9Z. številka. 1 Ljubljani, i torek, Z3. aprila 191Z. XLV. leto. »Slovenski Narod" velja: II kem. :niku nem 1451 v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-— pol leta , 12-— četrt leta ...... , 6-— na mesec......, 2'— v upravništvu prejeman: celo leto . ......K 22*— po* leta.......m IV— četrt leta , 5*50 na mesec . . • . . . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levot, telefon št. 34. Izhaja vsak dan ivećer isvzeaUl aedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po M vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to le administrativne stvari. —*- Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25-— pol leta . 13*— četrt leta...... , 6'50 na mesec ...••* * 2*30 za Nemčijo: celo leto....... K 30-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 35*- Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo ■ Knaflova ulica št. 5 rspodaj, dvorišče levo), telefon št. 88 * i! na se ini m I da in na 1. ia. 1419 l kr. i 23., > na- mf del). del); raji : Črna 2 za ledu, ) ali t, ki ni nihaji se med ;tega D v olj nbra oleg £1 V težhih časih. Dunaj, 21. aprila. Nasprotniki in sovražniki hrvatskega naroda se trudijo brezuspešiti vtisk mogočne manifestacije avstrijske vlade in parlamenta proti madžarski diktaturi. V spoznanju, da ste sloga in stroga zakonitost najkrep-kejše orožje Jugoslovanov, orožje, ki obeta sigurno končno zmago tep-tanega naroda pod madžarskim nasilnikom, rujejo proti slogi in poskušajo zavesti Hrvate na nezakonita pota ali pa vsaj vzbuditi v najširši javnosti dvom o zvestobi Jugoslovanov napram državi in kroni... Razbiti silo združenega Jugoslovanstva ter osumiti upravičenost, zakonitost njegovega boja, to je njih delo. Sovražnikom so se pridružili lahkomi-selneži in brezvestneži. Prepričani, da je treba v našem boju opustiti vse, kar bi mu moglo le količkaj škodovati, da je tfeba v teh važnih trenutkih prezreti vse, kar bi moglo razdirati enotnost, smo se v našem listu postavili na edino pravilno stališče, da je vprašanje hrvatskega komisarijata narodno politično in da se je strogo izogibati vsega, kar bi mu dalo strankarski pri-kus. Naši čitatelji bodo priznali, da so bila vsa naša poročila o jugoslovanski akciji strogo v mejah tega naziranja. Marsikdaj smo hoteli sicer reči kako kritično, ostro besedo, toda v interesu velike stvari smo jo opustili. V naših poročilih smo lojalno in pravično smatrali vse jugoslovanske poslance za enakovredne in enakodobromisleče bojevnike za skupno stvar. Nismo delali razlike med dr. Baljakom in dr. Dulibićem, ne med Šusteršičem, Krekom in Bi-ankinijem, Tresičem, nismo izigravali kluba proti klubu — prepričani, da treba v tako važnih časih prepuščati taktiko dogovoru vseh in da ima narodno dnevno časopisje dolžnost podčrtati vsako pojedino akcijo, ki je uvedena v prilog skupnemu cilju ter jo po možnosti spraviti v sklad z < stalimi. Naši klerikalci nam niso mogli slediti. Pri njih imajo najsvetejše stvari le takrat pomen, kadar se dajo — dobrovoljno ali nasilno — zlorabljati v strankarske svrhe. Ves boj jugoslovanske delegacije se je v Slovencu« reduciral v nepopisno pametno, velikopotezno uspešno parlamentarno akcijo Hrv.-slov. kluba, oziroma gospoda ŠusteršiČa. Pa to bi človek še prenesel, in smehljajoč se nad naivnostjo publike, ki tako mirno uživa svoje »velikane«, bi mogli preiti preko samohvale, ki si jo pišejo klerikalni poslanci sami, na dnevni red. Toda za otročarijo pride takoj grdobija. V »dnevnih vesteh« smo podali čitateljem par primerov, kako nesramno se poskuša »Slovenec« znašati nad neklerikal-nimi jugoslovanskimi poslanci, sobojevniki v skupnem boju. Dunajski njegov dopisnik ima žalosten ^ogum smešiti v tako resnih časih, kakor so sedanji, osivele in poštene može ter proglašati rodoljube, ki nimajo ničesar drugega na mislih, kakor najti pot in sredstva za pošteni in uspešni boj proti hrvatski diktaturi — za šarlatane. »Slovenec« tolče sebe in drja. šusteršica po zobeh, njegov informator laže sebi samemu. Baš člani klerikalnega kluba, hrvatski pravaši, so bili med prvimi, ki so takoj od začetka proglašali obstrukcijo za edino uspešno sredstvo, in baš dalmatinski pravaški listi so tudi z vso vnemo pisali v tem smislu. »Slovencev« parlamentarec tudi dobro ve, da se pravaši — člani njegovega kluba nikakor ne strinjajo z mnenjem drja. Šusteršica, da je z interpelacijo že vse opravljeno. Klerikalci vedo prav dobro, da so se glede taktike nahajali pravaši od začetka v večjem soglasju s svojimi dalmatinskimi tovariši kakor pa z ožjimi somišljeniki iz Hrvatsko - slovenskega kluba, ve tudi dobro, da se v slučaju obstrukcije pravaši ne bodo držali pasivno. Toda vrag naj uči naše klerikalce pameti in poštenosti: kakor roparji napadejo na poti zaupljivega sopotnika, tako so se oni vrgli na hrvatske neklerikalne poslance ne na-dajoče se zavratnega napada. Klerikalci razbijajo slogo jugoslovanske akcije, njihov žalostni napad ne bo zadel hrvatskih in srbskih narodnih poslancev, pač pa bo škodoval skupni stvari. Čuvaja pravijo, da hočejo udariti, zadeli pa so njegove nasprotnike in razdrli slogo. Vsaka stvar na svetu se maščuje, morda bodo tudi klerikalci kmalu uvedeli, da so — tepli samega sebe. Hrvatsko - slovenski klub nikakor ni ona enotna armada o kateri fabulira »Slovenec«. Ko bi se hrvatski narodni poslana hoteli postaviti na obsojanja vredno i strankarsko stališče naših klerikalcev ter zlorabljati hrvatsko zadevo v svoje svrhe, bi bilo le treba brez vseh drugih ozirov kratkomalo proklamirati in izvajati obstrukcijo: pravaši bi morah v tem trenutku že z ozirom na javno razpoloženje v Dalmaciji ž njimi in slovenski klerikalci bi imeli v svojem lastnem klubu razpor in polom. V Ljubljani fabricirani telegrami, da se Madžari veselijo obstrukcije, bi prav nič ne pomagali ..... Klerikalna brezvestnost je pognala prvo zagozdo v potrebno enotnost jugoslovanske delegacije. Sovražniki iz Budimpešte skušajo zanetiti nove prepire na Hrvatskem samem. Komaj je padel Khuen že so vedeli, nekateri listi poročati, da se vršijo med Lukascem in koalicijo tajna pogajanja. Vest naj bi bila vzbudila na Hrvatkem nezaupanje med koaliranimi strankami terrazdr-la že v naprej komaj doseženo slogo. Značilno je, da so se tudi v tem oziru naši klerikalni listi prostituirali madžarskim oligarhom. Sobotni »Slovenec« prinaša med brzojavkami vest, da je hrvatsko - srbska koalicija pripravljena prevzeti »ustanovitev nove madžaronske politike na Hrvatskem« pod svojo firmo!« Škoda iskati besede, ki bi primerno označila ta poskus vliti strup v mlado življenje hrvatske sloge ... Denuncijanti so povsodi na delu. Eni izvršuje ta posel v lastnih vrstah, ter hodijo od človeka do človeka šepetajoč: glej tvoj zaveznik in sobojevnik te je že izdal in prodal, drugi vršijo svoj prokleti poklic napram ostali javnosti in onim činiteljem, katerim je izročena država. V avstrijski zbornici se je v četrtek in petek poudarjalo, da ni bilo za uvedbo diktature nikakega vzroka, priznavalo se je splošno, da Hrvati niso niti za trenutek zapustili pot zakonitosti in ustavnosti, priznavalo se je, da so baš oni narod, ki slovi vsled svoje zvestobe napram cesarju. Obisk hrvatskih dijakov v Bel-gradu pa je nudil sovražnikom hrvatskega naroda dobrodošlo prilika za denuncijacije najgrše vrste. Hrvdlski akademiki, da so klicali pred kraljem Petrom: »Živel kralj vseh Jugoslovanov!« Pravite, da ni povoda za komisarijat: glejte vsa hrvatska mladina je iredentistična in sklepajte, kako mišljenje mora šele vladati med hrvatskimi politiki! Govorite o zvestobi Hrvatov; slišite da že izklicujejo Petra za svojega kralja? Taka je bila kombinacija brez-sramnih denuncijantov. Mreža pa je bila tkana prefino in zato se je raztrgala. Dognano je, na kak način je prišla vest o »iredentistični demonstraciji« naenkrat in istočasno v dunajske, berolinske pa tudi nekatere slovanske liste. Edina dunajska »Neue Freie Presse« je dobila v petek zvečer brzojavno sporočilo svojega madžaronskega poročevalca, da je množica spremljajoča hrvatske akademike klicala pred konakom: »Živel jugoslovanski kralj«, kar bi naposled na sebi še ne bilo prehudo, kajti Peter je res jugoslovanski kralj, kakor ie Viljem >ein deutscher Eiirst". Pri > N. Er. Pr.« pa so se le ženirali sami priobčiti to poročilo, ki je preveč dišalo po denuncijaciji. »N. Fr. Pr.« je z nekaterimi zunanjimi listi, tudi s praškimi Nar. Listy v »poročevalski zvezi«, to se pravi, oddaja svoje vesti za dober denar korespon-dentom teh listov. In tako je dala v petek zvečer svoje belgrajsko poročilo tudi raznim berolinskim, praškim, graškim in tržaškim korespon-dentom na razpolago, in sicer z namenom, da v denuncijaciji ne ostane sama ter se more sklicevati na istovetna poročila drugih. Zato je »N. Fr. Pr.« celo počakala. V Berolinu, v Pragi, v Trstu so listi priobčili njen telegram že v soboto zjutraj, sama pa je prišla ž njim na dan šele popoldan. Med tem pa se je bila zrolila še druga falzifikacija resnice. Na Dunaju izhajajoča »Oesterreichisch - un-garisehe Korrespondenz«, katere izdajatelj je Slovan, Čeh, si je preskrbela (način spada pred žurnalistični forum) isto vest. In ker jutranja ?N. Fr. Pr.« poročila ni prinesla, je priobčila »0. U. K.« vest »N. Fr. Pr.« za dunajske popoldanske liste. Radi pikantnostni pa je »O. U. K.« »ire-dentistične« demonstracije napravila nekoliko senzacijonalnejše in mesto »Živel jugoslovanski kralj« je klicala množica »Živel kralj vseh Jugoslovanov!« Tako početje se pač obsoja samo na sebi in o kvalifikaciji žurnalistike, katera se spušča v take »špekulacije«. Toda eno besedo bi si dovoljili na adreso največjega avstrijskega slovanskega lista — Narodni Listy v Pragi so brez vsake kritike prevzeli vest »N. Fr. Pr.« ter se dali zlorabi- ti v denuncijačne svrhe. Dali so se informirati o jugoslovanskih zadevah od onega lista, ki je od nekdaj zagrizen nasprotnik Jugoslovanov. Vzeli so vest iz tako kalnega vira, ne da bi se jim zdela sumljiva. Narodni Listv imajo v Belgradu gotovo svojega korespondenta. Ni Ii kazalo počakati na njegovo poročilo? Na praktičnem slučaju imamo sedaj zopet dokazano, kako slaba je v Avstriji slovanska poročevalska služba. Koncem koncev se da tudi največji naš list informirati o slovanskih stvareh — iz redakcije nemško-židovskega časopisja..... Denuncijacija je sicer zgrešila svoj cilj. Oficijozna nota v včerajšnjem »N. W. TagbL« zatrjuje, da smatrajo merodajni krogi demonstracijo, če se je res dogodila (treba pristaviti, da ne najdemo v srbskih listih, ki so nam v trenutku na razpolago nikakšnega potrdila) za malo-važen incidens. Madžari bodo seveda zlorabljali celo stvar v prilog svoji teroristični politiki. Hrvatski narod je obdan od brezvestnih »prijateljev« in hudih sovražnikov. Treba mu dvakrat in trikrat paziti, da se obvaruje vsake škode. Komisarijata bode kmalu konec, toda hrvatsko vprašanje s tem še ne bo zgubilo svojega velekritič-nega značaja..... Finančne skrbi. Poslanec dr. Steinwender je v soboto obelodanil poročilo, katero predloži finančnemu pododseku in v katerem pojasnjuje stanje deželnih financ in podaja svoje nasvete za njih saniranje. Finance avstrijskih kronovin so vobče obupne. Skupaj znašajo letni deficiti dežel okroglo 90 milijonov kron, pa bodo še narasli, ker je v nekaterih deželah treba zvišati učiteljske plače. Deficit kranjske dežele znaša 1,650.000 K. Vlada je pripravljena, pomagati deželam, seveda na ta način, da bi od te pomoči imela Še sama korist. Vladni načrt za pomoč deželnim financam, meri na to, da se zviša davek na žganje za celih 50 vinarjev in da se podražvi davek na pivo, dežele pa naj bi dobile primeren delež od čistega dohodka. Od državnega dav- 1 LISTEK. Lepi stričeh. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Zupančič. Prvi del. (Dalje.) To je bil trenotek za spretno na-migavanje, ko se z besedami privzdiguje zavese, kakor se privzdiguje krila, trenotek za jezično zasu-kavanje, za pripravno zakrinkane drznosti in za vse brezsramne po-lilimbe, za frazo, ki kaže razgaljene podobe s prikritimi izrazi, ki stavi pred duševne oči bliskovito vizijo vsega tistega, česar ni moči izreči, in dovoljuje ljudem boljše družbe neke vrsto fine in tajinstvene ljubezni, neko nečisto dotikanje misli, ker vzbuja sočasno na razburljiv in polten način, kakor najtesnejši objem, vse one skrivne, stidne in vendar zaželjene slasti telesne spojitve. Na mizo je prišla pečenka, jerebice s prepelicami, za njimi grah, potem pašteta od gosjih jeter in poleg njih solata z nazobčkanimi listi, ki je Polnila kakor zelen mah veliko, umivalniku podobno skledo. Vsega tega so jedli, ne da bi bili okušali in uživali, ne da bi bili sploh mislili na jed, zamaknjeni samo v svoje besedovanje, potopljeni v kopel ljubezenske naslade. Dami sta robili sedaj že precej debele, gospa de Marelic z naravno drznostjo, ki je bila podobna izzivanju, gospa Forestier z očarljivo rezervo, z neko sramežljivostjo v tonu, v glasu, v nasmehu, v vseh gibih, ki se je delala, kakor da hoče ublažiti vse smele reči, prihajajoče ji iz ust, pa jih je le podcrtavala. Forestier, čisto razprožen po blazinah, se je grohotal, je pil. neprestano jedel in razustil kedaj pa kedaj tako predrzno ali tako surovo besedo, da so se dame, dirnjene vsled oblike in radi lepšega, držale dva, tri trenotke nekoliko vžaljeno. Kadar je razdrl kako prežaltovo, je pristavil: »Lepo jo vozite, otroci. Če pojde tako naprej, boste uganjali nazadnje neumnosti.« Prišel je deser, nato kava; in likerji so vlivali v razdražene duhove še težjo in bolj vročo omotico. Oospa de Marelle se ga je res nalezla, kakor je bila izpočetka obetala, in priznavala je to sama z razposajeno in brbljavo milino ženske, ki pretirava gostom v zabavo, svojo itak resnično natrkanost. Oospa Forestier je sedaj molčala, nemara iz previdnosti; in Durov, ki je čutil, da ga ima že preveč pod kapo in da bi se utegnil kompromitirati, se je spretno brzdal. Prižgali so si cigarete, in Forestier je začel nenadoma kašljati. Strašno ga je popadlo, kar grlo mu je trgalo; in z zariplim obrazom in znojnim čelom se je dušil v servi-jeti. Ko mu je odleglo, je srdito za-godrnjal: »To ni nič zame, ti - le sestanki: preneumno.« — Vsa dobra volja ga je minila v strahu pred boleznijo, ki se ga je pogostoma loteval. »Pojdimo domov,« je dejal. Gospa de Marelle je pozvonila natakarju in je zahtevala račun. Kakor bi trenil, so ji ga prinesli. Izkuša-la ga je prečitati, ali črke so ji plesale pred očmi, zato je pomolila listek s Duroyu: »Nate, plačajte zame, jaz ne vidim več, preveč ga imam v glavi.« In hkrati mu je vrgla denarnico v roke. Vsega skupaj so zatrosili stotri-deset frankov. Duroy je pregledal in potrdil račun, dal natakarju dva bankovca, vzel drobiž in vprašal nati-homa: »Koliko naj pustim natakarjem?« »Kolikor hočete, kaj jaz vem!« Položil je pet frankov na krožnik, potem je vrnil denarnico mladi ženski in ji je rekel: »Ali dovolite, da vas spremim do vaših vrat?« »Seveda. Sama ne najdem nikakor svojega stanovanja.« Segla sta Forestierjevim v roke in Duroy je bil sam z gospo de Marelle v kočiji, ki je drdrala po cesti. Čutil jo je poleg sebe, tako blizu, zaprto z njim v ta črni zaboj, ki so ga razsvetljevale od hipa do hipa plinove svetilke s trotoarjev. Čutil je skozi svoj rokav nje vročo ramo, a ničesar, na svetu ničesar iti vedel, kaj bi ji rekel, tako so mu otopele vse misli od mogočnega hrepenenja, da bi jo stisnil v svoje roke. »Če bi poskusil, kaj bi neki naredila?« je premišljeval. In spomin na njeno kvantanje med dinejem ga je podžigal, hkrati pa ga je zadrževal strah pred škandalom. Tudi ona ni nič govorila, nepremično sloneč v svojem kotu. Dejal bi bil, da spi, ko ne bi bil videl, kako so se ji zasvetile oči vsakokrat, kadar je šinil žarek luči v kočijo. »Bog ve, kaj misli?« Čutil je natanko, da ne sme govoriti, da bi mu ena beseda, ena sama beseda, ki bi presekala molk, razdrla vse upanje na uspeh; a poguma ni imel, poguma za naglo in odločno dejanje. Kar začuti, da je premaknila nogo. Zganila se je ostro, nervozno, iz nestrpnosti, ali nemara za vspodbu-do. Ob tem pregibu, ki ga je komajda začutil, ga je izpreletelo od nog do glave; ročno se je okrenil, se vrgel nanjo ter iskal z ustnicama njenih ust in z rokama njene polti. Vzkliknila je, pridušeno je vzkliknila, hotela se je vzravnati, se braniti, ga'pahniti od sebe; nato se je udala, kakor da ji je zmanjkalo moči, da bi se še dalje upirala. Toda voz se je skoro ustavil pred hišo, kjer je stanovala, in Durov, presenečen, ni utegnil najti iskrenih besed, da bi se ji zahvalil in ji izrazil svojo udano ljubezen. Ona pa se ni dvignila, se ni ganila, vsa vrtoglava od tega, kar se je ravnokar zgodilo. Tedaj se je zbal, da si ne bi kočijaž Česa mislil, ter je stopil prvi iz voza, da bi podal mladi ženi roko. Naposled je zlezla tudi ona omahuje iz kočije, ne da bi izpregovorila besedo. Pozvonil je, in ko so se vrata odprla, je vprašal trepetaje: »Kdaj se zopet vidiva?« Zamrmrala je tako tiho, da jo je komaj razumel: »Pridite jutri k meni na zajtrk.« — In izginila je v mračno vežo, za seboj pa je zaloputnila težko vratnico, kakor bi bil s topom ustrelil. Kočijažu je dal pet frankov in je odšel svojo pot s podvizanim, zmagoslavnim korakom, srce veselja prekipevajoče. Dobil jo je naposled vendar, omoženo žensko! Žensko iz družbe! Iz prave družbe! Iz pariške družbe! Kako je bilo to lahko in nepričakovano! Dotlej si je domišljal, da je treba za približanje do teh tako zaželjenih bitij in za njih pridobitev neskončnih skrbi, brezmejne potrpežljivosti, spretnega obleganja z dobrikanjem, zaljubljenimi besedami, vzdihi in darili. In glej, kar na lepem se mu je udala ob prvem naskoku prva, ki jo je srečal, tako hitro, da je bil ves osupel. (Dalje prihodnji«) ka na pivo na} bi dežele dobivale 4 K od hektolitra. Češki, ki še nima deželne naklade na pivo, bi bilo s tem znatno pomagano. Na Kranjskem pa. imamo že zdaj deželno naklado na pivo in nas briga torej podržavljenje tega davka le toliko, da bo cena pivu zopet poskočila, deželni dohodki od piva pa ostanejo neprizadeti. Davek na žganje je že zdaj silno visok in dobivajo dežele 20 vinarjev od vsakega hektolitra. Vlada hoče zvišati davek na žganje od 90 vinarjev na 1 K 40 vin., torej za 50 vinarjev, dežele pa naj bi dobivale poleg dosedanjih 20 vinarjev še 40 vinarjev, 10 vinarjev poviška pa naj bi ostalo državi. Doslej so vse dežele skupaj dobivale od državnega davka na žganje 21 milijonov kron, po novem načrtu pa naj bi dobivale na leto 60 milijonov kron. Kranjska bi dobivala 1,196.000 K več, kakor sedaj, torej znatno manj, kakor znaša deficit, in še to — kdo ve kdaj! Vlada hoče namreč najprej sebi zagotoviti zanesljiv letni dohodek iz davka na žganje in bo od tega davka najprej pobrala, kar gre njej in le ostanek se razdeli na dežele. Ker je pa gotovo, da bo vsled zvišanja tega davka konzum žganja vsaj v prvih letih znatno padel, znajo dežele še dolgo čakati, predno dobe ves svoj delež. Nadalje naj dobe dežele za šolske in zdravstvene namene posebne državne prispevke, in sicer po eno krono za vsakega prebivalca, kar bi znašalo skupaj Ž8V2 milijona kron in bi Kranjska dobila 525.000 K. Seveda mora država ta denar in še vse, kar sama potrebuje dobiti potom novih davkov, ki naj bi nesli na leto nad 60 miljonov kron. Dr. Steinwender se zavzema v svojem poročilu za to, da bi morale dežele dobiti koj, ko dobi novi davek na žganje veljavo, ves nanje spadajoči znesek tako, da bi izpadek vsled manjšega konsuma zadel državo, za pokritje tistih 28Vj milijona kron, kateri znesek naj da država deželam v šolske in zdravstvene namene, pa predlaga nove davke. Med temi novimi davki jih je nekaj, ki so povsem opravičeni, proti dvema pa je odločno ugovarjati. Steinvvender hoče zvišati davek na sladkor, torej na velepotrebno živilo, dasi je davek na sladkor v Avstriji že danes strahovito visok. Dalje pa hoče zvišati pristojbine, torej vse to, kar mora človek plačevati pri najmanjšem opravku vsakdanjega življenja, dasi so te pristojbine že danes grozne. Davek na žganje bo obremenil najširše in najrevnejše sloje, zvišanje davka na sladkor in višje pristojbine pa bodo zopet v največji meri zadele tiste plasti, ki imajo najtežji boj za obstanek. Finančne skrbi države in dežel so velike, stiska je vedno huja, a za take pomočke ne moremo imeti nobenih simpatij. Za Hrvašho. V Sofiji, 21. aprila 1912. Absolutizem na Hrvaškem je vzbudil pozornost in ogorčenje vsega kulturnega sveta in vse, kar misli pošteno, se je dvignilo, da izrazi svojo obsodbo nad razmerami, ki so zavladale v zadnjem času na Hrva škem. Tudi Bolgarska, ki jo vežejo od pamtiveka najožje krvne in kulturne vezi s Hrvaško, ni ostala ravnodušna, marveč je glasno in odločno dvignila svoj glas, da pred vsem sve- tom manifestira svojo bratsko solidarnost z narodom hrvaškim ter protestira proti madžarskemu tiranstvu, katerega žrtev je kraljevina HrvaŠka in Slavonija ter njeno hrvaško in srbsko prebivalstvo. Danes je bil tu grandijozen shod, ki so ga skupno sklicala najuglednejša kulturna in druga društva bolgarska za Hrvaško. Pripravljalni odbor za skupščino je izdal ta-le poziv: »Someščani! Enemu izmed bratskih nam narodov se odjemljejo vse Človeške pravice, oropati ga hočejo svobode, teptajo mu jezik in odvzeti mu celo hočejo zrak za svobodno dihanje. Sofijski meščanje! Za hrvaški narod goji gorke simpatije vse, kar čuti slovansko in človeško, saj ve vsakdo, da se deluje na to, da bi ta narod izginil z evropskega zemljevida in da bi ga pogoltnili Madžari. Pridite vsi dne 21. aprila ob 10. dopoldne v gledališče »Odeon«, da dvignete visoko svoj glas k najostrej-šemu protestu pred vsem civilizova-nim človeštvom proti nezaslišanemu madžarskemu barbarstvu v XX. stoletju in da izrazite svoje simpatije bratskemu nam narodu, ki je vedno gorko sočustvoval z usodo naroda bolgarskega ter nemalo pripomogel k našemu kulturnemu napredku. Za odbor: 1. Društvo gimnazijskih profesorjev, predstavitelj D. Gran-čarov; 2. Obrtniška zveza in društvo bolgarskih publicistov, predstavitelj G. T. Pejev; 3. Časnikarsko društvo, S. Vlaskov; 4. Gospodarsko društvo, K. Popov; 5. Zdravniška zveza, dr. Beron; 6. »Slavjanska Beseda«, St. Stanimirov; 7. »Slavjan-sko blagotvoritelno družestvo«, G. Kertev; 8.Trgovsko društvo, D.Gan-čev; 9. Bolgarsko vseučilišče, predstavitelj dr. Kirov in 10. Učiteljska zveza, D. Negencov.« Ob določeni uri se je zbralo v gledališču »Odeon* na tisoče občinstva, pripadajočega vsem političnim strankam in vsem slojem. Na shodu so govorili St. Mihaj-lovski, profesor dr. T. Kulev in vse-učiliščnik K. Čilinglrov, ki so v drastičnih barvah slikali nasilstva, ki se z madžarske strani izvršujejo nad narodom hrvaškim. Končno je bila soglasno sprejeta ta - le resolucija: »1. Sofijski meščanje, brez razlike političnega prepričanja, izrekajo pred vsem kulturnim svetom nai-energičneje svoj protest proti temu, da se poslužuje narod s pretenzijo na visoko kulturo brutalnih sredstev v svrho, da potlači bratski nam narod hrvaški. 2. Izražajo svoje bratske simpatije hrvaškemu narodu v njegovi pravični borbi proti tlačiteljem — Madžarom in mu žele, da izide Čim naj-preje kot zmagovalec iz te borbe. 3. Poziva vse bolgarske državljane v carstvu, naj skličejo mnogobrojne shode, v svrho, da protestirajo proti madžarskemu barbarstvu in 4. Nalaga predsedstvu — S. S. Stanimirovu, predsedniku »Slavjan-ske Besede« in poslancema G T. Pe-jevu in GanČevu —, naj skrbe, da pride ta resolucija v najširšo javnost.«' Italijansko - turška vojna. Dardanele. Carigrad, 22. aprila. Zaprtje Dardanel provzroča prometu veliko škodo. Nad 50 parnikov ne more zapustiti pristanišča. Ustavljen je ves promet z blagom in tudi pošta ne more funkcijonirati. Železniške družbe dovoljujejo vladi popuste. Mestna prefektura se trudi vzdržati cene živilom Na carigrajsk m trgu je baje 90.000 vreč moke. Ker je zveza s Trstom pretrgana, se občuti zlasti hudo draginja sladkorja. Ker je borza v Mannheimu protestirala proti oškodovanju nemške trgovine vsled zaprtja Dardanel je poslal zvezi Hansa nemški državni tajnik sledečo brzojavko, ki jo objavljajo turški listi: Na vašo brzojavko vam odgovarjam, da se Nemčija kot nevtralna država ne more vmešavati v vojno dveh velesil. Cesarska vlada pa se bo potrudila, storiti okoliščinam primerne korake. Italijanska akcija. Carigrad, 22. aprila. »Sabah« poroča, da si je izvolilo italijansko brodovje Kios za izhodišče za svoje operacije. Italijani so prerezali vse podmorske telegrafič-ne zveze, ter zasegli pri Tenedosu neko ladjo. Med paniko, ki je nastala za časa obstreljevanja na Samosu, so ušli vsi kaznjenci. Kakor poroča »Ikdam«, namerava okupirati Italija otoke Kios, Tenedos, Imbros in Lemnos. V Solunu so storili vse potrebno, da spravijo uradne arhive na varno. Vsled novih operacij Italijanov na azijski obali, so bile poklicane vse rezerve vilajeta Aidin pod orožje. Iz Samosa poročajo: Neka italijanska oklopna križarka s flotilo tor-pedovk je dospela pred Vathi ter V* ure bombardirala turško vojašnico zunaj mesta. V pristanišču se je nahajala tudi knezova jahta, ki so jo tudi zadele krogle. Knez je poslal svojega kabinetnega šefa na krov italijanske ladje, da vpraša, kaj pomeni streljanje. Poveljnik ladje je dovolil nato do 9. odmor, tekom katerega časa naj bi odstranili turško zastavo z vojašnice. Ker se to ni zgodilo, so Italijani razstrelili vojašnico in potopili tudi jahto. Milan, 22. aprila. »Corriere della sera« poroča iz Aten: Navzočnost oklopnice »Regina Mar^' erita« in drugih italijanskih ladij pred otokom Rodom, je vzbudila med prebivalstvom upanje (?), da bodo Italijani izkrcali vojaštvo. Na Rodu in v Samosu so se turške posadke, dasiravno so 4000 mož močne, umaknile v gore, ko so prispele italijanske ladje. Turški gubernator je zbral krščansko prebivalstvo in mu nasvetoval, da naj se oborože in bojujejo proti Italijanom. Kristjani so to zavrnili ter izjavili, da se ne bodo bojevali proti Italijanom, od katerih tudi v slučaju, da zasedejo otok, nimajo pričakovati ničesar hudega. Italijansko vojno brodovje še ni zapustilo Fgejskega morja. Včeraj so videli 9 italijanskih vojnih ladij med grškima otokoma Svro in Ther-mijo, Revolucija v Maroku. Pariz, 22. aprila. General Moinier brzojavlja vojnemu ministrstvu, da je napravil v Fezu zopet mir. Francoske izgube med revolucijo in v nato sledečih bojih znašajo 15 častnikov in 40 vojakov, ki so bili usmrčeni ter 4 častnike in 70 vojakov, ki so bili ranjeni. Poleg tega je bilo še 13 civilistov. svojo pot. Vsa mestna vrata s<^ bila odprta. To je bilo najbolj prestraš-ljivo znamenje, zakaj začetkom kuge je mesto z največjo previdnostjo za-branjevala tujcem vstop. Zdaj je bila zaman vsa skrb in vsa pazljivost. Trikrat so bili postavljeni novi vratarji na svoja mesta in so v službi umrli, a uradniki, ki bi jim morali imenovati naslednike, so bili tudi mrtvi. Postavo in policijo, zdravstvene komisije in rešilne odbore — vse je pokončala smrt. Molče in sam je Adrian nadaljeval iskanje svoje ljubice, odločen, da jo najde in da jo reši. Prišel je na velik in prostoren trg, ki so ga obdajale palače, v katerih je prebivalo najvišje in najodličnejše italijansko plemstvo. Tu je bil popolnoma osamljen, a ko je zavil okrog ogla, je zagledal žensko, ki se je držeč otroka na rokah, plazila ob zidu, v tem ko se je drug otrok držal njenega krila. Držala si je pod nos šopek cvetlic - -ljudje so mislili, da se na ta način ubranijo kuge — in je govorila od lakote jokajočima otrokoma: »Da, da, saj bosta dobila jesti. Dovolj je živil za tiste, ki so še živi. Ali, ah, koliko jih je pa še živih«. Pazno se je ozirala na vse strani, če ni kje v bližini kak bolnik. Adrian je vstavil konja. »Dobra žena,« je rekel, »ali mi morete pokazati pot v samostan —« »Proč, mož, proč,« je zahreščala žena. samih francoskih podanikov, usmrćenih. »Petit Parisien« poroča iz Tan-gerja: Med civilisti, ki so jih vstaši pomorili, se nahaja tudi poročevalec »Matina«, njegova žena, vojaški tolmač Renan in neki trgovec, ki so sedeli skupaj pri zajtrku, ko je izbruhnila vstaja. »Matin« poroča, da je poslanik Regnault prepovedal svojemu posebnemu poročevalcu odposlati kako radiotelegrafično poročilo. List piše nadalje, da je poročilo o umoru francoskih častnikov in civilistov izzvalo v javnosti velikansko razburjenje. List je mnenja, da bi se bilo mogoče ogniti tej aferi. Velika nesreča na morju. V New Yorku se vrši velika preiskava zaradi ponesrečenega parni-ka »Titanica«. Preiskava je iako zanimiva. Zaslišali so že več uslužbencev in mornarjev, ki so se rešili, zaslišali so že tudi predsednika Ismav-ja, kakor smo poročali, in več potnikov. Razne izpovedbe se v glavnih izpovedih popolnoma krijejo, vsi so edini v tem, da je nesrečo povzročila družba, s tem, da je hotela doseči z novim parnikom, ki je bil največji na svetu, na prvi vožnji tudi rekord v hitrosti. Pri tem je dala kapitanu Smithu navodila, ki so bila naravnost predrzna glede vožnje, obenem pa je družba zanemarila na parniku rešilne priprave, ki so bile silno pomanjkljive v očigled takemu številu potnikov, oziraje se na prvo daljšo vožnjo parnika in skozi tako nevarno zledenelo morje. Kot neposredni krivec se pokaže vedno pri vseh izpovedih predsednik družbe Ismav, ki se je peljal na parniku, in je kapitana in častnike naravnost tirani-ziral in jih motil v prostem izvrševanju njihovih dolžnosti. Ismav se je rešil, kakor trdi, ko so bile že vse ženske in otroci na varnem, kar pa seveda ni res. Zagovarja družbo, da je za rešitev potnikov bilo povsem zadostno preskrbljeno, in da se je povsem zadostilo pomorskemu pravu, s tem, da so bile rešene vse ženske in otroci. Toda glasom izpovedi raznih prič tudi ta zagovor ne drži, prvič, ker se niso rešile vse ženske in otroci, in drugič, ker bi se bilo rešilo lahko še najmanj polovico potnikov, če bi bilo le nekoliko bolje preskrbljeno za eventualno katastrofo. Toda družba in predsednik Ismav so bili mnenja, da se »Titanicu« sploh ne more nič zgoditi. Ismav se je hotel po prvem zaslišanju odpeljati na Angleško, toda preiskovalna komisija mu je na lep način sporočila, da naj ostane v Ameriki, in mora biti na razpolago preiskovalni komisiji, dokler ne zasliši vseh uslužbencev. Hote ali nehote mora Ismay čakati, bržkone na svojo obsodbo. Izpovedi telegrafistov. Telegrafist na »Karpathiji« je izjavil pred senatno komisijo, da on brzojavke, ki se je glasila, da je »Karpathia« rešila vse potnike ponesrečenega parnika »Titanica« in vzela parnik s sabo, ni oddal. Uganka je, odkod je došla ta brzojavka v New Vork in kdo jo je odposlal. — Telegrafist iz »Titanica« pa je izrekel s svojo izpovedjo naravnost obsodbo Ismavjevo. V nedeljo popoldne je »Ah,« je Adrian žalostno zavzdihnil, »kaj ne vidite, da doslej še ne spadam med tiste, od katerih se lahko kuga naleze.« Toda ženska je bežala, ne da bi ga poslušala. Čez nekaj trenotkov jo je zadržal otrok, ki se je oprijemal njenega krila. »Mati, mati,« je vpil, »jaz sem bolan — ne morem naprej.« 2ena se je ustrašila, potisnila je otrokov jopič z roke, zagledala pod ramo usodno oteklino kuge in zapu-stivši svoje lastno meso in svojo lastno kri, je pobegnila čez trg. Njen krik je Adrianu dolgo zvenel v ušesih, dasi ni poznal vzroka njenega kričanja. Mati se ni bala za svojega otroka, marveč le zase. Glas narave se je v tem mestu smrti tako malo vpošteval, kakor v grobu. Adrian je hitreje jezdil naprej in prišel končno pred imenitno cerkev. Vrata so bila na stežaj odprta in videl je, da je okrog altarja zbranih več menihov, ki so imeli krinke na obrazih. Drugih ljudi ni bilo v cerkvi. Menihi so prepevali: »Miserere Domine«. Služabniki božji so bili v mestu, ki je slovelo, da ima najpobožnejše prebivalstvo, sedaj brez črede. Mladi vitez je obstal na vratih in Je čakal, da je bilo konec službe bo*je in da so prišli menihi po stopnicah na cesto. »Posvečeni očetje,« je potem rekel, » ali vas smem prositi, da bi mi pokazali najbližjo pot do samostana 1 Santa Maria dei Pazzi?« ujel brzojavko parnika »Karpathije«, ki je brzojavil parniku »Balticu«, da je morje ravno v onih vodah, kjer je imel pluti »Titanic«, silno zledenelo, in da se nahajajo v bližini »Titanica« tri velikanske ledene gore. To brzojavko je telegrafist izročil osebno kapitanu Smithu. Smith jo je pokazal Ismavju in hotel odrediti varnostne odredbe, toda vsled vpliva Ismavja se ni izvršilo kljub preteči nevarnosti nič in je plul »Titanic« v svoji najkrajši smeri z neizpremenjeno hitrostjo naprej. Na ta način je moralo priti do katastrofe, in niso povsem neupravičena očitanja od raznih strani, da je ta neizmeren grob tolikih žrtev izkopal v ledenem morju nenasitni kapitalizem. Preiskovalna komisija se je preselila iz New Yorka v VVashington. Poklicali so k zaslišanju še enkrat predsednika Ismavja, vse častnike »Titanica« in vse podanike ameriške. Kakor se razvidi, je moštvu ponesrečenega »Titanica« došlo skrivno povelie, da kolikor mogoče za-molče. Častniki so bili obveščeni baje 15 minut pred katastrofo, da se parnik bliža veliki ledeni gori. Obvestil jih je baje službujoči mornar na opazovalnici na jamboru. Tudi to je zvedel pravočasno kapitan Smith in Ismav, vendar se ni nič ukrenilo. Gospa Rverson iz Filadelfije je izpovedala, da je govorila v nedeljo popoldne z predsednikom Ismavjem. 2e takrat se je vedelo, da je morje silno zledenelo in da se je bati ledenih gor. Ko je vjdela s kakšno hitrostjo pelje parnik skozi ledene plošče in s kakšno silo lomi led, je opozorila predsednika, če bi ne bilo umestno voziti počasneje. Toda Ismav ji je samozavestno odgovoril: »Nasprotno vozili bomo še hitreje!« In tako se je tudi zgodilo. Ledene gore. Kljub temu, da so mornarjem dali tako stroga povelja, da morajo za-zamolčati, kolikor morejo, so vendar nekateri popolnoma odločno izpo-vedafi, da so bile ledene gore opetovano naznanjene. V nedeljo popoldne jih je naznanila »Karpatija«, 25 minut pred katastrofo je bilo trikrat brzojavno obveščeno, da se nahajajo v bližini tri ledene gore, in 15 minut pred katastrofo je naznanil ledeno goro stražnik v opazovalnici v jamboru. To je potrdil tudi neki mornar, ki je bil takrat v službi in leži sedai v bolnišnici v New Yorku z ozeblini rokami in nogami. O svoji rešitvi pr -poveduje ta mornar, da so ga vrgli raz jambor v morje, plaval je k prvemu čolnu, kjer so ga odbili z vesli. Tako se mu je zgodilo pri treh rešilnih čolnih in šele pri črtetem sta ga potegnili k sebi v čoln dve deklici, domačinki iz Irske. Moštvo »Titanica«, ki se je rešilo, je silno razjarjeno nad družbo, zaradi krutega ravnanja pred in po katastrofi. Mornarje so internirali na parnik »Lappland« in jim prepovedali občevati z vsakim tujcem, da celo z domačimi mornarji niso smeli govoriti. Pritožili so se, da jim je družba hotela izplačati mezdo samo do dneva nesreče. Več mornarjev je, ki so izpovedali pred komisijo: »Rajše bi bil s tovariši utonil. Družba bi bila morala preskrbeti vsaj ženo in otroke, tako sem pa sam bolan, vsi skupaj ne dobimo nič, in ko pridem domov, me spode iz službe. Mornarje so odpeljali včeraj z Lapplandom na Angleško. Preiskava se nadaljuje. »Sin,« je odgovoril eden zakrinkanih menihov, ki so v svojih nerodnih krinkah in mrtvaških prtom podobnih haljah izgledali kakor strašila ?>sin, pojdi svojo pot in Bog bodi s teboj. Samostan, ki si ga imenoval, zavzemajo zdaj morda razbojniki ali potepuhi. Opatinja je mrtva in kraj nje spi marsikaka sestra. Redovnice so pred kugo zbežale.« Adrian bi bil kmalu s konja pa-j det/ Kakor okamenel je obstal na svojem mestu, strašna procesija pa je Šla dalje in po zapuščenih ulicah se je slovesno razlegalo meniško petje: Misere Domine. Prišedši zopet k sebi je Adrian hitel za menihi in jih je, ko so za trenotek umolknili, zopet ogovoril. »Posvečeni očetje — ne odpravite me tako. Morda v samostanu le kaj izvem o tisti, ki jo iščem. Povejte mi pot« »Ne moti nas, sin,« je rekel oni menih, ki je že prej govoril. »Slabo znamenje je zate, da motiš služabnike božje, ko kličejo nebesa na pomoč.« »Ne zamerite, ne zamerite? Za pokoro bom plačal mnogo maš. Iščem ljubo prijateljico — pot — kje je pot —« »Pojdi na desno do prvega mosta; onkraj tretjega mosta ob reki je samostan,« je dejal drug menih, ki ga je Adrianova vnema ganila. (Dalje Mlbodnjie.) lienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton • Bulwer. Šesti del. (Dalje.) II. Iskalec. Jasnega soparnega jutra je pri-jahal po neravni cesti jezdec in je krenil po oni strani, koder se čez figova drevesa, trte in olive odpira polagoma razgled po prelepi dolini reke Arno in se prikazujejo očem strehe in cerkve Florence. Samotni jezdec pa ni, kc* r navadno potniki, občudoval in užival, kar je videl, kakor tudi solnce ni obsevalo vrvenja toskanskega življenja. Vse je bilo tiho, prazno in mirno in zdelo se je, da ima tudi nebesna luč nekaj bolestnega in strahotnega na sebi. Ob cesti stoječe koče so bile deloma zaprte in zabite, deloma odprte in kazalo se je, da so brez prebivalcev. Plug je počival, kolovrat se ni sukal, delopust. Na deželi je ležalo proklet-je, temnejše kakor na Kajnu! Tod in tam je šel čez često posamezen človek, navadno v mračni meniški halji, obrnil svoj rumeni upadli obraz proti potniku in bežal dalje ter izginil pod streho, izpod katere se je slišalo grgranje umirajočega, ki bi pač ne prišlo niti do hišnega praga, da ni vla- dala vsenaokrog taka izredna tihota. Ko se je jezdec približal mestu, niso bili ti prizori več tako redki, pač pa toliko strašnejsi. Videti je bilo vozove in nosilnice in na njih zavite v debele odeje take ljudi, ki so se hoteli rešiti z begom pa niso pomislili, da divja kuga povsod. Ko so šli ti vozovi mimo potnika je kdaj in kdaj prekinil tihoto vzklik in se je splašii konj, če so vrgli tovariši z nečloveško brezobzirnostjo kakega nesrečnika, ki ga je napadla bolezen, z voza na cesto in ga pustili tam umreti. Tik mestnih vrat je stal voz in zakrinkan človek je metal z njega v zeleni močvirnati jarek ob cesti raz- j lične stvari. To so bila oblačiia vsake vrste in različne vrednosti: vezeni plašč lahkoživca, ženski klobuki in kmečke cape. Ko je jezdec gledal početje zakrinkanega človeka, je pridrvela tolpa sestradanih prašičev z nado, da najde pičo, in jezdeca je stresla groza, ko je pomislil, kake pičo znajo najti. Se predno je dospel jezdec do vrat, so že poginili tisti prašiči, ki so najbolj rili po jarku. »Ho, ho,« je rekel zakrinkanec in njegov votli glas je izpod krinke j še votlejše donel, »čuj, tujec, aii si prišel semkaj umreti? Pazi, tvoj lepi ! z zlatom obšiti plašč iz najfinejšega suknja te ne obvaruje pred kugo. Danes si še vreden poljuba vsake dame, jutri boš preslab za podcane in črve.« Ne da bi kaj odgovoril na ta grozni pozdrav je Adrian nadaljeval 92 štev. SLOVENSKI NAR J D. Stran 3. Požar na Mici. Snoci okoli pol 6. je presenetil Ljubljančane nenadoma enkratni strel z Ljubljanskega gradu. To je znamenje, da gori v ljubljanski okolici. Vsak, bodisi na cesti,1 ali v kakem lokalu, je nehote vprašal, kogar je srečal, kje pa gori? — Ni bilo dolgo in kmalu se je izvedelo, da gori vas v najbližnji okolici mesta, vsem dobro znana Jezica. Najprvo so mislili, da je ogenj majhen, da gori morda le kako gospodarsko poslopje, ali kaka manjša hiša. Toda prihajala so vedno, nova poročila, glasom katerih se je ogenj razširil po vasi in pretil uničiti celo Jezico. Vaščani so prosili za pomoč ljubljansko gasilno društvo, obenem pa so obvestili o nesreči brzojavno tudi ljubljansko vojaško postajno poveljstvo. Ogenj je nastal okoli pol 5. popoldne pri Go-riškovi hiši, ki leži nasproti Florjanč-kove gostilne tik nad cesto. Užgale so se saje v dimniku, ki se je silno razgrel, ker so imele ženske delo v pralnici in peko in so celo popoldne zelo močno kurile. Streha na Gori« škovi hiši je bila slamnata in je začela nenadoma cela goreti. Vsako gašenje strehe je bilo brezuspešno, celo delovanje so zastavili domačim in že došli gasilci v bran proti razširjenju ognja. Toda zaman. Potegnil je oster veter in cele šope goreče in tleče slame je dvignil v zrak in razsipal zlokobno ogenj po vasi, ki je bila zavita v velikanske oblake dima. Začele so se unemati hiše kar po vrsti. Pomoč. Iz Ljubljane je došlo takoj po prvem naznanilu o požaru stalno pripravljeno gasilno moštvo, obstoječe iz 10 mož, s poveljnikom Dach-som na čelu, na lice mesta. S sabo so vzeli brizgalno in skupno do 50 m dolgo cev. Na pogorišče je prišlo zelo veliko ljubljanskega občinstva. Med njimi je bil tudi ljubljanski zdravnik g. dr. Rus. Ponesrečencem pa so prišli pomagat tudi še drugi sosedje. Prišla so gasilna društva iz Jezice, iz Sto-žic, iz Gameljnov in iz Št Vida. — Kmalu za prvim trenom se je odpeljala iz Ljubljane tudi ljubljanska parna brizgalna, ki je končno tudi odlo-la, in s pomočjo katere je bil ogenj kmalo omejen. Prišel je tudi oddelek vojakov, kakih 30 mož s častniki. Vo-i:tki so veliko pomagali. Domačini in sosedje so zastavili vse sile, da so genj ustavili in mu iztrgali kolikor -coče žrtev. Sreča za vaščane je bila, da imajo vodovod, ker sicer bi bilo gašenje skoraj onemogočeno in :ela vas bi bila danes veliko pogorišče. Pogorišče. Nad cesarsko cesto na levi ob potu, ki vodi proti cerkvi, v drugi hiši je izbruhnil ogenj pri Gorišku ter hipoma uničil celo hišo, ki je bila s slamo krita. Domači so sicer poskušali rešiti, kar so mogli, vendar pa je pogorela skoro vsa hišna oprava. nj se je bliskoma razširil tudi na gospodarska poslopja in zažgal hlev. Gospodar je sicer rešil iz hleva živino, toda ko je pripeljal iz hleva tele, se nui je to v silnem dimu na vrtu zadušilo, tako da je bil primoran tele še med požarom na mestu zaklati. istočasno je začel goreti pod ter je ogenj uničil tudi tu do malega vse, tako da je Gorišek izgubil vsled požara tekom par ur vse. Od Goriška je nesel veter iskre po drugih, tudi s slamo kritih hišah in gospodarskih poslopjih, ki so se v hipu vnela. Pri Štrefiu so obvarovali hišo, ki je bila z opeko krita, pohištvo pa je de-^'ina uničeno vsled vode, ki so jo brizgali v hišo. Pogorel je tu kozolec in veliko gospodarsko poslopje. Naslednji gospodar Cerin je izgubil vse,pogorela mu je hiša in gospodarsko poslopje, samo del šupe je ostal. Doma je bila, ko je izbruhnil pri tej iiiši ogenj, stara mati, ki je spravljala ravno otroke spat Z največjim naporom se ji je posrečilo otroke spraviti iz hiše, nakar so ji med tem došli domači in sosedje pomagali rešiti še živino. Pri Brajerju je zgorel skedenj, pod in kozolec in UTi Cunderju Motako. Najmanj škode je imel Ple-ner, kateremu je pogorel samo kozolec. Velika je bila nevarnost, da se užgo še nadaljne, s slamo krite hiše, kar se je pa posrečilo skupnemu naporu združenih požarnih bramb preprečiti. Škoda. Škoda, ki jo je povzročil požar, je zcio velika. Naravnost prizadetih ie 6 posestnikov, več ali manj škode Pa imajo tudi drugi sosedi. Deloma je vsakemu ožgalo nekoliko strehe, deloma so se razletele šipe, ali imajo Premočeno in pokvarjeno opravo. V gospodarskih poslopjih in v hlevih je Pogorelo vse, kar so imeli gospodar- ji živil za živino in poljsko orodje. — Stavbe, ki so pogorele se cenijo na okroglo 50.000 K. Seveda so bili vsi zavarovani, toda le za male zneske, ker so bile strehe skoro vse krite s slamo in zavarovalnina ne more biti velika. Živino so, razun ^ne telice, katero so morali na mestu zaklati, gospodarji rešili. Ponesrečenci. Pri gašenju se je več ljudi poškodovalo. Sicer ni dobil nobeden smrtnih poškodb, vendar pa se je veliko domačinov občutno opeklo. Mizar Pečar, ki se je šele pred par dnevi oženil, je dobil težke opekline na obrazu. Goriškova mati, kjer je ogenj nastal, se je nevarno opekla pod lehtjo itd. Ogenj so pogasili okoli 9. zvečer toliko, da ni več naprej gorelo. Pač je še gorelo na raznih ognjiščih, toda tudi tam so kmalu zadušili močno žrjavico. Straža, več mož - domačinov in sosedov - gasilcev je ostala celo noč na pogorišču. Pogorelci so prenočili večinoma pri sosedih, ki so rade volje pomagali ponesrečencem. Pohvalno se mora omeniti sosede, v prvi vrsti pa vse gasilce iz okolice in posebno iz Ljubljane, ki so neumorno delali in katerim trudu in skupnemu delu se imajo vaščani zahvaliti, da ni danes cela prijazna vasica Jezica veliko pogorišče. Štajersko. Iz Celja. V sejni dvorani celjske > Posojilnice^ se je vršil včeraj občni zbor savinske podružnice S. P. D. ob običajni udeležbi. Predsednik gosp. nadučitelj Fran Kocbek iz Gornjega grada je v otvoritvenem nagovoru poudarjal lep razvoj podružnice, v kateri je zastopano danes ra-zumništvo vseh slojev iz Savinske doline. Strankarstva podružnica ni poznala in je želeti, da ostane tudi v bodoče tako. Spominjal se je v minulem letu umrlih članov: Milana Deti č k a, Ig. Š i j a n c a in Iv. V a v-kenas prav toplimi besedami. Nato je podal tajniško poročilo — dosedanji podružnični tajnik je bil Šijanec — ki je bilo pregledno in izvanredno vestno sestavljeno. Iz njega posnemamo, da je štela podružnica lani 179 članov (-p 28), med njimi 1 častnega, 25 ustanovnikov in 153 rednih članov, med njimi 16 dam. Dijaških legitimacij se je razdelilo 45, večinoma dijakom celjske gimnazije. Zanimivo je, da je c. kr. ministrstvo za javna dela odbilo podružnično prošnjo za podporo, četudi je isto drž. posl. dr. Verstovšku obljubilo. To je posledica vpliva gotovih nemških krogov, čijih aspiracije na lepe slovenske savinske planine so doživele grd polom. Prejemkov je imela — kakor je razvidno iz obširnega blagajniškega poročila — savinska podružnica lani 6171 K 26 vin. in prilično toliko izdatkov. Društveno imetje znaša danes 41.518 K. Proračun za leto 1912 izkazuje 4000 K dohodkov in potrebščine 5600 K, torej precejšnji primanjkljaj. Upati je, da bodo tudi v letu 1912 priskočili podružnici na pomoč različni dobrotniki. Leta 1911 je dobila savinska podružnica S. P. D. sledeče podpore: Južnoštajerska hranilnica v Celju 500 K, okrajni zastop gornje-grajski 100 K, posojilnica celjska 50 kron, žalska 50 K, šmarska 40 K, bra-slovška 20 K, mozirska 20 K in gor-njegrajska 10 K; klub naprednih slovenskih akademikov v Celju je daroval podružnici 70 K. Na pr dlog g. dr. Božiča je izrekel občni zbor predsedniku Kocbeku za izborno tajniško in blagajniško poročilo toplo zahvalo. Gosp. dr. K o v č a je poročal o delovanju celjskega odseka. Ta je priredil lani 14 izletov na bližnje in daljne savinske planine in meseca maja planinski sejm v Celju, kateri je vrgel 539 K 32 vin. čistega dobička. Občni zbor je izrekel gg. Bruno-nu R o 11 e r j u in dr. K o v č u, ki sta marljivo delovala v celjskem odseku, posebno pohvalo. Pravila savinske podružnice S. P. D. so se spremenila v toliko, da je sedaj društveni sedež v Gornjem gradu, da obsega društveni delokrog savinske Alpe, del Karavank in celjsko pogorje in da obstoji odbor iz načelnika, tajnika, blagajnika in 2—4 odbornikov. V novi odbor so izvoljeni gospodje: Fr. Kocbek, Josip K o r b a n in Franjo Podbrežnik iz Gornjega grada ter gg. dr. Josip Vrečko in dr. Milko Hrašovec iz Celja. Marljivi savinski podružnici S. P. D. želimo tudi v letošnjem društvenem letu obilo uspehov! Iz Št Jurja ob Juž. žel. Šentjurski »Sokol« je razposlal vsem, v tujini bivajočim šentjurskim rojakom in domačinom naslednjo prošnjo s trdnim upanjem, da ne bode zaman: »Veleštovani rojak! Po 31etncm obstanku kot odsek celjskega »Sokola« smo postali zli. februarjem t 1. samostojno društvo »SokoI* v Št. Jur-ju ob Juž. žel. Med tem časom je vadilo že nad 60 telovadcev in 120 fantov naraščaja. Samostojnost nam prinaša zopet mnogo novega dela in velikih skrbi. Člani so večinoma za sokolstvo navdušeni kmečki mladeniči, ki razpolagajo sicer s čilimi telesnimi, a le z majhnimi gmotnimi sredstvi. Velika je bila žrtev dosedanjih plačujočih članov in podpornikov za nakup orodja, obieke in vzdrževanja telovadnice, ker nam sedanji krajni šolski svet iz strankarske zagrizenosti iste v šoli ne dovoli. Je to trdo delo in moreča skrb za naš napredek in obstoj! Zato se obračamo do Vas, dragi rojak, da pristopite v smislu naših pravil kot ustanovnik (50 K naenkrat ali v obrokih). Tak pristop naših rojakov bi kazal za nas velik napredek, lep vzgled za posnemanje drugim, Sokolom pa v veliko vspodbujo. Številna in čvrsta je naša vrsta (25 telovadcev. 31 fantov naraščaja) a z Vašo naklonjenostjo postane še silna in mogočna. Za telov. društvo »Sokol« v Št. Jurju ob J. ž. Josip C u I e k , t. č. starosta, Janko Š o s t e r , t. č. tajnik. Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, dne 5. maja 1912 dopoldne ob poldeseti uri v šoli na Zidanem mostu. Nato napravi izlet v okolico in sicer v kraj, za katerega se bo odloČila večina. Cenjeni društveniki, ne izogibajte se naših vrst iz morebitnega osebnega na-sprotstva do kakega sodruštvenika! Ne bodite brezbrižni za našo organizacijo in ne prepustite dela in skrbi le posameznikom. Zanesljivo pričakujemo zlasti one člane, ki jih že nismo leta videli med nami. Mnogobrojno udeležbo pričakuje torej zanesljivo odbor. Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 27., nedeljo 28. in torek 30. aprila t. 1. gostujejo na našem odru člani ljubljanskega gledališča pod vodtvom obče znanega režiserja gospoda Hinka NučiČa. Vprizori se v soboto 27. aprila »Roka«, drama v treh dejanjih in v torek »Tekma« drama v 3 dejanjih. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, trgovcu v Zgornji gosposki ulici. Iz Celovca. »V znamenju križa« znamenito zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristjanov vprizori »Dramatično društvo iz Maribora« v nedeljo, dne 12. majnika 1912 v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabe-singer. Pri predstavi sodeluje orkester mariborskega »Glasbenega društva«. Predprodaja vstopnic v uredništvu »Mira«, Pavličeva ulica 7. Samomora. Pri Sv. Rupertu v celovški okolici se je ustrelil znani gostilničar in posestnik Anton Gagi. Ustrelil se je s samokresom trikrat v glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval. — V domobranski vojašnici v Celovcu se je ustrelil v kompanijski sobi s službeno puško 241etni četo-vodja Andrej Valtl. Samomor je izvršil vpričo spečih tovarišev ob 10. uri zvečer. Vzrok samomora do sedaj še ni znan. Tatvina na Vrbi. Posestniku in gostilničarju na Vrbi Andreju Go-marju je ukradel neznan tat iz zaklenjenega kovčka, katerega je imel Gormar v svoji spalnici 1000 K. O tatu še nimajo nobene sledi. Primorsko. Iz šolske službe. Suplent na ženskem učiteljišču v Gorici Ludvik Va-cac je imenovan za glavnega učitelja na tem zavodu. Zivnostenska banka podružnica v Trstu otvori s 1. majem ekspozituro v Gradežu. Nevarni roparji in morilci v Trstu. Kakor smo že včeraj poročali na drugem mestu, sta napadla dva neznana lopova veletrgovca Levija v njegovem skladišču v ulici Stagione v Trstu. Vrgla sta na njega z noži in mu prizadela tako silne in številne poškodbe, da je Levi obležal kot mrtev. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico. Roparja sta bila že pred prihodom Levija v pisarni, kjer sta odprla s silo vsa predala in blagajne, toda denarja nista dobila. Po izvršenem zločinu sta roparja pobegnila. — Ta vest se je raznesla hitro po mestu in je razburila celo prebivalstvo. Silna predrznost in krutost roparjev je vzbudila pri ljudeh velik strah, vsak se nehote boji neznanih krutih zločincev. Policija išče na vse kriplje storilce in je aretirala do snoči že 190 sumljivih oseb. Toda pravih krivcev še ni izsledila. Levi se je v bolnišnici nekoliko zavedel, zašili so mu najhujše rane in morda bo okreval. Pri njem se je zglasil tudi že preiskovalni sodnik. Izpovedal je, da je bil eden napadalec, in sicer oni, ki je imel samokres močan velik mož, približno 40 let star in je imel velike svitle brke. Drugi napadalec, ki mu je zadal najhujše rane z nožem je tudi velik človek, nekoliko mlajši, ima črne brke in silno bled obraz. Na glavi je imel kapo brez prijemala. Roparja sta navrtala v pisarni tudi železno blagajno, toda denarja nista našla. Denar shranjuje Levi namreč v blagajni kavarne »Edison«. On je namreč tudi solastnik te kavarne. DrugI vlom. Ko je prišel danes zjutraj sluga podružnice banke »Union« odpirat vrata, je našel vsa vrata v banki s silo odprta. Predala pri mizah so bila strta, vse je bilo razmetano. Velika blagajna je bila odmaknjena od zida. Poleg blagajne je našel velik drog, sveder in več tatinskih in vlomilskih priprav. Blagajna še ni bila navrtana. Tatovi so bili bržkot-ne pri delu moteni in prepodeni. Policija sumi, da mora biti v Trstu cela organizirana družba roparjev, ki izvršuje te vlome. Trst - Dardanele. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je izdalo glede zaprtja Dardanel sledečo odredbo: Zaradi zaprtja Dardanel so vse poštne pošiljatve čez Trst za poštne urade v Carigradu, v Darda-nelah in ob Črnem morju ustavljene. Poštni zavoji za te pošte naj se odpravljajo čez Kiistendil po za to smer odločenih tariiih. Poštne pošiljatve za avstrijske poštne urade v Tesaliji, v Mali Aziji in v Siriji pa se lahko odpravljajo tudi čez Trst. Pisma za Carigrad, za turško obal Črnega morja in Tesalijo naj se odpravljajo po suhem čez Solun, ozir. Carigrad. Avstrijski Lloyd je poklical svoje parnike, ki so bili namenjeni v Dardanele nazaj in jim je dal nova potna navodila. Dva požara v Trstu. Snoči je izbruhnil po 8. uri ogenj v pekariji H. Vidalija na cesti Ouardia. Ogenj so sicer kmalu pogasili, vendar je škoda precejšna, ker je zgorela velika zaloga inoke. — Skoro ob istem času je začelo goreti v skladišču za mast in margarin v prosti luki. Skladišče je lastnina tvrdke U. Kpsta. Pogorela je precejšna zaloga. Škoda je velika. Kako sta nastala požara, Še ne vedo. Zločin v Ičičih. Na obrežju v Ičičih so potegnili iz morja truplo neznanca, ki je bilo silno razmesarjeno. Bil je moški. Imel je na glavi sledove silnih udarcev, večkrat prebito lobanjo in odrezani obe roki in nogi. Truplo je bilo že precej nagni-to in je že delj časa ležalo v vodi. V žepu utopljenca so našli denarnico v kateri je bilo nekaj drobiža, žepno uro in verižico. Dolgo niso mogli dognati, kdo je ponesrečenec. Včeraj pa se je zglasila na policiji na Reki žena nekega plavalnega mojstra Ivana Kosa, in naznanila, da že delj časa pogreša svojega moža. Ko so ji pokazali denarnico, uro in verižico, ki so jo dobili pri truplu v Ičičih je spoznala žena te stvari kot last svojega moža. Izvršil se je maščevalni zločin. Kdo je storilec še ne vedo. Razstava istrskih In dalmatinskih starin. V prvi polovici majnika prirede v Opatiji takozvani športni teden. Takrat se otvori v Opatiji tudi jako zanimiva razstava istrskih in dalmatinskih starin. Puljski občinski svet. Včeraj je imel posvetovalni občinski svet v Pulju sejo, kateri je predsedoval predsednik baron Gorizzutti. Raz-širjevalna dela nove plinarne so oddali stavbni družbi Union. Rešili so tudi več osebnih zadev. Obenem so sklenili vložiti prošnjo na parobrod-no družbo Istra - Trst glede ugodnejše zveze brzoparnikov med Trstom in Puljem. Vinski špekulanti. Iz Rovinja so poročali v zadnjem času, da je v celi okolici uničila vse pomladanske nasade v tamošnjih vinogradih huda slana, ki je padla baje par noči zaporedoma. Vse te vesti so izmišljene in podtaknjene v javnost od vinskih trgovcev in špekulantov. Morski som. Iz Dubrovnika poročajo, da so videli ribiči ne daleč od otoka Lak roma morskega soma izredne velikosti. Dnevne vesti. + Kakor smo pravili! Ves čas, odkar je hrvaška kriza aktualna, smo naglašali, da nimajo Hrvatje v naših klerikalcih odkritosrčnih in požrtvovalnih prijateljev. Napovedovali smo že vnaprej, da puste Šuster-šič in tovariši Hrvate na cedilu pri prvi priliki. Kar smo napovedovali, to se je tudi točno zgodilo. Včeraj je »Slovenec« namreč priobčil na naslov Hrvatov ljubezensko odpoved, ki je tako jasna, kakor si jasnejše ne moremo misliti. »Slovenec«, očevidno inspiriran od dr. Šusteršiča samega, piše: »Po dogodkih v četrtkovi seji državnega zbora je naloga vseh jugoslovanskih poslancev le ta, složno in modro izrabiti ugodne dispozicije vlade in parlamenta v prid hrvaškemu narodu — ne pa z nezmi-selno nagajivostjo odbijati tako močne in merodajne faktorje ... Kakor izvemo iz zanesljivega vira, »Slovenske Ljudske Stranke«, za tako početje kratkoraalo ni dobiti. Opstrukcija v sedanjem trenotku se smatra kot skrajno kvarljiva.. • tfrvaško- slovenski klub se tako nezmiselnega početja nikakor ne more udeležiti in se ga tudi udeležil ne bo, o tem smo mi uverjeni.« — Slovenski klerikalci torej izjavljajo kategorično, da Hrvatov nečejo več podpirati, češ, da je njihova nadaljna borba za odvzete jim ustavne svoboščine »nezmiselna. nagajivost« in »nezmiselno početje«. Ali ste čuli, hrvaški pravaši, energična, neizprosna borba za teptane pravice kraljevine Hrvaške in naroda hrvaškega je v očeh vaših zaveznikov — slovenskih klerikalcev »brezmiselna nagajivost« in > nezmiselno početje?« Zares, dobri in požrtvovalni zavezniki so ti Šusteršiče-vi ljudje, ki zapuščajo svoje prijatelje v času njihove največje nesr . e pač res, da se v resreči preiskušajo pravi prijatelji! Če bi bili slovenski klerikalci res pravi prijatelji hrvatskega naroda, kakor se hlinijo, bi pač drugače postopali? Ne zahtevali bi, da se Hrvatje uklonijo njihovi volji in komandi, marveč kot poštenjaki in odkritosrčni prijatelji bi stopili pred zastopnike hrvatskega naroda ter slovesno izjavili: »Bratje, vi ste v nesreči, tu imate našo roko, razpolagajte z nami! Kar boste sami v svoji stvari ukrenili, to bo obvezno tudi za nas in kot pravi prijatelji bomo bok ob boku zvesto vztrajali ob vaši strani v vseh slučajih do zadnjega.« Tako bi govorili pravi prijatelji! A kako postopajo naši klerikalci? Ta-ko-le govore: »Kaj vaša nesreča, naš! strankarski interesi so nam prvi. Če ne boste, »bratje« Hrvati plesali tako, kakor mi žvižgamo, pa najdite z bogom !« Res, radovedni smo, kako dolgo se bodo hrvatski pravaši še dali voditi za nos od takih svojih »prijateljev«! + »Framasonsko maslo.« »Slovenec« je ves nesrečen, ker so hrvatski katoliško-narodni dijaki odpovedali svojo udeležbo na letošnjem ev-harističnem kongresu na Dunaju. Jel je premišljevati in prevdarjati, kje b; naj bili vzroki za to neudeležbo. In iztaknil je srečno pravi povod, pišoč: ^Slovenski Narod« se strašno veseli da hrvaški dijaki ne bodo šli na Dunaj. Iz tega se vidi, da tiči za agitacijo zoper udeležbo hrvaških katoli kov pri mednarodnem evharističnenr kongresu znano — framasonsko maslo. Jugoslovansko framasonstvo r>0 dinarjev, meščanstvo pa je na-ralo 25.000 dinarjev. — Z ozirom ^ ta izlet poročajo spljetski »Slobo-' iz Belgrada to-le: Avstro-ogrsko Poslaništvo je dobilo od ministrstva unanjih del ukaz, naj ob priliki poeta hrvaških akademikov v Bel-Jčradu pazi in beleži vse eventualne jjjice. ki bi padli bodisi pri komerzu, p £a prirede Belgradčani na čast svojim hrvaškim gostom, bodisi pri Prihodu ali odhodu, ter o vseh dogodkih telefonično obvesti državno Policijo v Zemunu. Policija v Zemu-nMa je dobila od komisarja Čuvaja a'oj?, naj aretira vse one dijake ta- koj ob povratku iz Belgrada, ki bi, če tudi samo z eno besedo obsodili v Belgradu madžarsko tiranstvo na HrvaŠkem. Uvažuje to vest, si pač lahko tolmačimo denuncijacije glede namišljenih klicev »živio jugoslovanski kralj«. — Jubilej »Narodnega Lista«. Zadrški »Narodni List«, glasilo dalmatinske hrvaške narodne stranke, čegar urednik je že desetletja državni poslanec Juraj Biankini, je te dni slavil 501etnico svojega rojstva. Ob tej priliki je izdal slavnostno številko, ki obsega 116 strani in vsebuje celo zgodovino hrvaškega preporoda v Dalmaciji, na čemer pač pripada glavna zasluga »Narodnemu Listu«, njegovim urednikom in so-trudnikom. Neustrašnemu boritelju za pravice hrvaškega in srbskega naroda in iskrenemu prijatelju Slovencev naše iskrene čestitke ob pol-stoletnici! dne 28. aprila 1912. v prid šolski drnibi sv. Cirila in Metoda. Najrazličnejši vspored: prigrizki, pitje, petje, opazovanje novih kometov z repom in brez njega, rožice z rožicami, amerikanski kinematograf (poljubovaoje med predstavo odločno prepovedano), izredne predstave za stare samce, potujoči angleški fotograf, gugalnice, menažerija, sploh cel cirkus. Začetek zjutraj ob 7. Konec, ko se znoči. Brez vsake vstopnine. Današnii list obsega 6 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kast«« Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. aprila: Lucija Kozina, bivša dijaška gospodinja. 60 let, Ra-deckega cesta 11. Dne 20. aprila: Janez Petek, dninar, 52 let, Radeckega cesta 11. — Matija Plevel, delavec, 50 let. Poljanska cesta 23. Dne 21. aprila: Marija Keršič, hči tovarn., gostiln, in posestnice, 14 let, se je na Dunajski cesti ul — Alojzija Vonderschmidt, učiteljica, 26 let. Reber 13. — Marko Špan, bivši čevljar, 79 let. Dunajska cesta 11. — Katarina Kane, gostija, 80 let, Radeckega cesta 11. — Fran Čeleš-nik, delavec, 71 let, Karlovška cesta 7. Dne 22. aprila: Vera Arko, trgovčeva hči, 2 leti in pol. Poljanski nasip 14. — Fran Ham, c. kr. poštni poduradnik v pok.. 46 let. Trnovski pristan 10. — Ivana Orajzer, trafi-kantka, 70 let. Sv. Martina cesta 28. V deželni bolnici: Dne 20. aprila: Gregor Zaletel, delavec, 68 let. Zahvala. Slav. posoiiinica in hranilnica za Stari trg Lož in sosedstvo je tudi za leto 191» 1912 za učiteljsko in šolarsko knjižnico roJarila 20 S. Šolsko vodstvo se za ta lepi dar prav lepo zahvali z dostavkom, da se ima naSa knjižnica slav. hran. in posoj. zahvaliti, da se v niej nahaja toliko lepih in podučnih knjig Še enkrat hvala! Šolsko vodstvo Stari trg — Loi, dne 21. aprila 1912 Jakob Zebre, Sol. vodja. Ozira vredna lastnost Odola je to, da daje ustom Čudovit, diskreten vonj, ki spričo posebno trajnega učinka Odola ostane po cele ure v ustih 1099 Meteorolotfčno porotno. Vtilaa ud atfjta Sf**2 Srednji aratii tlak 30-7« aprila čas opazovanja 1 Stanje \ barometra v mm S u SS 1— a ! Vetrovi ! Nebo t ■ i 22. NJ 2. pop. 9. zv. 737-8 | 738'l 146 97 moč. svzhlpol oblač. p m svzh. del jasno 23. 7. zj. 7387 j 75 sr. jvzh. ! oblačno. 1 Serravallo ve železnato Kina-vino Higijenlčna razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša krt in je rekonvalescentom in mslokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. 88 izborni okus. as Večkrat odlikovano. s Nad 7000 adrsvniikih »pričeval, a J. SKRHAVALlfl, c. in kr. dvemi dobavitelj TRST-Bar ko vit©. 4484 Borzna poročila. L|nbl|ansks „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni knrzi dunajske borze 23. aprila 1912 do. ■ o 4'?* ♦»/- Hal.lfcaa! papir)!. majev« renta . . . . , srebrna rent« . . . . avatr. kronska renta . . ogr. ,, „ . . kranjsko deželno posojilo k. o. čeike dež. banke SraOka. srečke U 1. 1*80 % . . ,f „1864. . . . „ tiske..... „ lemeifske !. Izdaje ii .i nT. i j M ogrske htpotečne . m dtrs. kotnanalne „ avstr. kreditne . . Habllartik- . . . r/str. rde*. kriJU . oasiltka . . . . tnrlke..... fiaialoa. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Tužne feleinlee .... Državne feleinlce . . . Atplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnottenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire . Rub!|i Valato. Uentra: 89-10 9220 89 10 89 — 92-25 91-75 42T — 612 — 29S — 309--269-50 2-0 50 500 — 491 — 71 15 59-75 38 -31-50 243-30 455 — 635 60 531-50 ! 05-25 72675 9' 7 50 36750 282*25 11-40 117-85 95-80 9460 25425 Blagovni 89-30 92*40 83-30 89 20 93-25 92 75 4^9 — 624 — 3" 7 321 -281 10 256 50 512 — 503 — 77 15 o5-75 44-35 50 244 50 456 50 636 60 532 50 106 25 727 75 9C8 50 369' -28325 11 43 118 05 9595 94 80 255*25 Zit-ree cene v Budimpešti. Dne 23 aprila 1912. Termin. Pšenica za april 1912 . za 50 kg 1197 Pšenica za maj 1912. . za 50 kg 1188 Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 1129 Rž za april 1912. ... za 50 kg 1077 Rž za oktober 1912 . , . za 50 kg 10 31 Oves za april 1912 za .50 k* 1001 Oves za oktober 1012 za 50 kg 8 83 Koruza za maj 1912 za 60 kg 9-37 Koruza za julij 1912 . . za 50 kg 9 27 Ifnkllt Močneje. Srednja včerajšnja temperatura ITI", norm. 10 8° Padavina v 24 urah 0 0 mm. Zahvala. Vsem, ki so z ljubeznjivimi obiski za časa dolgotrajni bolezni lajšali trpečemu bol in tistim, ki so spremili k zadnjemu počitku nepozabnega Ivana Ržena bivšega utitainskega pregledika se najiskrenejše zahvaljujemo. Sploh vsem in vsakemu posebej srčno zahvalo, ki so nam s takim dejanjem ljubezni do bližnjega našo brezmejno žalost ublažili. Rodbine Ržen-Mt. Kupi se takoj dobro ohranjen 1459 s ■• o • Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. Dobro vpeljana trgovina :s blizu Ljubljane se zaradi rodbinskih razmer s tako] proda po nizki ceni. : Ponudbe pod »Merkur 1912« na upravništvo »Slovenskega Naroda « 14*9 in sicer, pav in pavka par, stara in dva mladiča samca. — Vpraša se na Ilovici sL 45 pri 1457 Alolzijn Dimio, Ljubilana, Barje, Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi iskrenoljub-Ijenega, nenadomestljivega očeta, gospoda T MM HLOBCIGi N "S 2 Domača tvrdka. Modni salon Marija Gotzl Židovska ulica št. 8. Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, športnih čepic in oblik zadnje novosti pravkar došla. — talni klobuki vedno v zalogi. Raznovrsten nakit, svila in druge raodistovske potrebščine v veliki izberi. - Modelni klobuki so cenj. damam na ogled samo v trgovini. Za obilen poset se priporoča z velespoStovanjem 956 Marija G8tzl. 4 o o 3 P V o w (% N< C Za modistinje vse modne potrebščine z zmernim popustom. C, kr, avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1. oktobra 1911. Postaja; Llnblfana fntnl kolodvor. Odhod. 6- 48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7- 25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) fdirektni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj 7- 39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Eočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10*10 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7*16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- l ograda, Goric« Beljaka, fz Straf -»-Toplic, Trebnj^g-, Ko- vlak od Trsta. Linca, Celovca, Beljaka, Tržita, lina, Draždan, Prage, Linca, ( .ondona) Vlissingena, Monakovega, Solnog ada, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8- 52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9- 48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, So Inomosta Beljaka. 11-13 dopoldne. Osebni vlak ii Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Tržiča, Kranja. 2-59 popoldne. Osebni Rudolfovega, St Janža, čevja, Grosupljega. 4-18 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste. Kranja 6-58 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran- zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd- Opatija-Reka). 8-J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*07 po noči. Osebni vlak iz Straže-To- piic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, G rice.Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranji Postala: Lfubijana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-28, 11-50, 3-15, 7-tO. Prihod iz Kamnika: 6-41, 10-59, 2-40, 6-10. Ckr. državno-železnl&ko ravnateljstvo v Trstu. priporoča 9 9 9 9 2a poletno je^z/o sfaadtšče obiek" O. fiernatovič;: Ljubljana — Afcj/m trg 5 — Ljubljana svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev is blaga, prašnih plaščev i$ listra ter svilnatih plaščev ya dame vseh najnovejših barv. /Najmodernejše obleke, k^°buke m slamnike ta gospod* in dečk« do prijnano niskih in solidnih cenah. 8470 -^B 4168 858566 70 2376 OP