo še omenil, da ustanovitev brigado nii.ia le vojaškega pomena Tudi v političnem pogledu Je ustanovitev brigude velikega pomena. V slovenskem človeku nu Štajerskem, preplašenem od nečloveškega terorja okupatorja, se bosta dvignila samozavest in ponos. Osvobodilna fronta bo globje predrla na teren, kjer sedaj še nuna svojih organizacij, v našo vojsko pa bo iz, dneva v dati rasti I pritok novih borcev. Govoril je sledila slavnostna zaprisega. S pozdravom Smrt fašizmu — svoboda narodu! je bila slovosnosi ob ustanovitvi brigade končana Med borci je zavladalo veselje saj te končno tudi Štajerska dobila svojo udarno pest - šlundruvo brigado, Ognjeni krst Slandrovcs v S Njjikn se je brigada premaknila ua Sterilno planino. Komandant Simon |e » '.lavnem štabu dobil nalogo, naj brigado pred odhodom na Dolenjsko dobro zuloži s hrano in obleko. Z.e fio dveh dneh bivanja na Menini jo brigada duiiila ukaz nuj odide preko nemlo-italijunslso meje v sestav \V. divizije. Zopet so se premaknili na Sipek. Dolge nemške pehotne, motorizirane, topniške in tenkovsko kolone ki so se pomikale po Tuhinjski dolini čez (Nadaljevanje aa 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Črni graben proti Kamniku in Domžalam, so obetale brigadi težke boje. Tudi Nemci so uvideli, da njena zaveznica [talija ne bo dolgo kos zavezniškim udarcem. Zato so pripeljali velike vojaške sile v Domžale in okoliške kraje, da bi v primeru kapitulacije laliko hitro udarili preko meje. Pred tem pa je bil njihov cilj onemogočili partizanskim enotam prehod nu Dolenjsko, ali pa jih celo uničiti. Okrepljene partizanske enote v Ljubljanski pokrajini bi jim odvzele preveč italijanske »dediščine«. General Krvvin Riisener je za predvideno hajko proti Šlandrovi brigadi razpolagal z okrog 20.000 možmi. V pripravljenosti je bila 71. pehotna •divizija, polk gorskih lovcev *Admont<, 10. SS policijski polk. več »pecialpih policijskih čet >Alpenlunds, policijski stražarski bataljon VV ies-baden , enoti' cu ri uske obine j-ne struže. žendnrmeri ju in se raztrganei. Vse to proti brigadi, ki je štela okrog 700 borcev, med njimi več kol polovico še neoboroženih novincev. 17. avgusta je prišlo na Sv. gori ali kakor se sedaj imeli ju je Zasavska gora do prvega spopadu. Brigado so začeli sistematično obkoljovnli. Štab brigade se je še pravočasno odločil za preboj. Po hudih bojih je ostala v obroču le ena četa Zasavskega bataljona, ostale pa so se srečno prebile: Savinjski bataljon je odšel na Mohor. Kamniški na Park. dve četi Zasavskega bataljona pa na Lim- barsko goro. Tudi obkoljena četa se je naslednji dan po težki celodnevni borbi s precejšnjimi žrtvami prebila iz obroča. 20 avgusta sc je začel nov ofenzivni sunek. Nemci so izsledili Savinjski bataljon na Murovici. Bataljon so popolnoma obkolili in gn napadli celo s tanki in gorskimi topovi. Uspeli so bataljon razdeliti. Poldruga četa se je pod poveljstvom Alojza Kolmana-Ma rok,i prebila preko Save na Dolenjsko, drugi del bataljona pa je moral še ves naslednji dnn od-bijnti nemške napade in se prebijati iz obroča. Zlasti med novinci je bilo precej žrtev. Preostali borci Savinjskega bataljona so se pridružili Zasavskemu bataljonu in skupaj z njim 23. avgusta prekoračili ilalijansko-iiemško mejo. kam niškemu bataljonu je uspelo prebresti Savo 3. in 4. septembra in s tem je vsu Šlnndrova brigada zapustila Btajesko, da bi sodelovala v predvidenih akcijah na Dolenjskem. S tem pa je tudi uspešno izvršila, kljub večkratni nemški premoči in Žrtvam, svojo prvo veliko nalogo po osnovanju. (Viri: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del. knjigi 3 in o. Ljub* liana 1960, l%l; Jože Stok -Korolan. Jeklena pest, Ljubljana IT>3: Ivo Lipar- Istok. Šlan-drOVCi, Dokumentarno gradivo, Ljubljana 1963; Avbelj Franc -Lojko, Ustni vir). 11. potrošniški sejem in nove izkušnje Uspeh lanskoletnega prvega potrošniškega sejma v Domžalah je prijetno presenetil vse, ki so se čutili kakorkoli povezane s to prireditvijo. Razgibal je občane in vnesel mednje element zadovoljstva ter prijetnegu razpoloženja. To pa je bil poleg ostalega tudi numen teh prireditev. Pes. da razstavni prostori niso kazali posebno lepe slike in da je bilo indi nekaj drugih spodrsljajev, ki so odražali čas in pogoje, pod katerimi je ta I. potrošniški sejem nastal. Toda vsakdo je računal na bolje, ko se bo odpravilo vse tisto, kar je bilo pomanjkljivo, /.boljšalo in izpopolnilo, kar naj bi ugledu sejma ter interesom obiskovalcev in razstavljavcev koristilo. Šolsko poslopje, ki je bilo lansko leto razkopano zaradi preureditve notranjih instalacij, je bilo letos pravočasno na red Sveže prcpleskani prostori so pričakali razstavljavce, stare znance in novo prijavljene. Eni in drugi so si za letošnji sejem zagotovili v primerjavi z lanskim letom za 2'/o večjo površino razstavnih prostorov. Tako je npr. podjetje »Slove-nija-lesi zahtevalo za svoje potrebe celotno šolsko poslopje, tovarna »Toko«. »Iadnplatji, »Lip' s partnerji, Tovarna sanitetnega materiala in Papirnicnr pa po en razred v celoti. Videli smo tudi zelo skrbno urejen paviljon podjetja ,Mlinosl roj« in drugih. Zal so nekatera kamniška in druga podjetja odpovedala dogovorjeno udeležbo tik pred otvoritvijo sejma in s tem spravila v neprijeten položaj organizatorje prireditve, potrošnike pa prikrajšala zu bogatejšo izbiro blaga. Opaziti je bilo tudi. da udeležena podjetja niso bila dovolj založena s kvalitetnimi izdelki vseh velikosti, barvnih odtenkov in modernih oblik. Povečana domača potrošnja in izvozne obveznosti so prav v tem času obremenile zmogljivost proizvodnih podjetij do take mere, da izbira blaga ni mogla rasti vzporedno s porajajočimi se potrebami in željami. Posebno vprašanje pa je letni čas. v katerem se sejem prireja. Ta namreč pada prav v ta čas, ko je spomludansko-poletna sezona že mimo, ne prične pa sc še jesensko-zimsku. Ker stu meseca julij in avgust meseca dopustov, je to tudi čas. ko znmre v precejšnji meri hitra manipulacija blagu. Zaradi pomanjkanja kadrov v proizvodnih in trgovskih podjetjih je dostop do morebitnih zalog težji kot v ostalih letnih časih. Morda je prav v tem tudi delni vzrok za to. dn so nekatera proizvodnu podjetju izdelala kalkulacije muloprodujnih i en bolj na hitro roko in niso upoštevala niti stopnje prometnega davku, ki je bil za čas sejma znižan za polovico. Trgovska podjetja so si v večini primerov zaračunavala zaslužek v enakem odstotku kot pri rednem poslovanju neglede na to, da niso uporabljala lastnih osnovnih in .obratnih sredstev in neglede na to. da so bila v precejšnji meri osvobojena trgovskega rizika. Slaba ocena tržišča in potreb potrošnikov se je sevedu odražala v doseženem prometa posameznih razstavljavcev. Nekaterim je ta. v primerjavi z lanskim letom, upadel za polovico in več, medtem ko so drugi. npr. Slovenija-les-, in »Jagotehmka«, dosegli z boljšo izbiro, solidnimi cenami in vzorno postrežbo še enkrnt večji promet kot na lanskoletnem sejmu. Po vsej verjetnosti pa bi bilo zadovoljstvo kljub vsemu znatno večje, če ga ne bi motila skopska ka-kalastrofa, ki se je spustila na vse kot črn oblak, prav takrat, ko bi morala obisk in promet doseči višek. Potrošniškemu sejmu, ki si uspešno litim pol do še večje veljave, bo prav gotovo tudi v bodoče namenjena skrb v iskanju novih — ustreznejših oblik. Drugoten pripomoček pri iskanju teh oblik in novih poti pn bodo tudi dosedanje izkušnje. Po slavnostni otvoritvi sejma vstopajo častni gostje kot prvi v razstavne prostore v I. osnovni šoli Člani novih svetov občinske skupščine Občinska skupščin« Domžale je na podlagi u\ člana statuta občine Domžale na 2. seji dne 2. julija l()f>3 Sprejela SKLEP o izvolitvi svetov občinske skupščine 1. V svet zn splošne in notranje zadeve zn predsednika: Bojan Krištof, direktor tovarne lile Mengeš Za elane: Jože l.ož, za obe. odbor ZB Domžale janež Zibelnik. uslužbenec 1'nrmis Mengeš Davorin Grogorič, Zveza šoferjev in avlomohn n i kov Domžale Zefka Cizerle, uslužbenka Vutn Vir Anton Orehek, Papirnica Količevo Bojan Bogataj, Domžale Leon Šiifiar. Zdravstveni dom Domžale Vido Bajoe, upravnik Invalidske delavnice Domžale 2. V svet za družbeni plan in finance za predsednika: Janez Oirin, direktor »Termit« Domžale za člane: Franc l,< 'jlič, računovodja tovarne vata Vir 1 Sond) Kibtnr, računovodja Papirnice Količevo Jakob Zanoškar. ohratovodja Papirnice-Kol ičevo Vida Bogataj, tovarna loko Domžale Ivo Smoinik, obrtnik Domžale Vld.i Bitenc, Komunalna banka Domžale Jolundn Vitlali, direktor NB Domžale Alojz Kunslolj. direktor Melodije Mengeš J-kob Tekavc, Gradbeno podjetje Domžale Vinko Pecelj, /KI Domžale 3. V svet za industrijo za predsednika: Janko Ikmar. Indiiplati Jarše za člane: Janez 15 dmjk. tovarna Viitu Vir ing. Ciril Božič. /KI Domžale Matija Svoljšnk, direktor finivorsale Domžale inž. Pavle Grandovec, Mlinostroj Domžale Ivan Bore direktor 1,1P Radomlje inž. Avgust Pavlin, Papirnica količevo Anton Blejc, direktor tovarne Trak Mengeš Vid Zale, Sončnicn Vir' Janez Močnik, loko Domžale inž. Igor Papež. 1'uvmis Mengeš 4. V svet zn trgovino, gostinstvo in turizem zn predsednika: Mitju Zupančič. Melodija Mengeš za člnne: Dušan kosmiiui, Pnpirnicii Količevo Bajka Konšek, upravnica gostišča Trojane Mihu Pavlic. RTV Ljubljana dr. Franc Gnšperin. Turistično društvo Domžale Slavko Bajec, Vata Vir. Domžale Janez Lonček. Slaščičarna Domžale Andrej Cvetko, direktor Zavoda za gospodarsko propagando Domžale Anton Kepovž, direktor Trg. podjetja Domžale Anton Brodar. Krašee Eln Kovačič, Višja gospodinjska šola Groblja " V svet zn komunalne in stanovanjske zadeve za predsednika: Ivo Vidali, direktor Zavarovalnico Mengeš za člane: Jože Ogrinr, Zavod za stanovanjsko izgradnjo Domžale Marko Hribar. Zavod za komunalno izgradnjo Domžale Stane Habflt, gradbenik Trzin Franc Urbančič, Pštita Pavle Gros. Gradbeno podjetje Domžale Leon Beve. geolog. Termit, Moravče inž. Janez Mežnn, Radomlje Alfonz Pire. Stanovanjska skupnost Domžale Franc Oven. Blagovica Ivan Zupan. Mengeš d. V svet za gradbeništvo in urbanizem zu predsednika: Mirko Gregorčič; direktor Gradbenega podjetja Domžale za člane: dr. Mitja Sirrelj, Domžale Jože Zevnik, direktor Zavoda za stanov. izgradn jo Domžale Srečko Borlot. upravitelj Moravče Franc Miivser, krajevni odbor Nožice Tono Ravnikar, Domžale Marjan Majcen. Melodija Mengeš Albert KtŽan, Mlinostroj Domžale Franc Raket, Trzin Ivan Kralj. Domžale Jlislin Bevk. študent Količevo ". V svet za obrt za predsedniku: Vili Držnnič. direktor Tam iz Mengeš zn člane: Ivo Smoinik. obrtnik Domžale Andrej Burgnr, direktor Slamnik Mengeš Vinko Okršlnr, obrtnik Domžule Ivo Košić, stnnovunjska skupnost Domžale Ivo Jare, Avtoservis Domžule Jože Mrčun. Stanovanjska skupnost Mengeš 8. V svet zn kmetijstvo iu gozdnrslvo za predsedniku: ing. Metod Kropivšek, Agrokombip.it za člane: Franc Zavnšnik. KZ lukovicu, delovodja posestvu v Moravčah Franc llostnik, direktor KZ Lukovica Štefan Brvar. kmet. Trojane Peter Gubane-. Agrokombinat Mengeš Boris Lonček, direktor STUG9 Domžale ing. Roman Cclurc, KZ Lukovicu Martin Klopčič, /uvod zn komunalno izgradnjo Domžule ing. Lado Simončič. direktor Semenarne Mengeš . . ing. Franc Mnležič. Pšata Miha Kepic. Drngomelj '). V svet Za delo zn predsednika: Ivan Doržič. Indii])lnti Jarše zn člane: Dušan Borštnnr. Vata Vir Slnvn Stražar, loko Domžale Franc Sodnšnk, posredovalnic ■> ta delo Mnrjnn Cerne. Papirnica Količevo Janez juninik. Lukovica Milan Deizinger. obč. zveza LMS Domžale 10. V svet za socialno varstvo in za varstvo družine za predsedniku: Frane Šink, ravnatelj Doma počitka Mengeš za člane: Malkn Škrlj, socialna delavka KZ SZ — podružnica Domžale Francka Bevk. Papirnica Količevo Vid« Bogataj, Toko Domžale Franc Avbelj, Vir Tone Tavčar. Loka Frane Pergar, Moravče Franc Lipovšek. veterinarski tehnik Prcvoje Jernej Zoltavnik. upravitelj Homec Ančka Mlakar, Toko Domžale Vinko Majcen. Mengeš , 11. V svet za zdravstvo zu predsednika: dr. Ivo Pevec, zdravnik. ZD Domžale zu člane: Frane jernj, Indupluti Juršc Ivo Lipar, Mengeš Franc Zahret, zebotebnik, Mengeš Jože Kosmač, Komtinulni zavod za soe, zavarovanje - podružnica Domžale Cilka Janežič, Universale Domžale V tasta Vresk, učiteljica Moravče dr. Ludvik Kovač, upravnik ZD Domžale Mile Dedič, loko Domžale 12. V svet za šolstvo za predsednika: Jernej Lenič, predsednik obč. odbora SZ.Dl. Domžale zn člane: Milna Flori«, upravitelj I osnovne šole Do in/nI e Mara Rogelj, učiteljica II. osnovna šola Domžale Jane/. Greiorin, llmn Tončku Zibelnik, učiteljica Mengeš Srečko Berlot. upravitelj osnovne šole M o r;i v če Janez Jamnik, predmetni učitelj Lukovica Branko Zaje, LMS Domžale Stasa Kajicž, STUG9 Domžale 13. V svet za prosveto in kulturo zn predsednika: Miro Stiplovšek. profesor Domžule zu člane: Andrej Zaje. Mala Loka Milena Vodopivee. profesorica Domžale Stone Hnbe. ravnatelj Glasbene šole Domžale Nace Vodnik, upravitelj osnovne šole Bova Herman Breznik. Vata Vir Karel Kušar, upravnik. Delavska univerza Domžale Lidija Pnnjan. učiteljica Jarše Janez. Ličar, predmetni učitelj Domžale Janez Vresk. profesor Moravče Vido Vavpelič, za šahovsko društvo 1 )omžule 14. V svet za telesno vzgojo za predsednika: Jože. Zevnik. odbornik zu Elane: Lovro Korenčnn. Mengeš, člun sv. .„ dr. Mitja Šireclj. Domžale Franc Rak. obč. /veza zu telesno vzgojo. Domžale Ela Košir, učiteljica telesne vzgoje, Domžale . Otmar Lipovšek. Indupliill Jarše Rajko llodmolič. tajnik obč. sindikalnega svetu Frane Novak. Moravče Avgust Orehek, Domžule Ali znamo pravilno uporabljati javne ceste? Pogosto se sprašujemo, če znamo pravilno uporabljati javne ceste. Odgovor pa je največkrat nezadovoljiv. Poglejmo samo ponašanje koristnikov cest v ožjem delu mesta Dom* žal. Smatramo, da so Domžale kar se tiče javnih cest, dobro urejene. Mes je. da še nišo vse ulice opremljene s potrebnimi prometnimi znaki in asfaltirane, so pa v takem stanju, da se lahko promet z vsemi vrstami vozil pravilno odvija. Poglejmo malo pobliže to odvijanje cestnega prometa. Vsaka javna cesta se deli na cestišče, hodnike za pešce in bankino. Modernejše ceste pa so otpremljene tudi z zelenicami in kolesarskimi potmi ter tako imenovanimi potmi za počasni promet IpeSči. kolesarji, ročni vozički vseh vrst, vprege vseh vrst itd.). Vsa taka počasna vozila so na bolj prometnih cestah ovira in je nujno, da imajo ločene poti. Na žalost pri nas le prepočasi mislimo na to in imamo danes vse ceste v Domžalah in v okolici, čeprav so zelo ozke. polne bdi počasnih vozil, ki nam delajo zelo velike preglavice, zlasti v času prometnih konic. Zavedati se moramo, če že delamo vzporednice za počasni promet, da je nujno, da so te poti dobro urejene, utrjene, da jih koristniki lahko varno in zadovoljni uporabi ia-jo. Težko je goniti koristnika na slabo, jarnasto pot. ki je v čnsn deževja vsa v lužah in preplavljena. Zato je važno, da pristojni organ poskrbi, da bodo tudi ceste za počasni promet lepo urejene in jih bodo koristni1 : radi in s pridom Uporab- V Domžalah imamo izredno ne iiseipliiiiraiie koi-istnike javnih cest. Prej. ko še ni bilo urejenih hodnikov za pešce in napravljenih označenih prehodov preko cest. so občani tarnali, da pač nimajo kje hoditi. Sedaj, ko je to urejeno, pa se jih koristniki ne poslužit jejo. Vsak d,in vidimo polno pešcev, ki hodijo po sredi ceste ali pa se vozijo z mopedi in kolesi po pločnikih. Vrsta zelo hudih prometnih nezgod samo v Domžalah bi jim morala biti v svarilo! Pa vendar, predpise nemoteno kršimo naprej. Poznamo »UREDBO O PRO-MKIU NA JAVNIM CESTAH«, ki pravi, d.i se cesta deli na desno in levo polovico in da morajo vozila voziti po desni sirani v smeri, vožnje. Ne vem. zakaj si tega mnogi ne morejo zapomniti. Zelo redek je primer v Domžalah, da bi pešec prečkal cesto na zato odrejenem prehoda za pešce, ampak se poslužuje najbližje možnosti prehoda, oa naj bo to na nevarnem cestnem zavoju, preko sklenjene črte, križišča in na podobnih mestih. Le, če je v neposredni bližini uslužbenec LM. potem se iz »strahu« pred miljčnikom, predpisom pokorava. Danes ni potreben strah pred uslužbencem, temveč to zahteva varnost prometa. Lepo je videti starejšega človeka, ki napravi vse, preden se poda čez nevarn o cesto, čeravno predpisov ne pozna. Mlajši občani, ki vedo, kako se je treba ravnati na javnih cestah, pa se tega največkrat ne drže. Mnenja smo. da bomo red dosegli na javnih cestah z našo dobro voljo, disciplino in kulturnim odnosom do sočloveka. Zavedamo se, da ni cesta grajena za posameznika, temveč za vse občane in koristnike vseh vrst. Vožnja po mestnih ulicah je e r j a nika motornega vozila vec prisebnosti in veščine, kakor pa vožnja po ravni pregledni cesti izven naselja. Vozniki! Ali vozimo po mestu previdno in počasi? Ali spoštujemo cestno prometne znake in druge oznake nn vozišču? Ali spoštujemo prehode zn pešce? Ne. Vozimo, kolikor nnm da plin. Ko pridemo pred dejstvo pa vozilu ni moč pravočasne ustaviti in nesrečn je tu. Ali ni mučno gledati povoženega človeka na cesti, trajne invalide. refleks voznika, možgani mu počasneje delujejo, (/robe primere vinjenosti hočemo na'vsak način preprečiti, včasih tudi s silo. ' Poznamo pa primere, ko se najdejo občani, ki prigovarjajo uslužbence LM na vse načine, da jim dovolijo vožnjo v vinjenem stanju. Ne zavedajo se morebitnih posledic. Vinjenost ' je največji sovražnik varnemu in nemotenemu odvijanju prometa. Tudi upravniki gostišč, strežno osebje iu druge odgovorne osebe bi tnornle vztrajati na tem, da se šoferjem ne toči alkoholnih pijač. Družbe, ki imajo v svoji sredi Šoferja, bi morale skrbeti, da se ne bi napil in ga pravočasno opozarjat} na morebitne posledice Ne moremo govoriti o idealnem vozniku, če ne pije alkohola samo iz strahu pred varnostnimi uslužbenci, »da ga ne bi kdo našel na prekršku r. To ni na mestu. Vesten šofer ne uživa alkohola zaradi tega. ker se zaveda svoje težke, odgovorne naloge, ki jo ima za volanom, pa naj prevaža ljudi, material ali pa prazno vozilo. V letošnjem letu do 31. B. beležimo v občini že preko 200 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 13 OSOfo, huje i u laže pošl odovanih pa le bilo preko 100. Materialna Skoda znaša mnogo milijonov dinarjev. Pri vseh teli nesrečah pa še vedno ugotavljamo, du jih je bilo dobro tretjino povzročenih zaradi vinjenosti. Tudi odgovorni organi v podjetjih, ki razpolagajo z vozili, bi morali posvečati pažnjo Prehitra vožnja po mestnih ulicah se tokrat k sreči ni končala tragično, drugič pa se morda bo razbita vozila in podobno Vsak voznik — koristnik javne ceste — bi moral upoštevati načela, da mora hitrost vozila ustrezati t. TEHNIČNEMU STANJU VOZILA 2. STANJU CESTE 3. PROMETU NA CESTI in 4. VOZNIKOVI SPOSOBNOSTI VEŠČEGA UPRAVLJANJA VOZILA KAJ PA VINJENOST? Tudi to vprašanje je na dnevnem redu in ga že nekaj let rešujemo, na zeleno vejo pa le ne moremo. Alkohol vpliva na temu problemu in pregledali slehernega voznika pred nastopom službe, če je sposoben isto v redu opravljati, V obzir je treba jemati utrujenost, zaspanost ali celo vinjenost. Polje je, da vozilo ostane v garaži, kakor da povzroči nesrečo. Tudi predolgih in napornih voženj voznikom motornih vozil ne bi smeli dovoliti, Vožnja je naporna iu moramo vnaprej predvidevati, koliko časa lahko posameznik vzdrži za volanom. Še nekaj 0 kolesarjih in vožnji brez luči. Mnenja smo. da je sedaj že skrajni čas, da bi se uporabniki koles predramili iz svoje trdoglavosti — z glavo skozi zid — in nabuvili potrebne luči za kolesa. Še vedno se dogajajo kršitve — vožnje brez luči in odbojnih stekel. Pohvalno pa je, da so vprege v zadnjem času dosti bolje opremljene in je v zvezi s tem tudi manj nezgod. Vožnja brez. luči v nočnem času je nevarna ko-risttiiku samemu in drugim. Starši! Opozorite otroke, dn se ne bodo igrali po javnih cc-slah, žogali, kotaikall sem in tja, ker je to sniriuo nevarno. Otrok se ne zavedu nevarnosti, ki jo s svojim brezvestnim ravnanjem po v Z toča sebi. staršem in drugim koristnikom juvnih cest. Ne bo odveč, če starši prod odhodom v šolo otroku opozorijo nu hojo po cesti in ponašanje po njej. Ce bo otrok opozorjen doma in v Soli. potem bo srečno prišel zdrav nazaj v naročje sturSem. Zavedajmo se. da so javno ceste vseh vrst last družbe — skupnosti — in jih tudi v tem smislu koristimo. Spoštujmo slehernega koristnika in mu pomagajmo v nevarnosti. V slučaju prometne nesreče storimo vso. kar je v danem primeru mogoče, da spravimo čimprej ponesrečenca v bolnico z rešilnim avtomobilom. Ne nalagaj Bio ponesrečencev v vozila, ki za prevoz, niso primerna, ker lahko s tem ponesrečencu samo škodujemo. 0 VSAKI NESREČI KAR NAIHITREIE OBVESTIMO POSTAJO LM — telefon 02 in 302 Premajhno previdnost — posledico: 2 mrtva in več poškodovanih. Zgodilo se je pred bencinsko črpalko v Domžalah. Večerna ekonomska šola v Domžalah Delavska univerza Domžale razpisuje skupaj s Srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani prvi letnik Večerne ekonomske šolo. Interesenti za to šolo so lahko prijavijo v pisarni I. osnovno Solo v Domžalah do konca toga meseca. Pogoji za vpis so končana osemletko in stalno delovno razmerje. Šolnini) in razpored predavanj bosta določena na prvem se- stanku vseh pri jnvljenecv, ki bo sklicun pismeno. Razpis jezikovnih tečajev Delavska univerza Domžale razpisuje znčetni tečaj nemškega jezika in angleškega jezika zn sezono 1963/64. Vsi interesenti se lahko prijavijo do konca meseca pri ravnateljstvu I. osnovne šolo v Domžalah, kjer bodo dobili tudi vsa potrebna navodila. Oba tečajn bosta organizirana na klasičen način ob pomoči tehničnih sredstev. Urnik tečaja in šolnino bosta določena na podlagi dogovora in števila vpisanih slušateljev. Občinska gasilska zveza Domžale je razvila svoj prapor V nedeljo, 21. julija ie občinska gasilska zveza v Domžalah v okviru drugih prireditev, v poČastiiieV vsakoletnega občinskega praznika ra/.vila svoj novi prapor, t/t na predvečer lega praznika so se na •por t nem stadionu v Domžalah vršile športne prireditve, od katerih je bila prav gotovo nnj- holj zanimiva tekma gasilcev / veliko žogo. Tekma je bila prva te vrste v naši državi in je bilo zanimanje /nujo res zelo volilu). 7.ma';i"i so Kamniča ni. Po tekmi je zagorel na bližnjem 9uinberkn velikanski kri s. skih društev iz bližnje in dnlj-itc okolice, Gasilci v novih in stasifa modrih unilorninh so napolnjevali prostor pred veliko in lepit okrašeno tribuno, ki je slnln pred I. osnovno šolo. Na tribuni so bili že zbruni zastopniki nožih p«;'iličnili in gospodarskih organizacij, predsednik občinsko skupščine Jože Pogačnik, zastopniki naS.'li največjih podjetij, kakor Papirnico Koli-čevo. zastopnik Kemične industrijo Domžale, zusiopnjk Zn-varov n'riiec i/. Mengšu. z.Kstop-nik o! rajne gnsi'ske zveze I jub!j;::iu iu ilrugi. Predsednik menik podlih borcev za svobodo. Nato je Nace Vodnik podal krntek oris ustroja in dela gasilske zveze v teku osemletnega obstoja. Sledil je naj-svečanejši del, razvitje novega prapora. Med igranjem himno je Martin Andrcjku, razvil novi zvezni prapor, na katerem so takoj nato pokrovitelji prapora pripeli svoje trakove. V imenu pokroviteljev jo pozdravil novi prapor direktor pnpirnice Sonc Ivo. ki je poudaril velik pomen gasilstva za vso nošo družbo in želel vsem še več delovnih uspehov nn področju požarno varnostne službe in preventive: Nato so se novemu praporu poklonili vsi drugi prapori, ki jih je bilo 32. Sledil je velik defile vseli sodelujočih gasilskih edinic. nad 380 uniformi- Razvitja so se udeležili ludi številni prapori. Prizor z otvoritvene slovesnosti Pragi dan, na som praznik, so bile Domžale okrašene z mnogoštevilnimi zastavami. Ob 10. "H dopoldne je domžalski: godba priredila promenado' koncert, ob 14. uri pa so se zn ''eli zbirali nn prostoru prod Kemično tovarno v Domžalah •'lani in članice naših prostovoljnih in industrijskih gasil- obč. gasilske zveze Domžale, Martin Andrcjka. je otvoril slovesnost in prisrčno pozdravil vse cenjene gosto, zlnsti pokrovitelje današnje slovesnosti, nato po pozvdl vse navzoče. Ia z eiiomimilnim molkom po-nsle umrlo tovariše gnsilre. Deputacija treh članov /.veze pa je odnesla venec pred spo- mnili članov in članic, mladincev in mladink ter pionirjev. V sprevode je sodelovalo 42 tta-roduih r.oš ter Četa p:cdvojuške vzgoje s svojim komandantom. Takoj za niimi so Domžal-čaoi lahko vidjeli vse mogoče gasilske aparate od najstarejših časov gasilstvu do danes. Nosili so store nahrbttte črpalke, ročne in vozne črpalke na konjsko vprego, videli sto« niotorke starejšega kova in tudi nujno-vej še, ki so že montirane nn gasilskih avtomobilih. V sprevodu so korakali gasilci oblečeni v azbestne obleke, gasilci s pripravami za gašenje gozdnih požarov, s pripravami za gašenje kemikalij,sanitejci in športniki. Prireditev je ob krasnem vremenn uspela v vsakem ozi- TOKRAT »\A POMOČ« ZA PRVENSTVO Po razvitju prapora se je razvil sprevod gasilcev po domžalskih ulicah, v katerem so sodelovali lurli oddelki v moderni gasilski opremi Krntka reportažo s tekmovanja za evropsko prvenstvo v gasilskih veščinah. Milhoiiso. septembra 1963. Po vsem svetu so edinice, katere pomagajo sodržavljanom v nesreči, pa naj bo to požar, poplava ali drugačna elementarna nezgoda. Tisoči in tisoči se urijo v prostem času. zuto da so v primeru potreba dovolj izurjeni za svoji; humano poslanstvo, To so gasilci. Industrijska gasilska desetina iz Ind u plat i Jarše je že poznana po svoji strumnosti in strokovnosti, saj je prejela tta dosedanjih tekmovanjih Že vrsto lepili priznanj. Letos so se uvrstili v zvezni finale, kjer jim je bila desetina iz. tekstilne tovarne Duga Resa naj resne j ii rival. Toda, zmagovalec jo ostala slednjič le jarška in tako je v začetku tegu mesecu odšla skujino s prostovoljno edinico iz Karlovca in poklicno edinico iz Ljubljane na evropsko prvenstvo v mesto Milhouse v Franciji. 1. septembra je (brzee odpeljal nnše vrle funte ter jih po več kot 24-umi vožnji veselo razburjene odložil na cilju blizu frnneosko-švicarske meje. kjer je bilo tekmovanje. V, taboru se je zbralo veliko ekip iz skupno 11 držav. Torek. 3. .septembra smo porabili zato. nam pripoveduje tovnriš Pavle Vidergnr. član jarške ekipe, da smo se spoznali s taboriščnim redom in stanovalci tabora, v sredo in četertek smo vadili, v potok pa se je pričelo tekmovali je. Tavoriti v naši skupini so bili Avstrijci. Nezgoda J)u je hotelu, da so naredili pri tekmovanju napako in bili diskvalificirani. Jugoslovani smo nastopili V so-iioto 7. septembru, mi Jaršam po nnklučjii na 4. progi kot zadnji, s čimer smo zaključili tekmovanje. Zn samo tekmovanje smo bili dobro razpoloženi in samo majhen spodrsljaj nam je od vzel najvišje odličje. Tekmovanje se je zaključilo v nedeljo 8. septembra s parado v BleStca Milhouse. Mimohod pred zastopnikom pred-predsedniku fraheoske republike je trajal tri ure. Sledilo je objavljanje rezultatov, ki je bilo za nas Jugoslovane še po seboj razveseljivo, saj smo prejeli za nafte znanje 2 zlati in ono srebrno odličje. Uspeli je bil tako res popoln. Zaključni banket nn večer istega dno je bil pripravljen v mestu St. Loiiise. kjer smo se še enkrat sestali vsi. ki smo sodelovali na tem velikem tekmovali ju. O organizaciji tekmovanja, je nadaljeval tovariš Vidergar, lahko govorim samo pohvalno. Ob prihodu v taborišče so nam Inkoj izdali značke in legitimacije za nemoten dostop v tabor in zn udeležbo na kulturnih prireditvah, hrana je bila izvrstna, spali pa srno v šo-lorih. Od kulturnih prircdilev se rad spominjam nastopa naših pevcev, ki so za izvedene pesmi »Boleti mi leži«, vZdra vo< in pa iKjo je moj mi It iliiinc, poželi mnogo odobravanja. Zanimivi so bili tudi nastopi gasilcev iz. finske, ki so prikazali slike iz dobe Vikingov, skromni a vendar simpatični so bili FraOCOZl, ki so nastopili s harmoniko, violino in kitaro, največ priznanja pa so poželi Avstrijci s svojo (po celem svetu poznano) »pleh-mn-zikot. Pomanjkljivost v naši (jugoslovanski) organizaciji je bila v tem, di nas o.i lo pot ni sprem I jal noben novinar ali vsaj tolmač, čeprav so spremljale druge ekipe celo trume novinarjev in televizijskih snemalcev. Bes škodn. .. Vesele in srečne, je *ukl|Ui :il tovnriš Pavel Vidergar. nas jo vlnk popeljal v torek zopet preko Švice in Italije nazaj « Jugoslavijo, Cestimo iskreno čestitamo fantom iz |arš Ljubljane in Knrlovea. ki so in'e gasilstvo tako častno zastopali v tujini. IZ NAŠIH KRAJEV Brigadirji na avtocesti Vesti iz Moravč V Moravčah se je osnovala krajevna skupnost, ki je nujno potrebna ne samo za bodoči razvoj Moravč samih, ampak tudi celotne doline. ■ Krajevna skupnost že predvideva ustanovitev nekaterih prepotrebnih servisov, ki bi koristno služili potrebam vsega tukajšnjega prebivalstva. Zaenkrat so osnovali krojaško in mehanično delavnico ter pleskarstvo in lica rstvo. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti je bilo veliko govora tudi 0 reševanju stanovanjskega vprašanja in ustanovitvi otroškega vrtca. Iznesen je bil tudi predlog, da bi občina posredovala za izdelavo urbanističnega načrta za kraj Moravče. Turistično društvo Moravče je imelo občni zbor. ki je bil kljub slabemu vremenu kar dobro obiskan. Ljubljansko turistično zvezo je zastopal tajnik Alojzij Šoster, ki je- dal. mnogo spodbudnih napotkov za bodoče društveno delov Društvo je letos založilo tri vrste razglednic -- posnetkov Moravč, ki so jih domačini, pred- vsem pa izletniki, močno pogrešali. Predsednik je javno pohvalil Miho Šlibarja. ki redno in vestno urejuje park. ki je lep okras Moravč. Na zboru se je tudi sklepalo o kopališču, turističnih postojankah na Miklavžu, Mohorju, Limbarski gori, Katarini in Trojici. Mnogo se je razpravljalo tudi 0 ..lepšanju Moravč sumili, kakor tudi okoliških vasi. Vsi pa so ugotovili, da se bo turizem v Moravski dolini razvijal uspešno samo pod pogojem, da se modernizira cesta Moravče —Želodnik in dogradi cesta Drtija— Kandrše. Za dograditev slednje ceste sta potrebna samo še dva majhna mostičkn in okoli 40!) m cestišča. Zn dokončno dograditev je potrebnih Še okoli 30 milijonov. Ker cesta poteka po zelo romantični soteski potoka Drtijšeire, ne bo pomembna Samo iz gospodarskega temveč tudi' iz turističnega vidika. Na zboru se je tudi ugotovilo, da se'v zadnjem času vsa gostišča lepo urejajo, kur gre tudi v korist turističnemu razvoju moravske doline. Taborjenje predvojaške vzgoje v Domžalah V mesecu juniju in julijo ie bilo organizirano1 taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje v Domžalah. Namen organizacije tega taborjenja je bil dvojen: 1. da bi se mladimi seznanili z organizacijo skupnega življenja in delu v kolektivu, da bi spoznali važnost takega življenja in da bi znali ceniti kolektivnost, 2. da bi spoznali osnove vojaških veščin, da bi že pred odhodom v J I. A imeli osnovno znanje o orožju in načinu njegove uporabe. Program samega taborjenju pa je mimo tem iz vojaškega področja vseboval tudi mo-ralno-politično vzgojo, katere-., glavni namen je bil po sredovati mladini olovno z.na7 nje o naši armadi :i) p njenih nalogah pri obrambi, domovine. V tretji izmeni mladinskih delovnih brigad na izgradnji zadnjega odseka avtoceste je bila tudi 4. LMDB »Jožef Štefan« v mladinskem naselju Borac v Vrčinu. V t"j brigadi so tudi di jaki-sredn ješolci iz Domžal. Komandant le brigade Je sekretar mladinskega komiteja iz Domžal, Branko Zaje. ki nam je dal naslednjo izjavo: Brigada šteje 93 mladincev, ki so iz vse Slovenije in tudi drugih bratskih republik. Po delovnih uspehih smo med najboljšimi v naselju, kjer je 9 brigad. Podjetje KATKO Ml TROVIC, pri katerem delamo je z nami zadovoljno, predvsem pa s preciznostjo dela, ki se zahteva pri zaključnih delih na sami trasi. Komisije v brigadi skrbijo za Izobraževanje nn ideološko-političnem področju Življenje v taboru pa ni slonelo samo na teh dven stvareh, ampak je bit dan poudarek tudi športnemu in družabnemu življenju. Posebno na športnem področju so prišla do izraza tekmovanja v nogometu, streljanju in' atletskih disciplinah, kar je vplivalo na to, da je bilo življenje v taboru vedno polno zanimivosti in športnega duha Komanda tabora in komandirji so si neprestano prizadevali, da bi vse delo in življenje bilo čimbolj organizirano in da bi bil čas kar najbolj smotrno izkoriščen. Preko 270 mladincev, ki so bili na taborjenju, se je pohvalan izrazilo o organizaciji in izra/ilo željo. da. bi ;tndi • v prihodnje bilo, tako .taborjenje v Doni'.ibdi, na domačih terenih, ker je smotrneje in ceneje. in na amaterskih tečajih s področja tehnike. Tudi kulturno in športno življenje v brigadi je na primerni višini. V ureditvi spalnic in okolice barak pa smo najboljši v naselju. Imamo vse pogoje, da poslane naša brigadi! udarna. Sploh je naše naselje najboljše nn vsej trasi in je že dvakrat osvojilo prehodno statuo za najboljše naselje. Upamo, da jo bo tudi tretjič. Za ponesrečence ob potresu v Makedoniji smo prispevali celotno brigadirsko plačo. Ko smo prejeli poslanico tov. Tita. se je izmed nas javilo 15 brigadirjev zo delo nn izgradnji novega Skopja, sprejetih pa je bilo samo š kandidatov. Brigadirjem, ki so se med tem že vrnili domov, čestitamo k doseženim uspehom. Brigada je zbrana in pripravljena nn odhod Del taborišča predvojaške vzgoje za Usnjarsko šolo v Domžalah Iz Krašnje Zn zaključek šolskega leta so nam pionirji osnovne šole in glasbene šole iz Krašnje priredili lep in pester koncert, ki je obsegal kar 18 pevskih in instrumentalnih točk. Celotni program je bil podan lepo in kvalitetno, zato so navzoči vse točke nagrajevali z dolgotrajnim aplavzom. Na nastopu je pri vseh točkah programa sodelovalo 30 pionirjev, od toga samo pri orkestru 24. Za pripravo to prireditve je bilo vloženega mnogo truda, znto bodo v jeseni z njo gostovali po večjih krajih v občini. Prireditev predstavlja velik uspeh posebno za našo šolo v Krašnji in upamo si trditi, dn marsikateri večja iola ne bi bila v stanju, pokazati to, kar so pokazali naši otroei. katere vodi učiteljica Debeljnkova. Ob zaključku prireditve sta ona in Ioni Sameja kot priznanje za vložen trud prejela lepa šopka domačih cvetic. Glasbena revija v Moravčah Ob zaključku šolskegn leta je bila v Moravčah na šolskem dvorišču izvedena glasbena revija. Sodelovali so; otroški zbor (43 pev.) pod vodstvom Stefe Kutnar. mladinski šolski zbor (48 pev.) pod vodstvom Staneta Habeta In zabavni ansambel »Zadovoljni muc« pod vodstvom Miru Capudre, vsi nastopajoči so bili iz Moravč. Sodelovati bi tnoruln tudi mladinska godba iz Domžal, ki pa žal zaradi tehničnih ovir ni mogla priti v Moravče. Noviji jo prisostvovalo kakih 230 do 300 ljudi, ki niso štedili z odobravanjem. Vso točke so bile skrbno pripravljene, vsem pa je najbolj ugajalo Švubovo »Dobro j u t ro t. ki ga le Izvajal mešani pevski zbor Pl) Moravče. Klavirsko spremljavo je odlično opravila Silva 1'lis. profesorica glasbene šolo iz Domžal. Podobnih večerov si Moravčani še želijo. Odstranijo posledice pretekle zime v sadjarstvu Pretekla zima je povzročilo precejšnjo škodo v sadjarstvu, /lasti nn lahki in plitvi zemlji so posamezna drevesa tako trpela /uradi mraza, da so se kasneje posušila, lako sulio in na pol sulio sadno drevje je prava vaba za sadne škodljivce in bolezni, zato ne spada v sadovnjak. Sedaj primanjkuje časa zn posek, zalo sadno drevje vsaj označimo tako. da gremo skozi sadovnjak s sekiro in vsako, za posek nam« njeno drevo obse-kumn. ker je v času, ko je sadno drevo še zeleno, mnogo laže ugotoviti, kafera drevesa je potrebno posekali. Suha, na pol suha. rakova ali drugače močno poškodovana drevesa v sadovnjaku so odraz slabega gospodarjenja, razen tega pa kot legla bolezni in škodljivcev povzročajo gospodarsko škodo na drugem sadnem drevju, zmanjšujejo pridelek krnic, kvarijo estetski izgled sadov njaka in okolice, zato se sadjarji lotimo nakazanega dela čimprej. Naj ne bo med nami sadjarja ali kmetijskega proizvajalca, kateremu bi moral za kmetijstvo pristojni upravni organ z. odločbo odrediti posek dreves. Dopitanje prašičev v kooperaciji Zaradi večje proizvodnje krompirja bo nn marsikateri kmetiji nastalo vprašanje kam s krompirjem, /lasti še lin tistih gospodarstvih, ki pridelajo večjo količino manj kvalitetnega in drobnega krompirja. x Da bi v takih primerih bilo mogoče čim bolje vnovčiti krmilni krompir tudi tistim kmetovalcem, ki sami nimajo dovolj prašičev ali pa jih sploh nimajo, je republiška gospodarska zbornica skupaj s kmetijskimi organizacijami sprožila akcijo, da bi zasebni kmetijski proizvajalci dobili prašiče v pitanje iz pitališč družbenega sektorja. V ta namen nas je Agrokom- binnt Ljubljana obvestil, da imajo vsi, /,n koopcrui ijsko pitanje zainteresirani rejci možnost dobili prašiče na larmi v Ihanu vsak delovni dan pod naslednjimi pogoji: Prašiče za dopitanje daje larma bekonov v llinnii v teži 40—50 kg in jih je treba spitali na težo 110 kg. Rejec pri prevzemu prašičev ne plnča. temveč sprejme pri oddaji 270 din /a kg prirastka. Prašiče v dopi-latiju zavaruje Agrokonibiiint. ki tudi določi čas in kraj oddaje prašičev. Podrobnejše informacije o tem daje farma bekonov v Ihanu, telefon 2??--* i i Delavska Naša napoved, da bo gostinski objekt, ki ga gradi Turistično društvo poleg bencinske črpalke v Domžalah do letošnje sezone že dograjen, se ni uresničila, kje so vzroki, da ta gradnja tako počasi napreduje!'!' Javna tehtnica v Mengšu in še kaj u DOMŽA Kot običajno je odkup živine v Mengšu vsak četrtek in tako je bilo tudi na enem zadnjih odkupov, dni' H. S. Nu do- ločeno mesto, to je k tehtnici v Mengeš, nns je privedlo živino sedem posestnikov. Pripeljana so bila tudi tri teleta, od katerih je bilo prodnno le eno. ostali slu bili po tov. živino-zd ravniku zavrnjeni, češ da sta prelahki, Kljub temu pa je iivinozd ravnik iskal naslove lastnikov telet z. motivacijo. d,i morala priti ti dve teleti ponovno v prodajo čez. 14 dni. sicer da bosta oblastveno poiskana. Toda ti dve teleti čez tri mesece ne bosta imeli po 80 kg. Toliko o prodaji tebi. Ostali možni nakup pa so bile 3 krave in ena telica. krave so bile prodane in stehtane. ,\a vrsto je prišla prva kupljena krava, katero so vsi navzoči na oko ocenili nad "»00 kg. todn tehtnicn je pokazala le 48f> kg. Navzočih je bilo poleg naku-povaleev in prodajalcev tudi več radovednežev, tuko da je družba štela en. 120 ljudi. Ker prisotni niso mogli verjeti, da omenjena krava tako malo tehta, se je pustil stehtati po konstrukciji precej krepak mo- žak, ki je točno vedel, koliko kg telila in ko jo stopil na tehtnico, je le-tn pokazala le 56 kg. dasi v resnici tehlu 80 kg. Opisani tovariš jo bil Igane Lovec, Mengeš. Itoprelovu 8. kateremu ludi ni bilo ljubo na tako vago prodati kravo. Ker pa je mengeška tehtnica avtomatična, se je z.i ponovni preizkus stehtal Franc Sršen iz. Snhadol. Tu v resnici telila ')() kg. nu tej nv-tomnlični tehtnici pa mu je pokazala 99 kg. to pa zgolj zato. ker je avtomatično. Ves tu posel okrog tehtanju jo vršiln gospodinja iz Mengša. Kolodvorska 12. Nfl judikovntije prodajalcev, da In nekaj ni v redu. nns je nak iipovnlcc vabil, naj se pelje eden izmed prodajalcev z njim v /alog. du bi tam ponovno stehtali vso živino, tuda na žalost nihče izmed prodajalcev takrat ni imel časa. Ker je zadeva lokalnega zna-čnjii. prosim v imenu vseh prizadetih, nuj pristojni organ občinske skupščine Domžale pošlje v Megoš strokovnjaka, ki bi pregledal to tehtnico, zaradi katere je bil že mnrsikoto-ri kmet oškodovan. Franc Podboršek. Loka 101 Zdravstveni dom jo pred kratkim nabavil nov reševalni avtomobil. Z njegovo pomočjo bo odslej prva pomoč lahko hitrejša in uspešnejša Dolgolelnu želja iu zahteva Ihancev je sedaj uresničena. Z občinskim središčem jih sedaj ve/o moderna asfaltna cesta Poročila - Predlogi - Kritika IZ SEJNE SOBE PREDLOG: V občinsko središče je prišel človek s jpodeželja* in skušal najti vsaj enega od funkcionarjev, h katerim se je namenil. Vse dopoldne je taval naokrog, trkal in spraševal, toda povsod je naletel 1 na isti odgovor: ie na važni seji. je na sestanku, ima konferenco, je nu izredno važnem posvetovanju, je na višjem forumu v Ljubljani itd. Skratka, skoraj vsi so bili na najrazličnejših sestankih. Tako je dobil vtis. da je sleherni, ki je to dopoldne prišel v občinsko središče zaradi kateregakoli službenega opravka ali pa zaradi svoje funkcije v kraju svojega bivanja, prišel zaman. Seveda, pa to ni značilno samo za naš kraj. na katerega se nanaša primer. Več ali manj se to ponavlja v vseh večjih in manjših krajih. Izgledu, da smo znova prišli v obdobje sestankov, sej. konferenc in raznih zasedanj ter posvetovanj. I.e-ti so tak rut. ko je za tO posebna potreba, pa tudi takrat, kadar je ni. Seje. sestanki, konference so v rednem delovnem času. pa tudi izven njega. Tod« eno je gotovo: več jih je med rednim delovnim časom, kakor pa popoldne. Zanimiva obrobna ugotovitev: kar zadeva gospodarske organizacije in seje, konference ter se-stunke v popoldanskem času. je na teh ponavadi nesorazmerno manj vodilnih ljudi, kakor pa na sestankih, ki so med rednim delovnim časom. Pa še nekaj, večina teh sestankov, (dopoldanskih seveda) traja zelo dolgo, včasih so daljši kot bi lahko bili. Zlasti se zavlečejo posebno tista posvetovanja, ki so slabo pripravljena. Znani ■so primeri, da si je organizator te ali one konference ali posvetovanja krepko prizadeval, da bi posvetovanje ali sejo v redu pripravil. Dal je na razpolago tehtne in temeljite analize, zbral vrsto argumentov, ki osvetljujejo določen problem, ves material razmnožil in ga pravočasno razposlal vsem udeležencem predvidenega sestanka. Toda kljub temu se je pripetilo, da se je tako pripravljen sestanek zavlekel v nedogled (posebno dopoldne). Niso redki primeri, da je povabljenec iz gospodarske organizacije namesto svoje udeležbe zaradi tega. ker je pač ob uri napovedanega sestanku n e n a d o m e s t I j i v na svojem delovnem mestu, delegiral« na sestanek kakega drugega člana iz svojega kolektiva, včasih človeka, ki ni dovolj kvalificiran za razpravo, niti včasih pooblaščen za soodločanje. Mnogi udeleženci posvetovanju namreč niso niti odprli gradiva, ki so ga prejeli za zasedanje, kaj šele, du bi ga proučili in prišli pripravljeni na posvet. Tako niti ni vedo. kaj to gradivo vsebuje in kateri argumenti in podatki so na razpolago. In celo ne samo to I Obstoji namreč neko nenapisano pratilo, dn zlusti tisti udeleženci sestunka. ki se niso pripravili, ki niso proučili dostavljenega gradiva, sodelujejo v razpravi in to zelo resno in avtoritativno. To delajo pa zato, ker mislijo, da .morajo govoriti. Nič manj zanimivi niso tisti, ki prakticirajo nasprotno skrajnost in razen tega, da sploh niso pripravljeni, na sestankih skromno in vztrajno molčijo, kajti oni kakor tudi .profesionalni diskutanti« zaradi nepripravljenosti niso notranje angažirani v smeri prizadevanja za lastni in samostojni umski prispevek k aktivnemu reševanju predmeta razprave. Sestanki so nujni, da se na njih obravnavajo nujne zadeve in problemi, da neki forum ali organizacija po razčlenitvi situacije ali problema zavzame stališče do nekega pojava, da bi našli najboljše načine reševanja vprašanj, da bi se pogovorili o smernicah prihodnjega dela in podobno. To zuhteva tudi nnš družbeni razvoj, da bi zlasti na sestankih sodelovalo kar največ ljudi pri upravljanju ali odločanju o posameznih problemih in nalognh. Nekaj pa je nujno, du so namreč sestanek dobro pripravi in da tudi vsi udeleženci pridejo nanj dobro pripravljeni. Tako bo lahko sestankov manj razen tega pa bodo največkrat lahko \rajši in uspešnejši. VPRAŠANJE: Zakaj v Domžuluh ne začno ustvarjati pogojev za gradnjo večjega obrata družbene prehrane, ki bi obratoval po načelu samopostrežbe? Mislim, da bi bilo odveč poudarjati potrebo in splošni pomen takega objekta družbenega standarda. Kaj menijo o tem drugi občani?. TOVARIŠ UREDNIK! Prav gotovo nisem :ie prvi in ne zadnji, ki načenja to vprašanje. Toda potreba po takem objektu je več kot na dlani in zato bi to vprašanje moralo imeti prioriteto, kadar govorimo o urejanju komunalnih zadev x občinskem središču. Podpisani prosim, da bi v prvi in drugi naslednji številki Občinskega poročevalca natisnili in izdali zemljevid vseh cest in vasi v občini, velikih in malih, pa čeprav je naselje še tako majhno. To nuj bi objavili za vso občino Domžale, če pa bi vzelo preveč prostoru, bi pa začeli z. območji posameznih krajevnih u radov. Zemljevid nuj bi prikazni vse od zvezne ceste prvega redu, pa do občinske ceste četrtega redu, če pa kakšna vas nima ceste, naj bi bila pa oznnčcnn vaška pot. Nanten tega predloga je. da bi dolinu spoznala oddaljene vasi in njihovo zaostalost, ter da bi občinski ljudski odbor izdelal urbanistični načrt cest v občini Domžale. Doma sem v hribih, iz Prescrij pri Zlatem polju. To je Zelo lep kruj. od koder se vidi lepo proti Ljubljani in Gorenjski in skoro vsa občina Domžale. Lunsko leto je prišlo do nuše vasi precej turistov iz Ljubljane. Kranja in še celo inozemei. prišli so občudovat lepote tega kraja in iskut gobe v bližnje gozdove. Mnogi od teh so želeli potovati čez. Presorjo proti Vel. Lušni v Tuhinjsko dolino in Kamnik, toda nn žalost te ceste še ni. čeprav bi bila zelo potrebna. PraV bi bilo, da bi jo zgrudili do meje kamniške občine. Predlagam ludi. da bi objavili, kateri cestarji skrbe za posamezne ceste, koliko km ceste oskrbujejo in kukšni so stroški za vzdrževanje posameznih cest. . Vinko Grošelj iz Preserij Nagradno žrebanje za vlagatelje hranilnih vlog Podružnica Komunalne ban-ke-Ljnbljuna v Domžalah sprejema vse vrste hranilnih vlog. Za Vlagatelje, ki se obvežejo, da svoje vloge ne bodo dvignili najmanj eno leto, je pripravljeno presenečenje. Pri vseli poslovnih enotah Komunalne banke<-Ljubljana so ti vlagatelji vezanih vlog vključeni v nagradno žrebanje, kakor tudi oni. ki že imajo vez.nne hranilne vloge (najmanjši znesek din 50.000), Bok vlaganja zu naslednje nagradno žrebanje je do vključno 31. oktobru (963. Vlagatelji- vseh poslovnih enot Komunulne banke-Ljubljana, torej tudi podružnice Domžale luliko doleti srečn. dn dobijo eno izmed nagrad, ki so naslednje: t televizijski sprejemnik 2 radijska sprejemnika 3 gramofoni s ploščami 2 sesalca za prah 2 mikserja 2 fotoupnrata 3 hranilne knjižice po 30.000 dinu rje. Razen žrebanja imajo vlagatelji še druge ugodnosti: vloge se obrestujejo po višji obrestni meri t.j. od 51/2 00 6%, hkrati pa so vlagatelji zu-varovani za nezgodno smrt za 100.000 dinarjev, za nezgodno invalidnost pa po stopnji invalidnosti do 200.000 dinarjev. Odločite se zn to vrsto varčevanja, vlagajte svoje prihranke pri komunalni banki v Domžalah. Koristili boste sebi in skupnosti. Pomoč ponesrečencem v Skopju Katastrofalni potres, ki je uničil glavno mesto Makedonije, je sprožil številne akcije pomoči povsod v državi in po vsem svetu. Tudi v naši občini so se posamezniki in podjetja takoj odzvali klicu nu pomoč in prispevali v materialu, denarju in delovni sili ter tako po svojih močeh že v prvih dneh po potresu pomagali lajšati gorje težko prizadetemu prebivalstvu porušenega mestu. Poročilo o delu štaba za pomoč Skopju in o višini zbranih sredstev bomo objavili v naslednji številki našega časopisa. Nova trgovina s čevlji v Domžalah Tovarna čevljev »Alpina« — Žiri, je dne 19. t. m. odprla v Domžalah novo, moderno o-premljeno in dobro založeno trgovino s čevlji. Otvoritveni slovesnosti so poleg članov kolektiva podjetja prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in političnih organizacij. V poslovalnici nn Ljubljanski cesti, nasproti trgovine Železnimi', si lahko kupci ogledajo najmodernejše modele jesenske in zimske obutve v bogati izbiri. Kamniški zbornik VIII - 1962 (nadaljevanje in konec) Razveseljivo je. da je tudi v tem letniku Kamniškega zbornika najobsežnejša razprava posvećenu zgodovini NOH. Emil Cesar je v ruzpruvi Razvoj in delo ilegalnih in partizanskih tehnik na Kamniškem (str. 57—120) prikazal veliko požrtvovalnost in težave naj bolj ši li partijskih in I roiit mili kadrov v proeesu nastajanju in razpečevanja revolucionarnega tisku, ob katerem >je rasla in se razvijala nacionalna /uvest ljudstvu (str. 58). V začetku svoje ruzprave je avtor opisal nastanek in delo ilegalne tehnike prt iVledmešev ili v Nevljah. ki je opravilu pomembne naloge ne le v velikih delavskih akcijah pred razsulom sture Jugosluvije. temveč tudi v pripravah za oborožen upor. To je bila tudi edina partijska tehniku v predvojnem obdobju na vsem Gorenjskem. Po uspešni vstnji in nastanka prvih štirih partizanskih čet na Kumniškem se je pokazala potreba po dobrem seznanjanju prebivalstva s cilji in pomenom NOB. Temu cilju je uspešno služila tehnika Ra-šiške čete. ki je bila prva vojaška tehnika pa Slovenskem. Pozimi I942'43 je krutko obdobje deloval« nu Kamniškem tehnika Kokrškega odreda. Januurja t°41 je bila ustanovljenu zasavska rajonska tehnika pri Dolskem, naslednji mesec pa Se okrožna tehnika na Duplici. Spomladi 1043 s(a S(. tehniki združili v Vinjakih hribih v okrožno tehniko, ki je razmnožila vrsto brošur, letakov in pesmarico. Opisovanje tega prvega obdobja v razvoju tehnik je še posebej otežkočalo dej-avo. da je avtor razpolaga! le z ustnimi pričevanji, /a opis naglegu porasta partizanskega tiskarstva od srede 1943 pa je avtor uporabljal tudi arhivsko gradivo. Zato je tudi delovanje tehnik lahko ilu-strirul s podrobnejšimi podatki. Število tehnik pa je v kumniškem pur-tijskem okrožju poraslo šele poleti 1943. ko se je po obsežnih reorganizacijah in kadrovskih okrepitvah naglo razširilo Omrežje organizacij OF. Okrožni komite KPS Kamnik je sprejel sklep o ustanovitvi tehnik v vseh rajonih in postavitvi okrožne tehnike s tiskarno. Zc uvgusla je uspelo političnim delavcem domžalskega rajonu osnovali dve tehniki (pri Varško-vih v Domžalah in pri Kovačevih v Krtini), zatem pa so bile do koncu 1943 ustanovljene eikloslilne tehnike tudi v večini drugih rajonov. Velik korak v razvoju pnrliznnskegu tiskarstvu na Kamniškem pomeni ustuno-vitev prve tiskarne, ki je začela dedovali sredi decembru 1943 v Rndomljah. Nien Domen kaže že dejstvo, da so v njej liskali npr. Slovenskega poročevalca v okrog tono izvodih dalje so nntisnili v niči še partizansko pesmarico, ustavo ZSSR in ponaredili živilske izkaznice za več tisoč kilogramov moke. sladkorja, mesu itd. 1944. je izgradnju tehnik na Kamniškem dosegla svoj višek. Poleg okrožne tehnike in rajonskih so delovale na na- šem območju kar tri tiskarne. Vsekakor je bila najpomembnejša z električnim strojem Heidelberg opremljena tiskarna 30 A v Viševku, ki je zučela z obratovanjem po elektrifikaciji 2ej, Viševku in Trojice konec februarja 1944. V teh tiskarnah so ne le lahko zudovoljili potrebe kamniškega okrožja po raznovrstni literaturi, temveč so luhko pošiljali svoje tiske celo na Dolenjsko. K temu je precej prispevalo delavstvo Papirnice na K0I1-čevem. ki je tehnike in tiskarne zalugalo s papirjem. V poznem poletju 1944 pn je Z nastankom domobranskih postojank in povečano nemško ofenzivnostjo postalo delo tehnik na Kumniškem vedno bolj težko. Oktobra 1944 so se morale vse tri tiskarne preseliti v osvobojeno Gornjcsavinj-sko dolino, hude udarce pa so doživljale tudi ciklostilne tehnike. Edino tehnika'14 je od tistih, ki so bile ustanovljene jeseni 1943. dočakala osvoboditev. V težkih pogojih je bila aprila 1945 osnovana še zadnja tehnika v NOB na kamniškem. Avtor zaključuje razpravo z ugotovitvijo, da so tehnike svojo nalogo zadovoljivo opravile in mnogo pripomogle, da se je v aktivno borbo za dosego ciljev NOB vključil tako širok krog prebivalstva na Kamniškem. Razpravo odlikuje zlasti živo prikazovanje specifičnih težav in naporov partizanskih tiskarjev ter nutnnčno citiranje virov, kar smo posebno pogrešali pri Za-bričevem prispevku. Delu bi koristilo, če bi ,iv tor izčrpal tudi podatke o tehnikah iz arhiva okrožnih in okrajnih političnih forumov kamniškega okrožja v Inštitutu za zgodovino delnvskogn gibanja v Ljubljani In bi lahko nnšel zlnsti zanimive podatke o nakladah tiskov v nekaterih tehnikah in točnejše podatke o njihovem nastanku. Tako bi lahko našel dokaze za svojo domnevo, da je tudi okrožna tehnika razmnoževala osrednja politična glasila. V obdobju od tO. do 29. oktobra 1943 je okrožna tehnika razmnožila 500 izvodov Slovenskega poročevalcu 1100 izvodov Liudske pravice. 1250 izvodov Mladine 500 izvodov Kmečkega glasa in še več drugih tiskov (1'ZDO. fnse. 664), Nto poročilo tudi navaja, da je bila tehnika domžalskega rajona v Krtini osnovana 15. nvgusta in dn je že v prvem mesecu trikrat razmnožila radio poročila, prvič v 2280 izvodih, drugič v 2700 tretii? pa celo v 10.080 izvodih itd. Rajonski in okrožni forumi so morali v redna tedenska ooročila vključevati tudi vse podatka o d.'lnvunju tehnik nn svojem področju. Vsekakor pa predstavlja Cesarjeva razprava kljub tej pomanjkljivosti tehten nrlspevek k osvetlitvi propagandne dejavnosti med NOR na Kamniškem. Izgrc'nja prve lokalne železnice nn Krnnislcm od 1 iubliane dn Knmnika je pomenIV vidik korak k hitrejšemu go-snodarskemu razvoju na našem področju. Zanimivo zgodovino njenega nastanku in pregled dosedanjih variant perspektivne izgradnje železnic v nekdanjem kam- niškem okruju je prikazal Jože Jenko v razpravi Vloga mesta Kumnika'iii okolice v železniškem omrežju (str. lil —149). 2e 18fa8 je kamniško mestno županstvo izrazilo željo pa železniški povezu v i z Ljubljano. 1879 so naprednoj o gospodarski veljuki in tovarnarji ustanovili delniško družbo, ki je spomladi 1831 že razpravljala, v Domžalah o ponudbi neke belgijske družbe za izgradnjo kuniniške ozkotirne proge. Poglavitni problem pa je bilo pomanjkanje finančnih sredstev. Sele 1885 je tudi država pristala nu soudeležbo pri finansitanju kamniške železnice, ki naj bi bila normulnotirna. Med domžalskimi podjetniki sta za izgradnjo proge pokazala največ zanimanja tovarnar LucbtiiUcr in trgovec Obervvulder. ki Sta nakupila precej delnic. 14. aprilu 1991 je bila gradnja končno dovoljena. Prvi mešani vluk pa je prispeti iz drža v nogu kolodvoru v Ljubljani v Kamnik 28. januarja 1891. Potniki so se v do'ovnih dneh vozili z ocjprtimi dežniki, ker so pnščule strehe vagonov, mnogo pritožb pa je bilo tudi čez zamude in počasno vožnjo. Deželni poslanec pisatelj Janko Kersnik, jo kritiziral te razmere v deželnem odboru. Fran M i 1 č i n s k i pu jo opisal težavo potovanja z »letečim kumničunom« v humorističnom podlistku Polževa dirka kamni-škega vlaka. Avtor ugotavlja, da »lokalke Ljubljana—Kamnik ni mogla in tudi v prihodnjo ne bo imela opruvičenoga obstoju kot slepa proga. Glede na geografsko lego moremo pričakovati, da postane Kamnik zbirna postaja in vozil več vanjo in iz nje vodečih prometnih zvez« (str. 139). V nadaljnjem je pisec nato obdelal dosedanje projekte povezave kamniškega pod-ročja s sosednjimi, pri čemer pn je doslej vedno ostalo le pri načrtih. Avtor je uporabljal številne arhivsko in čusopisne vire ter literaturo. Pregledno je podal v naslovu začrtano problematiko. Nesprejemljiva je le trditev, du je ostalo slamnikarstvo »poglavitna zaposlitev domžalske okolice do zadnjih 15 let« (str. 124). V prispevku Muzej v Kumniku (str. 163 do 170). nas Srečko Zubrič seznunja z dosedanjimi prizadevanji kamniške občine, da v prostorih gradu nn Zapričah uredi muzej. Ustanovitveni odlok za muzej je bil izdan decembru 1961 in ed tedaj je kamniška občinska skupščina vložila že precejšnja finnnčnu sredstvu, da bi zgradbo QSpOS0btla ca svoj namen. Muzej bo imel predvidoma osem oddelkov in letos bo oddelek NOB že urejen. Na koncu moramo poudariti predvsem to. da jo Kamniški zbornik polog Loških razgledov edini slovenski lokalni zbornik, ki že osmo leto redno izhnju in z uspehom služi svojemu namenu. (V sestavku s tem nnslovom v zadnji številki je vrstu tiskarskih napak. V L odstavku je pravilnu letnica 1956. v 5. odstavku je treba popraviti VVI v VII. v ". odstavku pa se ime slamnikarskega podjetja glnsi pravilno Lndstiittor. Slavka pri Titanu je bila od juni ja- avgustu 19,'K r 6. odstavku pu ni pravilno na Duplicnh, marveč na Duplici.) Srečanje športnikov Zagorja in Domžal V okvini občinskega praznika občino Domžale in občino Zagorje jo bilo lotos žc drugič srečanje športnikov itheh občin. Rezultati, ki so jih dosegli športniki tekmovalci obeh občin so le del tistega, kur nuni ta srečanja nudijo. I o pn jo povezanost in prijateljstvu no le na športnem polni, ampak tudi v vsakdanjem 'življenju Najprej so so tekmovalci obeh prijateljskih občin srečali v Domžalah, povratno srečanje pa jo bilo v Zagorju. Rezultati, ki so jih dosegli nn oboli srečanjih, pa so bili naslednji: V streljanje z mnlnkuliber-sko puško so Domžalčatti za deli 158 krogov. Med posamezniki so bili najboljši. krajšek z 257 krogi, in Kržan z 251 k po gi. Ekipa Zagorju pa je nnpra Vila krogov med posamez niki pa Krambergor 221 in Do benek 2 i'» krogov. Z zračno puško so oili doseženi sledeči rezulluti: Domžnle 1090 krogov, kot posameznik pa krujšek 257 in Kržan 251 krogov (ioslje so zadeli 840 krogov, med posu-mezniki pa Jore 25\ V košarki bi odlični gostje kmnlii priprn vili presenečenje in premagali domačine, ki so igrali daleč pod svojimi možnostmi. Šele v finišu so Domžalčani zmagali z 1)2 .(>(). Domžalski nogometuši so premagali izredno borbeno goste s 5 : 0. V namiznem tenisu je nastopila kompletnu ekipu Pa-piruieo. ki je v žudnjom čnsu dosegla nekaj lepih uspehov, in tudi tokrat zmagala z. najvišjim možnim rezultatom 5 : 0. 1'rnv tako so odlično zaigrali šahisti n zmagali s 6 1 » proti I rOVratail srečanje v Zagorju jo prineslo nekaj presenetljivih izidov, lako so košarkarji, kljub temu. da so doma zmagali minimalno, tukaj dosegli visoko zmago "5 : 52. nogometaši so povratno prečenji izgubili s 3 : 2. Zmagali pu so spet igrul-ei numiznegu tenisu, tokrat s 5:1 I udi šahisti so ponovili svo| uspeh in dobili srečanje s V. proti 2'/.,. Strelci so niso pustili premagati in so z tnalo-kalirbsko puško zmagali z 879 krogi domačini pa so jih nu-strelili 834. Tudi zračna puška jo prikazala premoč gostujoče ekipe saj so gostjo zinaguli z 940 krogi, iloninčini pa so na-prnvili le S99 krogov. Prihodnje leto se bodo oboji športniki ponovno pomerili in morila bomo tak rat luhko zapisali drugačno rezultate, utrdili pa bomo odnose, ki družijo športnike in obe občim. Italijani in Avstrijci v Domžalah Drugi turnir »Memorinl Franc Šircelj« V času občinskega praznika jo košarkarski klub Domžale organiziral svoj drugi mednarodni košarkarski turnir za memorial iFr. Siroelj«. Toga spominskega turnirja sta se letos udeležili kur dve inozemski ekipi Kot predstavnik Italije oziroma Federacije dela se je predstavila ekipa »Portuale- iz l.ivorna. ki tekmuje v drugi italijunski zvezni ligi. in pa že poznani ekipa košarkarjev iz Itarlentheina. Poleg ekipe domačinov pa je sodelovala še ekipa Pridelana iz Zagorja. Prvotno predvideni dvodnevni program, kjer naj bi igral vsak z vsakim, je žal zaradi katastrofalnega potresa v Skop ju bil okrnjen na le en tekmovalni dan. Dopoldan so se srečale sledečo ekipe: Porlonlo : Prolotaree 74.09 (27:29) Domžale : Itarlonlhoiii 59.45 (20:22) Popoldansko finalno srečanje na je dalo slede.',- pare: lt.idonthein Prolotaree "7:73 (57:521 Portuale : Domžale 75.S5 (25:55) Ekipa Domžal, ki je bila okrepljena z igralcem Olimpijc Derinnstio, je tako že rlrugič zapored osvojila prvo mesto. Ekipa je prikazala dobro igro v napadu, predvsem zaradi dobre igre centrov, slabša pa je bila v obrambi. Košarkarji Portuale so se odlikovali z dobrimi posamezniki, zaradi zelo slabe igro svojih centrov pa niso bili kos domačinom. Ekipa Radent-heina se je pokazala kot solidna vrsta, katere glavne odlike so igralci državne reprezentanca!. Tudi P roleta rec je pokazal dn bo drugo leto marsikomu prekrižal račune v prvi republiški ligi. Organizator je za ekipi gostov pripravil izlet na Hlod. nad katerega lepotami so bili vsi zelo navdušeni. Košarkarji Portuale so se pokazali ne le kot športnik i. ampak tudi kot iskreni prijatelji / izredno športno gosto in so svo jo dnevnico in potne strosk' poklonili za ponesrečence potresu v Ssop)H Prav tako pu je košarkaški klub Domžab poklonil izkupiček prvega dela turnirju za Skopje. športniki, dopisujte v Občinski poročevalec. Dinamičnost košarko dokazuje (udi In prizor s Kedcnlheiuiom in Domžalami tekme med Tovarna »TOKO«, Domžale sprejme takoj no delo večjo število novih delavcev in delavk. Zaželeni so predvsem mladi ljudje, stari od 15 do 20 let, ki bi si želeli v nekaj letih ob praktičnem dedu pridobiti (udi formalno kvalifikacijo, ter kvalificirani delavci i:snjeno-gu-lanterijske in sorodnih strok. V poštev pridejo le delavci, ki se luhko dnevi.o na delo. vozijo Kmetijska zadruga Lukovica imn na voljo za jesensko setev ozimin vse vrste semen .koga blaga in vsa potrebna umetna gnojila, (lingufnroiluc pšenico: San pastore, Etoil de choisi. I.eonardo, Slavonko in drugi- domače sorte.) TELOVADBA bo začelo s i, ■ po naslednji Telovadno društvo Partizan Domžale rom spet z. redno vadbo za \so oddelke poreda: Cicibani in cicibanke: Vsak torek in petek o I 135(1 Pionirke: vsak ponedeljek in četrtek od IsVtf do Mladinke: vsak ponedeljek in četrtek od 1*50 do Članice: vsak četrtek od 20 do 22. ure Pionirji: vsak torek in petek od 16.45 do 17.45 Mladinci: vsak torek in pete k od 18.0(1 do 19.50 Člani: vsak torek in pete-k od 2(1.0(1 do 22,00 Vsi, ki želite telovaditi, pridite. TVD Partizan oktob-.1 raz- do 16.30 17.50 19.45